Izdaja odbor za informiranje In kulturno dejavnost Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože šater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Janez Žnidar
Zasnove gospodarskega načrta za leto 1975
Delavski svet železarne je na zasedanju ^5. t. m. sprejel smernice za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1975. S smernicami so določeni glavni cilji, ki jih želimo v Železarni Ravne doseči v naslednjem lotu in jih morajo strokovne službe in samoupravljavci v TOZD upoštevati pri pripravi in sprejemanju načrtov TOZD. S j smernicami pa so dana tudi izhodišča za : oblikovanje poslovne politike, s katero bomo usmerili vse zaposlene k izvrševanju j hačrta in s tem k doseganju z načrtom postavljenih ciljev.
Z gospodarskim načrtom predvidevamo, da bomo naslednje leto zvišali osebne dohodke za toliko, kolikor bomo povečali Produktivnost in kolikor se bodo v poprečju povečali življenjski stroški.
Bruto akumulacijo bomo načrtovali v taki višini, da bomo poravnali prispele obveznosti, nadaljevali proizvodne investicije in investicije v družbeni standard ter krili dogovorjene skupne investicije in skupno porabo.
Zaradi velike odvisnosti proizvodnje od Uvoza surovin (staro železo, ferolegure,
! elektrode) bo načrt za leto 1975 upošteval možnost nabave surovin in rast cen ter temu ustrezno predvidel asortiment izdel-. hov ter usmerjenost prodaje.
Proizvodnja jekla bo po količini skoraj 6haka letošnji, več pa bomo proizvedli kvalitetnejših vrst jekla in tistih izdelkov, ki jih z našimi kapacitetami lahko rentabilno proizvajamo. Bolj se bo povečala Prodaja obdelanih jekel in gotovih izdelkov, kar bodo omogočile novo zgrajene kapacitete.
Že letos začeto akcijo za preusmeritev '2Voza od polizdelkov na končne izdelke bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu.
V skupnem izvozu so bili letos udeleženi gotovi izdelki z 12 %, za drugo leto pa načrtujemo porast na 50%. Tak prehod ne bo lahek in bo zahteval prizadevanje vseh zaposlenih.
Gospodarska gibanja doma in v svetu so še vedno neugodna. Kažejo se zlasti v naglem naraščanju cen surovin, materiala in energije in kot posledica tega v povečani stopnji inflacije z vsemi neugodnimi posledicami na gospodarjenje podjetij in življenjski standard zaposlenih. Višje cene surovin in energije so danost, ki jo moramo upoštevati, računati pa je še na nadalj-
njo rast cen. V takem položaju je nujno, da je ukrepanje in delovanje vseh naravnano v akcije, s katerimi bomo v letu 1975 kljub visokemu porastu stroškov dosegli zaželene rezultate, in to ne samo z reguliranjem cen, temveč predvsem z boljšim delom. To pa z drugimi besedami pomeni, da moramo že pri sestavi načrta upoštevati izboljšanje normativov porabe materiala, energije, povečanje produktivnosti, izboljšanje organizacije dela, pogojev dela, kvalitete dela, tehnološke in delovne discipline itd. Torej izboljšanje tistega, kar bo omogočilo ob višjih stroških surovin, energije, materiala in sedanjih cenah izdelkov še doseganje primernih osebnih dohodkov in načrtovane akumulacije. Tako sestavljen načrt mora postati obveznost za vse. Vsako odstopanje od sprejetih postavk načrta bo pomenilo, da se bo porušila bilanca in da ne bodo doseženi končni cilji, ki si jih z njim postavljamo. To pa bi pomenilo tudi, da bomo morali na novo raz-
Listjo odpada
IZ VSEBINE
Dve strani gospodarstva — proizvodnja slovenskih železarn v septembru — Poslovanje TRO v 3. četrtletju — Delavska kontrola v TOZD I — Ob tednu boja proti tuberkulozi — Novosti v zakonu o cestnem prometu — Nove knjige v strokovni knjižnici — Kulturna kronika — S knjižne police — Športne vesti — Stefan Možgan — Gibanje zaposlenih — Priloga: Mladi fužinar
MESEČN
Leto XI
Ravne na Koroškem, november 1974
St. 11
misliti o možnostih naložb v nove investicije in stanovanjsko ter drugo izgradnjo. Zato moramo storiti vsi vse, da zastavljene načrte uresničimo. To pa ni vedno enostavno. Večkrat se pri posameznih odločitvah niti ne zavedamo, da bodo te imele ob koncu poslovnega procesa neugodne posledice na rezultat poslovanja.
Zato, da bi olajšali vsakodnevne poslovne odločitve, bodo samoupravni organi sprejeli pravila, ki jih bodo morali posamezniki in službe upoštevati. Taka pravila se imenujejo poslovna politika.
Tudi zaostrenih normativov porabe časa, materiala, izboljšanja kakovosti itd. ne bomo mogli doseči samo s tem, da bomo napisali in potrdili načrt. Vodstva obratov in služb bodo morala tako kot prejšnja leta izdelati akcijske programe, s katerimi bodo predvidene konkretne akcije, potreb-
ne za izpolnjevanje načrtov. K načrtovanju akcije je treba pritegniti vse zaposlene in upoštevati vse koristne ideje in rešitve.
Finančno računovodska in planska služba bosta tako kot doslej sproti ugotavljali doseganje načrtov in odstopanja od zastavljenih ciljev ter z rezultati sproti seznanjali vse samoupravne in druge organe ter člane kolektiva prek samoupravnih delovnih skupin.
Načrt za naslednje leto mora biti naš skupni dogovor in skupna obveznost in brez skupnega dogovora ga ne smemo kršiti ali spreminjati. Le tako bomo tudi od drugih celic družbe lahko zahtevali, da se enako obnašajo. Z izpolnitvijo načrta bomo omogočili hitrejšo rast družbenega proizvoda, stabilizacijo gospodarstva in izpolnitev naloge, ki jih je pred nas vse postavila družba.
Edo Pogorevc
Dve strani gospodarstva
Lahko bi tudi zapisal: svetla in temna stran gospodarstva. Oboje izhaja iz ocene letošnjih gospodarskih gibanj. Poglejmo si nekaj spodbudnih rezultatov, doseženih v sedmih mesecih letošnjega leta v Sloveniji. Industrijska proizvodnja je za 11,2 %> večja proti istem obdobju lanskega leta in je tudi večja, kot je dosežena v Jugoslaviji. Kmetijska proizvodnja se bo po nekaterih ocenah v letu 1974 dvignila za 4 °/o, tudi rast zaposlenosti se giblje na visoki ravni od 4,4 do 5,7 °/o, odvisno od dejavnosti.
Prav tako je produktivnost dela za 6,6 % višja kot v istem obdobju lani, povečale so se zaloge gotovih izdelkov. Zunanjetrgovinska menjava Slovenije se odvija na zelo visoki ravni. Precej so se povečale investicije tako v gospodarstvo, kakor tudi osebni dohodki zaposlenih in še bi lahko našteval nekatere kazalce gospodarske rasti, ki so prav gotovo dobri in dajejo sliko izredne dinamike, polne rasti in zagnanosti. Zal pa je ta prva, svetla stran gospodarske aktivnosti zasenčena z negativnimi tendencami. Na prvem mestu je vsekakor inflacija. Cene se nekontrolirano povečujejo, nelikvidnost že dokaj močno pritiska OZD v plačilno nesposobnost in slabi njihovo učinkovitost. Devizni primanjkljaj se je povečal, deficit zunanjetrgovinske menjave se je povečal v zadnjih treh letih približno za štirikrat. Načenja se globalno ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo. Splošna in skupna poraba je nad realnimi možnostmi itd. Torej, dovolj velika je temna stran in zadosti resno opozorilo, da se pričenjamo drugače obnašati.
Delegati v vseh zborih skupščine SRS so že razpravljali o gospodarskih gibanjih v sedmih mesecih, o tem je razpravljal tudi upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije, vsi z namenom, da se dogovorijo za nadaljnje delo: pomembni so tudi sklepi 4. seje predsedstva C KZJK.
Koroška regija
Se za hipec poglejmo, kako stojimo v koroški regiji. V tem času razpolagamo le
s šestmesečno analizo gospodarskih gibanj. Komisija za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZKS za Koroško je 1. oktobra v Slovenj Gradcu obravnavala analizo gospodarjenja koroške regije. Ugotovitve so podobne kot za Slovenijo, le da zaostajamo za 3 indeksne točke v doseganju interne akumulacije, nekoliko se je poslabšala struktura celotnega dohodka, povečale so se pogodbene in zakonske obveznosti. Močno so se povečale terjatve od kupcev, sočasno pa tudi obveznosti do dobaviteljev in povečale so se zaloge gotovega blaga. Torej nič kaj prida se ne moremo pohvaliti.
Kako naprej?
Komisija meni, da ima koroška regija dovolj možnosti za ponovni gospodarski vzpon, posebno še v finalizaciji proizvodnje, v nadaljnjem medsebojnem povezovanju, planiranju in načrtovanju gospodarstva, v pravočasnem analiziranju podatkov v vsaki TOZD, OZD, SIS z namenom, da se sprejmejo in izvedejo ukrepi za izboljšanje gospodarskega stanja.
Odgovorni vodje v TOZD, OZD, SIS in IS občin so dolžni analizirati svoje lastno gospodarjenje, pripraviti predloge in seznaniti samoupravne organe, delegate, predvsem pa delavce o stanju, kakršno je. Verjetno bodo s skupnimi močmi lažje našli izhod.
Pri obravnavanju investicijskih programov se bomo morali podrediti globalnim interesom koroške regije in interesom širše družbe, sicer ne bomo dosegli izboljšanja na področiu, kjer so ugotovljene neusklajenosti. Mnogo več prednosti bomo morali dati investicijskim programom, ki obravnavajo finalizacijo surovin, izvoz izdelkov in zaposlovanje ženske delovne sile. Predvsem pa bo potrebno več discipline pri investicijah nasploh. Nepokritih investicij ne smemo začeti, kar smo se že zdavnaj dogovorili, vendar gremo še vedno naprej po starem.
Za izbolišanie likvidnosti OZD je treba storiti vse potrebno za zmanjšanje terjatev od kupcev. Tudi pri tem bo treba se-
lekcijsko obravnavati naročila in dajati prednost tistim naročnikom, ki svoje obveznosti dosledneje izpolnjujejo.
Prav tako moramo zmanjšati zaloge g°' tovega blaga in tudi nekoliko prevelike zaloge repromateriala. Se pomembneje Pa je, da preprečimo proizvodnjo nekurantne-ga blaga in blaga, za katerega nimamo zagotovljenega trga.
Na področju splošne in skupne porabe se bomo morali sprijazniti in spraviti svoje potrebe v dogovorjene okvire ekonomske politike za letošnje leto, sicer bomo preveč oslabili gospodarstvo.
Pri delitvi osebnih dohodkov bodo morala prevladovati merila, ki zagotavljaj0 delitev OD po opravljenem delu in ki spodbujajo ustvarjalno sposobnost. Prenehati je treba z uravnilovskim odnosom, k1 se je tako močno polastil nas samih.
Veliko lahko storimo za izboljšanje g°' spodarskega stanja z lastnimi močmi, vsi skupaj, vsak na svojem delovnem mestu-Prav gotovo pa so slabosti mnogo globlja zato bo potrebno sprejeti nekaj sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno učinkovale n3 izboljšanje gospodarstva. Delegati bodo pri tem imeli pomembno nalogo, saj b°d° take rešitve slonele na samoupravnem dogovarjanju, sporazumevanju in načrtovanju. če bodo vse sprejete rešitve izražal interes delavcev, notem sem prepričan, da tudi rezultati ne bodo izostali.
USTANOVNA KONFERENCA SINDIKATA KOVINARJEV
2.	oktobra so na Ravnah ustanovili sindikat kovinarjev v občini Ravne. Njegov namen je, da bo v bodoče lahko bolj dosledno reševal problematiko delovnega človeka v kovinsko metalurški stroki. De' legati konference kovinarjev so sprejel1 program dela, ki bo usmerjeval njihov0 dejavnost. Za predsednika je bil izvoljeI) tov. Franc Pudgar, za podpredsednik3 tov. Milan Pečovnik in za sekretarja Ivan Pungartnik.
V razpravi so se delegati dotaknili naj' bolj perečih problemov v Mežiški dolin1. Kritizirali so našo trgovsko mrežo, ki je v velikem zaostanku za drugimi kraji kor0' ške regije. Prav tu bo moral sindikat zastaviti svoj vpliv, da se bodo stvari v d° glednem času izboljšale. Dotaknili so tudi problema naših cest po dolini. Da s° zelo slabe, vemo vsi. Tudi to bo treba ur® diti. Delegati iz Črne so izrazili ogorčenj0, da je ta kraj na koncu Mežiške doline ze vsa leta bolj zapostavljen, črna nima ure' jenih zdravstvenih razmer, njihov otrošk1 vrtec je še iz časov okupacije itn.
Dela za sindikat je dosti, potrebno bo ‘e od besed res preiti na delo in s tem pom3 gati našemu delovnemu človeku. Pri ten1 pa morajo delegatom občinske konferen°° sindikata pomagati vsi občani.
Franc Rotar
Politika je umetnost bogu tako služit1’ da hudič ni jezen.
Napoleon
Ljudski govornik — zgovornež, ki 1® zmeraj pripravljen žrtvovati življenja sv° jih poslušalcev za domovino.
Milan Marolt
Proizvodnja slovenskih železarn v septembru 1974
Blagovna proizvodnja — Slovenske železarne (v tonah)
cd > G v >o +$ <L> >w C/I u
v > S.H
q >o
wg
st
3 S
S*S2
3 >
Vedno je prijetno, kadar pri obveščanju o Proizvodnih dosežkih za pretekli mesec lahko zapišemo, da smo delali dobro, še posebno Pa, če je bil dosežen izjemno dober uspeh. Septembra proizvedena količina surovega železa je dosedaj naj večja v Slovenskih železarnah. Na plavžih v železarni Jesenice so dosegli doslej naj višjo poprečno dnevno proizvodnjo. Mesečno proizvodnjo sta obe železarni Jesenice in Štore dosegli sicer že višjo, vendar v različnih obdbojih. V septembru sta se pa oba zelo dobra mesečna rezultata Proizvodnje surovega železa ujela, tako da dajeta v seštevku rekorden dosežek. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da je delo visokih Poči na Jesenicah že več mesecev uravnovešeno dobro kot rezultat sistematičnega dela, isto lahko rečemo tudi za delo elektroreduk-rijske peči v Štorah.
Pri proizvodnji jekla je bila v septembru dosežena količina sicer za rekordnim dosežkom v mesecu marcu, vendar nad mesečnim načrtom in z 65.030 ton druga najvišja v letošnjem letu. V Železarni Štore so dosegli doslej naj višjo mesečno proizvodnjo jekla, 6932 ton.
V blagovni proizvodnji je bil pretekli mesec rezultat nekaj slabši kot avgusta, dosegli Pa smo v železarnah in skupaj za združeno 5°djetje doslej najvišjo eksterno realizacijo. Železarne so prvič realizirale več kot 400 milijonov din in skupno Slovenske železarne nekaj več kot 453 milij. din.
Proizvodnja surovega železa (v tonah)
<D
■N
G
>o
s g
co > G v >o £
C/) u
■S >
s.a
C **"*
§ >u
W c
S ra 3 *i £’£ 3 >
Jesenice	12.667	14.208	102	114.000	118.312	112
štore	3.583	4.151	114	32.250	34.147	116
škupno	16.250	18.358	107	146.250	152.459	113
Letos znaša proizvodnja surovega železa konec tretjega četrtletja 7 % več, kot je v tstem obdobju lani. Izgledi za letno izyršitev Proizvodnega načrta so zelo ugodni, saj ima-kio skoraj 6000 ton naskoka.
Proizvodnja jekla (v tonah)
ra E		ra >		OJ	« ra	
ra N (D "3 ■N	C ra £ 8 S 2 g	>6 s OJ >w & > S.a	e o	£ « G »O »3 W G	3 S5 i« 3 >	O e
Jesenice	41.250	41.809	101	371.250	364.467	98
^avne	16.250	16.289	100	146.250	142.219	97
Štore	7.083	6.932	98	63.750	52.912	83
^kupno	64.583	65.030	101	581.250	559.598	96
Blagovna proizvodnja — železarne (ton)
Železarne 55.829 54.520 98 502.463 486.181 97 Predelovalci 3.114 2.904 93 28.030 24.070 86
03
G
E
03
N
O)
r -H
<D
»N
G
*o
OJ -£
S2>o
sS
CC >
G ^ >u £
d) >C/1
w (H
<v >
S.S
OJ
1-e
D
« g
s t
3
3 >
M.ti
Skupno
58.943 57.424 97 530.493 510.251 96
Jesenice	31.240	31.341	100	281.160	282.278	100
Ravne	11.178	11.090	99	100.598	95.525	95
Štore	13.411	12.089	90	120.705	108.378	90
Skupno 55.829 54.520	98 502.463 486.181	97
Letošnja blagovna proizvodnja v devetih mesecih je za 1 °/o večja od lanske. Proti načrtu zaostajamo za 3 %>. Če bo šlo vse po sreči, se bo ta zaostanek do konca leta nekaj zmanjšal.
Blagovna proizvodnja — predelovalci (ton)
Delovna organizacija	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	O o	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	O o
Veriga	1.100	1.092	99	9.900	9.661	98
Plamen	750	637	85	6.750	5.970	88
Tovil	129	143	111	1.163	1.145	98
Žična	1.135	1.032	91	10.217	7.294	71
Skupno	3.114	2.904	93	28.030	24.070	86
Predelovalci žice so v treh četrtletjih izdelali za 2 °/o izdelkov več kot v istem obdobju lani	v	’
Odprema je v splošnem zadovoljiva za železarne in pri predelovalcih. O eksterni realizaciji smo že v uvodu napisali, da je rekordna. Iz količinskih podatkov je pa razvidno, da je ta rezultat relativen, ker je.povišana realizacija bolj odraz dviga cen, kot pa spremembe strukture proizvodnje. Podrobnejši
pregled izvrševanja blagovne proizvodnje namreč pokaže, kar smo ugotavljali že več mesecev nazaj, da količinsko zaostajamo pretežno pri nekaterih izdelkih finalizacije.
Splošna problematika, ki se nanaša na vse tri železarne, je v pomanjkanju nekaterih surovin. Težave so z oskrbo belega surovega železa. Še vedno ni v celoti rešeno redno oskrbovanje s fero-legurami. Cene surovinam, tehnološkim gorivom, pomožnim materialom in uslugam so še vedno v porastu ter bodo izdatno vplivale na poslovne rezultate v letošnjem letu kljub korekturi cen izdelkov črne metalurgije.
PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Železarna Jesenice
je imela v mesecu septembru dobre proizvodne dosežke, predvsem pa že omenjeno naj-višjo poprečno dnevno proizvodnjo surovega železa ob naj nižji porabi koksa. V jeklarni so na SM-pečeh mesečni proizvodni načrt presegli, čeprav so imeli nekaj problemov z vložkom. Nekaj redukcij električne energije in povečani zastoji zaradi okvar na elektro in mehanskih napravah so vzrok, da so izdelali manj elektro jekla, kot so načrtovali.
V valjarnah so zaostali za načrtom samo pri proizvodnji debele pločevine, kjer so imeli nekaj zahtevnejši program in več mehanskih okvar.
V obratih hladne predelave so imeli zelo dobre uspehe, razen pri proizvodnji žebljev, kjer jim je manjkal ustrezen vložek, ter v elektrodnem oddelku zaradi zastojev na linijah za oplaščevanje in nekaterih težav, katere pripisujejo neustaljeni delovni sili.
Splošna ocena izvrševanja blagovne proizvodnje v Železarni Jesenice dš razveseljiv rezultat. Pretežni del obratov finalizacije v
Letošnja proizvodnja surovega jekla je za .Ai višja od dosežka konec tretjega četrtlet-Ja lani. V izvrševanju kumulativnega načrta postajajo vse tri železarne. V naslednjih treh Visečih so ugodni izgledi za izvrševanje nartov proizvodnje jekla in obstaja realna Možnost, da bo ob koncu leta izvršitev celo *šja kot 97 %>.
