oedelj I»
ÎÏÏhZdkflTt'Rl
day*
or

2M,

O
V
TA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredaltti la »prtmilkl
prostori: tMT 8. Lawadak Ava.
Off lea of Publications 8067 South Uwndalo Ato. Tolophono, Rock wo 11 #04.
LETO-YKA^jol
Wf
Cona «Ma
••IS«.
a. wt u <k>
*» *t) * ......■ at
t I»
CMcago, HI, aoboU, 30. julija (July 30). 1927.
> >||w* VMrly
STEV.—NUMBER 178
IM
IE STIAZE PRO SI ZA SACCA
Pisala je governerju, da ona ne verjame, da sta Sacco ki Van zettl ubila njenega soproga.
Baroni premoga v Ohiu I izzivajo rudarje
— Impozantna akcija v Pa
rizu.
»
Boston, Mas». — Mrs. Sara BerardeUi, vdova po Alessan-dru Berardelliju, ki je bil pred sedmimi leti ubit, ko je kot stražnik spremljal tovarniškega izplačevalca Parmenterja, katerega je napadla neznana roparska banda v South Braintreeju je te dni obvestila Sacco-Van-zettijev obrambni odbor, da je pisala governerju Fullerju pismo sledeče vsebine:
"Jaz sem ena od dvojice, kl je največ pretrpela valed umora v South Braintreeju. Izgubila sem soproga in očeta mojih dveh otrok, ampak jaz nočem, da bi bila dva nedoUna človeka usmr čena radi tega. Jaz sem vedno dvomila o krivdi Sacca in Van zettija, zato Vas prosim, da ju izpustite iz ječe, da se povrneta k svojima družinama."
Sacco še vedno nadaljuje gla dovni štrajk in je že postal vid-no slab. V četrtek je prišla vest, da je posvetovalni odbor, ki je pomagal governerju v preiskavi, že predložil svoje poročilo Kaj je odbor zaključil, je še vedno stroga tajnost.
Pariz, 29. jul. — Pariz se je začel resno zanimati za usodo Sacca in Vanzettija. Delavski listi so danes objavili impozant-ni seznam podpisov, ki slede dolgemu apelu, ki je bil že odposlan v Massachusetts. Aps za oprostitev Sacca in Vanzettija so podpisali. Georges Le-comte in Pierre Langevin, člana francoske akademije, komtesa de Noailles, Louis Laucheur in Louis Malvy, bivša ministra, Leon Jouhaux, Ujnik Splošne delavske zveze itd.
List "Quotidien" piše: "Ako bosta Sacco in Vanzetti usmrče-na, ostanemo Francozi in Američani še vedno prijatelji, ampak nekaj bo med nama, nekaj lede nega, ki nas strese, kadar pri demo skupaj."
Komunistična 'L'Humanité' pa direktno poziva delavce, naj p<* kažejo, da ne marajo v svoj' sredi ameriških legijonarjev pridejo na konvencijo v Pariz List imenuje legijonarje "ameriške fašiste, ki prihajajo v Pariz s krvjo Sacca in Vanzettija na svojih rokah."
Borodta iapesIN Kila)
e /	' .	«
ItuHki svetovalec se je odpeljal iz Ilankova s posebnim vis kom v sovjetsko Unijo.
ton

for
rats el
fer
1108, A* s! O*. «, lSlf,
ea Jano 14. 1818
Kaj Jobrtca lahko organizacija prinese avtomobilskim delav
Naznanili so, da prično z obratovanjem premogovnikov pri East Liverpoolu.
Columbus, O. — Premogovniški podjetniki, ki lastujejo premogovnike pri East Liverpoolu, so naznanili, da prično obratovati premogovnike s stavkokazi. Ta napoved je bila provokacija organiziranih rudarjev, kar pokazujejo governe-rjeve instrukcije. Tudi governer Dohaney ae boji, da to izzivanje povzroči nove izgrede v East Liverpoolu, pa je instruirai George Wrighta, šerifa o-kraja Columbiana, da zapriseže toliko pooblaščencev, kolikor
jih po njegovi sodbi potrebuje za vzdržavanje reda.
Med stavkokazi se vedno nahaja element, ki je pripravljen izzvati organizirane rudarje na naj nesramne j ši način, da nastanejo nemiri in tako premogovniški podjetniki dobe brezplačno državno zaščito. Te vrste izzivanje spada v taktiko podjetnikov, da zlomijo stavko. Kajti po takih nemirih slede druge odredbe lokalnih oblasti, ki vzamejo rudarjem še tisto mrvieo koalicijske svobode, ki jo uživajo v normVlnih časih, kjer premogoynlBki. baroni ne morejo razvitja.svojimi privatnimi stražniki polne moči fevdnih gospodov.'
V tej industriji dela okoli 400,-000 delavcev, Povprečna tedenska mesda je 838.67. — Dnevni dslavnlk je devet ur. —' Uvedena ss raane nagrade, ki ss prtfttsvajo k mezdi.
Bojialazaiee za vodo v njenih dolnioah
Vrednost Western Maryland železnice je cenjena le na $71,-000,000, a kapitalizacija znaša $181,000,000.
Washington, D. C. — Meddržavna trgovska komisija je ocenila vrednost Western Maryland železnice na $71,00,000, a njena kapitalizacija je $181,000,000. Ta ocena govori jasno kot beli dan, da je precej vode v delniškem kapitalu te železniške družbe.
To pomeni, da ta železniška družba plačuje obresti in dividends od vsote, ki je še enkrat tako velika, kot njeni pravi vloženi juyrital. Ako bo najvišje sodišče por idilo metodo za ooe-njenje železniške vrednosti, kot jo prakticira meddržavna trgovska komisija, tedaj bo morala želesnUUca družba odračuni-ti precejšnjo vsoto v zvezni sklad, v katerega gredo dohodki, ki presegajo šest od sto.
Meddržavna trgovska komisija ocenjuje vrednost na podlagi reprodukcije leta 1914, manj razcenjevanje (depreciacije) in več vloge. Proti tej metodi ocenjevanja vrednosti, ki je vrgla železniškim magnatom milijone v naročje in proti kateri se je boril tudi La Follette zaradi tega, se zdaj bojuje tudi železniška družba, da bi bila njena vrednost še bolj napihnjena, kot je. In ta železnica se je kupila pred petdeset leti za skledo leče.
Ce železniška družba ne bo dosegla to, kar hoče, se bo obr nlla na zvezna sodišča in kadar zvezno sodišče poda svoj izrek bo še le bttka glede ocenjevanja železnic končana.
IzMaa ladja potopljana na jazom; 26 mrtvih
Vihar je prekucnil ladjico, i kateri je bilo 75 oseb. Lsst nik aretiran. Ladjica js bila stara ftkstls. Otroci ln ms tere ao žrtve.
ftangaj, 29. jul. — Mihael Bo-rodin, sovjetski politični svetovalec kitajske komunistične vlade v Hankovu, se je odpeljal sredo s posebnim vlakom v sovjetsko, Rusijo. "Kristjanski" general' Feng mu je zajamč varno pot čsz njegove province do Mongolije, nakar pojde z sv tomobilom do Sibirije. Borod nova partija ima na vlaku šest avtov, 30 posebnih pnevmatik, 150 steklenic vode ln vas druge potnbflNns za potovanje čsz mongolsko puščsvo.
Kvgen Cen ln Sun Fo (sin dr. Kunjstsena) sta Ae vedno na čelu hankovske vlade. Hsnkovske rdeče čete, kl operirsjo v provincama fekiang ln Anhvsi ob reki Jangtse, delajo sive lase Ciang Kajšek u v Nankingu.
Po nekem poročilu bi se ICaj-iek rad pomiril s *kriatjanakim' generalom Fengom z namenom, da mu pomaga skrušiti komuniste, toda Feng je odgovoril, da n« gane s prstom toliko čsaa. /Is se frakciji v Hankovu in Nankingu združita.
