1 Leto XIV. I štev. 126 TELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 35-67 Id 2S-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešerno« a. tel 280 “OSTN1 C F KOVNI PACtIN 11.406 Maribor, četrtek 6. unija 1940 NAROČNINA NA MESEC sms,««««; Cena *dln' 1— Druga nemška ofenziva ........... ■ . ... ,11—M I- H I ■ Nemške čete so prešle v napad od izliva Somme do prekopa Aisne-Oise na 200 km dolgi fronti — Nemci poročajo o vdoru v Weygandovo črto, Francozi da uspešno odbijajo napad« LONDO, 6. junija. Reuter. NOVA OFENZIVA, KI SE JE PRIČELA VČERAJ ZJUTRAJ, IMA ZA CILJ PREDRETI WEYQANDQV OBRAMBNI PAS NA 3 MESTIH; NA SEVERU OB KANALU PROTI LE HAVREU, DALJE PROTI SOISSONSU IN NA PARIZ, TER KONČNO VZHODNO ODTOD NA REIMS, OZIROMA VERDUN. OFENZIVE SE UDELEŽUJE 40 NEMŠKIH DIVIZIJ, ALI PREKO 1,000.000 mož. POLEG ANGLEŽEV ŠE BOJUJE NA STRANI ZAVEZNI KOV TUDI 45.000 BELGIJCEV. Nemška poročila o novi ofenzivi BERLIN, 6. junija. DNB. Iz glavnega stana vodje poročajo. Naše čete so včeraj zjutraj prešle na široki fronti v ofenzivo proti francoski vojski v Franciji. Izvojevale so si prehed čez Soinmo med izlivom v morje in prekopom Oise-Aisne ter zlomila na več mestih odpor tako ime novane Weyga»dove črte. BERLIN, 6. junija. DNB. O pričetku druge nemške ofenzive na z&hfldti 'poročajo nemški listi, da se je pričela le nekaj ur po zaključitvl prve. Za časa svetovne vojne so potrebovale tako nemške kakor sovražne čete po več mesecev, preden so se pripravile za nove ofenzive. Sedaj pa Je NemčijdP v položaju že 48 ur po zaključku ene ofenzive in z njo naj večje bitke v vsej dosedanji zgodovini^ zopet preiti v nov napad. Ta^ druga ofenziva pomeni drugi korak k zmagi 'n ves nemški narod je prepričati, da bo ta drugi udarec zadel prav tako temeljito, kakor je prvi, a da bo sovražnika še bolj pretresel, kakor ga je prva ofenziva. BERLIN, 6. jun. DNB. Nemški listi pj-šej$ o včerajšnjih Hitlerjevih poveljih in prvih rezultatih nove ofenzive. Pod velikimi naslovi »Prehod preko Somme iz vojevan«, »Weygandova črta na večih mestih prebita« in podobno pišejo listi, da je ta Weygaridova črta postala po Ga melinovem odhodu in obkolitvi treh fran ooskih armad ter angleškega ekspedicijskega zbora v Flafidrijzi nova nada zaveznikov. Nasprotnik je govoril o tej črti kot o novi odporni liniji, stvorjeni po strategični izkušenosti generala Wey-iSffnda, da brani Pariz. Medtem Je nemška vojska že v prvem navalu odvzela tej fronti naloženi nimbus. rania so nastopile francoske čete v tesnem sodelovanju z oklopnimi oddelki hi zlasti z močnimi formacijami borbenega letalstva. Zalet našega letalskega napa- da Je bil tako močan, da n! te deorganl-ziral nemški napad, marveč tudi predli nemško protiletalsko zaporo in za fronto uspešno odložil 15 ton bomb. Francoska uradna poročila PARIZ, 6. junija. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike s« glasi: Bitka, ki se je začela davi, zavzema vse ostrejše oblike na črti Amiens - Peronne - Han-naie. Sovražnik ie vrgel v boj silno množine orožja vseh vrst ter tudi letalstvo. V celoti &o b'Hi vsi napadi odbiti, tako, da »o se naše oborožene sile povsod vzdržale.- Četudi so na nekaterih mestih sovražni tankovski oddelki predrli v globino, se vendar naša pehota uspešno upira ter po v sed drži požele, ,4očim .podaja položaj za.maloštevijne izolirane sovražne tankovske odelke vedno brezupnejšl. V teku. zadnjih 24 ur je zaznamovati veliko aktivnost našega let^fstva.Našibom bniki so ponoči bombardirali vojaške objekte v Friedrichshafenu, Ulmu, Mann-lieimu in Monakovem. Opažiti Je bilo velike požare. Bombardirana so bila važna železniška križišča in proge. Naša letala so se vrnila z dragocenimi informacijami. Naša borbena letala so delovaia kot mogočna pomoč našim četam na zemlji. •PARIZ, 6. junija. Havas. Francoski vojni komunike od davi se glasi: Davi se je bitka začela z novo silo. Sovražni pritisk je bil zlasti močan ob spodnjem toku Somme, kjer so se nale predstraže nekoliko umaknile. V ostalem, smo naše položaje na celi fronti obdržali, * vkljub hudim sovražnim napadom. Naivečji letalski napad PARIZ, 6. jttrrija. Letalsko ministrstvo I dneva vnela največja letalska bitka v tej objavlja, da se. je v teku včerajšnjega | voJui.. Proti poskusom nemškega predi- Francoska sodba o po'oža'u PARIZ, 6. junija. Havas. Francoski vojaški strokovnjaki presojajo vojaški položaj davi sledeče: Včeraj ob 4 zjutraj je začeJ si-ovit napad na francosko fronto na črti ned Abevilleom In cesto Lans-Solssons, ?iroki 200 km. Najhujši boji se bijejo pri Amiensu, Peronne in ob prekopu Hannaye. Nemškf napad se je začel' z artilerijsko pripravo ter so ga izvedle velike mase pehote. Sele kasneje so se tem silam pridružile oklopne kolone, tanki in letalstvo. Francosko vrhovno poveljstvo je flandrijske operacije tekom zadnjih 15 dni dobro izkoristilo ter z modernimi. tehničnimi sredstvi organlzaralo široko obraii&no cono ob So/nmi in Ais-‘ ni. To ni obrambna črta, marveč šiiok obrambni pas, ki onemogoča uspešne sovražne predore posameznih motoriziranih kolon, kakor je to bilo mogoče še ne- davno na severni fronti. Vsak tak predor bo odslej izpostavljen na več 10 km bočnemu ognju z obeh strani, pri katerem so se že sedaj izkazali francoski poljsk! topovi 75 mm. Ra?en tega bodo take izolirane kolone odsjej izpostavljene koncetričnemu nap^u francoskih bojnih letal. To je izkušnja prvih dni ofenzive. Doslej javljajo, *tp poškodovanih, ' BOMBARDIRANJE FRANCOSKIH LETAL • « ^ g PARtŽ, jx JunJj.a 'Havas. Ob priliki VCerajsnjega bombardiranja jugozahodne NemčijiT po francoskih lcf.tafHi, so bile uni Sene pri Monakovem znana anilijiska tovarna ter velika tovarna BMW zp avtomobile in letalske motorje. V Manhelniu, ^htiu, Frkfrlchscliafnu, SjRmaringen 'in ^onakovem so bili oraženi veliki poža-fi. kf so Jih videli tudi tostran francoske meje. Francoska letala so pri vrnitvi napadla nemške četo pri St. Ouetinu, Cambrai« ki Peronneu. Pri tem so bile razrušene ceste, železniške proge in uni-fiene sovražne motorizirane kolone. Na-|a Jetala so zmetala 6 ton bomb. Pri dnevnih poletih se ]e bombnikom posrečilo predreti nemški protiletalski zaporni ogeni t^r v ,ozadju zmetati 15 ton bomb, pri Čemer so nastali na frontnem odseku številni požari. NEMŠK5! ODGOVOR NA NAPADE BERLIN, 6. jun. DNB. Z nemške strani se glede zavezniškega brezciljnega bombardiranja nemškega zaledja poudarja, da bo vsa škoda zob za zob vrnjena zaveznikom., Sovražna letala lete v veliki višini preko Belgije in Franclje v Nemčijo ♦er mečejo bombe,, ki padajo po večini na polja) daleč od vojaških naprav. Rezultat teh napadov je le sistematično uničevanje privatne lastnine. Tako je bila blizu Ulma uničena kmetija z gospodarskimi poslopji. Kmet, njegova žena in dve hčeri so bili mrtvi. Nemčija bo ta in podobne primere kruto maščevala. Njene letalske sile bodo odgovorile tako, da sl bo sovražnik za vselej zapomnil. NEMŠKI NAPADI NA FRANCIJO PARIZ, 6. junija. Havas. Včeraj j$. bil naznanjen nov nemški zračni napad na srednjo Francijo. Bil pa je odbit, škoda je neznatna. PARIZ, 6. junija. Havas. Snoči je bil dan že tretjič alarm okoli spodnji Seini. Alarm je trajal do 20.15 ure. , ROUEN, 6. jun. Havas. V mestu in okolici je bil dan, yčeraj trikrat ?nak. za alarm. Prvič je letelo nad mestom 20, kasneje manj nemški J^taU Protiletalske, baterije in lovci ^o sestrelili šest nemških bombnikov. PARIZ, 1. jun. Havas. Med bombardiranjem južnovzhodne Francije je bilo ubitih 10 oseb dne 1. junija, 15 oseb dne 2. junija. Nemški napadi sq ranili 70 .ljudi. NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 6. jun. HaVas. Sinoči je bila alarmirana vzhodna Anglija. Slišati je bl- Alsrte. Londonski listi'poročajo, da so bili na novo angleško trdnto poslani najboljši In najbolje opremljeni angleški voja-,ki. Drugi _ del angleške vojske j$ v reservi, odkoder bo poslan kot okrepita na mesta, kjer bo najbolj pot*et*n. Ta del vojske je izvežban za nagle in nepričakovane akefje. NEW YORKv 6/Junija. NBC. Na odseku 8omme sodeluje ob strani francoske armade nova, II. angleška ekspedicijska armada. n. 'BEF 'Je številnejša, kakor ona v Flandriji In opremljena s šebolj modernim orožjem, kakor prva. .C * .rilo mnogo eksplozij, Alarm je trajal 50 minut. Nad morjem pred,.^žnovzhodno obalo se je čulo sinoči streljanje iz stroj« nič. LONDON, 6. junija. Reuter. Sinoči je bit izvršan nemški zračttf napad, na E#?*x, Yorkshire in *LyHcol«9hlre. Poškodovana je bila le ena hiša in lahko tanjenih 6 osebi v r.b tiri LONDON, fr. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala Odvrgla več bomb na poljih grofije Yorks hire, v Norfolku in ob TemzL Hoteli so najbrž odkriti in napasti angleška letališča. škode ni bilo,, Zgorela je le neka kmetija. .Metali so poleg zaiigalnlh tudi izredno močne eksplozivne bombe. Sest oseb je bilo ranjenih. f. SESTRELJENO LONDON, 6. junija. Havas. Angleški bombnik, ki se je vračal zr izvidniškega poleta nad skandinavsko obalo, je sestrelil nemško letalo tipa »Dornier*. POHVALA ABRIALA IN PLATONA PARIZ, 6. junija. Havas. V dknašnjl svoji zapovedi poudarja general Wey* gand požrtvovalno delo admiralov Abri* alalrt Platona. Admiral Platon je bil nedavno postavljen za guvernerja Dunker-quea in v tem svojstvu je bistveno pr1-pomogel k rešitvi flandrijske armade. Danes spregovori Mussolini Ugibanje o njegovem govoru « Italijani položili mine okoli vse Italije in vseh kolonij * Sirene rezervirane samo za letalske alarme « Odhod Angležev in Francozov iz Italije - Telefonske zveze med Italijo in Francijo prekinjene > Glasovi in komentarji listov RIM ,6. junija. Havas. Po Informacijah iz italijanskih vladnih krogov je treba pričakovati za danes velik Mussolinijev govor. V Rimu in po drugih italijanskih mestih so biU že postavljeni zvočniki, da bodo tudi najširše množice lahko poslušale ducejev govor. Kaj bo govoril, ni znano, zatrjuje pa se, da bo objavil vse italijanske zahteve nasproti zaveznikom, ki pa bodo take, da jih pod nobenim pogojem ne bodo mogli sprejeti. Odbitev teh zahte vbi pa imela za nasledek vstop Italije v vojno. Splošno prevladuje tudi prepričanje, da bo ta govor zadnja priprava za vojno. Prvi varnostni ukrepi LONDON, 6. junija. Reuter. Italijanska vlada je razglasila nevarnostno cono 12 milj okofi Italije, (rti obali Abanije ter njenih kokmijalnih posesti. Verjetno so Italijani v tej coni položili morske mine in se smatra to za varnosten ukrep, kakor so jih izvedle Švedska ter svoječasno Belgija ki Holandija v svojih teritorialnih vodah. RIM, 6. junija. Agenzia Stefani. Italijan ska pomorska oblastva preko radia že vso noč in celo jutro pozivajo ladje, ki so na poti v Italijo, naj se na odprtem morju nemudoma ustavijo ter javijo ra-dio-telegrafski svoj položaj najbližji italijanski pomorski komandi, da jim ta pošlje pilota, ker bi sicer plule dalje na svojo odgovornost in nevarnost. RIM, 6. junija. Agenzia Stefani. Italijan ska vlada je odredila, da od danes dalje ne smejo oznanjati poldneva niti sirene niti topovski streli. Vsak tak znak se od 6 zjutraj smatra za letalski alarm. Odhod Angležev in Francozov skih podjetjih, agenturah itd. V Rimu je sedaj samo še nekaj uradnikov veleposlaništva in nekaj novinarjev. Isto velja tudi glede Francozov. Telefonski promet med Italijo in Francijo je bil prekinjen že v noči od torka na sredo. RIM, 6. junija. Havas. Večina osebja angleškega veleposlaništva v Rimu je včeraj zapustilo Italijo in odpotovalo čez Francijo na Angleško. Prav tako so odpotovali včeraj iz Italije tudi večinoma vsi Angleži, ki so bili zaposleni v trgov- O vsem odloča le Mussolini RIM, 6. junija. Ass. Press. Z ozirom na razna ugibanja in komentarje o zadnji seji italijanske vlade v tujini, naglašajo tu, da se sklepi vodje fašizma ne dajejo predhodno v diskusijo, ampak le v naknadno odobritev, ko so že uveljavljeni. Veliki fašistični svet ima samo nalogo že uveljavljene sklepe potrditi In nič drugega. Tako se je postopalo pri pričetku vojne v Abesimiji, tako pri vkorakanju v Albanijo. Oni, ki so pričakovali, da bo na seji dne 4. t. m. sprejet sklep o vstopu Italije v vojno in oni, ki trdijo, da vlada ničesar takega ni sklenila, dokazujejo samo, da ne poznajo procedure fašističnega režima, še na nobeni seji vlade se od zmage 'fašizma do danes niso sprejemali nobeni veliki sklepi, ker odloča o teh edino Mussolini sam. On more svoje sklepe sam objaviti, ali pa dati velikemu a šističnemu svetu. Veliki fašistični svet sploh ni bil doslej sklican in torej tudi ni mogel biti odgoden. O kakih akcijah za splošno premirje v zvezi z Rooseveltom italijanski tisk ni spregovoril niti besede in tudi ni ponatisnil zadevnih tujih vest Glede pisanja zavezniških listov o ponudbah Anglije in Francije za sporazum z Italijo, pišejo italijanski listi, da je to le njihova vojna propaganda, katere namen je odgovornost za vojno zvaliti z Antgije in Francije na Italijo. Listi zani- kujejo trditev, da sta angleška in fran-ska pogajanja med Italijo in Anglijo niso coska vlada bili pripravljeni storiti vse,bila prekinjena iz tehničnih, ampak »z poda zadovoljita zahtevam Italije. Italija je litičnih razlogov, ker se Italija pripravlja dovolj dolgo čakala. Eventualni sedanji na akcijo, ki naj uresniči vse njene zgo-poizkusi prihajajo prepozno. Gospodar- dovinske legitimne zahteve. Izvajanja agencije Stefani RIM, 6. jun. Stefani. Diplomatski urednik agencije javlja, da sta bili Francija in Anglija v prvih devetih mesecih primorani, mobilizirati 50 divizij, ki so sta-cionirane v Alpah ali kjerkoli na Sredozemlju in jih zaveznika ne moreta uporabiti proti Nemčiji. Italija je na diplomatskem polju preprečila, da bi se vojna razširila na Balkan. Tako se Nemčija lahko še dalje zalaga s surovinami iz jugovzhoda Evrope. Uradni nemški krogi so odkrito priznali, da je prišla italijanska pomoč v prvih devetih mesecih vojne povsem spontano. Os Rim - Berlin ostaja še nadalje solidna baza italijansko- Pripravljenost v Prednji Aziji BEYRUT, 6. jun. Reuter. Reuterjev dopisnik poroča: Francoske ekspedicijske sile so p opolnoma opremljene ter solidno utrjene v Libanonu in Siriji. Vsa vz. hodna vojska čaka na povelje. Najnovejši dogodki v Italiji se spremljajo tu z velikim zanimanjem, pa popolnim mirom. Vsak zaupa v obrambne priprave, ki jih je organiziral še general Weygand. Izdana so posebna navodila za pristajanje nemške politike, ki bo imela odločilen vpliv na bodočnost Evrope. Zavezniška blokada ni mogla niti malo zadeti Italije in njenih interesov v stvarjanju narodnega ediostva in neodvisnosti na morju. Sporna vprašanje Sredozemskega morja in Afrike, ki jih zaveznBtl niso hoteli rešiti na miroljuben način, morajo biti enkrat za vselej rešena. Italijanski narod dobro ve, da se danes bojuje za svojo svobodo, ker so demokratske plutokrat« ske sile ogrozile njegovo suverenost s sankcijami. Krivice, prizadete italijanskemu narodu, morajo biti popravljene. ladij, v arabskem in rancoskem jeziku so plakatirana po mestih in vaseh navodila prebivalstvu za primer zračnega napada. Posebno skrbno so zastražene naprave ob petrolejski cevi iz Mosula do Tripoli-ja. Britska vojna misija, dodeljena francoskemu generalnemu štabu, skrbi za zvezo z angleško ekspedicijsko vojsko v Palestini in Egiptu. Stališče Zedinjenih držav Daladier izločen iz francoske vlade PARIZ, 6. junija. Reuter. Sinoči ob 23 je sklical ministrski predsednik Paul Rey-naud sejo ministrskega sveta, na kateri je bila vlada rekonstruirana. V zgodnjih jutmjih urah je bil izdan komunike, po katerem je Reynaud poteg ministrskega predsedstva prevzel tudi vojno in zunanje ministrstvo. Daladier je Iz vlade Izpadel. Finančni minister je Bou-tier, minister za informacije je Proust, (glavni urednik »Pariš soha), minister za javna dela Frossard, minister prosve- te Delbos. Izpad Daladier ja in imenovanje Delbosa se zelo komentira, ter smatrajo to kot gesto napram Moskvi. Razen tega je bilo osnovano novo ministrstvo francoske drusnne, ki vključuje tudi ministrstvo za nar. zdravje. Na to mesto je bi! imenovan Georgea Fenaud. To ministrstvo bo tudi kompetentno glede vprašanja namestitve 5,000.000 beguncev, ki so se zatekli v Francijo iz severnih pokrajin, Belgije, Holandije in Luxenburga. Roosevelt bo tretjič izvoljen WASH!NGTON, 6. jun. Havas. V Beli hiši zatrjujejo, da bo v izrednih okoliščinah Roosevelt tretjič izvoljen za prezi-denta USA. Enodušno bo izbran za kan. dldata za predsednika na seji demokrat, rite stranke 15. t m., prav tako za podpredsednika USA demokratski senator Bnmes. Vsi demokratski senatorji so za zunanjo poltlko, ki jo je vodil Roosevelt v dveh odobjlh svoje vladavine. Načelen sklep solidarnosti je bil dosežen zato, da se ohrani enotnost demokratske stranke in preprefi zmaga republikanske koalicije. WASHINGTON, 6. jun. Reuter. V ame. riški javnosti vlada splošno prepričanje, da bo Roosevelt sprejel tudi tretjo kandidaturo za prezidenta Zedinjenih držav Severne Amerike ta da bo gotovo tudi izvoljen. Votivni odbor v Chicagu bo imel zato prav za prav samo nalogo izbrati novega podpredsednika. Prav tako je izven vsakega dvoma, da bo pri volit vah zopet zmagala demokratska stranka. Ameriško javno mnenje se je v zadnjih tednih močno spremenilo. Izolacionizem naglo pojema In vedno bolj prevladuje prepričanje, da je usoda Amerike tesno povezana z usodo zaveznikov kot zastop. nikov svetovne demokracije v