Upajmo, da bo tako in ne bo nepredvide-}h zastojev zaradi redukcij električne energije, ker se sedaj tudi akumulacije precej iz-aatno polnijo. Dobra proizvodnja jekla je Jehova za vložek za nadaljnjo predelavo in •agovno proizvodnjo, kjer bi morali količinske rezultate v naslednjih mesecih občutne-)e Popraviti.
.-.L
Kolosi
letošnjem letu praktično vedno izvršuje in presega planske obveznosti, kar se odraža tudi v dobri realizaciji za vso delovno organizacijo.
Železarna Store
je mesečno načrtovano realizacijo skoraj dosegla, čeprav zaostaja za načrtom blagovne proizvodnje. Redukcije električne energije so zmanjšale možnost še ugodnejše proizvodnje surovega železa.
V elektro jeklarni obratuje naprava za kontinuirano vlivanje že mesec dni samo na tri žile. Manjka rezervni del za popravilo hi-
Iz naših
DELAVSKA KONTROLA V TOZD I
Komisija delavske kontrole TOZD metalurške proizvodnje je na svoji tretji seji v začetku oktobra obravnavala tekočo problematiko s svojega področja dela in sprejela program dela komisije za naslednje tri mesece oz. do konca letošnjega leta. Komisija je obravnavala vprašanje, zakaj obrat EPZ ne obratuje z rentabilnostjo. Zato je od vodstva TOZD metalurške proizvodnje zahtevala pismeno pojasnilo glede akumulativnega obratovanja EPZ.
Glede na svoje naloge in pristojnosti, ki izhajajo iz vloge komisije delavske kontrole, je zahtevala od vodstva TOZD metalurške proizvodnje, da poda poročilo oz. pregled sklenjenih pogodbenih del z raziskovalnega področja, ki jih opravljajo druge firme za TOZD metalurške proizvodnje. Pregled naj vsebuje specifikacijo opravljenih del, višino stroškov in kakšno korist ima TOZD metalurške proizvodnje oz. železarna od teh raziskovalnih del.
Na lastno iniciativo je komisija obravnavala vprašanje občasno pojavljajočih se nekorektnih odnosov med strokovnimi delavci v TOZD metalurške proizvodnje in v železarni. Komisija smatra, da je naloga direktorja TOZD metalurške proizvodnje kot individualnega poslovodnega organa, da posreduje, izpostavlja in zahteva na podlagi samoupravne socialistične morale ter delovne zavesti zdrave delovne odnose med strokovnimi oz. vsemi delavci v TOZD metalurške proizvodnje in drugimi TOZD.
Nadalje je komisija obravnavala prijavo stroj nogradbene službe glede malomarnega ravnanja pri opravljanju s polipnim žerjavom-grabilcem na pripravi vložka. Zaradi tega je bil v maju na tem žerjavu povzročen daljši zastoj in večja materialna škoda. Komisija je od obratovodja topilnice zahtevala pismeno poročilo, kako se je ukrepalo proti povzročitelju te škode in kakšni ukrepi so se podvzeli, da se taka okvara in škoda ne bo več ponovila. Komisija je tudi obravnavala vprašanje večine znanih opravljenih manjših nerentabilnih investicij — strojev, naprav. Komisija zahteva od vodstva TOZD metalurške proizvodnje, da se ti stroji — naprave čimprej usposobijo za rentabilno obratovanje, ali pa se odpišejo kot neuporabna osnovna sredstva. Namreč od stroja — naprave se mora obračunavati amortizacija, tudi če ni rentabilen oz. miruje in se vodi v evidenci osnovnih sredstev. Komisija si je postavila program dela za trimesečno obdobje do konca leta 1974.
Povzetek iz programa
V oktobru bo komisija na podlagi zahtevanih poročil obravnavala, kako so se realizirali sklepi samoupravnih organov TOZD metalurške proizvodnje, ki so bili sprejeti v letošnjem letu; katera investicijska dela so bila opravljena v letu 1973 in ali se izvaja investicijska politika za letos v skladu z razvojnimi programi, ter kakšen je ekonomski rezultat investicijskih vlaganj.
Predvidoma v oktobru bo objavljen predlog novega samoupravnega sporazuma o sistematizaciji delovnih mest ter sistem oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. Komisija bo obravnavala ta predlog, in to v smislu, ali je v skladu z našo samoupravno politiko in socialistično moralo.
dravličnih Škarij. To vpliva na delo in količino odpadka, kar se ne bi smelo zgoditi, vsaj ne za toliko časa.
V stari valjarni je imela ena izmena kolektivni dopust in so obratovali pol meseca samo na dve izmeni. V novi valjarni je bil od 29. septembra dalje remont.
Čeprav se problem delovne sile ponavlja, ga navajam ponovno, ker postaja v livarnah vse bolj kritičen in je neposreden vzrok nižji proizvodnji. Zaradi pomanjkanja delovne sile v čistilnici imajo večje količine neočiščenih odlitkov.
Reševanju problematike delovne sile bodo morali posvetiti več pozornosti.
TOZD
V novembru bo analizirala vzroke slabšega poslovanja nekaterih obratov TOZD metalurške proizvodnje v zadnjih mesecih; kako se vključuje vodstveni kader v samoupravno življenje in kako izvršuje sklepe samoupravnih organov; analizirala bo pogodbena dela o raziskovalnih nalogah, katere opravljajo druge firme za TOZD metalurške proizvodnje in železarno. S poročilom o izvajanju raziskovalnih del od drugih firm se želi razjasniti, ali so raziskovalna dela, ki jih opravljajo druge firme ali posamezniki, za TOZD metalurške proizvodnje in železarno, koristna in rentabilna.
Za december je komisija programirala pregled analize gibanja osebnih dohodkov v letu 1974 s podrobnim pregledom za drugo polletje. Nadalje bo na podlagi poročila opravila pregled, ali so bila letos opravljena službena potovanja v inozemstvo delavcev TOZD metalurške proizvodnje opravičena in koristna. Tudi za opravljena službena potovanja v domovini bo opravljena podobna analiza. Na podlagi poročila bo opravljen pregled, kako in v kakšni obliki — višini se trošijo v okviru TOZD metalurške proizodnje sredstva za reprezentanco. Zaradi večkrat opravičenih pritožb sodelavcev, da se prepočasi, neučinkovito, izvaja socialna politika, si je komisija zadala nalogo, da zahteva analizo izvajanja socialne politike in predvidenih ukrepov za učinkovitejše izvajanje stanovanjske politike, družbene prehrane, možnosti letovanja itd.
V razpravi o vsebini tega programa dela komisije je bilo poudarjeno, da s tem ko bodo morali strokovni in vodstveni delavci podajati poročila s svojih področij dela, ne smejo smatrati, da jim komisija ne zaupa. Nasprotno, s seznanjanjem komisije in vseh delavcev o svojem odgovornem in vestnem delu v korist in napredek TOZD metalurške proizvodnje ter železarne lahko dosegajo polno zaupanje vseh delavcev in svoj osebni napredek.
L. F.
7.	SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD MEHANSKE OBDELAVE
Sedma seja delavskega sveta TOZD MO je bila izredna. Na njej smo sprejeli štiri samoupravne sporazume, katerih sprejem ni trpel odlašanja. To so:
— samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji;
— samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v SR Sloveniji;
— samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Drave in
— samoupravni sporazum o poslovnem združevanju in urejevanju odnosov v poslovnem združenju jugoslovanskih železarn.
Pravzaprav se ti sporazumi sploh niso sprejemali; pooblastil se je le delavski svet železarne, da v našem imenu pristopi k tem sporazumom. O vsebini teh sporazumov tu ne bi govorili, ker bo o tem ver-
jetno govor v poročilu o seji delavskega sveta podjetja. Potrebno pa bi bilo reči nekaj drugega.
Vsi ti sporazumi so za našo delovno skupnost, vsak po svoje, zelo pomembni-V skladu z načeli našega sistema bi bilo potrebno delovne ljudi v železarni o tako pomembnih odločitvah že predhodno seznaniti, če ne celo vprašati za mnenje. Zakaj potem še zmeraj odločanje po hitrem postopku?
Vsi našteti sporazumi — oz. vsaj večina — so nam bili poslani v obravnavo in potrditev oz. sprejem v sredini oktobra, predlagatelji pa so zahtevali odgovor že do konca meseca. No, in ker je v našem interesu, da k tem sporazumom pristopimo, ni druge možnosti kot sprejem P° hitrem postopku.
Nesporno je, da moramo k nekemu sporazumu pristopiti, če je to v našem interesu. Na seji delavskega sveta pa se je postavilo vprašanje povratnih informacij', o tem, kako se ti sporazumi tudi izvršujejo, zlasti še, kako se trošijo sredstva, ki jih podpisnice za v sporazumu določene namene združujejo. Sklenjeno je bilo, da mora delavski svet železarne, ko sklepa ° pristopu, dati tem vprašanjem večji poU' darek kot do sedaj. V sporazumih morajo biti tudi določbe, ki regulirajo obveščanje delavcev v OZD, podpisnicah sporazuma, o izvajanju teh sporazumov itd. Ne sme se dogajati, da dvignejo delegati roke za to, da se bo del skupnega dohodka nekam odvajal — ne glede na to, v kakršne koli namene — potem pa o njem nikoli več ne čujejo.
Delavski svet je debato o problematiki povratnega obveščanja razširil še na vprašanje solidarnostne akcije za Kozjansko-Zahteval je, da se delavci čim prej podrobno informirajo o načinu trošenja sredstev, zbranih v železarni v te namene.
Janko Dežman
HUMOR V TOZD
Težave
»Pri Fiatu bodo baje zaradi težav delali samo tri dni v tednu!«
»Čudno. Jaz pa sem slišal, da naj bi pri na3 zaradi težav delali tudi ob prostih sobotah!«
Otroška bahavost
»Moj oče je za tovarno tako potreben, da lahko gre ven, kadar hoče!«
»Moj oče je pa v tovarni tako potreben, da ne more iti ven, če se mu zahoče!«
Na zaslišanju
»Odnesti in prilastiti ste si hoteli družbeno lastnino! Če mislite tako nadaljevati, bost6 ostali brez zaposlitve!«
»So mi pa rekli, naj se zaposlim, da bom lahko zadovoljeval svoje potrebe!«
Prodaja knjig
Prodajalec: »Kupite to knjigo! To je knjif?8 za vsako sodobno žensko! Plačate lahko v obrokih!«
Delavka: »Dobra je že, draga tudi, kje Pa naj dobim denar zanjo?«
Prodajalec: »Zelo enostavno. V knjigi ima*e tudi poglavje o racionalnem vodenju gosp0' din j st va!«
Pri sodniku za prekrške
Sodnik: »Saj to vendar veste, da kadar vozite, ne smete piti nobenega alkohola!«
Obtoženec: »To dobro vem, kako pa naj bilo mogoče, če z levico držim volan, z desnico pa menjalno ročico! Kje pa naj potem di" žim kozarec in steklenico?«
Tine
Poslovanje TRO v 3. četrtletju
Problematika proizvodnje
Statistični podatki tudi za to obdobje kažejo enako odstopanje težinskega plana od realizacije kot v prvem polletju. Vzrok za to je znan, ker pač v prejšnjih letih nismo zasledovali proizvodnje po teži, ampak samo kosovno in finančno. Zato je bil tudi plan po teži za letošnje leto le ocenjen.
Velike probleme imamo v proizvodnji z ■'ep redukcijskim materialom. Glede na dolge dobavne roke proizvajalcev materiala moramo večkrat v proizvodnjo z neustreznim in neekonomskim vložkom. Ti Pojavi so v letošnjem letu vse pogostejši. t*a bi se to stanje popravilo, še ni pričakovati, saj smo že tako daleč, da noben grosist nima na zalogi najenostavnejših kvalitet jekla, kaj šele orodnih ali podobnih jekel. Da bi pa vsa ta jekla držali na lastnih stroških na zalogi, je pa' tudi finančno nevzdržno.
Tudi kvaliteta materiala za pilarske izdelke je zelo slaba. Najpogostejše napake s° v zavaljanosti in razogleničenosti materiala. Razogleničenost je tudi do 0,5 mm globoko, tako da nam nastaja na brusilnih strojih že »ozko grlo«, ker porabimo tudi Po enkrat več časa za brušenje, kot pa bi bilo potrebno za normalno kvaliteto jekla.
Velike probleme imamo tudi z žarje-njem pil. Za to pomembno operacijo v tehnologiji obdelave pilarskih artiklov imamo neprimerne žarilne peči.
Tudi v obratu mehanične delavnice imamo velike probleme z zamujanjem rokov dobave. Kupci so vsak dan bolj zahtevni *n natančni, naš strojni park pa je vsak dan bolj star in izrabljen. Misliti bomo morali na to in planirati za leto 1975 nova ^laganja v to delovno enoto. Problemi so tudi v tem, da imamo večino proizvodnje individualne in te se ne da točno toliko Prodati oziroma planirati, kot pa je na ruzpolago delovnih ur. Vedno ostane nekaj dela več, ki bi ga pa morali nadoknaditi z nadurami. Teh pa ljudje nočejo delati z izgovorom, da se to ne izplača.
Franc Kadiš
Problematika prodaje
Pile in rašpe — prodaja je večja za ^8,61 % proti enakemu obdobju lanskega ^eta. Lahko pa bi bila še večja, če bi bile zadostne zaloge po asortimentu oziroma če bi uspeli več proizvesti. Se vedno ostajalo naročila nerealizirana. Do konca septembra smo dolgovali še prek 100.000 ko-s°v pil. Z izvozom smo na tekočem. Vzrok takemu zaostanku je velika konjunktura Pil, proizvodnja pa je premajhna. Pa tudi Peredna in otežkočena nabava jekla otežuje večjo proizvodnjo. Zaradi zamujanja dobavnih rokov kupci že naročeno blago stornirajo.
Orodje za obdelavo kovin — prodaja je večja za 39,80 %>. Zaloge tega orodja so še vedno visoke, je pa nekompleten asorti-I ^an in je zato prodaja otežkočena. Pa tudi konkurenca je močna. Če bi si uspeli Pridobiti večje trgovske organizacije, kot s° »Metalka« Ljubljana, »Metalservis« Beograd, »Kovinotehna« Celje in druge, bi prodaja lahko bila uspešnejša. Omenje-
ne trgovine kupujejo naše orodje le, če ga drugi ne morejo dobaviti. Za omenjeno orodje imamo pri »Kovinotehni« Celje, »Jeklotehni« Maribor in »Merkur« Kranj konsignacijsko prodajo, ker direktno ne kupujejo.
Orodje za obdelavo lesa — prodaja je večja za 21,17 °/o. Tega orodja bi lahko prodali mnogo več, če bi uspeli povečati proizvodnjo in če bi imeli večje zaloge. Do konca avgusta imamo zapadlih naročil, katerim je dobavni rok že potekel za 1,416.587 din. Zamujanje rokov nam kvari ugled pri kupcih. Če so kupci zadovoljni s kvaliteto, prav gotovo niso z dobavnimi roki. Obstaja nevarnost, da bomo izgubili kupce prav zaradi dobavnih rokov, ker bodo iskali orodje ali iz uvoza ali pri drugih proizvajalcih. Ni malo primerov, da naročila stornirajo, ker orodja ne dobijo.
Za omenjeno orodje so bile odobrene višje cene od 19. 9. 1974 za 20%.
Industrijski noži — prodaja povečana za 61,12%. Tudi tega orodja dolgujemo za 1,084.131 din. Vzrok zamujanja dobavnih rokov so premajhne kapacitete proizvodnje in težava pri nabavi materiala.
Cene povečane od 19. 9. 1974 za 20 %.
Krožne žage — prodaja večja za 70,36 %. Zaloge so razmeroma visoke, vendar so nekompletne po asortimanu. V zaostanku smo tudi pri tem artiklu za 268.191 din. Vzrok temu je pri uvozu surovcev.
Storitve — vedno več kupcev zahteva in pošilja naše in tuje orodje v popravilo. Potrebno bo ustanoviti oddelek za servisiranje orodja, kar je naš interes, ker si s tem pridobimo nove kupce; tudi cene so ugodne.
Prodaja po republikah — še vedno več kot polovico prodaje realiziramo v Sloveniji. To pomeni, da slovensko tržišče oziroma lesna industrija v Sloveniji uporablja naše orodje. Potrebno bo bolj obdelati še lesno industrijo v drugih republikah.
Izvoz — je enak istemu obdobju lanskega leta. Zaradi nizkih cen, katere dosežemo pri izvozu, po veliki konjunkturi doma izvoz zanemarjamo. Tudi tuja tržišča nimamo dovolj obdelana. Sedaj smo pričeli z obdelavo avstrijskega tržišča, ker menimo, da bi lahko dosegli zadovoljive cene, pa tudi sicer je avstrijsko tržišče interesantno zaradi bližine in precej razvite lesne industrije.
Problematika nabave — Z nabavo materiala imamo velike probleme. Trgovina potrebnega materiala nima, direktno pri proizvajalcih pa zaradi majhnih količin ne pridemo v poštev. V letošnjem letu je težava s kvalitetno pločevino, v zadnjem času pa tudi navadnih kvalitet ni mogoče dobiti.
Primanjkuje tudi jekla za rezkarje, prav tako pa tudi za pile. Tudi iz uvoza ne dobivamo jekla pravočasno, kar povzroča zamujanje dobavnih rokov, mnogo naročil ne moremo sprejeti. Tudi z nekaterimi vrstami vidia ploščic imamo težave. Domači proizvajalec »Sintal« Zagreb oziroma
Kolobarji
Ob tednu boja proti tuberkulozi
Organizacija Rdečega križa je priredila tudi letos enako kot vsa leta po vojni teden boja proti tuberkulozi, ki je potekal sočasno po vsej Jugoslaviji od 22. do 29. septembra 1974. Enako kot doslej je imel tudi letošnji teden namen opozoriti naše državljane, da je tuberkuloza še vedno tako zdravstveni kot socialni problem. Vsakoletni program je RK Slovenije v letošnjem tednu razširil na ta način, da je širši krog občanov tako v šolah kot v delovnih kolektivih seznanil s kroničnim pljučnim katarjem, ki je eno naj pogostejših obolenj na pljučih, ki lahko zapušča težko invalidnost ali vsaj omejuje delazmožnost in ki je skoraj vedno v neposredni zvezi s kaje-njen, vdihavanjem onesnaženega zraka v okolici tovarn ali v večjih mestih, ki so tako rekoč stalno zakrita z ozračjem, polnim izpušnih plinov.
Razumljivo je, da po 29 letih intenzivnega dela v boju proti tuberkulozi problemi niso več taki, kot so bili prvih 10 let po zadnji vojni. Predvsem se je stanje izboljšalo po zaslugi cele vrste učinkovitih zdravil, po zaslugi večjega števila zdravstvenih ustanov za preprečevanje in zdravljenje tuberkuloze, po zaslugi višje ravni zdravstvene prosvetljenosti naših ljudi in seveda tudi po zaslugi višjega življenjskega standarda.
Ze novejše številke o stanju pljučne tuberkuloze nam povedo, da je število novo odkritih tuberkuloznih pljučnih obolenj enako kot število vseh evidentiranih bolnikov s pljučno tuberkulozo v zadnjih letih na Koroškem občutno padlo. Na področju štirih koroških občin smo imeli še pred 10 leti v evidenci nekaj čez 400 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo. Ob koncu leta 1973 jih je bilo samo še 141, in sicer: v občini Dravograd 17, v občini Radlje 34, v občini Ravne 55 in v občini Slovenj Gradec 35. Kar zadeva novo odkrite bolnike s pljučno tuberkulozo, jih je tudi vsako leto manj, čeprav zadnjih pet let ni bistvene razlike v številu novih obolenj. Razlika je le v tem, da so obolenja zelo lahka in da se že v nekaj mesecih toliko pozdravijo, da so bolniki spet sposobni za svoje prejšnje delo. Tako smo na primer v letu 1973 na Koroškem odkrili vsega skupaj 26 novih pljučnih tuberkuloz, in sicer: v Dravogradu nobene, na Ravnah 9, v Radljah 14 in v Slovenjem Gradcu 3. Za poseben uspeh našega boja imamo dejstvo, da praktično ni več tuberkuloze pri mladini do 15. leta, kar je dokaz, da med odraslimi ni več toliko odprte pljučne tuberkuloze, ki bi povzročala okužbo mladine.