Zakon pro« nnljam
•projet v Angliji
Chlcago. — Katastrofa, k spominja na Eastland prsd dvanajstimi Isti, se je prlpstlla v Četrtek popoldne na jezeru med Lincoln parkom in Munlclpal-nim pomolom eno miljo od brega. Izletna ladjica "Favorite" z dvema krovoma, kl je preva žala plknlkarje za kratek čas po jezeru od Lincoln parka do Mu nicipal piera in obratno, se je msd natflo prldrvsčlm viharjem prekucnila in 26 ossb, največ o-trok i» žensk, js utonilo. Okrog 80 ossb js bilo rešenfh; neka jih še pogrešajo. Na ladjici js bilo 76 oseb.
Reševslno moštvo je bilo na delu neprestano ln do polnoči je dobilo na površje 26 mrllčev 18 otrok, 10 ženak ln eden od raščen mož; med ženskami je bilo največ mater ponearsčsnlh otrok. Kakor je soditi po imenih ponesrečencev, je bilo msd njimi okrog sedem Cehov.
Ladjica, kl redno prevaža iz etnike od Lincoln parka na mestni pomol in obratno, je zapustila svoj mali pomol v parku ob pol štirih. Na obema krovoma je bilo 76 oaeb. Vožnja stane 15c za osebo in 26e za sem in tjs; otroci do 12. leta so prosti. Ko js bila ladjica nekako sredi pota med parkom ln pomo-om In eno miljo od Ifrrega Gold Coaat, je naglo pridrvela med bliskanjem in treskanjem ploha po vetru. Močan vstsr je začel zibati ladjico, „ljudje, kl so bili na oni strani, od koder jih je pral dež, so skočili na drugo stran in na U način je ladjica izgubila ravnqtežje ter se v hipu prekucnila na težjo stran.
Torij! prsglssovsll opozicijo in fofamni zakon je sdsj pred kraljem.
London, 29. jul. - Predloga angleške vlsde, ki prepoveduje generslno stavko in navezuje delsvskim strokovnim unijsm razne coklje, je bils včersj kon čno sprejeta v psrlamentb. To-rijska večina je nadglasovala delavske in liberalne poslance ki so bili proti. Zakon je zda pred kraljem Georgem, da gs ga podpiše, kar bo seveds storil. _
Najstarejši kruh ns svet« v člkaikem . maže ju.
Delavstvo v Pcnni se K organizira politično!
OrgSnlsira ae v treh okrajih te države. — Zaatopnikl strokovno organiziranih delavcev ao se sedlnlli na kandidate eo-clallatlčne stranke.
Wsshington, D. C. — Paul Smith ln njsgovi tovariši se na-lajajo v Detroitu. da organizirajo delavos v avtomobilski industriji. Njih delo bo uspešno, ako jim bodo pri organlzatorič-nem delu pomagali razrednoza-vednl delavci, ki delajo v tej ln dustrijl. Naloga teh delavcev je, da svojim tovarišem razlože pomen statističnih podatkov < mezdi in delavnih urah v tej in dustrijl. To statistiko js izdal biroj za dslavso ststistiko.
Iz te statistike se lahko prepričajo, da imajo opraviti i zelo navihanimi psdjstniki, ki so ra zumsli plačati nekoliko višjo mezdo, kot js splošna povpreč na mezda, da drže organizacijo proč od delavcev, Leta 19C6 je bila povprečna mezda v tsj in dustrijl $36.67 na tedsn. Medtem ko js bHa splošns povpreč na mesda ls okoli $80.
Povprsčna mezda avtomobil skega dslavca je 72 csntov na urt>, medtem ko je povprsčna mezda strokovno organiziranega delavca $1.16 na uro. Avtomobilski dslavse dela povprsčno v tsdnu 60 ur, itrokovno organizirani delavec pa le pst ln štirideset. Avtomobilski delavci kl opravljajo' najfinejša dola zaslužijo komaj $1.06 na uro delavci, kl «o na najnižjem kil mi mezdne IsstSfcs v avtoindu-Otriji, ps zaslužijo le 67 centov na uro.
V avtomobilski industriji je tudi velika fluktuacljs delav cev. Povprsčna mesda avtomobilskega dslsvca Je res ,$»6.67 na todsn, a to ne pomeni, ds bo avtomobilaki delavec petdesetkrat v letu tudi prejel tako v soko mezdo. Tako Je na pr. Ford v letu 1927 zaprl svoje tovarne bolje rsčsno omejil obratovanje svojih tovaren. Takrat Je bilo 60,000 delavcev hkratu brez de la. Taki čas», ko so odpušča avtomobilske delavce, so bili tu di v letu 1922 In 1924. Sezonsko delo v Detroitu ni redka prikazen, dasiravno skušsjo velike tvrdke obdržati svoje delavce na ta način, da delo v tednu omeje le na 6, 4 ali 8 dni. Toga ne kažejo karta biroja, ampak v resnici so taks razmere.
Devst ur dala dnevno je zdaj nekaj atalnega v avtomobilaki industriji. Strokovno organizirani dslsvci delajo le osem ur
ROJAK OSLE PAIJER Z« $1500
Harrisburg. Pa. — Politično gibanje je pričelo valovati med delavci v tej državi. Vodja tega gibanja je James H. Maurer, predsednik Pensilvanske delavske federacije. To gibsnje jo fte v treh okrajih visoko zavalova» o, tako da je pričakovati uspehov pri jesenskih volitvah, da t>o izvoljenih nekaj delavcev mesto profesijenalnih politl-Čarjev.	' '■■•»
Piknik v Readlngu Je posotllo do šest tisoč oseb. J. Henry ätump, predsednik lokalns de-avske strokovne centrale, kan didira sa župana, Maurer in Gs» orge Snyder ps za občinska sva-tovalca. Ker so voditelji stro-lovno organiziranega delav stvs indorsirali socialistično glasovnico, se je dosegla na političnem polju enotna fronta,
Delavsko gibanje je vedno močno v Readlngu. MaurerJa so.	,	, MJi
od tukaj poalali v državno zako-1**»** bU Am ****** nodajno zbornico in delavci so	""	f0"
tassdli tudi druge manjše urad-
ne aluibe.
Krivično razdeljeni davki. | zaradi katerih so najbolj prizadeti delavci, odprta delavnica in I
jak čltal pod učne liste, bi ns sedel kosakoma na nerodno naatavljene liman Ice.
U Salle, III. (Ivirno poroči-
Fiasko razoroiltvaae konfartnao v Žanavl
Američani zavrgli najnovejši načrt Anglija In odpravljajo ss domov.
I*ndon, 29. Jul. — Iz 2ensvs javljajo, da Je razorožJtvena konferenca treh pomorskih vs» lesi!, katero je sklioal ameriški predss4nik Coolldge, na robu kmik. Angleški dekgatje so včersj predložili nov načrt glede omejitve križark, toda Američani so gs Odločno zavrgli. Po najnovejšem poročilu so se a-meriški delegatje pripravil! za pot domov in odpotujejo s par nikom dne 9. avgusta.
Avti nblll vai AmarMa* nov kal svatovaa vojna
V osmih letih je bilo 187,017 O» aeb ubitih In 8,600,000 pohab-I jenih — dočlm js bilo v voj. nl 120,060 ubitih In rsnjsnih!
Wsnhlngton, D. C. — V sad-
njih osmih letih so avtomobili ubili več ljudi v Združenih državah kot Je padlo vojakov ln ostalo pohabljenih v svetovni vojni I — To Je razvidno Iz objavljene statistike.