Evropi. Važni sklepi ameriškega senata NEW YORK, 6. junija. Kongres je včeraj sprejel HulJov zakonski predlo« po katerem se prepoveduje prenos ozemlja od ene neameriške sile na drugo. Pač pa je kongres že v drugič zavrnil zakonski predlog, da se zaveznikom dovoli odstop letal In vojnih ladij, k! so v sestavu oborožene Mie USA. »New York Times« porivajo vlado, naj zaveznikom dobavi čim prej čim več pušk, poljskih topov hi strojnic. Pred dnevi je bila splovljena prva linijska ladja USA po vojni. Ima to-naže 30.000. V prihodnjih dneh bo splov Deoa še druga taka ladja. V gradnji jih je še 6. AVDIENCE PRI KRALJU JURIJU LONDON, 6. jun. Havas. Kralj Jurij je sprejel avdienci zunanje«:, ministra lorda Halifixa ter generala Broka in Adama, ki sta poročala o bojih pri Dunkerqui. V/ASHINGTON, 6. jun. NBC. V intenzivnih razgovorih, ki se vrše med prezi-dentom USA Rooseveltom in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, vlada slejkoprej največje zanimanje, vendar v vsebini ni bilo mogoče izvedeti ni. česar. Neka visoka osebnost v senatu pa je vendar izdala toliko, da so USA dale Italiji razumeti vso težo odgovornosti, ki bi padla na italijansko vlado, ako bi se odločila za vstop v vojno. V tem primera Sprememba javnega mnenja v Ameriki NEW YORK, 6. junija. Havas. Javno mnenje'glede pomoči zaveznikom v USA postaja vse enotnejše. Tako je neka visoka osebnost izjavila, da je za materialno pomoč zaveznikom sedaj tudi že vzhodna in srednja Amerika. Najnovejša anketa je pokazala, da je v Cansasu in v Arizoni že tri petine javnega mnenja za pospešeno materialno pomoč zavzenikom. Izolacionistična »New York Post« zahteva takojšnjo odpošiljatev 1500 letal zaveznikom. Ako je pri izolacionistih sploh še kak odpor, ni več načelen, ampak je le izraz zaskrbljenosti za lastno varnost in želja, da sc letala uporabijo rajše v Južni Ameriki, ki jo tudi izofadonisti že smatrajo za ogroženo. AMERIŠKA SENZACIJA NEW YORK, 6. junija. NBC. Radio »Voix« de la paix«, ki je v službi nemške propagande,, javlja, da je bila včeraj ob 10. dopoldne meja med Italijo in Švico in med Italijo in Francijo zaprta. Od davi je na vseh glavnih francoskih progah ukinjen civilni promet. Vlada ima v načrta preselitev iz Pariza v Bordeaux, angleška vlada, krona, parlament, vrhovno po-velzstvo pa preselitev v Kanado. BEAVERBROOKOVA IZJAVA LONDON, 6. junija. Reuter. Minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook je izjavil, da enakost v zraku še ni dosežena, da pa bo kmalu, kar pa zavisiod nepretrganega dela v tovarnah. »Delajmo in zopet delajmo, da zadovoljimo pričakovanju naših mladih letalcev, ki kar gorijo od želje dobiti čim preje vsafe svoj željam stroj«. NOVA JAPONSKA BOJNA LADJA TOKIO, 6. junija. Reuter. Včeraj so splovili nekje na Japonskem novo linijsko ladjo neznane Umaže. bi se USA verjetno ne omejile samo na gospodarsko in diplomatsko akcijo. ROOSEVELT NI GOVORIL Z MUSOL1-NIJEM WASHINGTON, 6. jun. Havas. Roosevelt je konferiral s Cordell Hullom in Sam ner Wellesom. O vsebini pogovoru ni bilo izdano poročilo. Telefonskih pogovorov z Mussolinijem Roosevelt ni im^L STALIŠČE MADŽARSKE BUDIMPEŠTA, 6. jun. Steani. Ministrski predsednik Teleki je ponovno izrekel, da se madžarska zun. politika naslanja na oa Rim-Berlln. K spremebi zavezniških veleposlanikov v Moskvi, pravi madžarski tisk, da to politike Sovj. unije nifl najmanj ne bo spremenilo, ker ne mara v ogenj po postanj za zapadite imperialiste, ZA OBRAMBO LONDONA LONDON, 6. junija. Reuter. General Ironside je ustanovil motorizirane edlnicš za obrambo Loodooa, sestavljene iz oklop nlh avtomobilov. Poveljevali jim bodo aktivni častniki. SOVJETSKI ODGOVOR ROMUNIJI BUKAREŠTA, 6. junija. Reuter. Sovjetska vlada je odgovorila Romuniji, da b° na njeno zahtevo kmalu poslala opotoO1-tnočenega poslanika v Bukarešto, IZGUBE V FLANDRIJI Ji LONDON, 6. junija. Reuter. Naspi«** objavi nemške vrhovne komande, da #» W znašale nemške izgube v bitki v driji le 10.000 mrtvih ta 42.000 ranjenih trdijo zavezniški vojaški krogi, da je ^ delovalo v teh bojih 2 In pol tdm* nemških vojakov hi znašajo izgnbe 4 do 500.000. Britansko letalstvo je Izgub00 302 aparata, Nemci pa A krat več. SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA LONDON, 6. junija. Tajna seja pa«** menta, ki je sklicana za torek, bo P°" daljšana na sredo. _ Mariborska napovedi Deloma obia^* in vetrovno vreme. Toplotne razmere s*-ne bodo mnogo izpremenile. Včeraj ie °T la naj višja temperatura 22.4, danes ttsr nižja 14.8, opoldne 21.0. .. Borza. Curih, 6. maijač Beograd^ Pariz 807.50, London 14.25, New?™2 446, Milan 22.50, Berlin 178.25, Sofija 2-^ Budimpešta 90.79, Bukarešta 3, Now.ee Svetovni dogodki in naši sezonski delavci Razmere nas bodo prisilile, da bomo uredili to važno gospodarsko vprašanje Vsako leto je šlo iz naših krajev, posebno pa iz Prekmurja, na tisoče in tisoče sezonskih delavcev v inozemstvo. Največ jih je romalo v Nemčijo in Francijo, manj v Belgijo in druge države. Svetovni dogodki, posebno pa še vojna med dvema državama, ki sta zapo-sljevali največ naših sezonskih delavcev, so kar preko noči onemogočili letošnji pohod teh stalnih delavcev na delo preko naših meja. Preko noči je vzrastel za nas iz tal nov problem, problem zaposlitve teh tisoč in tisoč delavcev, ki so tako rekoč postali brez dela in kruha. Kam z njimi? Kje najti nadomestila za delo v teh državah, ki imajo sedaj z lastnimi problemi dovolj skrbi? Najti bomo morali neki izhod, da rešimo ta prob!em našega narodnega gospodarstva in da bomo te ljudi, ki bodo letos ostali preko leta doma, nekje zaposlili, da bodo imeli pozimi kruha zase in za svoje družine. Skoraj premalo pažnje smo posvečali tenm vprašanju in zunanje razmere nas bodo prisilile, da bomo končno morali pravilno in intenzivno zagrabiti za ta važen problem in ga enkrat za vselej reji-tl popolnoma Iz gospodarskega !n socialnega vidika. Zavedajmo se dejstva, da nam dela baš problem sezonskega dela naših sezonskih delavcev vsako leto mnogo preglavic in nas tudi ogromno .stane. Prva in važna gonilna sila pri tem vprašanju je socialna struktura Prekmurja samega in njega prebivalstva. Znano je, da je Prekmurje glede go-stote naša najbolj gosto naseljena pokrajina. Od U0—140 prebivalcev pride na 1 kms. Edino s Holandijo lahko primerjamo to gostoto in vendar vidimo, da živi tam prebivalstvo v drugem blagostanju, kak^r živi naš Prekmurec. Po leg tega pa imamo tu družine s številnimi družinskimi člani, torej je naravni .prirastek prebivalstva zelo velik. Tu je tudi osnova, da si morajo iskati ti kruha drugod, če ga doma ni dovolj. Druga važna gonilna sila je gospodarska struktura pokrajine. Pred preobratom so bila tu velikanska grofovska veleposestva, katerim je napravila konec agrarna reforma. Ljudje so prej delali na teh veleposestvih in dobili plačilo večinoma v naturi, tako da mu ni bilo potrebno boriti se za kruh. Agrarna reforma je to zemljo razdelila med te ljudi, ki niso imeli sredstev za ustanovitev samostojnega kmetskega obrata. Tudi količina dodeljene zemlje ie bila premajhna za tako velike družine. Saj je znano, da mora kmetski obrat obsegati toliko zemlje, da bo lahko kmet ska družina našla na njej dovolj dela In jela. Za naše razmere, posebno pa za naše nižinske predele pride v poštev kot ospovpa mera 5 ha. Kje pu ima sedanji prekmurski kmet, prejšnji »beroš«, toliko zemlje? Pri tem pa ne smemo prezreti, da se posestva drobijo. Družina namesto da bi živela nia svoji zemlji zadruipo, sj to zemljo razdeli, razparcellra In tako nas ta jajo vedno manjše parcele,,, ki še manj odgovarjajo onemu osnovnemu načelu o velikosti kmetskega obrata. Ta nepisan zakon t»i morali naši Prekmurci opustiti. Tretja važna gonilna sila pa je duh časa In vedno večje potrebe našega kmet 8kega človeka. Duh časa je tudi duševno preobrazil našega sicer konservativnega človeka. Izginila je ona primitivnost, ona skromnost. Moderne iznajdbe in druge potrebe so se tudi udomačile v kmetskem domu. Moderno ukrojena, v trgovini kuplje na obleka In druge novotarije so danes že v vsaki kmetski družini. Tako vidimo, da je tudi duh časa prinesel nove Potrebe, ki pa zahtevajo nova sredvsta. In vse to skupaj so vzroki, ki silijo .našega človeka, da si išče novih virov odhodkov In sicer tam, kjer se mu pač nudi prilika. Kako bi sedaj lahko rešili vprašanje sezonskega dela? 1. Z intenzivnim kmetskim gospodarstvom na zemlji, ki ni preslaba. Dobili bi več pridelkov. 2. S ponovno racionelnejšo izvedbo agrarne reforme, ki bi morala obsegati tudi še veleposestva, ki se še sedaj nahajajo tam. 3. S kolonizacijo liudi v krajih, kjer je še na razpolago dovolj zemlje, po vsej državi. Pri tem pa jim dati tudi sredstva in možnosti za uvedbo Intenzivnega gospodarstva. 