Tudi umrljivost za tuberkulozo je izredno majhna, saj so na celotnem koroškem področju v letu 1973 umrli samo štirje tuberkulozni bolniki, in sicer: v občini Radlje eden, v občini Ravne trije, v
»Prvi Partizan« Titovo Užice ne more dobaviti ustrezne kvalitete, nekaterih vrst pa ne dela.Tudi cene so mnogo višje kot za uvožen material. Tudi pri nabavi kemičnih proizvodov smo imeli težave, ker jih primanjkuje na tržišču.
Ivan Strmčnik
občini Dravograd in Slovenj Gradec pa nobeden.
Ce upoštevamo starostno strukturo novo obolelih, opazimo, da v zadnjem času bolj obolevajo ljudje v višji starosti (nad 50 in 60 let), čeprav je bilo včasih poznano, da je tuberkuloza bolezen tako imenovane srednje življenjske dobe. Kar velja na splošno za Slovenijo, velja tudi za Koroško: moški obolevajo neprimerno bolj kot pa ženske.
Veliko bolj pogosto obolevajo priseljenci kot pa domačini, kar je lepo razvidno iz številk, ki sem jih že navedel za občino Ravne, kjer je tuberkuloznih pljučnih obolenj sorazmerno veliko.
število danes poznanih bolnikov s pljučno tuberkulozo je v odnosu do celotnega števila prebivalstva na Koroškem enako kot drugod v Sloveniji, in sicer: dva bolnika na 1000 prebivalcev.
Cilj vsake razvite družbe je, da tuberkulozo kot množično bolezen iztrebi in da nastopa ta samo še redko in posamič, kot je to že primer pri nekaterih drugih nalezljivih boleznih. V naši državi ima Slovenija v prizadevanjih za iztrebljanje tuberkuloze precejšnjo prednost, v slovenskem merilu pa se lahko na Koroškem damo s tistimi predeli, ki so v borbi proti tuberkulozi prišli najdalje (na primer z našo Gorenjsko).
Kljub uspehom, ki smo jih v borbi proti tej bolezni že dosegli, pa seveda ni razlo-
Prek tiska, radia in televizije smo se precej seznanili z novim zakonom o temeljih varnosti cestnega prometa, katerega je dne 29. marca 1974 sprejela Zvezna skupščina SFRJ in je začel veljati s 1. oktobrom 1974. Kljub temu pa je naša želja, da občane še podrobneje seznanimo z novostmi tega zakona, katerega morajo poznati vsi udeleženci v prometu, zlasti pa vozniki motornih vozil.
Pot do sprejetja zakona je bila daljša kot navadno, saj je bilo treba novi zakon prilagoditi vrsti pomembnih faktorjev v naši socialistični ureditvi, kot so bili ustavni amandmaji ter zlasti nova ustava, po kateri je dano v pristojnost federaciji urejanje temeljev varnosti cestnega prometa. Pri pripravah in ob sprejetju tega zakona je bilo treba misliti tudi na mednarodni značaj prometa. To pa je terjalo usklajevanje z mednarodnimi sporazumi, h katerim je pristopila tudi naša država. Cestni promet pa že ima in dobiva vse važnejše mesto v gospodarskem in družbenem življenju, kar je bilo treba v novem zakonu tudi upoštevati. Zakon ureja temeljne pogoje, katerim morajo ustrezati javne ceste, temeljna pravila cestnega prometa, sistem prometnih znakov, temeljne pogoje za pridobitev pravic voziti z motornimi vozili in temeljne pogoje, katerim morajo ustrezati vozila v prometu. Nekatera prometna pravila so v zakonu korigirana in natančneje formulirana na podlagi izkušenj in spoznanj.
Tako je na primer: spodnja meja za omejitev hitrosti motornih vozil pri normalnih pogojih prometa prenesena od 30 na 40 km. Pravila o gibanju pešcev v cestnem prometu ter obveznosti voznikov do pešcev so preglednejša in natančneje urejena. Izpopolnjena so pravila za vožnjo vozil na avtomobilski cesti ter na cestah, ki so rezervirane za promet z motornimi vozili. Urejena so temeljna
ga za počitek in za zmanjšanje intenzivnosti našega dela, če hočemo v nekaj le* tih tuberkulozo res iztrebiti. Ob tem se seveda zavedamo, da zdravstveni delavci sami tuberkuloze nikoli ne bomo iztrebili' Tu je treba pojačati nekatere splošne ukrepe. Zelo važno je, kako so merodajni družbeni dejavniki informirani o tuberkulozi kot družbeni bolezni in kako rešujejo socialne probleme. Današnja zdravstvena in socialna zakonodaja v polni meri omogočata izvajanje zdravstvenih ukrepov proti tuberkulozi. Mislim, da je teden boja proti tuberkulozi zelo primeren čas, da vsi družbeni in zdravstveni dejavniki pre' gledajo uspešnost reševanja tistih socialnih in ekonomskih problemov, iz katerih se na eni strani tuberkuloza poraja in na drugi strani t;®tih, ki jih tuberkulozno obolenje ustvarja.
Izkušnje drugih dežel, zlasti zahodnoevropskih in ameriških, ki stojijo tik pred tistim ciljem, ki smo si ga tudi mi zadah, kažejo, da je uspeh zagotovljen edino takrat, če vsi navedeni dejavniki vztrajajo v svojih prizadevanjih za zmanjšanje števila novih obolenj ter za čim prejšnje odkrivanje in uspešno zdravljenje svežih tuberkuloznih infekcij. Naša perspektiva je torej jasna: intenzivnost našega dela na medicinskem, socialnem in družbenem P°' dročju ostane nespremenjena. To je edini pogoj, ki nas lahko pripelje do takega stanja, ko tedna boja proti tuberkulozi ne bo treba več prirejati.
Prim. dr. Vlado Weingerl
pravila o prometu koles, vprežnih vozil živine. Novi zakon določa osnovne element sistema prometnih znakov na cestah.
Pri pogojih za vožnjo ureja samo temelju® pogoje za voznike motornih vozil. V repubh' ško obravnavo sodi vse, kar se nanaša ua voznike kmetijskih traktorjev, delovnih strO' jev, koles z motorji in drugimi vozili na m9' torni pogon, pa tudi na voznike vseh drug1*1 vozil (vprežna vozila, kolesa itd.). Čeprav novi zakon govori o načinu pouka voznikov* programu in načinu opravljanja izpitov, o P°' stopku za izdajanje, podaljševanje in zamenjavo vozniških dovoljenj, federacija teh zadev ne bo več natančneje urejala. To je pre'. puščeno republikam in pokrajinam. V zvez^ s psihofizično sposobnostjo za vožnjo z motornim vozilom je določen kontrolni zdravnik, pregled, kadar je le-ta utemeljen. To ugotoV samo organizacija združenega dela. Naraščajoči problemi v cestnem prometu so tudi zahtevali nekatere spremembe v zveznem zako' nu glede zaostritev sankcij za tiste vrste kršitev, ki predstavljajo za varnost prometa več), problem in nevarnost. Novi zakon daje tU<^ širše možnosti za uporabo varstvenega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Novi zakon o temeljih varnosti v cestne^ prometu se vsebinsko razlikuje od stareg TZVCP. Medtem ko je temeljni zakon o varnosti cestnega prometa urejal zadeve v zve z vozniki v celoti, se novi zakon omejuje na tiste določbe, s katerimi ureja ustrezu temeljne pogoje samo za voznike motorm^ vozil — to je: osebne avtomobile, tovorna vo zila in avtobuse. Sem spadajo npr. pogoji, > jih mora izpolnjevati voznik, da dobi vozu ško dovoljenje, veljavnost vozniškega d°vU ljenja, osnova programa vozniškega dovolj nja in podobno. Federacija pa v bodoče U bo natančneje urejala niti pogojev niti nar
Novosti v zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu
na pouka voznikov, načina opravljanja vozniških izpitov, kakor tudi ne postopka za izdajanje, podaljševanje in zamenjavo vozniških dovoljenj — predpisala bo le enoten obrazec za vozniško dovoljenje. Bistvena razlika pa je seveda v tem, da v obseg republiške regulative (torej republiškega zakona o varnosti cestnega prometa) spada vse, kar se nanaša na voznike vozil, ki jih zakon ne šteje za motorna vozila, to je: kmetijskih traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev, koles z motorjem in drugih vozil na motorni Pogon, kot tudi zadeve v zvezi z registracijo teh vozil. V republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa bo treba torej določiti, kaj bo moral znati npr. voznik kmetijskega traktorja, kje bo opravljal vozniški izpit, kakšna naj bo registracija teh vozil in podobno.
Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa tudi določa, da bo federacija enotno uredila vprašanje registracije motornih in njihovih priklopnih vozil ter vprašanje naprav in opreme na teh vozilih. V ta namen bodo izdani podzakonski predpisi, in sicer: pravilnik 0 registraciji motornih in priklopnih vozil in Pravilnik o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu.
Določene spremembe so storjene tudi na Področju zdravniških pregledov. Predvsem je opuščena zakonska obveznost periodičnih petletnih zdravniških pregledov voznikov C in B kategorije. Upoštevana je namreč široka možnost organizacij združenega dela, v katerih so ti vozniki zaposleni, da jih v primeru suma napotijo na kontrolni zdravniški pregled v pooblaščeni zavod, kakor tudi možnost teh organizacij, da v sestavi lastne notranje kontrole sistemsko nadzorujejo in spremljajo zdravstveno stanje svojega vozniškega osebja.
Novost, ki bo zanimala predvsem lastnike avtomobilskih kamp prikolic, ki je tudi ta, da voznik motornega vozila B kategorije, lahko vozi vozilo te kategorije, ki mu je dodano Priklopno vozilo, če naj večja dovoljena teža obeh vozil ne presega 3500 kg. Pri tem seveda teža prikolice ne sme biti večja od teže vleč-nega vozila.
Zaradi zagotovitve večje prometne discipline na naših cestah je zakonodajalec v eni iz-toed kazenskih določb zakona o temeljih varnosti cestnega prometa sankcioniral najaktualnejše cestno prometne kršitve, ki pomenijo pri današnjem nenehnem porastu števila motornih vozil v cestnem prometu ne samo veliko nevarnost za udeležence v prometu, ampak so tudi pogosten vzrok težkim prometnim nezgodam. Razen še nekaterih drugih spadajo toed nje na primer: prehitevanje vozila, ki se ie ustavilo pred zaznamovanim prehodom za Pešce; prehitevanjem pred vrhom klanca ali ha premalo preglednem ovinku; prehitevanje ali vožnja mimo ustavljenega oziroma parkiranega vozila v času, ko je voznik, ki vozi za prednjim voznikom, že začel prehitevati; Prehitevanje oz. vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila po nepravi strani ali Pa neustavitev vozila pred prehodom čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spu-šiene, so se začele spuščati ali se pokaže rdeča luč oziroma zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati ali da prihaja vlak. Med naštete kršitve je uvrščena tudi vožnja pod učinkom mamil in alkohola, Pri čemer prepoved vsakršnega uživanja alkoholnih pijač in začetka vožnje z alkoholom v organizmu velja za voznike motornih vozil kategorije C in D, voznike, ki opravljajo javni prevoz ali jim je vožnja motornega vozila glavni poklic, za druge pa je dopustna toeja do 0,5 %o alkohola v krvi. Prav tako spada med prekrške s predpisanimi strožjimi Sankcijami odklonitev ustrezne preiskave zaradi ugotovitve prisotnosti alkohola v organiz-tou ali vožnja motornega vozila v času odvzeto a vozniškega dovoljenja v zvezi z izključitvijo iz prometa voznika po pooblaščeni osebi ali pa v zvezi z odločbo pristojnega organa. Za omenjene kršitve je prednisana denarna kazen od 200 din do .1000 dinarjev ali Zapor do dveh mesecev in obvezen izrek Varnostnega ukrepa začasnega odvzema voz-biškega dovoljenja najmanj treh mesecev do cnpffa leta, za vožnjo brez. vozniškega dovoljenja pa poleg navedene kazni prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas od enega do treh let. četudi s prekrški ni bila povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda. Gle-
de še nekaterih drugih kršitev, ki imajo poseben pomen za varnost prometa, v prihodnje ne bo mogoče plačati denarne kazni na kraju storitve prekrška, ampak bo zoper storilce takoj uveden postopek pred pristojnim organom za kaznovanje prekrškov. Sem sodijo prekrški, kot na primer: uporaba v cestnem prometu vozila, ki nima brezhibnih naprav za upravljanje in zaviranje; prekoračitev največje dovoljene hitrosti, določene za posamezno naselje za več kot 30 km na uro; odvzem prednosti na križišču; neupoštevanje prižgane luči na semaforu; ustavljanje in parkiranje na zaznamovanem prehodu za pešce ali na razdalji manj kot 5 m od takega prehoda, na prehodu čez železniško progo v isti ravnini, na križišču in na razdalji manj kot 5 m od najbližjega roba prečnega vozišča, na ovinku z nezadostno preglednostjo, v bližini vrha klanca, ali vožnja motornega vozila, ne da bi imel voznik pri sebi vozniško dovoljenje. Za te kršitve bo sodnik za prekrške storilcu lahko izrekel denarno kazen od 100 do 500 dinarjev, ali tudi zapor v trajanju do 30 dni. Če pa bo s kršitvijo povzročena neposredna nevarnost ali prometna nezgoda, pa se bo smelo izreči v treh primerih tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev.
Po novem zakonu lahko miličnik takoj na kraju začasno odvzame vozniško dovoljenje kar za 13 prekrškov. Doslej je imel pravico odvzema vozniškega dovoljenja le ob primeru, če je bil voznik pod vplivom alkohola, mamil, če je bil utrujen, bolan ali v takem duševnem stanju, da ni bil sposoben za varno vožnjo z motornim vozilom. Temu so se sedaj pridružili še drugi prekrški, kot npr. prehitevanje vozila, ki se je ustavilo pred prehodom za pešce, povečane hitrosti vozila v času, ko ga prehiteva drugo vozilo ipd. Poleg tega je vrsta prekrškov, za katere je po dosedanjih predpisih miličnik lahko izrekel denarno kazen takoj na kraju, prešla v kategorijo prekrškov, ko je zoper kršitelja treba predlagati uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške.
Treba je opozoriti tudi na pomembno novost, ki jo prinaša zvezni zakon. Z njim so določeni novi ukrepi zoper voznike, ki pogosto povzročajo težje kršitve, s pošiljanjem na preverjanje znanja predpisov o prometni varnosti ali potrebni spretnosti za vožnjo motornega vozila. Take voznike motornih vozil lahko napoti pristojni organ za notranje zadeve na preverjanje znanja predpisov o prometni varnosti ali potrebne spretnosti za vožnjo motornega vozila. Če voznik preizkusa ne opravi zadovoljivo, mu pristojni organ začasno vzame vozniško dovoljenje, voznika pa po določenem času pokliče na ponoven preizkus. To je vsekakor ukrep, o katerem naj nedisciplinirani vozniki dobro razmislijo.
Zakon tudi določa za organizacije združenega dela, ki uporabljajo v cestnem prometu motorna vozila, za kršitve predpisov prometne varnosti tudi poostrene kazenske sank-
cije, tako da je mogoče v najhujših primerih izreči delovni organizaciji kazen, ki ni manjša od 3000 dinarjev in jo lahko pristojni organ odmeri v višini do 30.000 dinarjev.
Odgovornim osebam v organizaciji združenega dela pa se v takih primerih lahko izreče denarna kazen od 200 do 1000 dinarjev. Voznikom motornih vozil priporočam, da si nabavijo nov ZAKON O TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, ki ga je v priročni brošuri izdala Avto-moto zveza Slovenije in je opremljen z vsemi prometnimi predpisi in kazenskimi določbami. Tako boste v zakonu našli razne novosti o prometnih predpisih in seveda tudi višino kazni za vsak prekršek, ki bo storjen v nasprotju s prometnimi predpisi.
Rudi Blatnik
IZLET V NARAVO
Človek vse premalo hodi na izlete v naravo. Po vsakodnevnem težkem delu v zaprašenih tovarnah mu je oddih v naravi še bolj potreben. Ni kaj bolj prijetnega, kot pa zaužiti čisti zrak.
V naši dolini smo v slovenskem merilu že na drugem, če ne že na prvem mestu, kar se tiče onesnaženega ozračja. Zato smo prisiljeni, da vsaj včasih zapustimo dolino in se podamo malo višje, kjer še industrija ni začela z zastrupljevanjem ozračja.
Lahko bi naštel še in še točk, kamor se lahko podaš ob prostih dnevih ob vznožju Pece, Uršlje gore ali drugod. Povsod so lepo opremljeni planinski domovi. Opisal bom le dve takšni turistični točki, ki nam še nista toliko poznani.
V tem poletju je na Brdinjah kmet Marolt začel s kmečkim turizmom. Obiskal sem to kmetijo, ki leži na vrhu Brdinj. Pogovor je stekel z Ivanom in Štefko Zabev. Dejala sta, da je kmečki turizem danes že potrebna dejavnost. V dolini je danes kar težko dobiti kaj naravnega, zato so se, kakor tudi nekateri drugi kmetje, odločili, da dajo našemu delovnemu človeku kaj domačega pojesti in popiti.
»Pri nas,« je nadaljevala gospodinja Štefka, »lahko dobiš vsak dan skuto s šunko, svinjsko meso, mošt, borovničevo žganje in seveda domač koroški kruh.«
Zaželel sem jima obilo uspeha pri vsakdanjih opravilih na kmetiji in pri razvijanju kmečkega turizma.
Druga takšna izletniška točka ie nad Prevaljami, na Breznici. Tam je v oktobru
Proslava krajevnega praznika na Navrškem vrhu	Foto:	F.	Kamnik
Zdravljenje in rehabilitacija alkoholikov
Kljub temu da je vedno več oseb, ki se zdravijo proti alkoholu in da je v zadnjih treh letih bil v Sloveniji napravljen bistveni premik glede zdravljenja alkoholikov, vedno gosteje prihajajo na vrata socialne službe svojci alkoholikov in nadrejeni z delovnih mest z vprašanji o problemih alkoholizma. Zato ne bo odveč, če kljub pogostim takim publikacijam v dnevnem časopisju ponovimo, kam se je mogoče zateči in po kaki poti je moč pripraviti alkoholika do zdravljenja in rehabilitacije.
Posebno so za alkoholizem oziroma težave, ki jih povzroča, zainteresirani alkoholiki sami ter njihovi svojci. Gre za bolnike, ki imajo vsekakor veliko praktičnih izkušenj v bolezni (alkoholizmu), a niso zmožni niti ne vedo, kako bi si lahko pomagali. Podobno je tudi s člani iz družin alkoholikov, ki na lastne oči gledajo propadanje svojih dragih, pa ne vedo, kako bi jim uspešno pomagali pri zdravljenju njihove bolezni, niti ne, kako bi pomagali pri zdravljenju vseh težkih družinskih, gospodarskih in drugih socialnih težav, ki spremljajo alkoholika in njegovo družino.
Kako pripraviti alkoholika na zdravljenje? Znano je, da se alkoholik odloči za zdravljenje šele tedaj, ko se zaradi svoje alkoholne bolezni znajde v takšni stiski, ki iz nje praktično ni drugega izhoda. V takšno stisko privedejo alkoholika ponavadi naslednje okoliščine:
1. resna grožnja žene — z razvezo zakona,
2. kadar mu grozi disciplinski odpust iz službe oziroma kadar se temu lahko izogne le, če privoli v zdravljenje,
3. ko so zdravstvene posledice že tako hude, da ima alkoholik sam občutek, da mu že resno pojemajo življenjske moči in ker se boji, da bo umrl,
4. posamezni alkoholiki se odločijo za zdravljenje tudi po dolgotrajnem prepričevanju, prigovarjanju svojcev in prijateljev, vendar šele tedaj, ko so zaradi posledic alkoholizma prišli že v stisko ali zagato,
5. nekateri so odločijo za zdravljenje zaradi storjenih kaznivih dejanj (deliktov) misleč, da si bodo z zdravljenjem ustvarili olajševalne okolnosti,
6. na zdravljenje pa pridejo tudi zaradi varnostnega ukrepa o obveznem zdravljenju alkoholizma, ki ga izreče pristojno sodišče.