Od 1. januarja 1919 do 81. septembra 1926 so avti ubili 187,017 oseb * Ameriki, ranili in trajno pohabi« pa okrog tri
jlrugo krivice, ki se gode delav-llo.) — Rojak Anton Ovnlk js cem, tvorijo glavna vprašanja, postal žrtev dveh brezzvestnih da se delavci; organizirajo poli- kozakov, kise preživljata s tično.	tem, da sloparlta nsvsdne da»
Konvencija delavake atrankelavce. Kakšna dva tedna nazaj
se Js vzročila v Portagu, okraj »H	J« lf! Anton 0vn,k
okraj Cambrla. V program so * Župančičevo prodajalnlco za bile sprejete delavske zahtove^l JsnaTrstjl cssti. Kojo Ml kot odprava aodnijskih prepove- ? Prodajaln , se jo seznanil s čo-di proti delavcem ob času spo-M"J človekom s katerim se je rov v industriji in nacijonallza-razgovadaII. <Čokat-I «lo» „n.	ImIilo^i« ve,c mu J« povedal, da prihaja Iz
JLn3r ^l ?lčn^ ore Aurore ln da Ima namen kupi-Konvencija politično organi-	^ ^ ^
zlranega dslsvstva za okraj j Rock	JfteIttnico,
Washington ln za^adno Pmb-L^ , Blkupom odU4t, dokler
sylvanljo ss bo vršila dne 14. av- m, kup( domj| v katerem mli„
gusta v Bentleyvlllu.	LastanKI svojo družino, ki biva
Brutalnosti, ki Jih uganjajo v ^ur(lrj
îeriiÎiVl,POO51,^0nClnr*<! tUu \ Ovnlk lastujs hišo, ♦ kateri kujočlml rudarji, pr vajo olje L nftitfnjlini| drulint Pftfr
v ogenj ta bodoče volltvs.	| Co«itollijn.*Ovnlk js po kratkem
______premišljevanju doja! čokatemu
100,000 irtev PO"	neznancu, da proda to hišo, toda
.	J «ovoHI bo i nJim kasnsjs o tem.
traaa na Kita jokam? čokati kozak ss ni ssisi z ov.
__nikom sa nskaj časa, ampak v
iZj». on lui i. fian»a Pon^Uak Jo prišsl na njsgov Ja poročajo, da ena najvefljihl,^ ^ nak hl4e, p^
Sf^JiS?T! T^luJni .u hoditi proti Storllngovi bila 28 maja U oddaU*ni ttHe|( kJfr -u naIet<lU kaw.
In osamljsnl provinci Kansu na . ' ' Kltajsksm. Cela mssU so bllJkovega zaveznika^
uničena v momsntu In ŠUvllol Kozakov pajdaš ^ «-Javil to»
1AAAAA	^	^
ravno se js tako obnašal, kakor
A1«	tZl t« »du
„lk„v J. Umru M	^ ^
v a . . .trebna dva poštena človska, kl Z a « a r 0 1 ONOjajO Imata |>otrebnl kapital. Pri teh
nikara(VllkO Klanja In dejal, da ima Ovnlk PO.
treben kapital. Pogovor 8S js
V hipu je bilo vse končano, lagi raznih nagrad, ki se lahko Med strsšnim krikom so ženske vsakčaa odvzamejo. Stvar js ta-in otroci ter možje izginili pod ko uravnana, da delavec prejme razburkano vodo, Oni, ki znajo 20 centov več mezds, sko Je 100 plavati, so bili kmalu rešeni, a odstotkov sposoben, 140 odstot-ženske, ki so tiščale malo deco k fcov nagrade pa takrat, ako ie sebi, so bile izgubljene. Ko Je ¿00 odstotkov a|*>«oben. To po-ladjica prišla na dno jezera, se m€n|( ^ delavef prejme $8« te-
in pol milijona o4sb. V vojni Jo dnevno in v nekaterih industri-| ,m |,||o ubitih in ranjenih vse-jsh Is po pet dni v tednu.	| skupsj 120,060 vojakov.
Mezde so preračunjene na pod
je vzravnala ln aamo pod gornjega krova Je molel Iz vode.
Mnogo ljudi so rešile druge izletne Isdjlce ln zabavne ja-drenice, ki so se nahajale v bližini. Sploh so bili rešeni vsi plavači. Edini mož, ki je utonil, je držal k sebi svo/o devetletno hčer. ki pa ga js potegnila na dno In oba sta izgubila živ-
Ijenje.	. ..
Kapitan ln obenem laatnlk
DK2AVNA KONVBNCUA WAHIIINGTONHKKGA OKGANI/JRANEGA DELAVSTVA.
Opravila je veliko dels zs delav-' atvo In sprejela važne readu-rije.
♦ — w ' («ntralla. Waali. — Konvencija Waahingtonake državno de
urno drio ^	I Uv.k« M™**» J*
mndnl !«lvlcl.	p« » I«, ko Je .kl«ill», •). «*drt.v»
V	I Ur«ln« »olllv« » ID.MCU nov«ii
?T.U«lSwnl matoHJal J. Ml b«, d. Izvoli P^nlk.. Vo
rhr.n pred dvrni« Mom>, * v dveh letih m Je m«r*ik.J iipre menilo n« Ikodo delavcem v tej
d«n»ke mezdi', «e Je njMOve t« meljne m«de »30 In on pokefa-100 od.totkov «inHwbnoetl. Cex-
NJIh kUjiIIo here levite Kelh«. nedeljevel In Ovnlk „„. - Opo-rj. .. tudi ne d» dvigne »1.800 ne benkl. jth
H„f«JeTm«r.v v JOMiNniU
drleveh.	koteke, de u «klen, kupilj».
.	„ Ovnlk Je potefnll dogovorje-
lUtlmore. Md. - "Afro-A-	"o v«to n. benkl In - Je «*el
mnrlcen," ll»l >e Intere» «emor-	« k»«''»»"; vperku ob Peti ee-
nknge IJudetve, Je prlne«! u-	•«!• Tu Je UroiU »voj dener «o-
vodnik, v keterem prevl! Čete	ketemu ko»ku, . k.Urim M Je
7/lruienlh drtav Imejo revnoto-	«eznenl n.Jl»rvo k«r«J. do* I
Iko Uketl v Nlkereuvl. kot I-	kozek J. pot.gNlI vellk „v|.
......M.Klin	tek benkovcev Ii lepe. UJevll
JIl , i«	ne»	J*> de J«- v «evoju $X.M0. Sledil
cev ubilo »» ^^.^""Ue rMfovom Je tok. 11 ko»k Ijvefunov, nl bil. t« MUe. ne-	^ Ovn(|lov
Ulju . zemor.kl 11.1. To J« .11	^ ^
potodj. pri k.Ur«n ^	- J J • , ^ p ^
veib.nl	teredl kupflje
l,..l. .trojnk«, l«.mlH. In mo.	„r(>ill	„voJ .
demo topnlltvo v Ih.Ju proll	0vniku,	n.J
ladjice. Arthur Olwn. » Je re- ^ da	orr»nlr.l..r
ill t moítvom vred. Pozneje Je ' , bil eretlren In ne policiji Je po- '
A-
I i t ve predsednika so se vršile m splošnim glasovanjem pred kon vsneijo. V Javnoat so r* prUU
si-¡¡5-¿ rrÄ
in tako je zsdevs prišla ns kon veñeijo. ki je odlofils, da se iz-
Is vel Imajo doeti materi jala pri
tsAsvnem or gs n I rs tor U
delu. Ako ee orgsnWrsío redne volitve vrše v. novembru
V čikaškem Field! vedal. da ^.^^ggf SÄT Industriji. tedsj Za pred^nUka_mesto ss poga
tr«*ml leti 7M fllHa;. r^eaa^ _____fii
njegovi nameé
îilal'gs" jedr Jsmea B. Breaeted j ne je
nahaja" najetarejéi ¡ pred Jreml Mi » hlebček kruha na svetu.
u Efipte. kjer fe Äl»^«1'" ^
e- -	. , T" Itrrav zaneslilvo pride nova doba Jata Jamea A. Taylor <id stroj
Po- ieri njegov! nameščenci	W	„Ikirv in Klysn ^ te**r.kih
>ted neje Izjavili, da je bila ladjica «• ^SJT^* *	Oliven, Prl radinjlh volitvah
Hm centralnim Amerlčamim, ki mt imeli prav malo več orožja kot svojo čisto vest."