4. Zaposlitev ljudi v naši industriji na- mesto tujcev ter zaposlitev pri vseh javnih delih, ki bi se morala izvajati povsod. 5. Propagirati zadružno ureditev družinskega življenja, ne pa drobiti posesti. Upam, da bi se še našli tudi drugi načini, kako bi te ljudi zaposlili doma, tako da jim ne bi bilo treba iskati kruha v tujini, kajti domača zemlja je dovolj obsežna in bogata, da bo lahko redila vse svoje sinove in hčere. Tu pa je glavno nacionalno jedro, ki je primerne važnosti vr. Pomoč CMD Slovenskim goricam Kaikor so listi že poročali, je pretekli teden naredila toča v Slov. goricah veliko škodo. Najbolj je bil prizadet kraj Gradišče pri Mariji Snežni, kjer so polja, vinogradi in sadonosniki popolnoma opu-stošeni, goli, kaikor spomladi, ko sneg skopni ter ni videti nobenega zelenja. Vsa krajina je popolnoma rjava, krone dreves kakor bi jih bili zajci oglodali. — Prebivalci so potrebni nujno podpore. Na pobudo gospe Ašičeve in Lipoldo-v e je bila naša Družba sv. Cirila in Me- toda prva, ki je priskočila tem revežem takoj na pomoč s tem, da je nakupila za 5000 din modre galice, katero je gospa Ašičeva ob navzočnosti zastopnika CMD šol. nadz. Ivana Tomažiča razdelila med najpotrebnejše po toči prizadete. K naikupu je prispevala tudi Kmet. družba v Mariboru 1000 din. Ljudje so z veliko hvaležnostjo prejeli dar, da bodo tako obvarovali svoje vinograde in sadonos-nike pred peronosporo. Ljubljana Razstava zaščite pred letalskimi napadi Razstava ima namen občinstvu prikazati, kako naj se letalskih napadov Obvaruje z najmanjšimi stroški čim najbolj uspešno. Pred paviljonom bomo videli zaklonišče i vso opremo, kakršno si brez posebnih Izdatkov lahko uredi vsaka hiša. V paviljonu pa bomo videli popolnoma opremljeno zdravstveno postajo za prvo pmoč ranjencem, posebno bodo pa v oddelku zdravstvene službe zanimali modeli, ki živo prikazujejo vse strahotne učinke strupenih plinov na človeškem telesu. Prikaz obrambe pred strupenimi plini je pa prav posebno izpopolnila tvrdka Bat’a z vsemi mogočimi pripravami; poleg mask in vseh stopenj nastanka plinske maske je tvrdka Bat’a razstavila tudi popolne obleke itd. Poleg vsega tega nas pa razstava seveda pouči tudi o uaznanjanju letalskih napadov s sirenami, zastavami in drugimi znamenji, a gasilska služba nam pokaže raznovrstne priprave ža hišno gasilsko službo. Spoznali bomo tudi samopomoč v hiši ter najpraktičnejši način, kako moremo prav uspešno zatemniti stanovanje. Tudi pravilno pospravljeno in za letalski napad pripravljeno podstrešje bo na razstavi, skratka še mnogo drugih stvari, ki jih mora vsakdo poznati, če hoče življenje in premoženje obvarovati pred posledicami letalskih napadov. Vstop na razstavo je prost, ni nobene vstopnine, in naj si jo v lastnem interesu vsakdo natanko ogleda. Razstava bp odprta vsak dan od 9. do 18. ure. a Sežfgajle smeti! Mestno poglavarstvo objavlja: Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi že nadalje očldajala nesežganc smeti, saj mora že vsaka gospodinja in liišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgali vso odpadke, ki se razkrajajo, nato pa Sele sežgane oddati smetarju. Razen ta- kih odpadkov ju pa treba prej sežgati tudi ves papir in druge gorljivo ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in ne razvija smrad. Prepoved je resna, zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje ter tudi vse hišnike in hišne pomočnice, da morajo smeti sežigatl ter Sele sežgane oddajati smetarju, sicer bodo imeli nepotrebna pota in nezaželene globe. a Samomor obupanke. Včeraj zjutraj se je na železniškem prehodu pri Nunski 'ulici vrgla pod vlak 57 letna profesorica glasbe Marija Neumann. Bila je rodom Nemka iz Češkoslovaške, a je živela pri sorodnikih v Ljubljani. Baje je šla v smrt Plul zaradi nesoglasij Brnu. s soprogom, ki živi v a Umrla jc v Ljubljani gospa Antonija Gcrmekova, rojena Nadliškova, vdova po mestnem učitelju v Trstu, bivša učiteljica v otroškem vrtcu v Trstu. Pokojnica Je bila sestra nedavno umrle pisateljice Marice Bartlovc in je bila zaslužna narodna •in kulturna delavka. Sodelovala je pri raznih mladinskih listih, največ pa pri mesečniku „Žeuski svet", Svojčas je bila tudi zelo priljubljena igralka in pevka tržaškega slovenskega gledališča. Dosegla je starost 68 let. Vrlo slovensko ženo so danes položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. Časten ji spomin! a Nedeljski povratni llsllri veljajo ob sobotah tudi že za vlak P-914, ki odhaja iz Ljubljane ob 1J.50, prihaja na Jesenice ob 33.-18, v Rateče-Planico ob 15.20, Bohinjsko Bistrico ohg 15.03. Ta vlak jc prikladen zlasti za turiste, ki gredo na večje planinske izlete. Ptujski mladi lutkarji se pripravljajo na turnejo S koncem letošnje sezone lutkovni odsek ne zaključuje svojega dela. Nasprot«-no, lotil se bo posebnih podvigov — turneje s svojim zložljivim odrom. Mladi lutkarji si že grade nov zložljiv oder, ki so sl ga sami zamislili. Pri tem jih je podprlo sokolsko društvo. Z izbiro primernih iger imajo lutkarji velike težave, ker slovenski pisatelji ne upoštevajo lutkovnega odra in ne pišejo zanj. Ne zavedajo se, kak vzgojni pomen ima lutkarstvo, Mnogi niti niso videli lutkovnih predstav in menijo, da je lutkovni oder nastal zato, ker je za veliki oder primanjkovalo prostora. Toda vedeti je treba, da lutkovni oder ni pomanjšani pravi oder In da lutka ni pomanjšani igralec. Med seboj se v bistvu razlikujeta kljub temu, da se tudi prepletata. Lutka je karikatura v dobrem ali slabem pomenu besede. Ptujski lutkarji so mnenja, da je lutkovni oder kakor nalašč primeren za gojenje folklore. Odločili so se, da bodo snov zajemali predvsem in narodnih motivov. Zaikaj bi igrali prevedene igre, če laJiko igrajo lepo domače narodno blago. Pri tem je nastalo težko vprašanje, kdo bo stvari priredil za, lutkovni oder. Obrnili so se na režiserja Žižeka, ki je ini-ciator ideje o igranju iz narodnih motivov. Režiser Žižek jih je poučil z vsestranskimi nasveti. Pripravljanje turneje pa ni nikakor majhna stvar. Potreben je oder in potrebno je znanje. Lutkovni odsek se je z naj večjo mero požrtvovalnosti vrgel na delo. Po načrtih, ki so sl jih sami izdelali, uresničujejo svoj zložljivi oder. Sestavljen bo tako, da se bo dal postaviti kjerkoli, na travniku, v gozdu, na trgu, v šoli itd. Vsa zadeva bo tehtala okoli 200 kg. Tega odra ne bo treba prevažati z vlakom, autom ali vozont, ampak ga bodo lutkarji vozili na svojHi kolesih. K temu napornemu delu pa lih vedno Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je tore] zapoved zdravja. Chlorodont zobna pasta vzpodbujajo nasmejana otroška lica, ki se vsakikrat na lutkovnih predstavah izživljajo od srca in se napajajo z nežno slovensko besedo iz Jurčkovih ust. V narodno-obrambnem oziru pripadajo ne-male zasluge vnetim ptujskim lutkarjem, ki bodo s svojo turnejo dvigali slovensko besedo v obmejnih krajih, kakor so jo že lani na taborjenju v Stogovcih. — Tako je pričakovati, da bodo letos želi še mnogo večje uspehe. p Tujski promet. Maja je obiskalo Ptuj 2(52 Jugoslovanov, 18 Nemcev in 3 Habjani. Vseh nočnin je bilo 587. p Brzopotezni turnir priredi jutri v kavarni „Korže“ ptujski šahovski klub. p Češnje so že na trgu. Prodajajo jih po 6 din liter. Radi neprestanega deževja so letos češnje slabo obrodile., p Počitnice so tu... Danes je zaključek šole, najbolj svetel dan za dijaštvo. Mnogi, ki so v poslednjih dneh intenzivno prali „cveke“, si bodo globoko oddahnili. Cefra c Sokolski jubilejni maki. Sokolsko društvo Celje matica bo ob nedeljah v mesecu juniju po sestrah članicah m na-raščajnicah razpečavalo kovinaste zlelne znake. Društvo vabi celjsko občinstvo, da kupi znak in ga vidno nosi vse do jubilejnih dni 29. in 30. junija, da ne bodo ponovno nadlcgovani, ki so znak že kupili. Vsakemu bo dobro znano, da je imelo društvo s pripravami za pokrajinski zlet ogromne stroške in je primorano, da išče za veliko izgubo vsaj del.no kritje. Zato naj bi ne bilo nikogar, ki bi odklonil nakup znaka, ki stane 5 din, saj bo imel lep spomin na jubilej celjskega Sokola. Kdor ne bi hotel ali mogel kupiti znaka, naj kupi zlelno razglednico za 2 dni. Vsakdo naj se zaveda, da bo z odkupom znaka koristil dobri stvari. c Na Ulsto Savinovem koncertu, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. v mali dvorani Celjskega doma, bodo nastopili tudi trije ljubljanski umetniki in sicer pianist g. Pavel Sivic, docent Glasbene akademije, mezzosopranistka gdč. Marija Tiran in tenorist g. Andrej Jarc. Vstopnice se dobijo v knjigarni K. Goričarja vdova. c Mestno poglavarstvo celjsko opozarja vse siromašne gozdne posestnike, ki želijo dobiti brezplačne gozdne sadike, da sc javijo na mestnem poglavarstvu. Prošnje za sadike, za jesensko pogozdovanje je vložiti do 15. septembra 1.1., za spomladansko pa do 1. januarja 1941. c Odlikovan je bil z redom Jugoslov, krone 3. stopnje celjski odvetnik g. dr. Anton Ogrizek, c Mornarski shod bo na gori „01jkr v nedeljo, 16. 