Iz vsega navedenega sledi, da se gre alkoholik zdravit predvsem zaradi zunanjih pritiskov, torej nikoli povsem prostovoljno, temveč kvečjemu pogojno — prostovoljno. Torej: če alkoholik odklanja zdravljenje, ga z opisanimi ukrepi smemo in celo moramo spraviti v stisko, kar še najlaže naredijo nadrejeni na delovnih mestih, kjer ne bo imel drugega izhoda kot zdravljenje. Razumljivo pa je, da mu je treba zdravljenje tudi omogočiti, sicer ga sploh nima smisla spravljati v stisko.
Kakšne pa so možnosti za zdravljenje? se sprašujejo mnogi. Možnosti zdravljenja alkoholikov v Sloveniji so minimalne, saj imamo skupno samo okoli 200 postelj za sodobno zdravljenje alkoholikov, to je v Škofljici, Vojniku, Idriji in Ormožu, medtem ko je v Slo-
Ivan Kogelnik odprl nov gostinski lokal. Točka je tem bolj zanimiva, ker se od tam prav lepo vidijo Prevalje, v daljavi pa Ravne s svojimi mogočnimi stolpnicami na Čečovju.
Ta lokal ima veliko točilnico, dvorano, ki lahko sprejme okoli 50 gostov, ter prenočišča. Seveda tudi tu ne manjka specialitet z domačim kruhom, kakor tudi jedi, pripravljene na žaru. Človek, ki obišče ti dve izletniški točki, se tam lahko sprosti in vsaj za nekaj časa pozabi na svoje vsakodnevno delo in skrbi v dolini.
veni ji registriranih 80.000 alkoholikov, ki so nujno potrebni zdravljenja, prevzgoje in rehabilitacije. Ker pa posteljnega deficita še dolgo ne bo mogoče rešiti, se je pristopilo k zdravljenju in rehabilitaciji v psihohigienskih posvetovalnicah in klubih zdravljenih alkoholikov.
S pomočjo centra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma je širom Slovenije že prek 80 klubov in skupin zdravljenih alkoholikov, v katerih je včlanjeno blizu 3000 zdravljenih alkoholikov, od katerih jih abstinira približno 80 °/o, redno delajo, se normalno obnašajo in vztrajajo na poti kompletne reha-
5422 Schelo S. J., Integrierte Instandhal-tungsplanung und Steuerung mit elektronischer Datenverarbeitung
1972.
3587/333 Kveder A. Vpliv hitrosti in stopnje deformacije na procese poprave in rekristalizacije po deformaciji jekel na visokih temperaturah 1974.
3587/334 Grešovnik F., Razvoj in aplikacija metodike raziskav značilnosti kristalnih zrn osnove faze v jeklih z rentgensko metodo 1974.
5423 Hornig/Schneider, Schutz durch VDE 0100 1970.
5424 Sera v elektrotehniških staljah 1973.
5425 Sachs R., Deutsche Handelskorres-pondenz 1973.
5426 Sachs R., Commercial Corresponden-ce 1972.
5427 Franzen C. F., Englert T., Der Auf-zugbau 1972.
5428 Leyšin A. I., Duga Gorenija 1973.
5429 Cammann K., Das Arbeiten mit ionenselektiven Elektroden 1973.
3587/335 Markušič T., Razmjena analiza i usavršavanje analitičkih metoda 1974.
5430 Ivkovič B., Struktura troškova proizvodnje u obradi metala 1974.
bilitacije. Približno isto število svojcev je prav tako vključenih v klube zdravljenih alkoholikov. Člani kluba se sestajajo enkrat tedensko in na tovariški in prijateljski način nudijo pomoč tistim, ki so v krizi. Člani kluba pomagajo prekiniti recidivo pri njihovem članu brez posebnega hospitalnega zdravljenja. Delo kluba spodbujajo in strokovno vodijo terapevti kluba (običajno zdravnik, socialni delavec in medicinska sestra). Pojav klubov zdravljenih alkoholikov v Sloveniji in izredni rezultati v njihovem delu, kažejo, da so prav klubi tisti novi sociološki fenomen, ki je v zadnjih dveh letih bistveno prispeval k spreminjanju družbene zavesti o usodnih posledicah alkoholizma za slovenski narod. Izkazalo se je, da brez zdravljenja, prevzgoje in rehabilitacije alkoholikov ne moremo storiti ničesar pomembnega na področju boja proti alkoholizmu.
F. K.
5431 Kosovac M., Kancelarijsko poslovanje 1974.
5432 Priročnik za uporabo sistema krmiljenja razvojnih nalog — Projektna organizacija 1974.
5433/1 Abatscher Keil, Druck Messumfor-mer 1. 1972.
5433/2 Druckmessverfahren Grenzvvinkel — Refraktometer, automatisches 2. 1972.
5433/3 Grob — Fein — Einstellung Ma-gnetfeldkoppler 3. 1972.
5433/4 Magnetfeldrohre Quotientenmesser
1972.
5433/5 Rabatmarken — Automat Symmet-rierung 5. 1972.
5434 Hachenberg H., Industrial Gas Chro-matographie Trače Analysis 1973.
5435 Fischbeck K., Logarithmische Rech-entafeln 1972.
5436 Selder H., Einfiihrung in die nume-rische Mathematik fiir Ingenieure
1973.
5437 Schmitter H., Steuerschaltungen fiir Antriebe 1974.
5438 Schmitter H., Vom Schaltzeichen zum Schaltplan 1972.
5439 Borstelmann P., Handbuch der elek-trischen Raumheizung 1970.
Nove knjige v strokovni knjižnici
F. Rotar
Lojze Perko, Jesen na Strojni, akvarel
I
VI
RAVNE
priloga mladih delavcev Železarne Ravne
KAD SO REKLI MLADI DELEGATI NA IX. KONGRESU ZSMS
V grobem vam posredujemo najbolj zanimive stvari, ki so jih mladi obravnavali na IX. kongresu Zveze socialistične mladine.
Politična aktivnost RKC
V ustavi republike in federacije smo odnose med cerkvijo in državo zelo jasno opredelili in je takšna opredelitev dobila v javni razpravi pri vseh občanih, vernih in nevernih, polno podporo, čeprav smo bili priča poskusom visokih cerkvenih oseb, da bi s svojo poslanico in s predlaganimi ustavnimi spremembami dobili možnosti, da bi v bodoče tudi javno politično nastopali v družbi.
Ni bila potrebna polemika s škofi o njihovi poslanici, kajti delovni ljudje in občani so preko javne razprave dali jasen odgovor na poslanico. Popolnoma jasno jo, da tisti, ki mu je vera osebna stvar in je ne izkorišča v politične namene, ne bo sprejemal in podpiral dejavnosti cerkve v tej smeri. Te nezdrave elemente znotraj rimskokatoliške cerkve, ki s svojo dejavnostjo vnašajo nemir med naše skupne odnose, lahko označimo s ponovnim oživljanjem klerikalizma in belogardizma, kajti človek — veren ali ateist ne more oprostiti tistemu delu duhovščine, ki se še ni uradno odpovedala belogardizmu in ga obsodila zaradi najhujše zlorabe vere in cerkve, pa tudi zaradi izdaje naroda v trenutku, ko mu je bila bolj kot kdaj prej potrebna enotnost ne glede na ideološko prepričanje. Dokler cerkvena oblast tega ne bo storila, bo nosila hipoteko, spričo katere se človek ne more otresti prepričanja, da Protirevolucionarno in protinarodno delovanje še obstaja. Dejstvo je, da se je delovanje cerkve v zadnjem obdobju okrepilo na vseh področjih njenega delovanja.
Pretirano poudarjanje katoliške social-no-politične doktrine, in sicer v smislu, da se pri obravnavanju in ocenjevanju posameznih družbenih vprašanj enostransko Poudarja, da je le katoliška socialnopolitična in moralna doktrina edino pravična Osnova za ureditev družbenih odnosov pri tras — tako razlago in favoriziranja zasledimo večkrat tudi v verskem tisku. O družbeni škodljivosti takšnih ocen in razlag ni potrebno veliko govoriti, saj ie jasno, da v ničemer ne prispevajo k med-Sehoinemu snoštovaniu. eno+nosti in s+rp-bosti med občani raznih verskih skupnosti.
Boj proti klerikalizmu ni samo zadeva ?K, ampak ie naloga v^eh, ki želijo resnično svobodno socialistično družbo, osvobojeno vseh zlorab. Ne smemo dovoliti, da bi te sile v imenu cerkve razvijale so-
cialne, športne, kulturne in druge dejavnosti, ki poskušajo tekmovati s podobnimi samoupravnimi ustanovami. V ozadju tega je namera, da bi verniki, predvsem pa mladina, ki idejno še ni izgrajena, verjeli, da v institucijah in organizacijah samoupravne družbe niso enakovredni in zato potrebujejo svoje posebne organizacije. Vsiljevanje take miselnosti med mladino vnaša nemir in nestrpnost, ki lahko ima težke posledice pri vzgoji mlade generacije v samoupravnem duhu.
Klerikalizem pomeni poleg tehnokratiz-ma in birokratizma največjo potencialno nevarnost v naši družbi. Sleherna politika, ki bi ožila fronto, ki bi ustvarila umetne razlike na ideološki pregradi, ki bi a priori vrednotila ljudi, državljane in sa-moupravljalce na ateiste in na drugi strani na verujoče, bi bila obsojena na neuspeh. Najbolj obrestovana sredstva so
sigurno tista, ki jih vložimo v mladega človeka, v njegovo vzgojo in tega se v cerkvi včasih bolj zavedajo kot pa v naši samoupravni socialistični skupnosti.
Socialistično in samoupravno angažirana šola
V socialistični družbi je in mora biti pogled na svet marksističen. Nemogoče je graditi marksistični svetovni nazor z ne-marksističnim izobraževanjem in usposabljanjem. In tako izobraževanje je nujno zlasti za mladega človeka. Osnova za dosego množičnega marksističnega usposabljanja pa mora biti šola. Tu morajo mladi dobiti osnove marksizma, ki so izhodišče za nadaljnje usposabljanje.
Šola je v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu vedno angažirana. Tudi takrat, ko je šola razglašala svojo popolno nevtralnost, je vendar s svojim ravnanjem še kako močno posegla v konkretno družbeno prakso. Vedno v zgodovini razredne družbe je bila vzgoja v rokah vladajočega razreda, in razredna družba pomeni neko določeno razklanost v vzgoji, kjer
V. Krebs, Spomini, flomaster
je na eni strani vladajoči, na drugi pa vladani razred. Samoupravljanje pa prvič v zgodovini odpravlja tako razliko.
Konkretizacije vzgojnega smotra v naši socialistični družbi še nismo opravili. V teoretičnih razglabljanjih se najbolj podčrtuje zahteva po razvijanju osebnosti, ki bo sposobna kritično presojati obstoječe in ga izboljšati. S šolo smo nezadovoljni, ker je njena osnovna slabost, da je še vedno šola izobraževanja. Naloga šole pa je tudi vzgoja.
Nadaljnja značilnost za našo šolo je kopičenje učnih predmetov, čemur je podrejen učni načrt, ki ima vse značilnosti pozitivističnega modela programa. V šolo moramo vrniti marksistično logiko, samo tako bomo dosegli uspeh v razvijanju vzgoje in dvignili idejnost. Ta uspeh je v mnogočem odvisen od učiteljev, ki pa morajo biti za tako povečano funkcijo usposobljeni. To pomeni, da bo treba sistem pripravljanja in usposabljanja učnega kadra spremeniti. Praksa nam je pokazala, da mladi učitelji niso imeli idejne vzgoje. Kako naj potem nastopajo kot družbeno aktivni delavci? Rezultat tega je površno razlaganje družbenih problemov brez temeljite teoretične osnove, skratka zapadnjaško. Učitelj mora biti napredno, marksistično angažiran, razredno opredeljen ter aktiven borec za samoupravne socialistične odnose. Pedagoškega kadra je malo, ker pedagoško delo ni družbeno enakovredno ovrednoteno.
Gibanje »Znanost mladini«
Predlog resolucije Zveze socialistične mladine Slovenije jasno opredeljuje vlogo in odnose te organizacije do znanosti in študijsko-raziskovalnega dela mladih. ZSMS se intenzivno zavzema za široko uveljavitev tega področja, ki slovenski mladini približuje znanstveno misel, znanstvene metode, organizira mladino v znan-stveno-raziskovalnem delu itd. Pomembno je, da to gibanje zbira mlade raziskovalce na letnih raziskovalnih taborih, kjer pod vodstvom uglednih raziskovalnih institucij in znanstvenih delavcev sodelujejo v raznih pomembnih raziskavah in v različnih znanstvenih disciplinah. Preko tega mentorskega dela in organiziranih akcij je gibanje uspelo napotiti in voditi vrsto mladih v znanstvenem delu. Mnogim je gibanje omogočilo, da so res kmalu spoznali oblike in značaj posameznih znanstvenih področij, se vključili, sodelovali in pozneje uspešno nadaljevali to delo na univerzi, kjer mnogi danes že delajo kot asistenti, strokovni delavci ali uspešni strokovnjaki v praksi.
Gibanje »Znanost mladini« bo lahko ob mladinski organizaciji pomagalo mladim raziskovalcem najti sodobne marksistične poglede na znanost, to je, razčistilo bo ideološke poglede na posamezne oblike znanosti, družbenih ved, pa tudi formiralo sodobno socialistično samoupravno miselnost. Tako usmerjeni mladi znanstveni kadri pa bodo dragocen prispevek v nadaljnjem razvoju družbe in naše znanosti, kakor tudi v kadrovski strukturi jutrišnjih znanstvenih ustanov.
Znanost vse bolj postaja in se obravnava kot element proizvodnje, integralni del družbenoekonomskih odnosov. Tu se je odprl v vsej širini nov manevrski prostor
Zvezi socialistične mladine Slovenije, prostor, v katerem morajo najti novo kvaliteto tudi konference mladih delavcev na vseh nivojih.
Mladinski turizem — integralni del dejavnosti mladih
Splošna značilnost mladinskega turizma v Sloveniji je: životarjenje in dotrajani objekti. Glede zmogljivosti mladinskega turizma sodimo na rep Evrope. Da bi rešili mladinski turizem, ki ima svojevrstno politično-ekonomsko obeležje, bo potrebno ustanoviti samoupravno interesno skupnost objektov in poslovalnic mladinske turistične materialne baze, družbena skupnost pa bi morala hkrati z drugimi sistemskimi rešitvami zagotoviti takšne materialne pogoje, ki bi trajnejše potrdili družbenoekonomski status mladinskega turizma.
Končna rešitev problema bo možna le takrat, ko bo to področje postalo sestavni element družbene reprodukcije in politike družbenega razvoja. Za zagotovitev tega cilja je potrebno poiskati trajne in praktične rešitve v sistemu financiranja. V sedanjem trenutku pa potrebujemo za sanacijo okoli 200 milijonov starih din.
Sredstva in možnosti informiranja
Ustava in delegatski sistem narekujeta nov poudarek v sistemu informiranja. Dejstvo je, da so do sedaj in tudi še danes množični mediji bili osnova vsega informiranja. Ostala sredstva informiranja, ki so delovnemu človeku mnogo bližja: tovarniška, šolska, študentska glasila, bilteni, informatorji, oglasne deske, panoji ipd., so imela z redkimi izjemami dokaj pasivno vlogo.
Ali ni tudi tisti, ki informira samo stočlanski kolektiv o vseh za njih pomembnih vprašanjih, vreden tega, da mu avtomatično priznajo status slovenskega časnikarja in ga sprejmejo v društvo?
S tem se nikakor ne odreka pomen, ki ga imajo množični mediji. Seveda jih je treba z nezmanjšanim tempom razvijati in usmerjati, hkrati pa z vsemi močmi pristopiti k izdelavi čimboljših informacijskih sistemov v organizaciji združenega dela, šolah, zavodih in fakultetah.
Znano je, da je neinformiranost najboljša podlaga za življenje in razvoj biro-kratsko-tehnokratskih teženj. In narobe: informiranost je najboljši serum za zdravljenje teh bolezni. A to je tudi ena od naših osnovnih nalog.
Uresničevanje ustave
Najbolj boleče protislovje, ki ga občuti mlad človek v družbi, je protislovje med formalno shemo deklariranih samoupravnih odnosov in pravic ter dejansko možnostjo, da se v njih realizira. Realizacija samoupravnih pravic je vselej realizacija osebnih kvalitet, lastne osebnosti in interesov, vendar v določeni družbeni grupi, kjer se le te ovrednotijo, stimulirajo ali zavrnejo. Skratka, samoupravne pravice se vselej uresničujejo v samoupravnem odnosu po principu enakih možnosti za enake kvalitete in obratno. Že pri tem odnosu je mlad človek večkrat prizadet in razočaran. Čeprav je to protislovje postranskega pomena in deluje predvsem stimulativno, pa ga zlasti pri mladem člo-
veku ne gre zanemariti. Dejstvo, da je večkrat premalo usposobljen, da svoja hotenja realizira v samoupravni akciji, ga lahko, zlasti, če so tudi samoupravni odnosi v tem okolju šibki in deformirani, pasivira in utrjuje v prepričanju, da jo treba avtomatično urediti pravične odnose med ljudmi, kar pa lahko stori le sposobna in moralna osebnost ali organizacija. Njegova praktična družbena dejavnost se v tem primeru reducira le na kritiko deformacij in nepravilnosti v določenem okolju, na kritiko, ki predstavlja posameznika ali organizacijo, ki naj te zadeve uredi. Zato večkrat opažamo šibko aktivnost mladih v samoupravni organizaciji in njih mnogo bolj aktivno kritično odločnost predvsem v političnih organih in organizacijah.
Mladim se z novo ustavo odpirajo neomejene možnosti vključevanja v družbene samoupravne odnose, možnosti odločanja, poudarjanja stališč in predlogov in ne nazadnje tudi razreševanje problemov mlade generacije. Če je med glavnimi cilji ustave družbenopolitičnega in političnega položaja in vloge delavskega razreda uresničevanje njegovih konkretnih interesov, je med najvažnejše dejavnike, ki naj to zagotove, nujno uvrstiti družbenopolitično organizacije na čelu z ZK, sindikati, SZDL in ZSMS, ki mora bolj kot do sedaj biti prisotna v delovanju vseh subjektivnih socialističnih in samoupravnih sil v vseh konkretnih trenutkih družbenega dogajanja v vseh sredinah. Le tako bomo uspeh v uresničevanju nalog, ki jih pred nas postavljajo dokumenti ZSMS, ZSMJ in ZK kot avantgarde delavskega razreda.
Kultura je pomembna fronta idejnopolitičnega dela
Osnovne ovire, na katere smo naleteli v naši kulturni akciji, izvirajo iz širših družbenih razmerij, v katerih nastaja kul' turna politika. Pretežno administrativno in etatistično urejanje družbenih odnosov na področju kulture in idejna zmeda, k1 je v družbi vladala pred 21. sejo ZKJ i° Pismom tovariša Tita, sta na široko odpf' la vrata mnogim negativnim pojavom v kulturi. Cvetelo je elitništvo, klikarstvo, vladala je miselnost, da je kultura izključna last inteligence, v množični kulturi sta se bohotila šund in kič. Amaterska kulturna tvornost je nazadovala. V nadaljevanju naše kulturne akcije si bomo morah prizadevati za čim hitrejše uveljavljanja ustavno uzakonjenih samoupravnih odnosov v kulturi. Kulturno akcijo bomo morali razširiti tako, da bodo vanjo zajeta vsa področja mladinske umetniške ustvarjalnosti in da se bodo tradicionalne kulturne ustanove (gledališče, film, televizija-radio, revije, galerije, koncertni odri) odprli najboljšim mladim umetnikom. Prizadevali si bomo za večjo širino amaterske kulture, za usposabljanje kulturnih animatorjev, ki jih predvsem manjka v mladinskih klubih in v TOZD ter za boljš0 materialno osnovo in kadrovsko politik0 v strokovnih organizacijah in društvih, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
Moto naše kulturne akcije je: najbolj®0 kulturne dobrine in možnosti za umetniško ustvarjanje morajo postati last vseh delovnih ljudi, predvsem pa mladine. * mladinski organizaciji smo se vedno opre-
Zapuščina najmlajšim - strup
Najbolj žgoč problem, ki se neposredno nanaša tudi na nas mlade, je onesnaženje okolja. Mežiška dolina je žal med najbolj onesnaženimi kraji ne samo v Sloveniji, ampak že kar v Jugoslaviji. Vztrajno in temeljito zastrupljamo vodo, zemljo in atmosfero. Voda — nekoč vir zdravja in življenja, postaja sovražnik živih bitij. Zastrupljamo jo z nafto in njenimi derivati, s sintetičnimi detergenti, s cinkom, s svincem, lugi, insekticidi itd. Menjamo ji barvo, okus, gostoto in temperaturo. Vode v Sloveniji so že tako onesnažene, kot da bi v naši državi živelo desetkrat več ljudi, kot nas je v resnici.