Liat na to spominja Kellogga, da je bil«? v Gsfirgljl in Alabaml llnčanlh devet zamorcev, da je bičanje zamorcev na dnevnem rodu In de je zaradi tega potre-trn, da ee pomorska jiehota vrne domov Iz Niksragve, da dela službo v južnih državah.
nar obdrži doma, da se nekega drugega dne pofode glede kupčije.
Kszšll so se. Po eni uri na domu se Je Ovnlk odločil pogledati svoj zavoj z denarjem !n našel je mesto denarja zrezan čssni-škl papir.
Kozak je bil sanžer, aH kot mu angleško pravijo "slide of hsnd", kl je porabil svojo umst-nost za sleparjsnjs ljudi. Morala v tem dogodku js ta, da os ne
In Vsnzsttlju podel! svobods.
Med drugimi reaolucljaml je ■ M_
bila »prejeta reaoluclja, v kateri	sklepajo na cesti kupčije ;n z
ee apelira za pomoč na vse ds-	IJudmi, ksterlh nihče ns pozna,
lavce atavkujočim pralniškim	~
delavcem v Tssoni, dsije reeo-	A i mee xapuall Angelus tem pel.
miimiie v neg! grmiči. HH>- pssovi so bili s^oMno /eni/ g ÄtTta «srsvno ObMJ^ takoj uvedle st^o ^
trd kot ksmen.	I V™***ro.
AKOCITB HI MFRmi »t
KNJKM) SLOVKNCI"
je Taylor preje! največ glsiwiv.
Sprejeta Je bila reaoluclja. V kateri se zahtevs, .da se Hsccu
lucija. ki zahteva, ds se preišče zloraba državnega odškodnin-akega zakona in ae krivci ka
I »s Angeles, Cal. — Almee Sem pie MrPheraon js nsznani-la v četrtek, da prepuatl svoj
mu jejo. dslje, da se podpirajo1 Angelu« tempel drugi organiza-atavkujoči elektrlčarji v Kvs- ciji In odslej bo živels kot po.
rettu.	is Jtovslns e\sngellstlnja.
>
PROSVETA
SOBOTA, 30. JULIJA. *
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NA SODNE FODPOftNK JEDNOTB
LASTNINA SLOVENSKE NABODNB PODPOBNB JEDNOTB
Cena oglaoor po dogovoru. Rokopisi m m vralajo.
Naročnina: Zodinjen« d rt« ve (isvon Chicago) $«.00 na Wto, $8.00 sa pol lata; Chicago in Clcaro $7.60 iia lato. $8.7» sa pal lata, in sa ino-. somstvo f8J>0.
Y
| Naalav sa raa. kar tea atlk s
-PROSVETA"
8857-6t Sa. Uvaiala Atmm

-THE ENLIGHTENMENT9
Orgaa af tka Blo»oaa National
Advrtuiag rales on
Subscription: United Statas (cxcapt Chicago) and Canada jr—r; Chicago »7.60. and foreign eoontrlat IMP par year.
■BMSBB af TA FKDBBATBD PBBST "
fS.00 par
—-
1SS
Mi
Dataai r oklopanju n. pr. (Jana 88*1827) polag raiaga
da rasi ja • Um durom poUkla naratalaa. Paaavtte Je Sa sa vaai aa aatavi UaL
IZDATKI ŽELEZNIŠKIH DRUŽB SO SE ZNIŽALI«
* J
Znamenje depresije.
Prvi trije meseci tekočega leta napovedujejo, da so se naročila železniških družb prvega razreda za železniško opremo zelo znižala, kar pomeni, da zaradi tega znižanja ntfročil železniške opreme na tisoče in tisoče delavcev nima dela.
Železnice so pod privatno kontrolo. 0 njih usodi odločajo privatni finančniki. Ti privatni finančniki imajo torej moč, da se gospodarsko življenje v Združenih državaH oživi, ali pa dremlje, ker oni odločajo, koliko bodo izdale železniške družbe za novo železhlško opremo, popravila itd. Železniške družbe naročajo lokomotive, tračnice za progo, stavbinske tračnice, vozove, železo, orodje, stroje in druge potrebščine, kar daje dela najmanj Še dva milijona delavcem zunaj železniških uslužbencev.
Ta naročila pa ne gredo v ravnf črti. Eno ali dve leti so nižja, nato zopet višja, sploh v toliki množini, kot določijo privatni finančniki. Ta praksa na ameriških železnicah je povzročila, da so železnice odpovedale v vojnem času, ko jih je dežela najbolj potrebovala in da jih je morala prevzeti vlada v kritičnem fesu, da niso sploh popolnoma odpovedale. x
Številke, ki predstavljajo izdatke, govore j£sno kot beli dan, da je ta praksa še danes navzlic bridkim skušnjam v vojnem času uveljavljena. Privatna kontrola ameriških železnic je podobna slabemu in zanikernemu gospodarju, ki še le takrat popravi svojo hišo', ko se mu začne podirati nad glavo, a nikdar je ne popravi temeljito. To potrdijo naročila železniških voz in lokomotiv. Medtem ko je v nekaterem letu naročenih več ko sto tisoč železniških voz in več ko 2,500 lokomotiv, pade naročilo za železniške vozove za več ko petdeset tisoč aH pa še več, za lokomotive pa za tisoč.
1 i
V Ameriki grade zdaj prav malo novih železnic, zato Človek zdrave pameti ne more verjeti, da se v enem letu pokvari in razbije tolikšno število železniških voz in lokomotiv, da so v naročilih tako velike razlike, kot jih nam prikazuje Statistični izkaz o naročilu železniških voz in lokomotiv od leta 1913 pa do leta 1926. Ta izkaz nam pov#, da je bilo po vojni naročenih največ železniških voz leta 1922. Nato malo manj, na kar se je število zopet povišalo, po letu 1924 je pa pričelo zopet padati. Tovarnarji, ki izdelujejo železniško opremo, izjavljajo, da to neredno naročanje železniške opreme ne povzroča le neredne fluktuacije v industrijski aktiviteti dežele, ampak tudi povišuje troške za železniško opremo.
Ta nered v naročanju železniške opreme ostane, dokler ostanejo ameriške železnice pod privatno kontrolo. Ko je inženir Plumb objavil Uvoj načrt za nacijonalizira-nje ameriških železnic in ga branil z velikim uspehom, so bili v ni privatni bizniški interesi pokonci, najglasneji med vsemi so pa bili železniški in finančni, ki so slikali v temnih barvah bodočnost Združenih držav, ako kongres sklene, da se železnice nacijonalizirajo. Ta krik ni bil drugega kot prazen strah za ameriško javnost, da se ob-drži privatna kontrola nad ameriškimi železnicami. Ta krik je učinkoval na javnost. PolegU se je agitacija za nacionalizacijo ameriških železnic, zavesti so se dali celo železničarji, katerim je bil več golob na strehi, kot vrabec v njih roki, in privatni interesi zdaj gospodarijo ns ameriških železnicah. Kakšno je to gospodarstvo pa govori štatistika o naročanju železniške opreme, posebno železniških voz in lokomotiv.
Ta štatistika opominja ameriško javnost, ds mora leto« v jeseni, ko se snlde kongres k zborovanju, zopet povzdigniti svoj glas za nacijonaliziranje ameriških železnic, in ds ne sme odnehsti od te zahteve, dokler ne bo dosežena, ksjti železnice igrajo zelo važno vlogo v gospodarskem življenju vsakega ljudstva.