1. m. c Itatli tatvine sla sc zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Celju 11 letni delavec Poklač Lado in 26 letni delavec Omerzu Leopold, oba iz Zavodne. 28. februarja sta prišla v stanovanje vinskega trgovca Pelra Matkoviča na Cankarjevi cesti'. Učki a sta služkinji, naj jima po gospodarjevem naročilu da ključe od podstrešja. Nato sta ukradla 5 železnih vralic od glinastih jieči, bakreni kotel, železni lijak in vse skupaj prodala. Dobila sla vsak 1 mesece strogega zapora. c 'L nožem ya Je zabodel. 15 letnemu usnjarju Leopoldu Kolencu iz Doblelim' pri Hečici ob Savinji je neki neznanec v Nazarju ponujal v nakup kolo, češ da gre k vojakom. Pri tem sta se sprla in neznanec je Kolenca zabodel z nožem v desno stran trebuha Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Z zidarskega odra je padel tri motiv globoko delavec Peter Mastnak iz Sl. Petra v Sav. dolini in si pri padcu zlomil desno nogo. c S kolesa je padel 11 letni posestnikov sin Josip Zorko od Sv. Krištofa pri Laškem in si pri padcu zlomil levo roko. o Važno zh obmejne dvolaslniške posestnike. Finančni minister je na podlagi zakona o carinski tarifi izdal odlok, po katerem šo vsi dvolastniki na nemški ju madžarski meji oproščeni plačevanja carine in drugih carinskih pristojbin ier taks za letošnje pridelke na svojih posestvih v sosedni obmejni coni. o Uredba o odkupu domače volne je izšla 4. junija v ,,Službenih novinah“. Po tej uredbi ima monopol nad trgovino domače volne Prizad. o Nove pogodbene pošle je odprlo poštno ministrstvo, in sicer pošto Pohorje, Sv. Danijel nad Prevaljami in Polenšak v ptujskem okraju. Maribor Turistična propaganda za obmejni Kozjak V nedeljo 9. t. m. bo na Remšniku enodnevni tujskoprometni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi banska uprava s sodelovanjem Tuj-skoprometne zveze »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzela občina Remšnik. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu, planinstvu, gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, praktični in teoretični pouk o serviranju, predavanje o polep-šanju zunanjega lica gostišč in ljudskih bivališč. Predavanja se vršijo dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 13.30 do 18, tako da je omogočena udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da, se poučijo o možnosti in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive vrednosti. Želeti bi bilo, da se tujsko- prometnega tečaja v Remšniku udeležijo predvsem oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. Za udeležbo pri tem tečaju daje interesentom vsa potrebna pojasnila Tujskopro-metna zveza »Putnik« v Mariboru. O avtobusni zvezi Maribor-Mur. Sobota m Pritožbe slanovalcev. V Studencih v Erjavčevi ulici se stanovalci pritožujejo nad stalnim tuljenjem in zavijanjem psov, tako da ni mogoče mirno spati. Po našem mnenju je vzrok tuljenju ali_ bolezen psa, ki se ga naj potem odstrani ali pa nezadostna hrana, ki se mu torej naj da, da se odpravi to kaljenje nočnega miru, ua kar opozarjamo lastnike psov. m Opozarjamo na današnji oglas novo olvorjene tvrdke „Zvezda“. Maks Jaš, Ulica 10. oktobra. m Ostavko na mesto pobreškega občinskega odbornika jc podal znani pobreški vrtnar g. Anton Požar, m Iz bolnišnicc jc pobegnil 35 letni' aznjenec Karl Rober. Zdaj, ko imamo avtobusno zvezo Maribor—Sobota, je potrebno, da bi se soboška pošta in Mestna podjetja v Mari. boru sporazumela o voznem redu. ' Avtobus odhaja iz Sobote proti Mariboru ob 5.30 in dospe v Maribor ob 8. Sobota pa ima zjutraj dve avtobusni zve- zi iz Goričkega; oba avtobusa dospela v Soboto okrog 7.30. Mestna podjetja bi odhod iz Sobote lahko nastavila za 6.30; poštna avtobusa pa bi naj prišla v Soboto ob 6.15 ali 6.20, tako da bi lahko naši ljudje imeli ugodno zvezo z Mariborom, kar je velike važnosti za Prekmurje, r. Ljubljanski visokošolci obiskali Maribor Včeraj so obiskali Maribor arheološki, zgodovinski in umetnostno zgodovinski seminarji ljubljanske univerze pod vodstvom gg. profesorjev dr. Steleta, dr. Kosa, dr. Sarie in dr. Zwitterja. Dopoldne so si visokošolci v spremstvu mariborskih tovarišev in znanstvenikov ogledali grad ter odšli na Kalvarijo, od koder so v obrisih predelali zgodovino Maribora in njegovega zaledja. Popoldne so obiskali stolnico in si ogledali stari del Maribora. Za slovo so jih prijatelji muzeja pogostili v gostilni Slokan. Zadovoljni z vsestranskim znanstvenim in spomeniškim napredkom Maribora ter s tovariškim sprejemom so se ljubljanski visokošolci po tridnevni ekskurziji (bili so tudi na Ptujski gori in v Ptuju) zvečer vrnili v Ljubljano. Koncert tenorista Angela Jarca Jutri, v petek, ob 20. priredi mariborski operni pevec Angel Jarc v veliki dvo rani Narodnega doma koncert slovenske umetne pesmi. Za uvod bo spregovoril nekaj besed o umetni pesmi pri nas skladatelj prot. Vasilij Mirk. Koncertni spored je pester, saj bo tenorist pel Volaričeve, Gerbičeve, Mirkove, Lajoviče- ZADNJA POT »POBREŠKEGA PREZI-DENTA« Včeraj je bil pogreb Ludvika Hantiča, znanega »pobreškega: prezidenta«. Na zadnji poti ga je spremljala velika mno-žiac-ljudi. Med pogrebci smo opazili tudi pobreškega župana g. Stržino. Pokojniku so domači pevci zapeli dve žalostin-ki, nakar je kaplan dr. Meško opravil pogrebne obrede. Kljub temu, da je bil Hantič velik čudak, je ostal vedno poštenjak ,kar je pokazal tudi njegov včerajšnji pogreb. ve, Osterčeve, Škerjančeve, Kogojeve, Ipavčeve, Krekove in Pavčičeve pesmi. Pri klavirju bo pevca spremljala ga. Vrabcev a. Ker je del dobička namenjen za fond za gradnjo novega gledališča v Mariboru, bo naša javnost koncert gotovo v lepem številu obiskala. [e Jela ariji v m Pri mariborski podružnici Učiteljske tiskarne je izbrisan član upravnega odbora Josip Ribičič, vpisana pa j Likarjeva, učiteljica pri Devici M; Polju. m Nov cerkveno konkurenčni odbor za mariborsko stolno župnijo bodo izvolili na jutrišnji seji mestnega sveta. m Trije nesrečni padci. S konja jc padel 39 letni posestnik Anton Gozdnik iz Rrcstcrnice in si zlomil desno nogo. S kolesa pa sta padla 30 letna tovarniška delavka Jožefa Hanžek izPobrežja in si poškodovala desno roko, ter 10 letni sin finančnega podpreglednika Slavko Suman, ki se jc potolkel po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. m Razprava proti Jakobu Petku, Fran' cu Kuharju in Ivanu Žnidariču, ki so pred nevesto ubili njenega zaročenca Janeza Janžekoviča, je bila zaradi nadaljnjih poizvedb preložena. m Tretja licitacija za oddajo del pri gradnji poslopja drž. realne gimnazije v Mariboru jc razpisana. Podrobnosti dobe interesenti pri banski upravi. 5 tom ibo'° bo združena Tablica din 5*— bo u nedeljo 1«. junija ob 14.30 prulč na telouadiSču v ljudskem vrtu. Prua tombola znaša 12.000 din a denarne tombole skupno 20.000 din, razen tega že 17 tombol In ueliko žteullo dragocenih dobitkou. brez ustopnine. - Pričakouati je uelikega obiska od blizu in daleč - Tablice po din 5'— so že u prodaji, ZA AKADEMIJO SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR ki bo v soboto, 8. junija v Sokolskem domu, so prijavila najboljša društva v župi izbrane točke, tako da' bo akademija gotovo na višku. Sokolska društva Maribora in okolice se bodo merila s Sokoli iz Ptuja in Slovenj-gradca v čim lepši izvedbi. Spored zaključijo Sokoli-vojaki šole za rezervne oficirje s skladbo »Jaz sem Slovan«. Mariborčani, v soboto zvečer v Narodni dom! Vstopnice pri »Putniku«. nj. »Sokolska planinska koča«, reg. zadruga z o. z. v Mariboru sklicuje redno skupščino v sredo, 19. junija ob 20. v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: I. Poročilo upravnega odbora. 2. Sklepanje o letnih sklepnih računih, o porabi poslovnega prebitka in o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 3. Sklepanje o revizijskem poročilu. 4. Izvolitev 5 članov upravnega in 2 članov nadzornega odbora. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov' Če ne pride na skupščino zadostno število zadružnikov, se vrši pol ure po napovedanem času istotam skupščina z istim dnevnim redom, ki sklepa z nad-polovično večino glasov ne glede na število navzočih zadružnikov. — Upravni odbor. To nedeljo žrebanje poštarske loterije jev, kolikor velja srečka. Ker je dobiček Mariborski nižji uslužbenci so organizirali prvo efektno loterijo, žrebanje bo v nedeljo 9. t. m. popoldne na verandi Sokolskega doma v Mariboru. Vodil ga b0 pododbor Združenja p. t. zvaničnikov in služiteljev pod državno kontrolo. Izžrebanih bo 218 dobitkov, od katerih je 18 glavnih. Najsrečnejši bo dobil krasen avtomobil. In to vse samo za pet dinar- te prireditve namenjen v socia-lne namene naših poštarjev, ki jih dan za dnem potrebujemo v našem vsakdanjem življenju jim poplačajmo trud s kupovanjem srečk Dobitki so razstavljeni v izložbi trgovine »Obnova« v Jurčičevi ulici, avtomobil pa bo stal vsak dan na Trgu Svobode, Kino * Grajski kino. Danes češki film iz kmetskega življenja, velika drama vasi ,Božji mlini", najboljši češki igralci. * Esplanade-kino. Velesenzacijški film ..Zaklad kralja Solomona“, po romanu Ilaggard-a. Krasne pesmi poje črnec Ro-beson, znan kot črni Saljapm. * Kino Union. »Mati ali vlačuga". Zgodba žene, katera jc bila pripravljena za vsako žrtev svojega otroka. Mariborsko gladaliiie Četrtek, 6. junija, ob 20.: »Potovanje v, Benetke". Premiera. Petek, 7. junija: Zaprto. Sobota, 8. junija, ob 20.: „Ples v maskah". Zadnjič. Nedelja, 9. junija, ob 20.: „Gcjsa ’. Gostovanje g. Jos. Povhcta. _ Znižane cene. Zadnja predstava v sezoni. Gledališki abonenti in imejilelji blokov so dobili vseh obljubljenih 22 predstav. Oni, ki so s plačilom abonmana še v zaostanku, sc vljudno naprošajo, da čipa-prej poravnajo svoje obveznosti, ker mo* ra tudi gledališče ob zaključku sezone poravnati svoje račune. Imejitelji gledaliških blokov se opozarjajo, da jc zadnja dramska predstava v tej sezoni drevi, v četrtek, zadnji dve glasbeni pa v soboto in nedeljo. Izrabite blo* ke, ker sicer zapadejo. Radio Petek, 7. junija Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki?; II šolska ura; 12.30 poročila; 13.02 koncert Ro; 14 poročila; 14.10 tujsko prometni pregled; 18 ženska ura; 18.20 pioscc; 18.40 francoščina; 19 poročila; 19.50 Ros-sini jeva komorna glasba; 22 poročila; 22.15 lahka glasba. — Beograd: 13.15 koncert na čelu; 14.20 salonska glasba; 18.20 lahka glasba; 19.10 poročila; 19.40 narodne pesmi; 20.10 simf. koncert; 22 sodobna glasba. — Sofija: 18 lahka glasba; 19 sonate za violončelo; 19.50 Wagnerjeva opera ..Leteči Holandec«. — Praga: 19.10 glasba iz filmov; 20.25 klavirski koncert; 21.30 zabavni koncert; 22 popularni kon~ cert. — London: 20.15 pester spored; 21.35 plošče; 23 plesna glasba; 23.30 salonski kvintet. — Posle-Parisien: 20.20 pester spored; 21 lahka glasba; 22.20 plošče. — Toulouse: 20.30 lahka glasba; 21.50 radio^ fantazija; 22.15 vojaške pesmi; 22.30 Beethovnova „Leonora". — Milano: 21 simf. koncert; 22.10 lahka glasba; 23.15 plesnU glasba. — Firence: 18 odlomki iz operet; 19 kitara in klavir; 19.30 melodije iz filmov; 23.30 plesna glasba. — Budimpešta: 20.20 velik koncert; 22.10 lahka glasba; 23.20 ciganski orkester. — Bukarešta: 2[) simf. koncert; 21.30 komorna glasba; 22 pesmi in rapsodije. — Bratislava: 19.40 zabavni koncert; 21 pestra glasba. — BH/ romunster: 20.30 lahka glasba; 21.30 trio; 22.10 vokalni koncert, Ljubljanski šahovski klub — ŠK „VIDMAR" 10'/2:51/i Akcija za domač Jogurt Mariborska nabavljalna zadruga je podvzela hvalevredno akcijo za prirejanje domačega jogurta. Po svoječasnem teoretičnem pouku v obliki člankov in predavanj je danes dopoldne izvedla NZ razdelitev cepiva med gospodinje. Včeraj in danes se je mudil v Mariboru znani mlekarski strokovnjak iz Škofje loke g. France P a v l i c a, ki je tudi dal itiicia • tivo za to jogurtno akcijo ter preskrbel zadrugi cepivo. Gospodinje, ki bodo poslej same priprvaljale okusni jogurt, je poučil o pripravljanju ter jim postregel s potrebnimi nasveti in navodili. Njemu in zadrugi, ki je akcijo organizirala in omogočila, so mariborske gospodinje iskreno hvaležne. Po prvem srečanju med obema finalistoma I edinega poraza, ki ga je doživet v boju proti klubsko prvenstvo Slovenske šahovske! dražvnemu prvaku, ki brez dvoma zasluzi, * ............ da reprezentira slovenski sah kot slovenski za — ,------------ -- - zveze, ki je dalo po odigram prekinjeni partiji rezultat 4 : 4, je seveda vladalo še večje zanimanje za revanžno tekmo, ki je bila odigrana preteklo nedeljo v Ljubljani v kavarni »Zvezd««. Mariborsko moštvo ŠK »Vidmarja« in številne šahovske prijatelje je pred pričetkom tekme ljubeznivo in iskreno pozdravil zaslužni predsednik Ljubljanskega šahovskega kluba univ. prof. dr. Kasal, čestitajoč ŠK »Vidmarja« k prodornemu uspehu, ki ga jc kot mlad klub dosegel v letošnjem tekmovanju. V imenu šah. zveze je pozdravil g Bezrukov, obema pa se je zahvalil podpredsednik ŠKV urednik France Gerželj. Ljubljančani so za revanžno tekmo, ki je bila pod spretnim vodstvom g. Bezrukova, nekoliko »okrepili« svoje moštvo, ki so na l šahovnico postavili nacionalnega mojstra Toneta Prajntalka, dočim je ŠKV ostal pri 9voji preizkušeni postavi. Na splošno je bilo pričakovati, da se bosta moštvi udarili »na življenje« in smrt, saj nobenemu ni bilo mogoče prisoditi odločilne premoči. Iz prve faze tekme, ko v otvoritvah oba tabora mobilizirata, je bilo to tudi jasno razvidno. Zgodilo pa še je, kar se tako rado zgodi v tekmovanjih: eden izmed partnerjev docela odpove. In tako je ŠK Vidmar proti pričakovanju in tudi sodbi velemojstra Vasje Pirca ki je ves čas prisostvoval tekmi, izgubil tekmo v razmerju 6 in pol : l in pol. Nogometni klubi se v takih slučajih tolažijo s_ tolmačenjem, češ da je žoga okrogla. Kaj bi dejal šahist? Kismet, seveda! Toda kljub temu je ŠK »Vidmar« dokazal, da je v Sloveniji med prvimi klubi ter ga ni treba biti sram klubski prvak. Iz poteka tekmovanja le nekoliko ugotovitev. Ob prehodu in razpletu središčne igre so bili izgledi dokaj izenačeni, morda je bila celo na več deskah iniciativa na mariborski strani. Toda ob preveč defenzivni igri je Maribor nenadoma odpovedal. Iniciativa je prešla v roke Ljubljančanov in koj nato je sledila neizbežna katastrofa. Na 5. šahovnici je Kuster (V) ob nepazljivi igri podlegel napadalno razpoloženemu dr. OabrovSku (L), ki je z bliskovitim prodorom zavzel kraljevo krilo. Sledil je miroljubni, toda korektni re-mis na l. šahovnici, španska partija Gerželj (V)—Prajnfalk (L) ni dala obetanega sadu, ampak je prešla v jasno remis končnico. (V Španiji vlada pač kljub evropski krvavi vihri mir!) Na 7. šahovnici je imel Nosan (V) proti Levačiču (L) lepo pozicijsko prednost, ki pa se je spričo Nosanove nepodjetnosti in odlične Levačičeve obrambe razblinila v remis. Nato pa so sledili trije zaporedni porazi. Kukovec (V) je po uspešni obrambi proti prvaku LŠK Mlinarju prišel v jasno prednost ter imel v končnici kmeta več. Toda ko je bila na mestu največja preciznost, je jel naglo igrati ter zapravil vse izglede in končnico v dramatični dirki kralja za kmetom izgubil Na 7. šahovnici je Lnkeš Franjo (V) podvzel proti Sikošku (L) precej tvegan, toda nevaren napad. Sikošek je napad hladnokrvno zavrnil in s kmetom več sigurno zmagal v končnici. Muzlovlč (L) in čertallč (V) sta na 8. šahovnici vodila težko pozicijsko organizacijo omogočili igro. Iznajdljivi Muzlovič je slednjič nadigral I klubska tekmovanja. čertaliča fer ga prisilil k predaj!. Na 4. šahovnici se Marvinu (V) njegova zamotana in odločno prepasivna holandska obramba proti Mareku (L) ni obnesla. Marek je uspesno napadel utesnjeno Marvinovo pozicijo, lepo prodrl s skakači ter zagrozil z neubranljivim matom. Kakor nekateri drugi >Vidmarjevci«, tako je tudi mladi Lukeš (V) s prenagljeno igro zapravil dragoceno točko proti Oerziiu-ču (L). Iz velikanske prednosti je namesto sigurne zmage »iznašel« samo remis. Ljubljanski šahovski tovariši (v tekmah so seveda nasprotniki) so po odigranem matenu priznali, da »Vidmarjevci« na splošno dobro obvladajo otvoritve in deloma tudi središen igro. Manjka pa jim ob razpletu središčni potrebne podjetnosti in jasnega načrta ‘e nekoliko tako zelo potrebne rutine, ki MJ* mogli v tem primeru reči: taktika na slovnici. Ko se dodobra privadijo tudi teh elementov šahovske igre, utegnejo neva:rn ogroziti marsikateri šahovski tron, tako s nas zagotavljali Ljubljančani, ko smo si Tivoliju hladili razbeljene glave, polne v# riant in šahovskih potez ter grenkobe p raza. Ljubljanskemu šahovskemu klubu p so »Vidmarjevci« odkritosrčno čestitali k P venstvu Slovenije, želeč jim, da s prav ta uspehom zastopajo slovenski šah na skot j njem tromatchu za državno klubsko p stvo, ki bo predvidoma v Zagrebu. Javno priznanje in zahvalo pa brez. e zasluži v prvi vrsti agilni odbor Sl'ovein šahovske zveze na čelu s predsednikom • Bajcem in tajnikoma prof. Gabrovškom Slokanom, ki so s požrtvovalnim f delom in ;ii in izvedli letošnja Nova ofenziva na bojnih poljanah svetovne vojne Na 200 km dolgi Weygandovi črti so se vneli boji za Pariz — Položaj Soissonsa in Refmsa Vrag neba v britskem letalstvu je mla-Novozelandec Kinn, ki je doslej se-40 letal. Prve uspehe je zabeležil na Norveškem, zdaj se udejstvuje na zahodnem bojišču. 