Reka Meža, ki izvira pod Olševo, je v svojem zgornjem toku bistra in čista. Je pitna in kmetje imajo iz nje napeljane vodovode do domačij. V njenem kratkem toku do izliva v Dravo pa jo industrija in brezvestni posamezniki popolnoma onesnažijo. Po dolini ima reka samo še funkcijo površinske kanalizacije, saj je znano, da v tej dolini industrija slavi zmago nad Prirodo.
Topilnica v Žerjavu je glavni vir onesnaženosti. Z zdravstvenega stališča je najnevarnejše onesnaženje zraka s svincem. Poprečna koncentracija svinca v zraku v zgornjem delu Mežiške doline je okrog 25 mikrogramov na kubični meter, v zraku, v spodnjem delu doline pa 4,7 mikrogramov na kubični meter zraka. Ce te podatke primerjamo z jugoslovanskimi in mednarodnimi normami, ki dopuščajo za zunanjo atmosfero maksimalno 0,7 mikrograma svinca na kubični meter zraka, vidimo, da je dejanska koncentracija svinca nad Žerjavom približno 100-kratna, na Ravnah pa približno 10-krat večja od dopustne. Svinec se kot droben prah razprši po ozračju, ker pa spada med težke kovice, je njegov škodljivi učinek na organizmu toliko bolj nevaren, saj se veže z nekaterimi amino kislinami. Kot trdno vezana sestavina se ne izloča iz telesa, ampak se njegova količina v organizmu postopoma kopiči. Z maščobami oblikuje stabilne komplekse, ki rušijo normalen proces presnove v telesu in tako vplivajo tudi na sistem živčevja.
Šele pred nedavnim so naredili analize o vplivih svinca na nukleinske kisline, to je snovi, ki omogočajo potomstvo. Opazili so kromosomske nenormalnosti. Letos so v citogenskem laboratoriju v Ljubljani analizirali kromosome pri ljudeh, ki živijo v Žerjavu in okolici. Ugotovili so, da so določeni kromosomi fragmentirani, kar pomeni, da so nepopolni, okrnjeni. Ker je
pri nepopolnih kromosomih oddajanje sporočil o sintezi snovi porušeno, je torej to nesporno telesna okvara. Tako se v zadnjih letih rodi v Mežiški dolini zmeraj več otrok s telesnimi okvarami. To je dejstvo in živ ter boleč opomin, zato nikar ne zanemarjajmo ugotovitve, kako vpliva svinec na dedne lastnosti.
V Mežiški dolini je problem zase tudi prevelika količina SO2 v zraku. Iz ene tone proizvedenega svinca preide v atmosfero še 310 kg SO2, ki pomešan z zrakom povzroča na vegetaciji listno pegavost, sušenje, skratka odmiranje. SO2 se veže s H2O celičnega soka in tako nastane zelo razredčena H2SO4, ki deluje škodljivo na rastlinje. Od iglavcev je najprej izginila jelka, polagoma jemlje smreko, najbolj trdovratno se drži bor. Naši vrhovi se počasi, a vztrajno spreminjajo v golo, brezživ-ljenjsko puščobo. Tla so močno kisana, prihaja do razpadanja kamenin in do močnih erozijskih procesov. Zaradi hiranja rastlin se odkriva zemlja, nakar ji grozi izpiranje in nazadnje ostane le še golo kamnito pobočje. Taka je podoba našega Žerjava — gol, pust in zastrupljen je.
V železarni Ravne pa izločajo SO2 predvsem žarilne peči v valjarni, čistilnici, kovačnica in kurišča v kotlarni. Poprečna letna koncentracija SO2 v Mežiški dolini je večja od dovoljenega maksimuma, ki znaša 155 mikrogramov na kubični meter zraka.
Kaj je sedaj najbolj potrebno storiti, da bi onesnaževanje prenehalo, da bi gozdne površine dobile pravilen, se pravi svoj obraz?
Vse skupaj je odvisno od finančnih sredstev. Z vso odgovornostjo in solidarnostjo smo v samoupravni sporazum zapisali, da je zaščita okolja skrb nas vseh. Povem naj, da stane celotna filtrirna oprema za železarno ali rudnik Mežico čez mili-
jardo in pol din. Pomoči od drugod ne pričakujemo. Edino, kar si želimo, je, da bi zvezni organi ukinili vsaj carino in razne terjatve na opremo in naprave za zaščito okolja, saj znaša ta 25 do 30 odst. od vrednosti uvoženih naprav. Če pogledamo, kaj ta sredstva predstavljajo za industrijo, ki povzroča onesnaženost, vidimo, da je to ogromna obremenitev, ki gre največkrat na račun razvoja in mehanizacije te industrije. Ravno ta panoga industrije pa je po vojni največ prispevala k razvoju nove Jugoslavije. Lahko se reče, da je prav iz te industrije, ki se danes nahaja v precej težkem položaju, zrasla vsa naša lahka industrija, ki pa so ji problemi onesnaženosti bolj ali manj neznani. Menim, da bi nujno morali ta problem reševati s samoupravnim sporazumevanjem, tako da bi združevali sredstva vse naše industrije, torej tudi tiste, ki z onesnaženostjo nimajo takih težav kot mi v železarni, se pravi v naši dolini.
Mladi doslej nismo pokazali kdove kakšne prizadevnosti v tej smeri, v bodoče moramo to opravičiti.
Verovati moramo v življenje in premagati bolezen, ki se imenuje: denar denar in dobiček dobiček. Mladi še nismo na tej stopnji pokvarjenosti, zato se ji lahko še mirno upremo. Toda ali bomo to res storili, ali ne bomo postali neustavljivi dirkači za denarjem, za preužitki, za tistim: hočem še več in več, ko se bo ponudila prva priložnost za to?
Kdo ve odgovor na to, kako spremeniti v človeku občutek za sistem vrednot: ne samo čedalje več denarja, čim lepša hiša, najbolj luksuzen avto: ampak: NARAVA, PREPROSTOST, ČLOVEČNOST. Ne mislimo samo na danes, pomislimo še kdaj pa kdaj na jutri. Človek še vedno noče spoznati stare resnice, da brez lesa lahko živi, brez gozda pa ne, ki so zelena pljuča industrijske pokrajine. Ali bodo vse posledice onesnaženega okolja lepa zapuščina našim otrokom?	Mirko Cres]ovnik
deljevali za svobodo kulturnega ustvarjanja in se za to načelo opredeljujemo tudi
v bodoče. Vendar bomo morali bolj kot doslej odločno nastopati proti vsem poskusom, da bi kultura postala prostor za svobodno idejno ofenzivo samoupravnemu socializmu tujih sil. Zavzemali se bomo za to, da se bodo mladi seznanili s temelji marksistične estetike in teorije o kulturi in se tako bolje usposobili za razpoznava-prave idejne vsebine kulturnih stvaritev.
V. Krebs, Ljubezensko potovanje, flomaster
Mladi v KS, sodelovanje s SIS ter s koroškimi Slovenci
Občino sestavljajo štiri krajevne skupnosti, v katerih živi pretežen del našega prebivalstva, saj je prav za našo občino značilna velika koncentracija prebivalstva okrog dveh največjih podjetij. Ljudje so pretežno mladi. Hiter povojni razvoj težke industrije je privabil mnoge delavce iz manj razvitih območij Slovenije ter vse naše širše domovine na naš koroški konec, kjer so si ustvarili družine in domove. Prav ta močan dotok delovne sile pa po-uje to, da je sedaj v naši občini okoli 6000 mladih v starosti od 14—27 let, ki bi glede na leta morali biti vsi pripadniki mladinske organizacije. Vendar v ZSM deluje aktivno le del teh mladih, večina pa ostaja ob vseh naših družbenih spremembah pasivna, ali pa so zaprti le v ozek krog delovanja, ki ga imajo organizacije, ki tudi vključujejo mlade (taborniška organizacija, planinsko društvo, športna društva). Za takšno stanje je gotovo več vzrokov in težav, s katerimi se naša organizacija srečuje ter vlaga ves napor, da bi jih odpravila. Občinska konferenca zveze so-sicalistične mladine vključuje v krajevni skupnosti vse mladinske aktive večjih krajev ter še vrsto aktivov po manjših zaselkih in vaseh. Pri teh aktivih so zanimiva predvsem ta zapažanja, da dejavnost skoraj v vseh aktivih periodično raste in pada ter da sta dejavnost in elan mnogo večja pri tistih aktivih, ki imajo maloštevilno članstvo ter obsegajo manjše prostorsko območje. Vzrok temu je, da doslej nismo imeli načrtno izoblikovane kadrovske politike, pogrešamo tudi mentorie, ki bi ob menjavi kadrov, ta je še posebno značilna prav za našo organizacijo, pomagali novim vodstvom pri uvajanju v delo z mladino. Mentorji bi s s''oiimi izkušnjami in nasveti (udi popestrili dejavnost aktivov.
Torei ugotovitev, da je večia organiziranost in delavnost v manjših sredinah, nas ie nrivedla do tepm. da smo aktive, ki združujejo veliko število mladih, razdelili na več maniših aktivov, ki zajemajo samo določene stanovanjske soseske.
Na ta način ie večiemu številu mladih omogočeno še bolj neposredno odločanje in opredeljevanie o problemih, ki jih teže.
Največji problem, s katerim se mladi soočajo iz dneva v dan skoraj v vseh aktivih v krajevni skupnosti, je: financiranje dejavnosti teh aktivov. Negativno finančno stanje marsikdaj ovira ali včasih čisto onemogoča organiziranost in delavnost mladih. Cel kup resničnih primerov je, ko so dobro načrtovane akcije padle v vodo samo zaradi pomanjkanja denarja. Mnenja smo, da moramo z vsemi drugimi družbenopolitičnimi dejavniki in skupaj s krajevno skupnostjo nemudoma rešiti problem financiranja aktivov Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti, s tem pa zagotoviti vsaj minimalna sredstva za njihovo delovanje, katerega cilj pa je: vzgojiti zdravo in socialistično usmerjeno osebnost.
Enako pereč problem kot financiranje aktivov je tudi vprašanje prostorov. V zvezi s tem pa še koristna poraba prostega časa, ki ga mladi preživljajo po šoli ali
po delu doma. Jasno, da pri tako negativno rešenem vprašanju prostorov naša organizacija ne more imeti nobenega vpliva na dejavnost mladih v njihovem prostem času. Zavedamo se, da je prosti čas mladih tisto razpotje, ki mladega človeka nemalokrat potegne na stranski tir in zato v konflikt z moralnimi normami, če že ne kar z zakonom. Če hočemo mlade razviti v zdrave, socialistično usmerjene ljudi, ki bodo spoštovali našo družbo, zakonodajo in novo ustavo, je nujno, da se organizira smotrna uporaba prostega časa. Rešitev tega stanja, ki je v naši občini problem z veliko začetnico, je možna edino tako, da se dejavnost mladih organizira v mladinskih klubih, ki naj bi bili vsaj po vseh večjih krajih v občini. Klubi bodo morali imeti natančno izdelane programe z osnovo na družbenopolitičnem usposabljanju vseh mladih v krajevni skupnosti. V klubih bi se mladi seznanjali tudi z delom drugih društev in organizacij, ki vključujejo mlade. Naravno je, da ne bi manjkal zabavni program, saj bi verjetno marsikdo nehal pohajkovati po gostilnah, če bi imel možnost zabavati se v mladinskem klubu normalno in po pameti. Z ustanovitvijo klubov bi bil storjen še korak v boju proti alkoholizmu, kateremu podlega vedno več mladih. Mladi v ravenski občini že dolgo ooozariemo na posledice, ki jih lahko takšna stihija prinese. Temu smo posvetili problemsko konferenco. Že tam smo ugotovili, da je mladinski klub nujna potreba za vse mlade ljudi. Kratkomalo pa je vse skupaj ostalo samo pri besedičenju. Seveda se ohičaino pri financiranui klubske dejavnosti zatakne. Toda klubska dejavnost, se ne sme skomercializiratj. mladim mora nuditi smiselno preživljanje prostega časa, ne da bi bilo vezano na članarino ali celo vstopnino v klub, mora biti omogočen dostop vsakemu, ne glede na njegovo denarno sposobnost. Ob veliki potrebi po ustanavljanju klubov za razvoj čvrste socialistične osebnosti se spotikamo ob finančne ovire, z druge strani pa smo priča žalostni podobi, kako vse več mladih zahaja v verske ustanove, kjer jih duhovni zagotovo ne vzgajajo v socialističnem in marksističnem duhu. Človek se vpraša, ali nam res ni do tega, da bi se mladi vzgajali za potrebe zdajšnjega časa, v korist samih sebe in družbe in ali je družba res tako revna, da s pomočjo mladih tega ne more storiti.
Prepričan sem, da bi se mnoge težave dale rešiti z boljšo povezavo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, saj to dokazuje konkreten primer kulturne SIS in aktiva ZSM Leše, ki sodelujeta na kulturnem področju na ta način, da kulturna SIS daje na razpolago aktivu strokovno vodstvo in materialno pomoč, aktiv pa mlade, ki so pripravljeni sodelovati v izvedbi dramskega dela. Tak način sodelovanja bi bil dober z vsemi SIS, ki imajo težave s pomanjkanjem mladega kadra, ne pa tudi s finančnimi sredstvi.
OK ZSMS Ravne aktivno sodeluje tudi na regijskem nivoju in sega še preko meje med naše rojake na avstrijskem Koroškem.
Ze dalj časa sodelujemo na kulturnem področju, v zadnjem času pa jih skušamo seznaniti in navezati na naš družbenopolitični sistem, tako da predstavnike mladih iz zamejstva vabimo na vse oblike DP izobraževanja, ki jih prireja OK ZSMS Ravne.
Mladi v naši občini si bomo še naprej prizadevali, da bo organizirana in pravilno usmerjena ZSM prispevala čim več k nadaljnjemu razvoju in k vzgoji takega mladega človeka, ki mu nihče ne bo mogel kratiti njegovih samoupravljalskih pravic-V organizacijo ZSMS bomo še vključevali mlade ne glede na njihovo trenutno pre' pričanje in skušali bomo slehernega mladega mobilizirati v širše družbene akcije, predvsem za uveljavitev nove ustave, za gospodarski napredek naše družbe, skratka vsak mlad človek naj postane borec za boljše odnose med ljudmi. Če pa želimo to doseči, je potrebno izobraževanje in še enkrat izobraževanje.
Stojan Gerdej
Vsi teksti, razen Čreslovnikovega in Ger-dejevega, so povzeti iz referatov, ki so jih podali delegati na 9. kongresu ZSMS.
NJIHOVE BESEDE
Skrivnost je vsemogoči duh birokracije-
Marx
Če civilizacije ni v človekovem srcu, potem je ni nikjer.
Duhamel
Človek je ustvaril stroj, toda stroj je zasužnjil človeka in človek dela, a ne živi
več.
Gandhi
Mi boljševiki smo skromen narod, ne-osvajalski, a vseeno želimo osvojiti svet s svojimi idejami.
Kalinjin
Ostale skupine lahko propadejo ali izginejo, ampak konservativci — oni so prav tako zakoreninjeni kot smrtni greh.
Buli
Mladina je nosilec antiteze, negacija nekega ravnotežja, katerega so ustvarile starejše generacije.
Keršovani
Človek ni zavoljo zakona, marveč zakon zavoljo človeka, to je človeško bivanje, medtem ko je v drugih državnih obli' kah človek zakonsko bivanje. To je temeljni razloček demokracije.
Marx
POPRAVEK
V oktobrski prilogi »Mladega fužinarja« je prišlo do neljube pomote. Avtor članka »Se o akciji Kozjansko 74« Dani Golob je pomotoma naveden tudi pod »Pismom«. To pa je v resnici povzeto po brigadirskem Biltenu in ga je napisala Jasna Šebjanič iz Murske Sobote. Za pomoto se opravičujemo.
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna priloga »Informativnega fužinarja«.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, Nada Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, k* je odgovorna tudi za vsebino.
KULTURNA KRONIKA
Dve oktobrski razstavi
9. oktobra je bila v likovnem salonu otvoritev razstave »Arhivsko gradivo in njegovo varstvo«, ki sta jo skupaj priredila Pokrajinski arhiv Maribor in Študijska knjižnica Ravne na Koroškem. Ob tej priložnosti se ni pokazala samo širša uporabnost razstavnih prostorov v kulturne namene, ampak še bolj popularizacija tako pomembne dejavnosti, kot je arhivska, ki bo verjetno v nekem času zaživela tudi pri nas v sklopu študijske knjižnice in delavskega muzeja.
Od 18. do 31. oktobra je bila odprta razstava del slikarjev Rudija Gorjupa in Slavka Koresa. Oba umetnika smo spoznali že na razstavi lanske slikarske kolonije, zdaj pa sta se predstavila bolj celostno, Gorjup s 25, Kores z 12 deli. Prvega je v spremni besedi na vabilu predstavila Maruša Avguštin, drugega pa Andrej
Ujčič.
Rudi Gorjup je krajinar, čigar barvne skice s terena, ki so še zelo akademsko realistične, se močno razlikujejo od podob, ki jih pokaže na razstavi. Vmes je namreč delo v ateljeju, ko z realistične predloge eliminira manj bistveno ter išče v predmetih njihove geometrične — kubne oblike — drevesna krošnja je valjasta krogla nli piramida, njive in oblaki bodo po tej logiki pravokotniki, rombi itd. Podprte z barvami dihajo Gorjupu slike zdaj mir, zdaj toplino. Zelo skrbno je pretehtana kompozicija njegovih del, medtem ko motivni svet predstavlja Gorenjsko ter Ljubljano.
Iz besed A. Ujčiča povzemamo, da pripada Slavko Kores generaciji, ki jo je voj-ba tako zresnila, da likovne umetnosti ne more pojmovati kot igro, ampak v svojih delih zmeraj tudi kaj sporoča. Kores s svojimi deli ustvarja »poetično nadrealistični svet. Res je, da ta svet ni povsem Preprost, vsebinsko je poln fantazijskih tvorb, ki se včasih približujejo kar sanjskim predstavam ... Istočasno so daleč od beke realne pokrajine in prizora, pa spet blizu našemu doživljanju resničnosti.«
Okvirni program likovnega salona za sezono 1974/75
Vse kaže, da stoji ravenski likovni salon ba pragu nove sezone pred težavno nalogo, kako uskladiti ponudbe umetnikov in lastne želje z finančnimi možnostmi in termini. Takole naj bi se zvrstile bližnje razstave:
— v začetku novembra Franc Boštjan s svojimi koroškimi znamenji,
— konec novembra slikarska kolonija 74,
■— decembra Darinka Plevnik, morebiti skupaj z Andrejem Grošljem,
— januarja dva mlada umetnika z ljubljanske akademije,
■— februarja Anton Repnik,
— marca katera od mlajših slovenskih slikark,
—- aprila mala retrospektiva pomembnega slovenskega slikarja,
— v začetku maja likovniki iz pobratenega Čačka,
— konec maja — otroške risbe,
■— junija jeseniški Dolik.
Poleg tega bi bilo treba pokazati tudi kaj iz programa potujočih razstav Narodne galerije v Ljubljani, omogočiti umetnikom kakšno prodajno razstavo, najti termine za morebitne dobre razstave umetnikov, ki se javljajo naknadno, ter za kulturno izobraževalne razstave, kakršna je bila npr. razstava arhivskega gradiva. Ker vsem željam in okusom ne bo mogoče ugoditi, sestava programa ne bo enostavna. Kaže pa vztrajati vsaj pri eni značilni lastnosti, ki jo ta zasnova ima: domači likovniki ustvarjalci so dobro zastopani, kar je tudi prav.