IL
SUKE IZ "flfff
' i
Rudsrskr razmere v Psnai.
spangter, Ps. — Želim sporočiti psr krstkih stvsrl o sedanjih razmerah v nasslbinsh Spsngler, Barenzburg in Pek-ton. Okoli teh naselbin je veliko premogorovov, ki vsi spadajo pod 2. distrikt organizacije U. M. VV. of A. in v, katerih se ni4 ne dels. Neksteri teh rudni kov ne obratujejo že od prvega aprila, drugi pa so obratovali še do 1. julija, nakar so hoteli pre-mogsrski baroni sedsnjo mezdo znižsti ns ono, ki je bila v veljavi leta 1917. Tako smo bili prisiljeni odložiti orodje in smo šli ns štrajk.
Nikomur ne svetujem sem hoditi, ker tukaj nobena maj na ne obratuje unijsko, temveč delajo le »kebi. Jaz ne delam Že štiri mesece.
Tukaj smo se premogsrji odločili, ds se ne udarno, da gremo na delo edino pod pogojem, da kompanije podpišejo jsekson-villsko lestvico izza leta 1924.
Premogsrski baron Balanc, ki lastuje več premogorovov v tej okolici, je skušsl na vse nsčine, da bi dobil v svoje rove skebe, pa jih ne more, ker so vsi rovi dobro zastraženi od unijsklh piketov. Dne 26. t. m. se nas je zbralo več kot tisoč premo-garjev in smo plketirali, a niti enega skeba nI bilo blizu, le'nekaj "Bucefucov" je bilo in pa pet državnih policajev. Vse pa se je savriilo mirno.
Kakor hitro se bo obrnilo ns boljše v tej okolici, bom takoj poročal v dnevniku "Prosveti." Pozdrav vsem stavkarjem f — Frank Uchakar, Box 615, Span-gler, Pa.
Smrt rojaka. — Moja zahvala.
Cleveland, O. —- 2e zopet se oglašam v priljubljenem listu, dnevniku Prosveti. Z delom je tuksj bolj slabo, kskor psč sploh vsepovsod, ker brezposelnost je menda objela vso Ameriko.
Prostovoljno je šel tuksj v smrt rojsk Frank Sešek. Njegovo truplo je bilo potegnjeno z jezera Erie dne 22. julija. Star je bil 46 let, stanoval je na 0018 Glass aveniji in je bil ¿lan društva "Cleveland" št. 12« S. N. P. J. — Poleg te je še mnogo drugih novic v Cleve-landu, a se mi ne zde važne, ker tak pridejo v javnost po drugih potih in pa prostora ne maram emati preveč v listu, ker moram objaviti zahvalo, \ katero sem dolžna vsem tistim, ki so me na mojem potovanju prijazno sprejeli.
Nsjsrčneje se zahvaljujem za prijazni sprejem, gostoljubnost n postrežbo, ki so mi jo nudili sledeči rojski: Mr. in mrs. Mi-oshic is Chicsga, mrs. Rosie Vick iz Arga, III., mr. in mrs. Nagode v North Chicagu ter mr. in mrs. Nagode v Waukega-nu za njiju sprejem in spremstvo ns postsjo; istotako se skreno zshvsli zs nsklonjenost mr. in mrs. Roleto v Jolietu, H., In mr. in mr* Reber istotsm ter vsem onim, ki so ml delali druščino zsčsss mojega bivanja Ohicagu in kjerkoli sem bila na obisku. NajlepAa hvala pa mr. ln mrs. Miloshlc, ki sta se potrudila, da sta ml marsikaj razkazala v Chicagu ter me spremila na postajo Engelwood ko sem odhajala v Clevelsnd.
Pozdrsv vsem mojim prijate-jem! — Vera Potoehnik.
JAVNA GOVORNICA
Olasev! članov 9. N. P. J. ln «tateljev "Prasvete".
Trwln. Pa. — Predno se poslovim od tukaj, me veže doli. nost. da se zahvalim vsem, kateri so mi storili kaj dobrega za časa mojega potovanja kot ssstopniku is rszne liste, kot ista Prosveta, Proletarec, Naš *wn Itd., s tem. da so naročiti ter obnovili liste od mene. in ml pomagali do bolj lega iivljcnake-ga standarda v mojem slabem stanju zaradi zdravja. NaJIepla Hvala gre rojakom, kateri so ml dali brezplačno hrano in stano-vanje začssa bivanja v naselbini. Imen ne bom omenjal, ker Ih je preveč. Torej sprejmite si. pri katerih sem blvsl. mojo najlepSo zahvalo za vse!
Zahvaliti se pa tudi moram naši materi 8. N. P. J., katera mi je delila večkratno podporo v obliki bolniške podpore zadn čas, skupsj nad 16 mesecev, in mi izplačala popolno odpravnino. Tu je dokaz', kake vrednosti so prave slovenske podporne organizacije v slučaju bolezni ali nesreče. Prava organizacija je pa le tista organizacija; katera ima prava pravila in pravo vodstvo, in to je S. N. P. J. Ona ima v pravilih tudi točko, katera nakazuje neozdravljivim popolno odpravnino bolniškega in smrtninskega sklada. In to je največja pomoč za neozdravljive člane, za organizacijo pa naj večja korist, ker ji ni potreba izplačati cele zavarovalnine Člani pa postanejo bolj svobod ni, ker niso več pod nadzorstvom bolniških obiskovalcev. Mnogo bolnikov je nezmožnih zs vsako delo. To je delo, od katerega bi mogli toliko zaslužiti, da bi mogli preživeti aamega sebe, pač pa so zmožni od časa do časa prijeti za kako lahko delo, in to, le za par minut, nikakor pa ne za par ur. Neozdravljivim bi veli ko pomagalo, da bi spreminjal misel v delo večkrat, ln ne samo na bolezen mislili, kskor so po pravilih prieiljeni.
Zato kličem slovenske organi zacije, dajte neozdravljivim bol nikom več svobode, ve£ razvedrila. Ker več razvedrila b pomagalo mogoče večini pripo-znanim neozdravljivim, da počasi ozdravijo in postanejo zmožni opravljati delo, od katerega bi mogli preživeti samega sebe in bi postali zopet dobri člani človeške družbe, ker je to moj zadnji depls od tukaj, pri poročam vsem tistim, kateri ne občuti/o bolezen bolnika, da ga ne obsbjajo drugače, kakor resnici je. Ksjti obsojati brez dokazov je zločin.
Ob priliki bom opisal bolezen "srčna napaka in nje izvor" iz Jugoslavije, kajftor se podam 6 avgusta, t. 1. de enkrat lepa hya-la vsem, kateri ste ml delili pomoč zadnjih 7 let radi moje bolezni. S. N. P. J. priporočam vsem. Kateri ste že člani, pa o-8tanite nje kateri še niste, pristopite. Pozdiav! — Jer. Kokelj.
SPORAZUM MH(D KLERIKALCI IN RADIKALI.
(Isvlrno ProHvotlJ.
Najnovejši pblitični dogodek je, da so se naši klerikalci ozi roma njihov vodja dr. Korošec sporazumeli z radikali odnosno z ministrskim predsednikom Vu-kičevičem. Oba politika sta delala sporazum kar na lastno pest brez da bi se kaj obvesti narod, tako od ene kakor od druge strani. Dr. Korošec je večjemu nekoliko na zaupniškem zborovanju klerikalne stranke po ovinkih omenil, da je treba v bodoče delati politiko, ki bo
Sloveniji in državi v korist; zato je potreben prijateljski sporazum. Skoraj do nedsvnega je bila namreč j vsa klerikalna politika posvečena boifci za avtonomijo Slovenije*, sedaj pa so klerikslci vrgli vse to med staro šaro in bodo pri volitvah šli na pomoč VukičevIČu, za kar tudi nI izključeno, da dobe v kratkem Čaau kak brezpomemben ministrski stolček, morda vero ali pa prosveto.