108 m globoko v morje se je potopila nova italijanska podmornica, »Alessandro Malaspina«. Poizkus so izvedli v Spezii je dobro uspel. Navzgor In navzdol teče grška reka Aviao v spodnjem svojem toku. Šest ur na dan teče navzdol, šest ur navzgor, vsak trinajski dan pa voda v strugi stoji, To pa zato, ker se izpreminja gladina bližnjega Egejskega morja, kamor se reka izljva. Zanimivo presihajoče jezero je 24 km dolgo jezero Jamoma v Georgiji, USA. Voda nenadoma usahne, šest mesecev 0bzneje se pa spet napolni. Podobno je pač našemu Cerkniškemu jezeru. Samo trikrat na teden, v torek, soboto in nedeljo bodo smeli jesti meso na Madžarskem. Tako pravi zadnji sklep vlade. Sporedno z boji na levem krilu francoske fronte se bodo prej ali slej poživile postojanke v Maginotovi črti. Tu bo morda le demonstrativni značaj topni-čarskega ognja ali sporednih napadov skušal vezati čim več nasprotnikovih sil nase. Francija prevzema v teh trenutkih veliko breme zavezniškega odpora nase, Nemčija pa skuša v čim hitrejšem poteku ofenzivne taktika izkoristiti čas po likvidaciji flandrskih bojev. Kako se bodo razvijali dogodki na starih tleh velikih bitk iz svetovne vojne, bodo pokazali že najbližji dnevi. — Slišal sem, da imate 20 milijonov dolarjev, ga je vprašal neki poslovni človek. — Da, blizu toliko bo, se je glasil odgovor, — Pomislite, koliko bi šele imeli, če bi znali pisati, je dejal drugi. — Da, je dejal bivši čuvaj, imel bi služba v trgovini... — Mica, pojdi no sem. Profesorska konferenca je že minila. Dežela štorkelj Popotnik je zašel v daljno dolino, kjer ni slišal drugega glasu kakor žabje regljanje. Dalje ni mogel, ker je bilo samo močvirje. Toda preden se je obrnil, je še vprašal neko žabo, zakaj pri njih vse reglja. Žaba je odgovorila: — Naša srečna dežela je do najzadnje-ga kotička organizirana za našo kraljico. — A kdo je vaša kraljica? je vprašal popotnik. Žaba je odgovorila: — Štorklja. Na zahodnem bojišču se je začela nova ofenziva na skoro 200 km dolgi fronti, od ustja Sorntne do Montmedyja na krajnem zahodnem koncu Maginotove črte. Na tej tako zvani Waygandovi črti so mnoga mesta šibka, tako ustje Som-me, kanal Cruzot, kanal Chauny in postojanke pri Sedanu. Weygand se bo potrudil, da z vsemi silami zadrži nasprotnika na tej črti, posebno pa, da ne dopusti predora na najvažnejših mestih, j pri Soissonnu in Reimsu, kjer so fraco-ske čete tudi v svetovni vojni vzdržale, kljub temu, da je bila sredi tronte zrušena stara, krasna gotska katedrala v Reimsu. Soissons in Reims sta dva stebra med rekoma Oise in Aisne .kjer so se tudi v svetovni vojni razbijali siloviti navali. Sama črta ob Sommi ni tolikšna zapreka, široka je 20 do 40 m, z mnogo večjim koritom na obeh straneh naglo tekoče vode. Reka je precej globoka, francoske postojanke, posebno strojniške in topniške, pa imajo tu zelo dober pregled. Tu se bo težko prebiti na jug, dokler se ne prisili k molku protitankovsko in drugo topništvo, ki je znano v svoji preciznosti. Črto ob Sommi bo tedaj branilo največ topništvo vseh vrst orožij, proti pehoti, letalom in tankom. Toda, prav tu bo nasprotnik tudi postavil svoje najtežje topništvo, da s pomočjo letal in tankov istočasno izsili predor preko reke. Prišlo bo najbrž do topovskega ognja, kakršnega še ni bilo ne v prejšnji, ne v sedanji vojni. Vzhodno od tod bodo imele veliko besedo pri pehotnih spopadih letalske sile. Tako nemška kakor angleška poročila javljajo, da so oboji pripravili na odseku od Peronna do Rethela več tisoč naj- PREHOD NEMŠKEGA TANKA ČEZ REKO NA ZAHODNEM BOJIŠČU boljših letal in močne edinice tankov. Tu prehaja tedaj prava frontna črta v boje, ki bodo po svojih pozicijah spominjali na strašne bitke v svetovni vojni pred in po ofenzivi ob Mami. Vsekakor se pa bodo Nemci tudi v teh bojih poslužili starega, zdaj dobro preizkušenega von Schlieffenovega načrta, kjer pravi, da kdor obkrožuje nasprotnika, mora znati tudi sam napadati, da ne pade sovražniku v past. Pri izvajanju tega načrta so pomagale doslej v glavni meri motorizirane sile, zdaj prihaja tudi merjenje pe- Tanki, metalci plamenov, novo orožje Nepismenost mu je prinesla milijone Človek iz New Yorka, ki ni imel nikoli priliko obiskovati šolo, je dobil mesto čuvaja v neki tovarni. Naslednjega dne ga je vprašal gospodar: i — Kdo me je sinoči klical po telefonu? Zakaj me niste obvestili o tem? — Oprostite, je odgovoril čuvaj, poizkusil sem si zapomniti njegovo ime, ali ker ne znam pisati... Gospodar je tudi prosil čuvaja, naj mu oprosti, ker ga mora odpustiti in poiskati pismenega človeka.., Dvajset let kasneje je imel odpuščeni čuvaj 20 milijonov dolarjev. Sklenil je neko pogodbo, prinesli so mu jo, naj jo podpiše. Namesto podpisa je napravil mož velik madež črnila. — Moj odvetnik bo podpisal namesto mene, je pristavil. »Neue Zurchcr Zeitung« poroča, da. imajo Nemci na bojišču posebne tanke, metalce plamenov. Ti tanki so bili pri predoru do Kanala v veliko pomoč ostalim oklepnim edinicam. Zavezniki trdijo, da so pri tem uničili 1400 sovražnih tankov, oklopnih voz in drugih motoriziranih vozil. Novi nemški tanki imajo dve strojnici in en top kalibra 3.7 cm. Metalec plame- na je zgrajen v dolgi topovski cevi. Posadka, odeta v nezgorljivo azbestno obleko, upravlja s to cevjo ter siplje v danem trenutku ogenj na cilj. Z udarno svojo silo predre tank globoko v zapreko ali stavbo ter,meče okrog sebe plamene, ki povzročijo požare. Na ta način se lahko uniči cela vrsta hiš ob ulicah. Čitali smo tudi, kako so takšni tanki zažgali ladje ob Rokavskem prelivu. S«rgiusz PlaseckI * LJUBLJENEC ZVEZD 16 Roman Iz tihotapskega življenja na hlvSI poljsko-ruski meji »Te zvezde imajo skupno ime. Ime so-zvezdja. Imenujejo se Veliki voz«. »Veliki voz?« sem ga vprašal radostno. »Da. Sicer imajo še drugo ime, latinsko, Urša major«. »Tega ne razumem«. »To pomeni Velika medvedica... in to je pravilno ime tega sozvezdja...« Velika medvedica! Velika medvedica! Ah, kako so ji mogli dati učeni ljudje tako lepo ime! »Velika medvedica!« sem navdušeno ponavljal. »Ali se zanimate za zvezde?« me je vprašal Petrik. »Lahko Vam posodim neko knjigo. V njej boste našli mnogo zanimivega o zvezdah...« »Ne, ni treba«, sem odgovoril. »Zanimajo me samo onele zvezde«. Poslej sem se sprijateljil s Petrikom Filozofom in njegovim nerazdružljivim tovarišem Julom Potrhlikom. 7 Sedimo na podu v Bombiniuem skednju. Pokosili smo. Jedača nas je ogrela, vodka nam je užgala kri. Kadimo. Nenadoma se oglasi Julek Potrhlik: »Veste, fantje, včeraj .sem bral knjigo 'o devici Orleanski. Fantje, to vam je bila ženska! Ah, ženska!« »No, pa kaj je bilo s to armensko de- vico?« sc je zanimal Vanka Bolševik, »ali se je vdala?« V pogovor se je vmešal Petrik Filozof ter priskočil na pomoč prijatelju, ki ga je Vankovo vprašanje spravilo v zadrego: »Sploh se ni vdala. Saj je vendar že iz imena razvidno, da je bila devica! Pa tudi armenska ni bila, ampak orleanska, po mestu Orleans v Franciji«. Vanka Bolševik je neverno majal z glavo in rekel: »No, no! Kdo ve? Če pa je že bila devica, zakaj so jo potem imenovali po celem mestu?« Julek je pričel pripovedovati zgodbo o življenju Jeanne d’Are. Čedalje bolj se je razvnemal. Mahal je z rokami po zraku. Naposled je prišel do točke, ko je bila devica Orleanska sežgana na grmadi. Tega nekoliko opiti tihotapec ni vzdržal, ampak sc je razjokal. Nihče tega ni pričakoval. Nekaj trenutkov smo molče zrli na jokajočega fanta. Potem ga je jel Vanka Bolševik polglasno ogovarjati. Vsi ostali pa smo izbruhnili v krohot. Julek je prenehal jokati. Nepremično nas je gledal s široko odprtimi očmi, v katerih so lesketale solze. Vstal je in $ejal: »Veste kaj? Veste kaj? Nisem Vam tega dejal, toda mislil sem si... Da! Sedaj pa vam pravim, da ste neotesanci, neotesanci, neotesanci! Takile stvari se smejete...! Da! Neotesanci ste! Samo Petrik...« »Prav tak bedak je kot ti«, je mirno rekel Krisa in z ustnicami potiskal cigareto iz kota v kot ust. »Tako je!« je pritrdil Lord. Mene pa je postalo sram, ker sem se tudi jaz smejal Julku. Poslej sem zelo pazil, da bi ga s čim ne razžalil. Zvečer je prišel na skedenj Jožef in mi dejal: »Pojdi, Vlado, pomagal mi boš. Mnogo blaga imamo. Cilinder in Bombi.ia ne zmoreta vsega. Zaslužiš toliko, kot če bi šel s krdelom«. Nekoliko sem pomislil, potem sem vstal in odšel z Jožefom s skednja. Stopava po stezi za sadovnjakom. Že od tu vidim veliko hišo. Okoli nje vlada snažnost in red. Ko sva odhajala iz- skednja, je zakričal za nama Vanka Bolševik: »Pozdravita Bombino! In mnogo sreče !