Pet minut za spomin
Študijska knjižnica svojih nekaj razstavnih vitrin skozi vse leto namenja beleženju večjih in manjših dogodkov v kulturnem in političnem življenju. Nevsiljivo se ob obletnici Prešerna ali Prežiha pojavijo njuna dela, ko npr. predava Kermauner, vidimo njegovo knjižno bero, ko bo Janko Messner, bomo spet njegovo, itn.
Tako so sredi oktobra v salonu počastili Avgusta Kuharja s fotokopijami njegovih značilnih kratkih žlahtnosti in poslali vabila:
»Pridite, povasujte pet minut...«
Lepe, kulturne šege!
n. r.
5.	OBLETNICA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »FUŽINAR«
Novembra bo pet let, odkar je bil na Ravnah ustanovljen moški pevski zbor Fužinar. Ta zbor sta takrat ustanovila pokojni Viktor Krivec in sedanji predsednik zbora Rudi Gerdej. Vsaka začetna pot je težka, pa so jo s trdim delom premagali. Takratni pevovodja tov. Krivec je za svoj zbor napisal pesem, ki opeva ravenskega jeklarja. Naslov je »Ravenski fužinarji«. Ob smrti pevovodje je zbor nadaljeval svojo začrtano pot s pomočjo Alojza Sat-
lerja. Pred dobrimi tremi leti pa je mesto pevovodje zasedla tov. Monika Plestenjak.
Za pevce zbora je bilo spet vse novo, saj so sedaj imeli za svojega vodjo pred seboj žensko. Sprejeli so jo v svojo sredo in pričeli z vso energijo vaditi domačo slovensko pesem. Seveda je čas prinesel svoje. Bilo je potrebno, da je zbor sprejel nove, mlajše člane. Tudi tu je potrebno pomlajevanje kot povsod drugod. Danes zbor Fužinar šteje že prek 30 članov. Spada pod okrilje kulturno prosvetnega društva »Prežihov Voranc«, prej pa je prepeval v okrilju društva upokojencev na Ravnah. Priključitev k sedanjemu društvu je bila dobro premišljena, saj se je zbor zelo pomladil.
Tov. Monika Plestenjak se je s svojim zborom udeležila raznih prireditev po dolini. Sodelovali so na pevski reviji »Od Pliberka do Traberka« ter na raznih prireditvah krajevne skupnosti Ravne. Preteklo leto so se odzvali vabilu Radia Maribor in tam posneli nekaj pesmi. V pretekli sezoni so se predstavili s svojim pestrim in dognanim sporedom domači publiki na pevski reviji v Črni in Mežici.
Čeprav so v sedanji zasedbi šele dobro leto, so pod strokovnim vodstvom tov. Monike Plestenjakove uspeli naštudirati celo vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter nekaj pesmi drugih jugoslovanskih narodov. V svojem nadaljnjem delu imajo v načrtu še snemanje za ljubljansko televizijo in celovški radio. Zbor v pretekli sezoni ni imel samostojnega koncerta zaradi objektivnih vzrokov, s tem pa ni rečeno, da v novi sezoni ne bodo prikazali in zapeli, kar v resnici znajo. Z novo svežino bodo lahko peli pesmi naših dedov in babic in tako pripomogli, da ne bo zamrla, to nam zagotavljajo naši fantje, ki iz golega entuziazma in ljubezni do petja prepevajo pri moškem zboru Fužinar.
Celotnemu zboru Fužinar želimo ob njihovem jubileju vse najlepše, pri nadaljnjem delu pa veliko uspeha.
F. Rotar
Pevski zbor »Fužinar«
Tudi to je lahko
Pripovedujejo, da je Krez, bajeslovno bogati grški kralj, prišel v Aleksandrijo k velikemu matematiku in astronomu Ptolomeju in ga vprašal, če obstaja za kralje kakšna krajša in lažja pot do matematične veščine. Ptolomejev odgovor je bil odločen: — Ne, v matematiki ni kraljevske poti ...
Ponavadi rečemo, da je neko dejanje kle-rikalistično takrat, ko si nekdo v imenu kakšne vere (širše: svetovnega nazora) skuša pridobiti v družbi privilegiran ali celo oblasten položaj. Toda ali je zloraba nazora mogoča samo pri pripadnikih določene cerkve? Ali niso bili klerikalci v nekem smislu tudi Stalin, Djilas, Rankovič? Ali ni klerikalec vsakdo, ki želi nekaj pridobiti zase za krinko nazorske ali ideološke pripadnosti? Ki ne želi biti ocenjen po merilih svoje obrti in izdelka, ampak po merilih neke pripadnosti ...?
V 10. št. Inf. fužinarja je slikarski začetnik, neki Stanislav Bricman, objavil samohvalno poročilo o udeležbi na slikarski koloniji Seli-šči 74, ki se je razplamtelo v nestrpen očitek družbi in še posebej kulturni skupnosti, ki da po svojih odgovornih predstavnikih nima dovolj izostrenega posluha, da bi priskočila na pomoč talentom avtorjeve vrste — in še posebej »proletarski likovni ustvarjalnosti«. Ze samo besedišče — da »misli« niti ne omenjam, kaže na to, da sestavek sam po sebi ne zasluži nobene jeze, še manj seveda javne polemike. Navsezadnje tudi ni nobeno junaštvo napadati in razgrinjati miselno bedo človeka, ki si ni postavil temeljnih kamnov znanja in razumevanja na področju kulture in umetnosti. In končno, morda se za vsem skupaj sploh ne skriva kakšna ambiciozna hudobija ali varianta klerikalizma, pač pa nedolžna slikarska naiva, ki se ne zna izživeti v lastnem izrazilu —- v slikah in risbah, pa nesrečno izgubljena kolovrati in vpije k sebi v jeziku, ki mu ni kos — in ki ga tudi nihče ne more razumeti, še manj pa ceniti. A kljub temu, da prispevek tov. Bricmana sam po sebi ne more izzvati javnega odgovora, pišem tale premislek zato, ker so nekatere — iz javnih občil privzete misli — postale pri nas družbena puhlica, nekakšen »žargon pravšnjosti«, da parafraziram T. Adorna. Ena takih krilatic se skriva v želji, da naj se čimveč delavcev začne ukvarjati z umetniškim ustvarjanjem, ker bi menda prav to razrešilo večno uganko, ki stoji med redkostjo umetništva in množičnostjo nerazumevanja. V tej misli se skrivata dve napaki. Eno je prava napaka, drugo pa je psihološka samoprevara. Dejstva, da je umetniški dar najbolj redek dar na svetu, ne more nihče zanikati. Res je, da imamo mnogi veselje in nagnjenje, da bi kaj naredili — a pravih umetnikov je v vsakem narodu le za dobro pest. Vsi drugi so samo spremljevalci, epigoni, komentatorji — in pa cela vrsta umišljenih umetnikov. V čem bi pa sicer bila ta čudodelna moč in posebnost umetnosti, če bi bila dostopna vsakomur, če bi postala predmet organizacij in sestankov? K temu prištejmo zmotno mnenje, da je pisanje, slikanje, komponiranje nekaj aktivnega,branje, gledanje, poslušanje in doživljanje sploh pa nekaj pasivnega. Rekel bi: kakor pač kdo zna. Ali nimamo v Leninovih filozofskih zapiskih čudovit primer aktivnega branja? Ali je sploh možno pasivno doživljati umetnino? Če ji sploh ne bi prišli naproti z lastnim miselnim svetom, izkušnjami in asociacijami? Pač, pasiven je tisti, ki nima čuta za sprejemanje umetnin, ki ostane ob njih neprizadet. In samo iz njegove glave se lahko porodi misel, da je doživljanje pasivno, torej manj vredno in pomembno. In če vseh teh množic doslej nismo mogli navdušiti za aktivno doživljanje umetnosti (kakor pač kje ...), kako bi jih mogli klicati k množičnemu ustvarjanju umetnin, ko pa je to vendar najbolj oseben, intimen proces, bolj kot kjerkoli drugje. In, ali bo znal dobro kuhati, kdor do danes ni znal jesti? To bi bila prva napaka. Psihološka prevara pa je v tem, da predlagatelji »proletarske umetnosti« nekje globoko v podzavesti podcenjujejo delavčev poklic. To podcenjevanje si poišče satisfakcijo v tem, da delavcu predlagamo neko dodatno alienacijsko početje, kjer se bo
klerikalizem...
rehabilitiral na nivo predlagatelja. Torej bo najprej treba v osnovi popraviti sodbo o poklicih. Vsak poklic ima znotraj sebe lestvico od diletantstva do največje virtuoznosti. Zato je zmotno primerjati poklice med seboj. Samo v okviru istega poklica so možne primerjave, koliko ga je kdo izmojstril. Zato delavec ni prav nič prikrajšan, ker je delavec. Slabost njegovega položaja je lahko samo v tem, da mu družba ne odmerja pravičnega plačila — ali pa sam ni dosegel potrebne popolnosti pri delu. Odveč je torej vsakršno dekoriranje. Saj tudi zdravnikov ne kličemo, da bi sekali les, in ne umetnikov, da bi talili železo. Vsak naj postane najboljši za tisto, za kar je poklican. Delavec, ki je poklican za umetnika, je torej zgrešil poklic in ga je treba dati na pravo mesto. In samozvanega umetnika je tudi treba vrniti k tistemu delu, ki mu je kos.
Druga misel, ki ne prenese nobene kritike, je tista o »proletarski kulturi in umetnosti«. Škoda, prav škoda, da tov. Bricman ne bere Lenina. Pa bi ga skoraj moral. Ze zategadelj, ker se šteje k proletariatu. Lenin namreč odločno pravi, da ni in ne more biti nobene posebne proletarske umetnosti in kulture — in tudi ne znanosti. Takoj po revoluciji se je namreč skupina mlajših literatov (v začetku tudi Majakovski), ki se je inspirirala pri italijanskem futurizmu in avstrijskem machizmu, pa v samih dogodkih oktobra, navduševala za pospeševanje posebne proletarske znanosti, umetnosti in kulture. Šli so tako daleč, da so zanikali tudi ruske klasike (Puškin, Dostojevski, Tolstoj) in trdili, da si bo proletariat zgradil lastno znanost in kulturo. Leninu seveda ni bilo težko spregledati kratkovidnosti in omejenosti takih teženj, ki jih kvečjemu lahko opraviči razburkanost časa, nikakor pa ne pameten premislek. Prav marksizem, ki ga
IZVIRNA DELA
Stane Južnič, Politična kultura, znanstveno delo, Mb. ZO 232 str.
Problem politične kulture je eno pomembnejših področij politične znanosti in drugih disciplin, ki proučujejo človekovo politično vedenje. Južničevo delo naj bi pokazalo pomen in razsežje tega dejstva, kajti avtor razgrinja pred nami temeljne prvine politične socializacije, pri čemer poudarja družino, skupine vrstnikov, religijo, šolo, sredstva javnega obveščanja, delovno okolje in opozarja na ekološko pogojenost procesa, v katerem se oblikuje politična kultura.
Dušan Mevlja, Vonjave minljivosti, pesniška zbirka. Mb. ZO 45 str. 48 din.
Zbirka ima nad petindvajset pesniških besedil in je vsebinsko urejena v tri cikluse. Izrazno se Mevljeva poezija veže na opis, kar je v skladu s sporočilnim namenom 'izpovedne lirike, ki se v konkretnem prostoru in času kritično opredeljuje do sveta in v tem okviru tudi do sebe.
Janez Strnad, Kvantna fizika, strokovno delo. Lj. DZS, 254 str.
Po zasnovi je knjiga med poljubnim čtivom in učbenikom. Zahteva znanje srednješolske matematike in dobro poznavanje klasične fizike. Primerna je za študente prvega letnika. Ponatis so narekovala povpraševanja tistih, ki se žele bolje seznaniti s sodobno fiziko, ker so stare fizike naveličani, saj se vleče iz osnovne šole prek srednje in še v prvi letnik univerze.
naš tovariš očividno ne pozna kaj dosti, P°" udarja, da ima človeštvo skupno kulturno dediščino in skupne zaklade znanja. Marx je šel celo tako daleč, da je na živem primeru pokazal, kako celo nazadnjaško orientiran umetnik v svojih delih vendarle uprizarja večni vzgon človeštva k napredku. Govorjenje o nekakšni proletarski kulturi je torej čista bedarija, ki žal celo rahlo smrdi po tem, kako sta ocenjevala kulturo Gobbels in Hitler.
Tretja zgrešena misel je ta, da je mogoče z nekakšno organiziranostjo in sestankarstvom, z nekajdnevnimi tečaji in kolonijami narediti umetnika. Oh kje, celo jato umetnikov .. ■ P*' satelj Mladen Oljača pravi takole: »V bistvu gre za razmerje politika-umetnost. Politik nasprotnika sovraži, pesnik ga objokuje. To Je izhodišče, ki postavlja meje med pesnika in politika, med družbenega delavca, človeka, k1 zastopa kolektivno formulo (to je politik), k1 pesnika, najobsežnejšo osebnost, ki ne more ničesar ustvariti v kolektivni obliki. Ne morejo mu pomagati ne revolucija ne resolucija ne kongres ne sklep višjega foruma ne taktika ne strategija. Pesnik ostaja sam in sam ustvarja svojo pesem. Kakor rastlina je, ki raste sama, ali sviloprejka, ki prede nit po zakonih o katerih ne vem ravno veliko.« Mislim, da vse to velja tudi za slikarja. Tisnikar se nj nikjer združeval, nikjer klical na pomoč, uču se je in sam ustvarjal — in čeprav brez šol, delavec, komunist, postal umetnik svetovnih dimenzij. Jate nastajajo tam, kjer ni prave moči, kjer ni umetniške samoraslosti. Tudi to velja povedati, da je najboljša slikarjeva polemika dobra slika, glasbenikova dobra kompozicija; če pa nekdo posega po tujem orožju, je to znak, da je njegovo lastno orožje skrhano in brez moči ...
Za konec naj velja misel velikega Khun-ratha: capiat et sapiat qui capere et sapere potest, qui non, vel taceat vel discat aut abeat aut tališ, qualis est, maneat.
Vinko Ošlak
police
PREVODI
Nikolaj Gogolj, Večeri na pristavi blizU Dikanjke, povesti. Lj. PD, 272 str. 20 din-
Značilnost teh povesti je, da so napisane v romantičnem duhu. V to romantičnost pa posega že tudi resnično ukrajinsko življe' nje, vendar z lepih plati: ljudski sejmi, zabave kmečke mladine, srečna ljubezen mladih ljudi in podobno. Samo v eni izmed zgodb nakaže Gogolj zavzetost za družbeno kritiko svojega časa, ki jo je kasneje razvil v svojih velikih delih.
Noč bliskov, izbor nadrealističnih besedil. Lj. MK, 160 str. 22 din.
Izbor je omejen na francoske pripovednike nadrealističnega gibanja in sega do leta 1930, upoštevajoč še nekaj kasnejših besedil, ki so nastala že dolgo pred prvo svetovno vojno.
Izbor razpada v dva dela: v prvem so teksti o prigodah in prepričanjih, ki so bila skupna nadrealizmu kot gibanju, sku-pini. V drugem delu so predstavljeni najpomembnejši nadrealistični pisci, tako skuša izbor zajeti tekste, v katerih se zrcalijo bistvene vrednote nadrealistične estetike hkrati pokazati, kako se je realizacija nadrealističnih teorij rahljala in so iz tistih izhodišč izšli povsem raznorodni avtorji-
Marko Ristič, Vigilija ali nočna straža*
izbor poezije in proze. Mb, ZO, 408 str. 160 din.
S tem izborom smo Slovenci prvič dobil1 v prevodu delo sodobnega srbskega pesnika, esejista, polemika, političnega pisca i°
S knjižne
ŠPORTNE VESTI
Akcije TTKS
Množične akcije, ki jih organizira TTKS občine Ravne sama ali pa njeni organi, kažejo veliko pripravljenost občanov za sodelovanje, kar na eni strani pomeni, da obstaja med našimi ljudmi želja po organizirani aktivnosti, na drugi strani pa seveda potrjujejo resnico, da bo treba ljudem nuditi čimbolj pogoste in čimbolj pestre rekreativne programe in še veliko narediti na področju učinkovite propagande in osveščenosti. Če pa smo že pri tem, kaže tudi podčrtati, da vzgledi vlečejo, in da bodo to tudi pri nas morali upoštevati vsi vodje na raznih nivojih, med katerimi so seveda tudi telesnokulturni delavci. Ni namreč vseeno, ali v različnih sredinah samo govorimo, kako je rekreacija zdrava, potrebna in koristna, sami Pa samo sedimo, mogoče še na veliko kadimo in se predajamo drugim »užitkom«, Pa mogoče še zasmehujemo tiste, ki hodijo na rekreacijo, v bazen ali pa so se zadnjič celo vsedli na kolo ali pa tudi sami v tem rekreacijskem gibanju aktivno sodelujemo.
Da je rekreacija potrebna, smo že neštetokrat ugotovili in prav bi bilo, da bi o tem spregovorili tudi na delavskih svetih Jn drugih organih, saj je rekreacija tista, ki lahko zelo vpliva na delovno storilnost m seveda tudi na delovne uspehe v vseh sredinah. Zato mogoče danes samo še misel, napisana od koordinacijske komisije IS za družbene dejavnosti in odbora podpisnikov družbenega dogovora skupne in splošne porabe v »zasnovah programov samoupravnih interesnih skupnosti s področja skupne porabe za leto 1975«, kjer piše tudi to:
»... v organizacijah združenega dela bi morali ukreniti, da bi se bistveno zmanjšalo veliko število nesreč (več kot 50.000 letno)... ali... »z načrtno akcijo moramo omejiti zelo škodljive posledice alkoholizma ...« in ... v bistvu gre za ljudi, njihove pravice v mejah možnosti IN ZA
zdravo Življenje ...«
Naučimo se plavati
O tem sicer piše M. Matvozova, dodajmo Pa, da je bila 13. 10. še ena taka akcija in da je skupno število podeljenih kolajn
kronista ter pisca neizprosnih pamfletov. Izbor v celoti obsega prerez skozi petdesetletno ustvarjanje. Ristič, ki je na kratko ena najbolj borbenih, nemirnih in vsestranskih osebnosti srbske književnosti v Zadnjih petdesetih letih, je pri nas znan le ožjemu krogu literarno izobraženih bralcev.
Johannes M. Simmel, Včasih je tudi jokati užitek, roman. Lj. CZ. 780 str. 200 din.
Simmel je eden najbolj branih in prevajanih pisateljev. S spretno fabulistiko Vzporedno zapleta in razpleta več zgodb in človeških usod, vmes pa bralca kot za oddih popelje v neki dunajski klub, ki ni samo zbirališče tujih agentov, ampak tudi prizorišče burnega spolnega življenja. Roman je predvsem vseskozi napet.
zdaj 450. Tečaji za odrasle neplavalce pa pod vodstvom tovariša Draga Polanca tudi že tečejo.
S kolesom po Mežiški dolini
smo imenovali akcijo, ki jo je organiziral odbor za rekreacijo pri TTKS, skrbno pa izvedle vse krajevne komisije za rekreacijo od Črne do Raven v nedeljo, 6. oktobra letos. Res, organizacija je bila zelo dobra, povsod megafoni ali celo ozvočenje, organizator pa je že prej izdal prospekte in posebne plakete, pri nas je na akcijo opozarjal še glas iz zvočnika, na voljo je bila »servisna« služba, čaj, prva pomoč, gasilci in miličniki so usmerjali promet pa še vreme je bilo naklonjeno »biciklistom« iz Mežiške doline.