Ozadje tega političnega sporazuma je, da se vsled prepirs radikalni straaki moči zelo krčijo. Vukičevič pa hoče, da spravi na svojo stran kar mogoče veliko mandatov p^i letošnjih volitvah. Klerikalci so mu padli kakor zrel oreh v naročje. Zadnje dneve je bil Vukičevič tudi v Sloveniji, ker je prišel na Bled v avdijenco; pri tem sta pa z dr. Korošcem podpisala takoevaal pakt prijatelj, stva. Sedaj je aploh Slovenija nekak politični center, ker pr©-biva kralj na letovišču na Bledu in skoro vge politične veličine hodijo okrof njegove bližine. Tako sta prižig te dni tudi oba Radiča. ki sta prosila zs avdi jenco.
Vprašati se moramo, ali bo ta pakt prijateljstva Sloveniji kaj koristil. Klerikalcem gotovo, za splošne koristi je ps le vprašanje, ki se bo gotovo precej ob. rs v na v slo. Od strani Radiča se tatrjuje, da je ta pakt naperjen v glavnem proti Htvatom. da
bi se jih ns ta način popolnoma izrinilo od delovanje v notranji politiki. Klerikalci so ps očividno stali vočigled svoji do.se-danji politiki na slabšem položaju in zato jim ni kazalo drugega, kot da so se zvezali z Vu-kičevičetn. Tako bodo podprli drug drugega in ni vrar, da bi ne bilo nekaj uspehs, seveda za klerikalce in radikale, ostali Sloveniji pa ta pakt ne bo prinesel nikake koristi.
JL
DRUŽINSKA TRAGEDIJA POSLEDICA LOVA ZA • BOGASTVOM.
Bogastvo je, a družine ni. — Družinski oče je ostal sam.
Birmiagham, Ala. — Te dni je prišel premožen tujec v hotel Bankhead in je naročil obed za pet oseb v posebni sobi. Dva natakarja sta stala v sobi, da služita gostom. Nepričakovano je pa vstopil en sam človek, s pobeljenimi lasmi in se vsedel k mizi, ns kateri je bilo servirsno zs pet oseb..
"Zs enega?" sta vprašala natakarja. — «JNe, za pet," je la-konično odgovoril tuji gost.
Skozi pet in Štirideset minut je misterijoznl tujefc Obedoval sam. Ko je končat jesti, je odredil, ds se nsj jed in krožniki za štiri druge osebe odnesejo.
Tujec nI povedal natakarjema, da je Paul J. Evander, ki je pred osete in dvajset leti zapustil svojo ženo in tri otroke v Seattlu, da je šel iakat zlato v Klondike. Ravnotako ni povedal natakarjema, da od svojega odhoda ni več videl svoje žene in otrok.
Ko so došla prva poročila, da so v Alaski odkrili zlato, je Evander v sporazumu s svojo ženo vzel svoje prihranke in se napotil v novo obljubljeno deželo.
Minili so tedni meseci, leta, toda Evander ni imel uspeha, Bil je že ves obupan, ko je nekega dne naletel na zlato. Evsnder je na to šel do prve trgovske postaje peš in sporočil svoji ženi da je naletel na zlatb ih da so se njune sanje uresničile.
onČno%ise je Bvander vrnil Seattle in je hotel na dom svo* je družine. Hišica je bila prazna, bili so sami tuji ljudje v o-kolici in nihče se ni spominjal da je kdaj slišal o Evmnderje-vih.
Evander je nato pričd oglašati v časnikih. Uspeha ni bilo. Nato je pričel potovati križem Združenih držav, da rtajde svojo družino. O nji nI slišal dozds besede.
To iskanje je Evanderja pri gnalo tudi v Birmingham pred nekaj dnevi, da tu poizkusi svojo srečo. Našel je slato, a izgubil je svojo družino. Take ln s lična družinske tragedije se odigravajo v današnjem kapita-' i stičnem družabnem redu po vsem svetu. Vsega siti podporniki kapitalizma ne razmišljajo dosti o njih. Oni sedejo k bogato obloženi mizi, napolnijo svoje želodce, na to pa ležejo mirno spat, kakor da bi vsi ljudje na svetu živeli v rajy.
KAJ VERSKA BLAENOSf POVZROČIT
Delavčeva opazovalnica
Piše Ivan MolU.
Podporniki Bon Puraella verjamejo, da bo njih načelnik več-noSIveL _
St Jooeph. Mlch. — Prebivalci Hiše Davidove verjamejo, da bo njih načelnik Ben Purnell, poznan tudi pod Imenom kralj Ben", oSdravil in večno živel. Tako je namreč pričal Charles Dissen, pridigar te verske sek te, v prsvdl, ki se vrl! za ras-pust verske kolonije. Poslušalci pri obravnavi ao ae morali pre-cej premagovati, da se niso pričeli smejati na ¿las. Se bolj je ■ silil poslušalcem smeh na u-sta, ko je priča nadaljevala, zakaj je kralj "Ben" igral skrivalnico, ko so ga iskali zaradi obtožbe, da je zlorabil neko deklico: "Kjer je le bil ml sme vseeno vedeli, da je na varnem Bil bi tepdC, ako bi st prikazal takrat javno. Ne ravnal M pametno. ako M poloCU svojo glavo v žrelo topa, ds sS iftu od-streli." je rekel Dfseen.
Pridigar je pozabil da je ma-lopreje pričal da bo "Ben** večno šive! in da ae človeku. ki bo večno živel ne more odstreliti glava, ako je tudi vtakne v to-povo žrela ♦w
dvajsetletnica.
Pred nekaj dnevi je "Proletarec" *prtxfuciraJ v pomanjšaj obliki grobo karikaturo, ki je izlla leta 1&07 v pokojneih "Arher. Slovencu" in katera se nanaša na izid znanega "farjke-ga* procesa" v Chicagu. Naključje je hotelo, da je reprodukcija karikature izšla baš ob dvajsetletnici omenjenega procesa. Par besed komentarja ne bo škddovalo.
Starejši čitatelji se spominjajo, kako je bilo pred dvajsetimi leti. S. N. P. J. je takrat štela 60 društev in pSr tisoč člaitov. Pokojni "Glas Svobode" je bil glasilo. Martin Konda je bil gl. tajnik in gl urad jednote je,Ml v njegovem stanovanju nad brivnR^^-j^esena bajta — na Blue Island aVe. med 20 in 21. cesto. Jednota je bila stara komaj tri leta. Takrat je bilo po naši Ameriki vse $rno; oči vseh večjih naselbin so bile obrnjene v Joliet. "Proletarec" je izhajal drugo leto enkrat v mesecu. Drugega lista, ki bi bil nam naklonjen, ni bilo. Baš takrat sem prišel iz Calumeta v Chicago — nekaj tednov pred začetkom procesa — in takoj sem bil potegnjen v vrtinec nafburnejših dogodkov. •
Glavne osebe v procesu so bile: trije župniki; Anton Sojar, Frank Suštaršič in Jdhn Kranjec, kot toži tel j j i* Martin Konda ter Ivan Kaker kot obtoženca. Kaker je bil urednik lista "Glasa Svobode." Slo je radi ponatisnjenega podlistka "Žrtve razmer" in nekega dopisa iz La Salla, ki ga je bil poslal Anton Potisek. Oboje je bilo v obtožnici označeno kot "obscene matter," s katerim je bila kršena poštna določba. Obravnava se je vršila pred zveznim sodnikom K. M. Landisom in je trajala približno en teden. 0-menjeni trije župniki niso zamudili niti ene rfiinute v sodni dvorani. Kranjec je bil celo pooblaščen po sodniku, da je pazit na Ka&rjeVega tolmač« če je pravilno govorili Ironično na-
ključje je tudi hotelo, da so mene postavili za zvezno pričo pro-ti Kaker ju! Druge priče namreč niso imeli glede oddaje Usta na pošto! Ker sedi bil priča — slaba priča za toži tel je! — me niso mogli obtožiti z drugimi vred, <iasi me bi bili radi.