« Bombina naju je srečala v veži. Ko se je vrnila v sobo, mi je živahno pripovedovala: »Toliko dela, pa nimam nikogar, da bi mi pomagal. Jožef mi je svetoval, naj vzamem vas!« Jožef se smehlja. Prestregel sem njegov smeh in nerodno mi je postalo. Spoznal sem, da vsi lažejo. Bombina pa je var naprej blebetala: »Saj mi vendar ne odrečete... Lahko delo. Pripravljamo zavoje. Precej jih je treba Saj sicer ne morem več sprejeti novega blaga«. »Seveda. Pomagal vam bom. Toda n<* vem, ali bom kaj prida«. »Težko ni. Poskusili boste!« Iz velike sobe stopimo v malo vogal.n; čumnato. Edino okno je zagrnjeno z žensko ruto. Nud veliko mizo gori izpod stropa svetilka. V bledikavem soju opazim žida Cilindra, sklonjenega nad mizo. okoli njega ležijo kupi raznega blaga: rute, rokavice, samoveznice, britve, glav niki, usnje, vrvice in podobno... Ko smo stopili v sobo, se je žid nekoliko zdrznil in si pomel koščene dlani: »Dovolj mi je tega. Vrag naj vse pobere! čemu vse to? Ti bedasti procenti!« Suho je zabrundal in se znova sklonil nad mizo. Jožef je posegel za delom. Bombina me je pričela učiti »polniti zavoje«. 'I dlanmi se je dotikala mojih rok, s prsi pa se je naslanjala na moja ramena. Na obrazu sem čutil ščegetav dotik njenih las in skoraj da nisem razumel, kar mi je pripovedovala. Opazila je, posmehnila se je in mi rekla: »Sedaj vlagajte nogavice. Ničesar drugega«. Jožef pa se je medtem polagoma pripravil k odhodu. Cilinder mu je napisal potrdilo za kupce ter mu ga izročil. Ko sta se poslovila, se je Jožef obrnil k meni. (Dalje.) ŽENSKI KOTIČEK MALI OGLASI SLUŽBO DOBI KRALJA PETRA TRG 6 VOZILA STANOVANJE IŠČE SLUŽBO IŠČE RAZNO DENAR s Teniški dvoboj z preložen. Jt goslovanslta teniška zv-eza j" zaprosila 1 iijanc, da dovolijo nov termin za o-granje teh lekeni, ki bi sc morale vit>i od 7. do ‘J. t. m. s Češka. skakača Fisdler ia nausenn...-sta preskočila na medmestnem dvobo Praga—Brno 1.93 m. s Tekmovanja m prvenstvo ljaMjan; univerze bo to soboto popoldne in v n--deljo. Vrši se na stadionu. s' Medmestna tekma Biicifcnpsšta—Du> se odigra to nedeljo v Budimpešti. s Novega trenerja je angažiral spli'; Jadran. Jc to znani VValerpol-učitelj Sz;1' s. Na tablici »Donavskega kupa« vodi S vija s 5 točkami. Sledijo Vojvodina, ŽAi Bata, Bačka. s. Medmestna tekma juniorjev Zagreba Varaždina bo to nedeljo na igrišču »Cone dije«. s. Hokej na travi igrata v nedeijo prvak Jugoslavije in Madžarske. s. Američan Budruf, zmagovalec na 800 . na olimpiadi, je preletel to progo nedavno ' 1:47. Nadeja se, da bo ta čas še izboljša! Svetovni rekord znaša 1:46. RAZPIS. SK Železničar v Mariboru razpisuje lahkoatletski deseloboj za prvenstvo mesta Maribora, ki ga priredi v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija 1010, na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Vrstni red tekmovanja v soboto: tek 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino, tek 100 m. Začetek tekmovanja ob 17. Vrstni red za nedeljo: tek liOm zapreke, met diska, skok s palico, met kopja, tek 1500 m. Začetek tekmovanja ob 17. Prijave je poslati na SK Železničar, Maribor, Tržaška cesta. Zadnji rok prijave je 8. junij, ob 18. Prijavnina znaša od atleta 10 din, ki se plača istočasno s prijavo. Prvak prejme kolajno, II. in III. Elasirani pa diplomo; zmagovalec si pri-ori naslov: „Prvak mesta Maribora v de-setoboju za leto 1940“. Tekmovanje se vrši na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo le verificirani atleti mariborskih atletskih klubov, ki so člani SAZ, oziroma člani VASKJ. Tekmuje se po pravilih in praviln. JAS, ozir. VASKJ. Soorf Teniška premiera v Mariboru Kljub nestalnemu vremenu vlada na na- rilo, ki ga jc poklonil veliki mecen našega šili teniških igriščih veselo vrvenje. Pri tenisa trgovec g. Mastek. Nastopili bodo vseh se opaža lep napredek, zlasti pri le pari, ki jih bo dpločil žreb. Tekmova-igri v dvoje, ki je letos deležna posebne- nje se bo pričelo ob ^.30. Prireditev obeta ga zanimanja. Na igriščih ISSK Maribora radi izenačenih moči velik športni užitek, sc že vse nedelje sem igrajo interni tur- Vabljeni so vsi prijatelji naših belih mu-nirji, ki bodo v nedeljo, 9. t. m., zaklju- šketirjev. čeni z javno konkurenco za posebno da- POSTEL.JNE ODEJE samo z belo vato. močno -Pr šite. posteljno Derilo. zelav: ki tuhne, koce. madrace in leti, tmh in perje do nainiž ceni. A, Štuhec, Maribor. Sto na ui. 5. 3328-1 KOPALKE - NOGAVICE bluze Jopice, sviterie. žem-perje, otroške garniture (last ni izdelki), t/erilo, kombineže volna: »Mara« Oset, Koroška 26. 4011-18 CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasa »tane vsaka beseda BO par. naimmlža pristojbina ja te oglase le din S.— Drtžbe. preklici. doplsovanla In tenltovanlskl oglasi din I.— oo besedi, Nalmanlsi znesek ca te oglase le dio 10 Debelo tiskane besede se raSuoalo dvolno. Oglasni davek n enkratno objavo snaia din i Znesek za male oglase se plaSnle tako) pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v oismn skopal t naročilom ali pa oo ooštnl ootolniel na S e kovni račon it 11.409. Za vse olsmeoe odgovore glede mallb oglasov se mora priložiti gnamka ga 9 din. obroke STANOVANJE s 1. julijem.. 2 sobi, kabinet, kuhinja in mali vrt, mesečno din 450. Jerovškova 39. ____________________ 4061-5 DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Vprašati Pra-proinikova ul. 16-11. desno. 4076-5 VINOTOČ TRAFENIK prej Viher odprt, najlepša Izletna točka mimo Wolfzetla na Grič. 3755-1 Sprejme se takoj POSTREŽN1CA srednjih let, pridna, poštena, proti dobri plači in hrani celodnevno. Opravljati je tudi mala vrtna dela. Naslov v orf. odd. »Večernlka«. 4073-2 VINA ZA VSE PRILIKE po pojubni izbiri dobite najceneje pri Senici, Kneza Koc lja ulica. 4067-1 Kupim MODERNO KOLO malo rabljeno. 4-taktno. Pismene ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. »Večernika«. 4077.22 iiIG H i-ove narmonike so najmanj tako doSre kot razne »naipoDolnei* še harmonike sveta«. Prepričaite se z naročilom. Ako niste zadovoljni. vračam denar! Zahevaite cenik« najboljših svetovn. znamk, od tvrdke... even' samo: cd tt. a. Srovat. Zaqreb, Iliča 49 STANOVANJE dveh sob. v novi ali novejši hiši bližina parka, išče za 1. avgust tričlanska držina odraslih. Ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl. odd »Ve čemika«. 4063-6 Velika izbira kopalnih oblek in posameznih modelov Najcenejše PRALNE BANJE pri sodarstvu Sulcer. Vojašniška 7. 4060-28 za orodie se pod izredno ugodnimi pogoji spre/me. Podrobne informacije v trgovini optika B. Petelna. Ma- ribor, Grajski trg 7 iSOGERMA ŠIRITE »VECERNIK«! Velika OPREMLJENA SOBA posebni vhod, kopalnica, se odda. Glavni trs 24-111, desno____________________4072-8 DVeOPREMLJENI SOBI s štedinikom. posebnim vhod dom za štiri osebe se takoj odda. Mlinska 35, desno. ______________________4078-8 DVE LEPO OPREMLJENI SOBI z dvema in eno posteljo in hrano ob glavnem trgu se odajo. Naslov v ogl, odd. »Večernika«. 4066-8 OPREMLJENO SOBO 7 takoj oddam v najem. Puškinova 3, Part. 4062-8 OPREMLJENO SOBO zračno in sončno, tudi blizu avtobusne t-ostaie- zunai cen era. Išče miren zakonski par. Event. tudi s hrano. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«. 4022-9 SCHMEIKR narmonike so od vseh najboljše STANOVANJE z lepo obo in kuhinjo, sončno oddam z vsemi pritiklinami. Nova vas. Bolfenkova ul. 6. pri Mariboru. 4026-5 ZAGKEB. NIKOLICEVA10 želite oglaševati, pokličite telefon: STANOVANJE sončno, trisobno z-vsem kom fortoin se odda v novi hiši Slovenska 37 z 1. julijem. — Povprašati Gospojna 13. Odda se 4064-5 Kupim VINOGRAD v bližini Ptuja, najraje v Halozah. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobro vino«. 4074*11 HIŠA naprodaj. Naslov v ogl. odd. 4056*11 znane zoamke 1/» kg din v trgovini pri „Z V E Z D I' SOBA s štedilnikom sc odda s 15. junijem. Koroška c. 67 4075*8 Kupim dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJO Male, Koroša c. 50. 4069-17 KOPALNE OBLEKE Hranilne knjižice vrednostne papirje \ kupujemo stalno in po najvišiih cenah in takojšnjem plačilu ' RUDOLF ZORE j Ljubljana, Gledališka ulica 12 ^35 3—4 sob, v novejši hiši v bližini parka ali v vili, moderno z vsemi pritiklinami, na južno ali zahodno stran, iščem takoj. Ponudbe na ogl, odd. pod »Moderno stanovanje«. v veliki izbiri in po izredno ugodn h cenah pri konfekciji ^samske ^uikdštiue lij*/ Jisimm mtkMi* Izd to ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskamo d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Rokopi* se ne rračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništvu štev. 25.-67, in uprave štev. 28-07» - Poštni čekovni ručuu štev U 4U *