Na tihem smo sicer računali na kakih 500 udeležencev, mislili smo, da je to magična številka. Če jo dosežemo, vse v redu, če bo nižja — se bomo malo zgovorili na vreme, če pa jo presežemo, pa imamo kar slovenski rekord, če preračunamo udeležence na število prebivalstva. Ko pa so proti koncu akcije začele pripravljene kolajne kopneti in so si jih med seboj kar sposojali (na Prevaljah jih je najprej zmanjkalo) pa smo bili nadvse zadovoljni. Ne samo zaradi slovenskega rekorda, ki smo ga krepko presegli, ampak predvsem zaradi tega, ker se je tisto nedeljo na cesti od Črne do Raven srečevalo natanko 878 kolesarjev, si veselo vzklikalo in se smejočih se lic pozdravljalo. Zadovoljni tudi zaradi tega, ker smo na cesti srečali cele družine, nekdaj znane športnike, pa upokojence, ženske, zdravnike, uslužbence, delavce in seveda največ šoloobveznih otrok, ki so še potem s kolajnami okrog vratu dolgo krožili s svojimi kolesi po cestah naše doline. Zadovoljni tudi zaradi tega, ker so vsi, s katerimi smo govorili, kar naprej ponavljali: »Takih akcij si želimo, take akcije morate še organizirati!«
Akcija s kolesom po Mežiški dolini 74 je uspela, o tem smo si edini, naše bralce pa bomo o vsem (kdo so bili najstarejši, pa najmlajši, kdo so srečniki, ki so dobili nova pony kolesa in še drugo) še bolj točno obvestili, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki.
Sredstva za večja popravila razdeljena
Na svoji XIII. redni seji je IO TTKS na predlog gradbenega odbora razdelil letošnja sredstva za večja vzdrževanja telesno kulturnih objektov, kot sledi:
1. NK Peca Črna za ureditev garderob
30.000 din.
2. Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna, za dograditev pokritega plavalnega bazena	60.000	din.
3. TVD Partizan Žerjav za adaptacijo telovadnice	80.000	din.
4. NK Akumulator Mežica za popravilo nogometnega igrišča	50.000	din.
5. TK Mežica za	dograditev drsališča in
teniških igrišč	50.000	din.
6. TVŠD Korotan Prevalje za ograditev stadiona	70.000	din.
7. DTK Ravne za redno vzdrževanje
50.000 din.
8. MA Reka za odbojkarsko igrišče
40.000 din.
Skupno:	430.000	din
Srednjeročni razvoj telesne kulture 1976—1980
V TTKS že razmišljajo o sestavu srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture v obdobju 1976—80 in se na to odgovorno delo resno pripravljajo. Za izdelavo osnutka načrta za navedeno obdobje bodo imenovali posebno komisijo, načrt pa bodo izdelali na podlagi teh izhodišč:
I.
Telesnokulturno področje je bilo v lanskem letu prvič vključeno v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega
(Povzetek po Knjigi 74: Z. S.)
Na startu
Foto: J. Sater
sporazumevanja, in kot je znano, so bile leta 1973 ustanovljene temeljne telesno-kulturne skupnosti in republiška telesno-kulturna skupnost. Vključitev telesnokul-turne dejavnosti v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja je izrednega pomena za razvoj te dejavnosti v prihodnje. Z njim je bilo prvič omogočeno telesni kulturi predstaviti celotno dejavnost ter neposredno dogovarjanje z delovnimi ljudmi in občani. V tem procesu so delovni ljudje doumeli pomen telesnokulturne dejavnosti za celovit razvoj človeka in njegove osebnosti ter družbe kot celote ter spoznali potrebo po samoupravni opredelitvi položaja telesne kulture, še zlasti zaradi dosedanje zaostalosti in nerazvitosti tega področja družbenega življenja.
Izhodišča za nadaljnja prizadevanja za razvoj telesne kulture v naši republiki so sklepi o telesni kulturi razširjene seje predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL, stališča o telesni kulturi sekretariata centralnega komiteta ZKS, sklepi 10. kongresa ZKJ in z kongresa ZKS, še zlasti pa stališča o telesni kulturi izvršnega biroja CK ZKJ ter pismo izvršnega biroja CK ZKJ in tovariša Tita. Iz navedenih dokumentov izhajajo naše temeljne, kratkoročne in dolgoročne usmeritve, ki dobivajo svojo konkretno podobo v programih telesnokulturnih skupnosti.
II.
Osnovno programsko izhodišče in dolgoročne stremljenje naših prizadevanj ostaja skladno z načelnimi izhodišči vključevanje čimvečjega števila prebivalstva v redne oblike vseh treh vidikov telesnokulturne dejavnosti. V načrtu dejavnosti telesne kulture v občini Ravne na Koroškem v obdobju 1976—1980 se moramo osredotočiti na dosego tega cilja in zato dati največji poudarek na naslednja strateško najpomembnejša področja:
1.	Razširiti telesno vzgojo in šport v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema in
vzgojno-varstvenih ustanov in posodobiti njuno vsebino, da bi tako ustvarili trdno osnovo za dolgoročni razvoj tako množičnih oblik telesnokulturne dejavnosti kot tudi tekmovalnega z vrhunskim športom.
2. Množično vključevati vse kategorije in starostne skupine prebivalstva v stalne in občasne akcije, kot so: naučimo se plavati, hodi, teci, smučaj, kolesari, itd. na vseh možnih oblikah in nivojih ob sodelovanju telesnokulturnih organizacij, krajevnih skupnosti, OZD, šol in drugih družbenih dejavnikov.
3. Oblikovati našim družbenopolitičnim načelom skladen koncept tekmovalnega in vrhunskega športa in se z najboljšimi občinskimi ekipami in posamezniki uspešno vključiti vanj; dokončno sooblikovati status vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev ter aktivno sodelovati pri radikalni reorganizaciji tekmovalnih sistemov.
III.
Na podlagi analize o stanju telesne kulture v občini bomo v srednjeročnem planu podrobno opredelili naloge za dosego navedenih ciljev, predvsem pa detajlno obdelali in v skladu z dejanskim stanjem ključnih problemov in družbenih potreb v občini programirali razvoj dejavnosti po naslednjih temeljnih nalogah:
a) telesnokulturna raven prebivalstva in njen razvoj,
b) razvoj množične telesne kulture,
c) razvoj kvalitetne telesne kulture (integracija),
d) razvoj šolanja in vključevanja v delo profesionalnega in amaterskega kadra,
e) razvoj gradnje objektov,
f) razvoj materialne podlage telesne kulture in
g) razvoj organiziranosti telesne kulture v občini,
ter pri tem upoštevati geografsko, gospodarsko, socialno in prostorsko raven občine (morda tudi regije).
Velik poudarek smo dali:
— kadrovski problematiki, ki je brez dvoma najobčutljivejše in seveda tudi najzahtevnejše področje,
— gradnji potrebnih objektov, kamor moramo prišteti tudi prostorske vidike razvoja telesne kulture s potrebnimi površinami v KS in v občini,
— materialnim pogojem s potrebno dinamiko in obsegom pritoka potrebnih sredstev in ukrepom za realizacijo plana razvoja telesne kulture v občini,
— samoupravni organiziranosti telesne kulture v Zvezi telesnokulturnih organizacij in v temeljni telesnokulturni skupnosti,
— samoupravnemu sporazumevanju telesnokulturne skupnosti s samoupravnimi skupnostimi na drugih področjih, npr. z izobraževalno skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, skupnostjo zdravstva itd-za realizacijo skupnih nalog in seveda,
— nalogam skupnega pomena, o katerih je potrebno sprejeti samoupravne sporazume v okviru telesnokulturne skupnosti-
IV.
Pri obdelavi detajlnih nalog v okviru srednjeročnega načrta 1976—80 bomo v ta načrt vključili vse nerealizirane postavke iz srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture občine Ravne na Koroškem v obdobju 1971—1975, za katere bomo ugotovili, da se skladajo s hotenji in potrebami nadaljnjega razvoja telesne kulture v naši občini.
ŠŠD STALEKAR — ČESTITAMO!
17. oktobra je sonce kot naročeno spet zasijalo in agilnim organizatorjem letošnjega občinskega krosa — SŠD Stalekar iz Mežice se je odvalil s srca kamen. Za kros je bilo vse pripravljeno.
O letošnjem organizatorju krosa moramo napisati nekaj več, in vse to več je pohvalno-Pokazali so, kako. je treba kros organizirati in izvesti. Od njih se naj učijo vsi, tudi organizatorji z Raven, ki nikoli — vsaj pri organizaciji krosov — niso imeli srečne roke. V Mežici pa so mladi člani šolskega športnega društva z iznajdljivima, požrtvovalnima in za stvar zavzetima mentorjema vse pripravili kar najbolje, od prog, markacije in posebnih kažipotov do prostora za start, in kar je tudi zelo važno, pritegnili so tudi del ostalega učiteljskega zbora, da je pomagal pri organizaciji-Res razveseljivo in pohvalno je, da je, kakor da se to razume samo po sebi, s štoparico v roki pomagal tudi ravnatelj šole. In ko sm° se po krosu v zbornici pomenkovali o organizaciji, novo zgrajenem igrišču, o prepotrebni telovadnici ter še o čem, so bili pripravljeni že tudi rezultati. Res za vzgled in zato hvala in naše čestitke.
Krosa se je skupno udeležilo prek 450 učencev in dijakov. Zal kakor vsa leta nazaj pa na krosu nismo videli niti enega člana ali članice, nobenega nogometaša, smučarja, odbojkarja, nobenega člana športnika, katerim je že PoCl čast — vsaj tako kaže — da bi enkrat na leto pokazali tudi v teku, koliko so športniki. Ta graja velja seveda tudi za vodstva teh kolektivov. Upamo, da bo v prihodnje drugače, ker so sedaj dani za to tudi drugačni regulativi-
Daleč največ udeležencev je bilo pri mlajših pionirjih (135), kjer so bili prvi trije VaV-če, Sevčnik in Kos z ravenske osnovne šole, člani SSD Pionir. Nič veliko manj pa ni bil° mlajših pionirk (109), kjer so zmagale Mežičanke, članice SŠD Štalekar, kar po vrsti z Miklavčevo, Draksičevo in Ledinekovo.
V kategoriji starejših pionirjev in pionirk so bili najboljši Nabernik, Sagmajster in Sem-lak (vsi SSD Gimnazija) ter Setina, Pečovni' kova in Mihevova (vse SSD Pionir).
Pri mlajših mladincih in mladinkah so zma' gali Štruc pred Planinškom (SSD Gimnazija) in Balantom (ŠSD SC) ter Cvilakova (SSD
Plavalni učitelji so svoje delo dobro opravili
Gimnazija) pred Grešovnikovo (ŠŠD ŠC) in Slatinekovo (ŠŠD Gimnazija).
Šobrova je bila razumljivo najboljša pri starejših mladinkah, kjer ji sledita Zormanova. >ti Urbanclova (vse ŠŠD Gimnazija), medtem ko so bili najboljši pri starejših mladincih — tekli so samo štirje (!) Vožič in Fortin (ŠŠD Gimnazije) pred Francem (ŠŠD IC). Tu ni mogoče drugače kot postaviti profesorjem telesne Vzgoje srednjih šol vprašnje: »Zakaj tako slaba udeležba?«
Vsi imenovani so dobili lepe kolajne, dar Koroškega atletskega kluba.
-ate-
S pozornostjo do kolajne
Sijalo je sonce
naučila plavati. Zdaj me ni strah vode in bom šla večkrat plavat v bazen. Res sem vesela, da sem postala plavalka.«
— Aljoša Medvejšek še tudi nima več kot 6 let in še ne hodi v šolo. Dobil je kolajno, čeprav je ni čisto »zaslužil«, ker se
Aljoša Medvejšek
ni letos naučil plavati. Na uho povedano, je Aljoša znal plavati, ko še ni dopolnil drugega leta. Toda živahni fant tega ni prav nič skrival in je povedal kar naravnost: »Učil me je atek, ki je trener in plavalni učitelj. Eno leto pa pol sem bil star,
Helenca Smrtnik
ko me je začel navajati na vodo. Ko sem bil star dve leti, sem bil lahko v vodi že čisto sam. Zdaj sem se pa lahko preizkusil z drugimi.«
— Tanja Kolar je učenka prvega razreda osnovne šole Prežihov Voranc na
Zadnjo nedeljo v septembru je bilo v dopoldanskih urah v ravenskem zimskem bazenu in okrog njega nadvse živahno. Na svoj praznik — dan pionirjev — so šolarji Mežiške doline prišli na Ravne zato, da dokažejo sebi, svojim vrstnikom, mamam in očetom, tovarišicam in tovarišem ter vsem, ki so v tistem deževnem dnevu čakali pred domom telesne kulture in gledali skozi okno bazena, da znajo plavati.
Med šolarji so se tisti, ki so zaenkrat še v vrtcu, kar nekam zgubili. Pa ne za dolgo, kajti potem, ko so na znak s svojimi starejšimi prijatelji poskakali v vodo in Plavali vzporedno z njimi do cilja, so bili tudi oni junaki. Sašo, Franci, Miha, Aljoša, Tanja, Nataša, Alenka, Drago ... Kdo bi si zapomnil vseh 350 imen? Toliko jih
Morda se bo kdo, ki je v dnevnem časopisju spremljal potek akcije »naučimo se plavati«, vprašal, kako to, da je številka manjša, kot so pokazali rezultati po končanih tečajih. Res je, da je po zanesljivih podatkih splavalo vsaj še 150 otrok
Tanja Kolar
je namreč prišlo na prvi preizkus plavalnega znanja in toliko jih je dobilo kolajne plavalca kot priznanje za trud in prizadevanje, ki so ga pokazali v plavalnih tečajih v času letnih počitnic. Vsak od njih je bil zmagovalec — premagal je strah pred vodo in plavalno neznanje.
Nasmejani so bili obrazi otrok in s ponosom so se postavljali pred predsednika skupščine občine Ravne (pokrovitelja akcije »Naučimo se plavati« v naši občini) Rudija Vrčkovnika, ki jim je okrog vratu obesil kolajno. Potem so — junaki — stopali mimo vrste častnih gostov, ki so jim stiskali roke. Tako nepozabno in sončno je bilo v bazenu, pa čeprav je zunaj bil pust in deževen jesenski dan. Je bilo to zaradi tistih dveh velikih sonc, ki izpopolnjujeta niozaik na steni, ali pa zaradi otrok in njihove sreče?
Tam ob robu bazena so neopazni in v senci stali plavalni učitelji. V poprečju stari nič več kot 18 let so gledali in se veselili rezultatov svojega dela. Kljub mladosti so vestno in resno delali z otroki in 350 novih plavalcev na Koroškem je tudi njihova zasluga.
Marija Božank
več, ki pa jih ni bilo na prvi preizkus. Nekateri so se v teh deževnih dneh prehladili in zboleli, drugi so spet ostali doma zaradi kakšnega drugega vzroka. Tako so ostali brez kolajn in so zaenkrat še »ilegalni« plavalci. Njim v tolažbo lahko zapišem, da bodo prav kmalu imeli priložnost, da se postavijo pred vrstniki in drugimi, kajti po besedah predsednika izvršnega odbora TTKS Jožeta Šaterja bodo, brž ko bo mogoče, preizkus plavanja ponovili. O tem pa bodo vsi še pravočasno obveščeni.
»Zdaj me ni strah ...«
— Helenca Smrtnik je še cicibanka. Stara je 6' let in hodi v ravenski otroški vrtec. »Na morju sem se naučila plavati. Bila sem z mamico in očkom, naučil pa me je tovariš,« je s kolajno okrog vratu in za svoja leta kar preveč resno povedala Helenca.
— Marija Božank je Prevaljčanka in je bila s svojimi 14 leti med starejšimi »novopečenimi« plavalci. »Bila sem v koloniji v Karigadorju. Tam sem se kar hitro
Ravnah. O tem, kje in kako se je naučila plavati, pa je povedala: »Bila sem na morju. Najprej sem plavala z obročem, potem pa me je učil ata. Tako zdaj znam. Vesela sem tudi zato, ker sem dobila kolajno.«
Tekst: M. Matvoz Foto: J. Zrnec
ŠAH
8.	rednega mesečnega hitropoteznega prvenstva Fužinarja se je udeležilo 10 Sahistov. Zmagal je Stanko Pušnik 7, sledijo: J. Jese-nek 6, J. Zunec, Ristič in Erjavc 5, F. Kolar in F. Rotovnik 4 točke itn. Po ocenjevanju doseženih uvrstitev je po točkah v vodstvu dipl. inž. J. Zunec, ki se je udeležil vseh prvenstev. Vrstni red: J. Zunec 18, Ristič 16, Planinšek 15, Erjavc 12, J. Jesenek 10, S. Pušnik 8, F. Kolar 4 itn.
V okviru krajevnega praznika je bilo 13. t. m. v DTK prvenstvo ekip iz koroških občin. Ekipe so štele po 6 igralcev, igralni čas 15 minut, tekmovalni sistem pa je bil Bergerjev.
Rezultati posameznih srečanj:
Slovenj Gradec — Ravne II. 3,5:2,5, Dravograd — Ravne I 3,5:2,5, Slovenj Gradec — Dravograd 3:3, Ravne I — Ravne II 2,5:3,5, Slovenj Gradec — Ravne I 3,5:2,5, Dravograd — Ravne II 4:2.
Vrstni red: Dravograd 10,5, Slovenj Gradec 10, Ravne II 8, Ravne I 7,5 točk. Naj še omenim, da so bile o času tega tekmovanja bolje obveščene gostujoče ekipe. Domače šahiste pa so dezinformirali plakati, ki so vabili šahiste na tekmovanje v soboto, 12 t. m. To je dokaz, kako lahko informacijsko sredstvo deluje dezinformacij sko. Sicer pa obveščanje pri šahi-stih ni na dostojni ravni. Nujno bi bilo najti ustrezen prostor za primerno obveščanje.
V prostorih DTK je v teku turnir za doseganje III. kategorije. Po dosedanjem poteku tekmovanja je imel največ uspeha Dejan Vukovič.
Sporočamo, da je dipl. inž. J. Zunec zaradi izrednih uspehov v reševanju problemov iz problemskega časopisa »Problem« osvojil naslov mojstra — reševalca. Čestitamo!
Za tiste, ki se zanimajo za to šahovsko zvrst, naj povemo, da za vrednotenje reševalca pri reševanju problemov ni dovolj samo najti rešitev, ampak jo tudi primerno glosirati. Za to pa je treba poznati problemsko literaturo in terminologijo.
jo.
VELIK USPEH VOZNIKOV AMD RAVNE
V nedeljo, 20. 10. 1974, je bilo v Slovenski Bistrici z rallyjem »Prijateljstvo 74« zaključeno letošnje rally prvenstvo »Štajerska 74«. Ekipa AMD Ravne v sestavi: Torej — Ažnik, Rek — Rek, Pesjak — Lotrič in Kurnik — Samec je postala ekipni prvak v generalni uvrstitvi rally prvenstva »Štajerska 74«.
Prvenstvo »Štajerska 74« se je pričelo z rallyjem »Mladost 74« v Celju. Za končni plas-man pa so se točkovali še rallyji »Ravne 74«, »Zlati nočni rally Celje« in rally »Prijateljstvo 74« v Slovenski Bistrici.
Doseženi rezultati naših tekmovalcev:
— rally »Prijateljstvo 74«: avtomobili do 750 ccm — Torej — Ažnik, 1.
Avtomobili do 1150 ccm —	Rek	—	Rek	1.,
Kurnik — Mlakar 7., Pesjak — Šumnik 12. Ekipno: AMD Ravne 1.
Generalna uvrstitev za rally »Štajerska 74«: avtomobili do 750 ccm — Torej — Ažnik 1.
Avtomobili do 1150 ccm —	Rek	—	Rek	3.,
Kurnik — Samec 8., Pesjak — Lotrič 11.
Avtomobili nad 1150 ccm — Mlakar — Šumnik 11.
Tekmovalcem lahko za izjemen uspeh iskreno čestitamo. Prezreti pa ne smemo dejstva, da uspeh ni prišel čez noč, ampak je plod celoletnega trdega dela. Za uspeh ima zasluge celotni odbor AMD Ravne in posebno športna komisija ter njen predsednik, saj se je pokazalo, da je bila začrtana pot v to športno dejavnost pravilna. Ne sme nam biti žal skromnih sredstev, ki so vložena, saj so bila s takšnim enkratnim uspehom bogato poplačana.	T.	R.
Štefan Možgan
Slovo je vedno boleče, pa četudi se poslavlja poletje in nastopa jesen. Listje v krošnjah dreves ob takem slovesu dobiva prelepe škrlatne barve ter se počasi pripravlja, da ga bo jesenska sapica odtrgala. Padlo bo na tla in tako končalo ritem življenja od razcveta k dozorevanju plodov do končnega odmiranja. Vsa narava se tako vsako leto pripravlja na počitek, da bi se po prestani zimi zopet prebudila in znova zaživela.