Isld procesa je bil: Konda in Kaker eno leto ječe. Kasneje jima je bila kazen znižana na tri pieseče in dejanski sta bila v
Sporu le po šest tednov. Ko je
la prva obsodba razglašena, bo se župniki veselo nasmehnili in Kranjec mi je rekel v obraz zunaj na hodniku: "Zdaj imate, lumpi!"
Mislili so, da sodišče ustavi list, in "Amer. Slovenec" je že objavil ~ poleg omenjene karikatur» — posmrtnico glasilu jednote. A list je izhajal dalje — celih dvajset let. Jolietski "Amer. Slovenec" je prej poginil.
Preteklo je dvajset let — in vsi soudeleženci procesa, razen Kakerja in mene, so žs med mrtvimi. Sojar, ki je šel zadnji v grob, je nekaj let kasneje opustil boj proti socialistom in je oelo hodil k brezvercem v vas. Končno je bil za svojo prejšnjo gorečnost naplačan z — zaporom v Milwaukeeju in z brcami dokler ga niso brcnili v grob v Jolietu.
Tako so danes vsi štirje — Konda in župniki ŠuStaršič, Kranjec in Sojar — že mrtvi. Ako bi bil risar, bi narisal, kako vsi štirje nekje na "onem svetu" igrajo "sixty-six."
Cikaški "fsrški proces" je bil za našo stvar v splošnem dober stimulant. To lahko rečem danes, ako pogledam nazaj v tiste črne čase, potem pa razliko med ono in sedanjo dobo. Klerikalci niso pridobili ničesar — razen da sta bili dve osebi nekaj časa v zaporu — izgubili pa so na tisoče pristašev, ki so še danes med nami.
Podrobnosti procesa so zelo zanimive. Imam jih še dobro v spominu. Ob priliki jih spišem in objavim kot dokument časa in razmer.
pa jugu
6.
Kje bova prenočevala, je bilo prvo vprašanje, ko sva s prijateljem stopila s kolodvora v Novem Orleansu. Sopotniki so nsms prej kar vsi svetovali, naj bi šla v francosko četrt mesta, Šeš ds so tam najmsnj oderuški ljudje, najbolj postrežljivi, najboljši, najbolj čisti in sploh krepostni, v tako visokem superja-tivu, da se je nama zdelo prelepo, da bi bilo vse res. Ampak vseeno sva si dejala, če je le polovioo tega, kar ao nama povedali, res, se bova nocoj še dobro imela. No, in sva vse zamorce, ki so se ponujsli zs vodnike in nosilce prtljage, odgna la od sebe in sva jo junaško kre-
ki je
prosim,
šel k nama sprevodnik, nama veleče zašepetal: "Belopoltna gospoda, sedita v sprednje sedeže I"
Pogledala sva ga in si mislila» kaj ima ta služabnik nama ukasovati, kje naj sedivs. Zato se pa nisvs zmenila za opomin in sva ostala v zadnjih sedežih. Ampak kaj naju vsi tako gledajo in se nasmehujejo, sva si mislila, ko sva se ozirala po zamorcih, z vseh sedežev strmečih na naju. Nazadnje svs vendar uvidela, da razen naju vsi beli gospodje in gospe sedijo spredaj in vsi zamorci zadaj. V sredi med obeina skupinama pa svs ugledila tablico, ki je naju opozorila na nerodnost, ki jo u-nila čez Cesto naravnost pod Sanjava. Tablica je predpisova-
palmov drevored in odtod naravnost naprej, kakor da bi imela le cel New Orleans v mezincu.
Da bi najela taksi, nama Še v glavo ni padlo. Midva-sva prišla na letovanje, ne pa zato, da bi se vozila po Čikaško. Ali ker se je ulica le vlekla, s prijateljem Kljunom pa nikamor prišla ni-sva, sva skočila na "karo**, kateri pravijo v New Orleansu "tren." Rekla sva sprevodniku, da hočeva v francosko četrt, ali ker naju ni mogel razumeti, sva
Iv najbližje sedele od daj. .
Tam ns nasprotni strani je sedela lepa devojka čokoladne barve, rožsstih Sobic in velikih belih oči i majhno črno punčico na sredi. Bila je mlada in polna, da je Mlo vse teino napeto na nji. Moj dobri prijetij Kljun se je ni mogel nagledati in jaz (ki nisem ravno grd), sem se tudi kar čudil. In devojka zamorHca se je tako prisrčno nasmehnila, da m se s Kljunom kar spogledala la sva rada tudi midva lepo nasmejala IS sva j I. pofflaSnmila vsak na e-no oko. Kaj bi as bfte ie vse lah-ro zgodilo, revno as vem, a čisto zagotovo bi ae bila raedia k nji vsak ns eno stran, da nI pri-
la, da morava kot belopoltna go-spods sesti spredaj in svs tsko tudi storila in se nisvs čisto nič več'ozrla v zamorce, kateri so povsod zadnji. To nama je do-padalo ravnotako kakor pojasnilo železniškega uradnika v Chicagu.
Pripeljala sva se v francosko fcetrt Orleansa. Marsikaj je ns-ju le naprej opozarjalo, da sva tam, ali midva tega nisva vedela. Bil je namreč močan vonj, Id je vel od onih francoskih in laških ulic tako vsiljivo, da si nisem upal ne jas ne moj tovariš dobro potegniti sape vase. Midva, Id sva prišla iz Chicaga. namreč nisvs bfls vajena pre-vonja, ml je v francoski četrti prijal vrvež, Id ni čisto nič H južnjaškl. Tu je vse livshno kakor na člkalkem Maxwell Streetu, le žeparjl mislim, da ne morejo biti tolikanj strokov-njaikl. Dasi Je bflo le o poeni url Je Mla na trgu največja živahnost. V Kurji ulid ne pro-dsjajo drugega kot kure in tam seveda diši kako* v kumi-ku. takoj v naslednji uHd prodajajo ribe la ottrite in tam seveda tudi diti. Tako prodaja-
(Daljo as a stre*.)
močnega ^ Najbolj
z našim poveljnikom. Štirje smo šli v trgovino in kupili srtjb mu medttarsko črepinjo in mu jo pritisnili na glavo. In tako je bil naš kapitan zopet na trdni podlagi.
Ko smo našega kapitana o-zdravili. podali smo ae naprej po deveti dejteli, in pridemo do nekega gozda in. tam nam du kapitan povelje, da se smemo vsesti da se,«milo odpočijemo. Potem nas razdeli, da gremo na patroljo. Tako sva šla z mojim tovarišem po dolgi poti. Kar zaslišiva na poti ¿um, se ozreva in skoro bi bila okamenela; kar naenkrat zagledava velikega leva, ki je ravno proti nama ko-račil in nama glasno naznanjal, da bi naju rad za kosilo požrl, ne da bi vprašal, ali naju sme ali ne. Puško sem imel nabn-sano, pa sklenem na zverino streljati. Ustrelim, pa ga nisem dobro zadej, le Se bolj neumnega sem napravil. Obrnem se, hočem uteči, kar naenkrat zagledam pred seboj velikanskega krokodila, ki je grozovito odpiral svojo Žrelo, da bi me požrl. Toraj pomislite bratje, kako mi je bilo: Za mano lev, pred mano krokodil, na levi strani deroča voda, na desni brezdno, v katerem so bile najbolj strupene kače. Ves omamljen padem na tla. Vsaka misel, katero je še moja duša misliti mogla, je bila strašno pričakovanje.
Komaj sem se upal glavo vzdigniti in se ozreti, in kaj vidim? V svoje neizrečeno veselje vidim, da je lev v slepi jezi, s katero «e je v mene za-
Vesti iz Jugoslavije
Coverdale, Pa. — Poročal sem ie večkrat o naših delavskih razmerah. Mi sedaj ravno tako čakamo za našo delavsko pravico kot je deveti deželan Čakal zajca..