Zal pa v človeškem življenju ni tako. Doba od rojstva do odmiranja ni omejena le na letne čase, temveč jo usoda pretrga
nenadoma in nepričakovano. Tako nas je tudi sredi dela dosegla žalostna vest, da smo nenadoma in brez običajnega slovesa za vedno izgubili dragega nam sodelavca Štefana.
Rodil se je 1929. leta na Ravnah. Svojo življenjsko pot delavca — kovinarja je začel na Prevaljah. V takratni pilarni se je izučil v pilarski stroki. Obrtniška izdelava pil v takratnem obdobju je počasi odmirala, vse bolj jo je izpodrival industrijski način proizvodnje, zato se je Štefan želel zaposliti v metalurški industriji, kjer je slutil boljši kos kruha za jutrišnji dan. Tako se je 1963. leta zaposlil v Železarni Ravne, najprej kot vzdrževalec v stari valjarni. Ko je bila zgrajena nova valjarna, se je v 1965. letu zaposlil pri strojnem vzdrževanju srednje proge, kjer je delal vse do svoje prerane smrti.
Dragi Štefan, ko se danes tukaj pri odprtem grobu z globoko žalostjo poslavljamo od tebe, ne moremo z besedami izraziti vseh čustev, ki smo jih gojili do tehe. Beseda nam zastaja v grlu, toda naše misli venomer zbirajo in seštevajo vse vrline ter dobra hotenja, ki si jih kot sodelavec imel in bil vedno pripravljen posredovati nam vsem. Nikoli ne bomo pozabili tvojih dejanj in prizadevanj pri reševanju težkih nalog vzdrževanja, ki si jih bil vedno pripravljen izvajati in pomagati reševati. Hvaležni smo ti za tvoj prispevek pri urejanju medsebojnih tovariških odnosov med sodelavci, za kar si imel vedno pravo mero in razumevanje.
V imenu vodstva strojne in gradbene službe, uprave Železarne Ravne, Sindikalne organizacije Železarne Ravne, še prav posebej pa v imenu tvojih najdražjih sodelavcev pri strojnem vzdrževanju valjarne se ti iskreno zahvaljujem za vse dobro, kar si v enajstih letih dela v našem podjetju storil.
Naj ti bo lahka koroška zemlja, spomin na tebe bo ostal v naših srcih globoko vtisnjen za vse čase.
Ob bridki izgubi moža izrekam sožalje ženi in vsem njegovim svojcem.
Herman Lesjak
DELOVNE NEZGODE V OKTOBRU
Jože Kordež II, obrat pnevmatičnih strojev — pri odstranjevanju ostružkov z obdelovan-ca na stružnici se je vrezal v sredinec leve roke.
Jakob Starnik, obrat strojev in delov — Pr* vrtanju z ročnim elektro vrtalnim strojem mu je zdrsnilo, pri čemer si je s svedrom zavrtal v dlan leve roke.
Ferdo Lečnik, skupne službe enote II — Pf* sestopu z žerjava po žerjavni lestvi mu ie zdrsnilo, pri čemer se je udaril v rebra.
Adolf Zvikart, obrat industrijskih nožev — pri ravnanju in potiskanju industrijskega noža na hidravlični stiskalnici mu je roka zdrsnila, pri čemer je udaril v vijak in si poškodoval zapestje desne roke.
Stanko Jesih, TRO Prevalje — pri prehodu mimo brusilnega stroja mu je priletel tujek v desno oko.
Silvo Razgoršek, centralna delavnica — Pr| razkladanju oljnih sodov s traktorja mu je pri prehodu skozi oddelek kontrole nožev noga zdrsnila, tako da je zadel ob rezino noža na stolici in si porezal stegno na levi nogi.
Mirko Germadnik, strojni obrat — pri P°' sta vi jan ju ohišja strojne žage na temeljne vijake si je poškodoval palec na desni roki.
Mirko Pečnik, vzmetarna — pri nastavljanju obdelovanca na dolžinski naslon hidravlične stiskalnice je dobil palec leve roke med vodilno ploščo in nož ter si ga poškodoval.
Damjan Satler, centralna delavnica — med čiščenjem stroja se mu je ostružek zabodel v mezinec na desni roki.
Cvetko Štruc, skupne službe enote II — Prl razkladanju okroglih odkovkov z voza s po' močjo viličarja je nameščal verigo na odkovek, pri tem pa se je voz nagnil, tako da mu je odkovek poškodoval četrti prst na levi nogi.
Franc Završnik, valjarna — pri pripenjanju veza gredic mu je od vroče gredice priletel tujek v oko.
Jože Lasnik, modelna mizarna — pri nakla' dan ju ostružkov si je skozi rokavico porezal kazalec leve roke.
Pavel Popič, topilnica II — pri pripenjanju rudo prikolice na vlačilec ga je udarila spajal' na os po kolenu.
Zorko Breznik, valjarna — pri čiščenju ciklona na brusilnem stroju se je s kladivom udaril po palcu desne roke.
Albin Strmšek, valjarna — pri razsekovanju valjane palice s sekačem je dobil tujek v oko-
Ludvik Klinc, kovačnica — v garderobi je sodelavec zaprl okno. Pri tem je izpadel koS stekla iz okna na garderobno omarico, pri čemer je dobil delček stekla v oko.
Franc Izak, livarna — pri dvigovanju livarskega okvirja s hidravličnim dvigalom Je zdrsnil čep iz kavlja dvigala, pri tem pa mu je okvir poškodoval kazalec desne roke.
Alfonz Zancan, jeklovlek — pri dvigovanju veza luščenih palic z odlagalne stolice ga je stisnila vez za gleženj leve noge.
Anton Kričej, kovačnica — pri kontroli temperature kovaške peči je iz predgrevalne komore udaril plamen ter ga opekel po obrazu-
Edvard Kolander, valjarna — pri razvezo-vanju gredic na stolicah so se te posule P° tleh, pri čemer ga je ena oplazila po desni nogi.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža Štefana Možgana se iskreno zahvaljujem vsem, ki s° ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja, ter gospodu dekanu i° tovarišu Lesjaku za poslovilne besede ob grobu.
Zena in drugo sorodstvo
Sprejeti delavci
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. IX. 1974 do 20. X. 1974
Zap.	_ .
5tev Priimek in ime	Rojen
Kvalifikacija
1.	Brkič Nurija	1.	4.	1954	NK delavec
2.	Čas Janko	20.	12.	1932	KV elektrikar
3.	Erič Budimko	28.	8.	1952	NK delavec
4.	Florjančič Matjaž	11.	8.	1950	VSS abs. str.
5.	Hovnik Maks II.	2.	10.	1957	KV kmetovalec
6.	Jazbec Frančiška	23.	9.	1956	NK delavec
7.	Klug Frančiška	9.	1.	1958	SS gimnazija
8.	Kočič Sava	29.	4.	1950	NK delavec
9.	Kozjek Antonija	15.	1.	1936	NK delavec
10.	Kotar Ludvik	19.	3.	1947	NK delavec
11.	Kotnik Alojz III.	7.	6.	1948	NK delavec
12.	Kotnik Alojz IV.	30.	6.	1956	NK delavec
13.	Kralj Anton	13.	6.	1959	NK delavec
14.	Kraljič Stjepan	28.	11.	1950	NK delavec
15.	Makan Anton	1.	6.	1959	NK delavec
16.	Mlinar Borut	5.	7.	1952	SS str. tehnik
17.	Pintar Avgust	8.	9.	1958	NK delavec
18. 19.	Potočnik Zmagoslav Razgoršek Silvo	14. 5.	12. 12.	1951 1953	PK ključ. PK talilec
20.	Repnik Stanislav	1.	4.	1953	NK delavec
21.	Sonjak Metod	1.	7.	1956	KV str. ključavničar
22.	Strmčnik Jožef	10.	1.	1956	NK delavec
23.	Stiftar Dragica	26.	4.	1955	SS gimnazija
24.	Tandar Duro	9.	3.	1956	NK delavec
25.	Vinšek Drago	11.	10.	1954	NK delavec
26.	Vodovnik Danilo	13.	10.	1951	SS strojni tehnik
27.	Volker Vladimir	27.	1.	1957	NK delavec
28.	Zagernik Marija	22.	1.	1958	NS
Obrat
vzmetarna
elektro obrat jaki tok čistilnica
kvalitetna kontrola
livarna
kalilnica
obrat, računov.
topilnica
kalilnica
topilnica
čistilnica
livarna
skladiščna operativa čistilnica
skladiščna operativa priprava dela tehn. služb špedicija
obrat pnevmat. strojev centralna delavnica livarna
obrat strojev in delov
valjarna
izvoz
valjarna
valjarna
prirava dela tehn. služb skladiščna operativa TOZD I.
Odkod je prišel
iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz visoke šole iz poklicne šole iz PD ŽR prva zaposlitev iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije prva zaposlitev iz druge delovne organizacije prva zaposlitev iz JLA
iz druge delovne organizacije ponovna zaposlitev v ŽR iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije iz poklicne šole iz druge delovne organizacije prva zaposlitev
iz druge delovne organizacije iz JLA
iz druge delovne organizacije prva zaposlitev prva zaposlitev
Odjavljeni delavci:
1- Hancman Branislav	27.	7.	1947	PK strugar
2- Hrastnik Franc	14.	6.	1951	NK delavec
3. Jamer Roza	28.	8.	1926	NK delavec
4. Jelerčič Rado, dipl. inž.	21.	4.	1927	VS dipl. inž. metalurgije
5. Krebs Marija	26.	8.	1950	SS ekonomski tehnik
6. Kokot Leopold	10.	11.	1934	VK strugar
7. Kotnik Vinko	26.	4.	1943	KV varilec
8. Možgan Štefan	21.	12.	1929	KV pilosek
9. Nišavič Alenka	27.	2.	1953	SS administrativni tehnik
10. Oprešnik Marjan	5.	5.	1955	KV ključavničar
11. Pesičar Anton	24.	5.	1931	PK žerjavovodja
12. Petrovič Martin	8.	7.	1956	KV ključavničar
13. Povsod Franc	3.	7.	1955	PK žarilec
14. Razdevšek Anton	25.	7.	1949	PK ključavničar
15. Skrivarnik Bogomir	31.	10.	1953	KV klepar
15. Smrečnik Lenart	30.	8.	1958	NK delavec
17. Verko Jože	3.	2.	1952	NK delavec
18. Vinki Edvard	23.	1.	1951	PK rezkalec
19. Visinski Milan	20.	3.	1953	SS elektro tehnik š. t.
20. Višner Mirko	9.	10.	1947	NK delavec
21. Voda Jože	21.	5.	1956	KV top. o. p.
Izobrazba — kvalifikacija
Sprejeti
1 VSS absolvent str. 1 SS strojni tehnik 1 SS gimnazija 1 KV elektrikar
1 KV kmetovalec
2 KV ključavničarja 1 PK ključavničar
1 PK talilec 1 NS
17 NK delavcev
Odjavljeni
1 VS dipl. inž. met.
1 SS ekonomski tehnik 1 SS administrativni tehnik
obrat strojev in delov
topilnica
kovačnica
služba za razvoj
obračun tehn. služb
obrat strojev in delov
čistilec
strojni obrat
prodaja I.
centralna delavnica
čistilnica
valjarna
kalilnica
obrat strojev in delov centralna delavnica skladiščna operativa topilnica
obrat pnevmatičnih strojev elektro obrat šibki tok čistilnica topilnica
samovoljna zapustitev dela samovoljna zapustitev dela potek pogodbe dana odpoved dana odpoved dana odpoved
samovoljna zapustitev dela umrl
dana odpoved samovoljna zapustitev dela dana odpoved dana odpoved poklicna rehabilitacija samovoljna zapustitev dela samovoljna zapustitev dela samovoljna zapustitev dela dana odpoved dana odpoved dana odpoved dana odpoved
izključen po sklepu DS TOZD I.
Izobrazba — kvalifikacija
1 SS elektro tehnik š. t.
1 VK strugar
2 KV ključavničarja 1 KV varilec
1 KV klepar 1 KV pilosek 1 KV topilec o. p.
1 PK žerjavovodja
1 PK ključavničar 1 PK žarilec 1 PK rezkalec 1 PK strugar 5 NK delavcev
Ivan Suler, valjarna pri naravnavanju gredice na stojalih se mu je ena prekotalila na desno roko ter mu poškodovala palec.
Miroljub Vasic, topilnica — pri odpenjanju objemke, s katero je pripeta elektroda, ga je stisnila za palec desne roke.
Peter Sedovšek, kemijski laboratorij — pri brušenju kvantometrskega vzorca se je strgal brusni papir, pri čemer si je obrusil prste na desni roki.
Avgust Fužir, kovačnica — pri prižiganju Namenskega gorilnika je prišlo do povratnega Udarca, pri tem pa ga je plamen opekel po desni roki.	....
Franc Rizmal, valjarna — pri adjustiranju Sredic se mu je ena skotalila na levo roko ter hiu poškodovala palec.
Stanko Gošnjak, kovačnica — hotel je poka-*ati privezovalcu, kam naj odloži kovanec, pri
tem pa je zadel z roko v šipo ter si porezal podlaket.
Repanšek Marjan, topilnica I — pri zalaganju VF peči je brizgnilo tekoče jeklo iz peči ter ga opeklo po očeh.
Anton Krevh, valjarna — pri pripenjanju zaboja na tovornjaku mu je spodrsnilo ter si je pri padcu poškodoval rebra.
Mijo David, gradbeni remont — pri vstavljanju Samotne opeke v obok elektro obločne peči s pomočjo zidarskega kladiva se je udaril z njim in si poškodoval prstanec leve roke.
Peter Kopmajer, TRO Prevalje — pri prebodu skorje na solni kalilni peči mu je vroč curek kalilne soli brizgnil v obraz in po desni roki, tako da je dobil opekline.
Marjeta Zupanc, TRO Prevalje — pri zunanjem okroglinskem brušenju rezkarja je položila prst na rezkar, ki ji ga je obrusil.
Ni mu dovolj
Na nekem ameriškem vlaku je sedel črnec Zidu nasproti in razgrnil židovski časopis.
»Oprostite,« je rekel Zid, »ali vam ni dovolj, da ste črnec?«
Bog
O bog, če bog obstaja, reši mojo dušo, če jo imam.
Rennan
če bog ne bi obstajal, bi si ga bilo treba izmisliti.
Voltaire
Stopnice
Henri Bergson
1
Z
z
4
5
6
7
8 9
W
U
\Z
43
44
O DRAMI
1. muslimansko svetišče, manjše od džamije,
2.	časovno razdobje, rok, določen čas, 3. cerkveni zbor, 4. bivši odbojkar ravenskega Fu-žinarja in kapetan državne reprezentance (Adolf), 5. ime indijskih knjižnih dialektov, nastalih neposredno iz sanskrta ali obstoječih sočasno z njim (od časov Bude do 1. 1000 n. š.), 6. pod, zložen iz trdih, hrastovih ali bukovih deščic, 7. letovišče južno od Opatije, 8. hrvatski revolucionar in narodni heroj (Rade 1911—1942), 9. naš družbenopolitični delavec, sodeloval v španski državljanski vojni in narodni heroj (Aleš), 10. pisec kronike, letopi-sec, 11. dvored, dvojna vrsta ljudi, ki stoje na obeh straneh ulice, da bi s tem počastili mimoidočega, 12. naš znani mednarodni šahovski mojster iz Zagreba (Mario), 13. nauk o splošnih zakonih in oblikah mišljenja, umo-slovje, 14. mesto na vzhodu Sicilije.
CRKE. KI »SEDIJO« NA STOPNICAH, TI DAJO SEDEM SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV SODOBNE KNJIŽEVNOSTI.
(MIV)
Drama raziskuje globoko stvarnost, ki nam je skrita s tančico.
Vsaka poezija izraža duševna stanja. Med temi stanji so tudi takšna, ki nastajajo posebno v dotiku človeka z drugimi ljudmi. To so najsilovitejša čustva. S tem da prihajajo ljudje v stik drug z drugim, izzivajo med seboj globoke privlačnosti in silovita odbijanja. Pride do popolnih prekinitev ravnotežja in naposled do tistega naelektrenja duše, ki se imenuje strast. Če bi človek pustil, da bi ga nosila njegova čustvena narava, če ne bi bilo ne družbenega ne moralnega zakona, bi se v življenju redno pojavljale eksplozije silovitih čustev. Vendar je koristno, da so te eksplozije ukročene. Nujno je, da človek živi v družbi in da se podreja nekim pravilom. In kar interes svetuje, to razum ukazuje: obstaja dolžnost, ki se ji moramo pokoriti.
Pod tem dvojnim vplivom se je moral za človeštvo oblikovati površinski sloj čustev in idej, ki težijo k ohranitvi nesprejemljivosti, za katere bi želeli, da bi bile enotne za vse ljudi in ki dušijo (če ga že ne morejo popolnoma udušiti) notranji plamen posameznih strasti. Počasni napredek človeštva k zmeraj bolj mirnemu družbenemu življenju je ta sloj vedno bolj utrjeval, kakor je bilo tudi življenje našega planeta dolgotrajen napor prekriti žarečo in kipečo maso kovine s čvrsto, hladno skorjo. In če bi bila zemlja živo bitje, kakor bi to želela mitologija, bi morda hotela med mirnim počitkom sanjati o nenadnih eksplozijah, pri katerih bi v hipu dosegla tisto, kar je v njej najgloblje.
Drama nam daje zadovoljstvo te vrste. Pod mirnim meščanskim življenjem, ki sta nam ga dala družba in razum, drama vzbudi v nas nekaj, kar na srečo ne eksplodira, vendar občutimo notranjo napetost. Tako drama omogoča naravi, da se maščuje družbi. Enkrat gre naravnost proti cilju ter prinese z dna na površino strasti, ki bodo izzvale eksplozijo. Drugič gre
po ovinku, kakor to pogosto počne sodobna drama (s »sodobno« je mišljena drama do 1. 1924, op. prev.) Včasih nam s sofistično spretnostjo odkriva notranja protislovja družbe, drugič bo povečala tisto, kar j® morda izumetničeno v družbenih zakonih, raztrgala ogrinjalo ter nam tako omogočila, da pridemo do dna. V obeh primerih Pa opravlja isto nalogo, ki je v tem, da nam razkriva skriti del nas samih, ki bi h111 lahko rekli tragični element naše osebnosti. Tak vtis imamo, kadar smo videli dobro dramo. Manj nas je zanimalo, kaj se je govorilo o drugih, kakor tisto, kar sm° mogli spoznati o sebi, ves mali neurejeni svet nejasnih stvari, ki bi se bile lahko zgodile, pa se na srečo niso. Zdi se tudi, da so bili v nas izzvani neskončno davni ata-vistični spomini, tako globoki in tuji našemu sedanjemu življenju, da se nam je naše življenje na trenutke zdelo kot nekaj nerealnega in konvencionalnega, kar bomo morali začeti znova graditi.
Drama se je torej lotila iskanja gIoblje stvarnosti pod nadgradnjami koristnosti; torej ima enako nalogo kot druge umetnosti. Iz tega pa sledi, da je umetnost zmeraj usmerjena k individualnemu.
(Prev. M. K.)
Učite se iz tujih napak, ker ne boste imeli časa, da bi vse napake naredili sami. Pa še ceneje je.
»Recorder«
Vsi bi radi spremenili človeštvo, nihče pa sam sebe.	Tolstoj
Nikoli ne bom star. Za mene je staree vedno petnajst let starejši.
Bernard Barach
Slava vedno prinaša samoto. Uspeh, t° je samota in hlad kot na severnem tečaji1,
Vicki Baunn
SLANA ABECEDA
Civilizacija je umetnost ustvariti več potreb kot sredstev za njihovo zadovoljevanje.
Davkarija — moderna ustanova za preganjanje kristjanov.
Flirt je umetnost objeti žensko, ne da bi ji prišli v roke.
Napredek je zamenjava starih skrbi za nove.
Ženske imajo dvoje orožij: kozmetiko in solze; dobro, da ju ne morejo uporabljati istočasno.
Ljubezen. Dekleta verjamejo v ljubezen ob prvem pogledu, moški ob prvi priložnosti.
Macesni