Ko sem bil Se vojak pri 87. pešpolku, »bili smo res enkrat tam v deveti deželi na vojaških vajah ali podomače na manevrih in videli smo zajca, ki je ie bil ostrašen od naših vojaških krogelj, in ni znal kam se hoče podati. Nato pa deveto-deželan pride s svojo puško, strelja na zajca, ali strel ni počil. Deveto deželan se razsrdi, gre domov', pa prinese eno kilo črtica popra. Sedaj strelja in zajcu potrosi črnega popra in zajec jč res prišel ta poper šno-fat in potem pa začne zajec s tako naglico kihati, da se je ubil tam na mestu.
Mi, ki smo bili pričujoči, smo gledali ta prizor in smo se tako smejali, da je našemu kapitanu polovico glave odletelo od samega smeha, samo možgani bo še ostali na pravejnjnestu. Dosti mojih tovarišev J& vedelo, kaj je našemu kapitanu, čeprav mu je na glavi črepinje manjkalo, pa ni bil zato pozneje nič žalosten. Zvečer pa nas pokliče v svojo sobo, in nam da piti dobrega šampanjca, in začeli smo cigarete kaditi, naš kapitan tudi, in videli smo, ko je cigarete kadil in dim vase potegnil, mu je prišel ves dim na vrh glave ven. Sedaj smo se »pogledali, kaj naj storimo
UitaaovIjMit 9. ipHh 1004 '

919», Un#*M!» M«N<b '
PROS T A
SOBOTA, 80. JUL]
L Z.:
[9
TINA SORA
Gospodu nad učitelju je bilo devet in šeatdeset let. Trdo življenje mu je začrtalo v obraz globoke zareze in mu je pobelilo mehke lase. Veličastna, siva brada mu je padala globoko na prsi. S suhimi zagorelimi rokami je listal po majhni, debeli, v brezovo lubje vezani knjižici.
Iz udobnega naslonjača, v katerem je sedel, se je zdaj pa zdaj ozrl skozi okno, visoko gori v sive stene planin. Takrat mu je oko mladenižko zažarelo.
Kar potrka nekdo na vrata.
"Le noter, o, le noter!" je prijazno dejal gospod nadučitelj.
V sobo je stopilo troj« mladih dekletec. Oblečene so bile v snežnobele oblekce in v laseh so imele rože. Srednja je nosils v roki krasno urejen šopek, katerega središče je bils skrbno iz-brsna kopičica planlnk, okoli njih pa sta se vila dva venčka. Prvi, tik ob planikah, je bil zložen iz modrega svišča, v nanj i pa iz bujno rdečsgs rododendrona. Prijetno js zsduhtslo sivemu stsrcu, ko ss js dvignil iz naslonjača.
Deklice so se lepo poklonile in srsdnja js povzels > tresočim ss glaskom:
'Blagi naš gospod nadučitslj! Poslali so nas, da vam v Imenu vseh globoko vdsnlh vaščanov
čestitamo zs rojstni dan in vam poklonimo ta skromni šopek, ki so ga nabrali vaši hvaležni učenci na Tihi gori. Zdrsvstvuj-te na mnoga leto, blagi naš gospod nadučitslj r
Pri zsdnjih besedah js dskli-ca zakrilila z roko po zraku, z drugo pa mu js položils pissni šopek v drhteče roke.
''Hvsls vsm, ljubi otroci, zs cvetje s Tihe gore/' j« odgovoril stsrček. "Oj, s Tihe gore . .
Pokleknil je in objsl vse tri delice. Globoko je sklonil sivo glsvo in krčevit jok mu je strs-sal upognjena ramena. Tudi deklice so jokale In božale starčeve siva lase.
Pod oknom so zapeli vaški fantje veselo zdravico, potem pa tisto lepo pesem o plsnlnski s Tihe gore ,,.
Deklice so poljubile gospodu osdučitelju koščeno roko in so odšle. Stari ps js stopH v kot pred razpelo, dvignil roke ln za-mrmral:
"O Bog, umrl bi zdajls! Tako Ispo mi je pfi duši..."
A Bog gs js pomiril. Napolnil je njsgovo srce s svečanimi občutki in vsli očka sa je zopst spustil v naslonjač in jsl prs-blrstl svoj, v brezovo lubje vs-zsnl dnevnik. Preživljal je svojo mladost s prav tako ognjevitostjo kakor tsdsj, ko js kols-bal na vrvi med nsbotn in zemljo ter odvrlakaval veselim pastirjem s planine*
Zdajci pa se js pojavila med listi veiiks, suha planinka . . .
Bilo mu je tri in dvajset ls, ko je je našel visoko gori pod Hudo pečjo. Takrat je napisal tisto lopo pesem o plsninki s Tihe gore.
Poleg rože je bilo zapisano:
"H Nsskončni, ki si ustvaril vso to krasoto nam nevredni-kom na veselje, utrgsj me s tega sveta, kadar bo Tvoja mogočna volja, kakor sem jaz utrgal to planinko pod Hudo pečjo ..
V gospodu nsdučitslju je živo zaplula kri, ko js prsčital te be-sede. Z nepopisno silo gs je vleklo v Tiho goro. Rszveselil se je, ds ssm ni vedel zakaj.
8 težavo je obul težke oko-vanke in vzsl k kota svoj stari, obrabljeni cepin. Polagoma se js spuščal po lesenih stopnjl-cah. Na vrtu ga je srečsls sestra.
"Nikar ne hodi. Star si že!"
"Pusti me, Marta. Naj grem. Nskaj ms kličs."
Starka mu ni ugovarjala. Sla js v njsgovo sobo, poklsknila pršil Krtžanega in ihte pomolil».' UJ L«/,) *
"O Bog, junaki pojdeva; oba, oba .. >Daj nama srečen konoc. Ce ga ns bo vsč s Tihs gore, daj msnf, da umrem ..
Vsi so pozdravljali gospoda nadučitolja, ko je sključen stopal skoči vas. ženske so si bri sala oči, možem je bilo tesno pri
DON CORREA
G. KsIUr.-Dr. Jošs Okmsr.
(Dalj«.)	—,
Tsm js v|ssl v neki lini zvonsc, čsgar vrv js vissla zunaj zidu na dvorišča, kjer «o zvonili. Don Correa sam Js bil prsakrbel novo vrv, ki sicer ni bila dsbsls, vendar pa dovolj močna za kako pogumno podjstjs, čs se Js ls zgornji del, zvsza z zvončkom, dovolj zavaroval. Zato Ja prsvidno lezel kvišku, t lučjo v roki, ki js seveda v valovih ritma in vročine, ki so prihajali U globočlne, skoro ugasnila. Na najvišji atopnlci v stolpu Je odrezal vrv, ki ja Um služila za o-poro, ln Je ž njo pritrdil vrv ob zvončku, tako da se Js lahko drznil na pot. Pri tam ms js slu-J žil stari zvezdnati plašč, s katerim si je ovil oba roki, ko ss js spustil po vrvi z visokega stolpa. Na dvorišču js žs morsl skakati skozi raz-ns ognje ln msd njimi, dokler ni našel prostora za izhod, na katsrsga ao požigalci pozabili.
Ko Js prlftsl do čolns ln ssdel vsnj, je u-kazal takoj odriniti ln ko js bil dovolj dslsč od obali, js vldsl grad v krvavem žaru, dočim so z ladij grmeli topovi ln svetile nsitsvllns luči. Nikdar šp ni bil med dvema ognjema v bolj čudnem položaju ln z bridkim smehom Je užival Vso Ironijo ln nauk. da pri zakonu človek tudi z dobrim namenom ne sme igrati nobenih komsdlj, smpsk ds js boljše, čs prepusti, ds se vse glbljs po čisto naravni poti.
Čustvo, da js rsšsn neznane, sramotne bodočnosti in neposredns življenjske nevarnosti, pa je njegovo slabo voljo vendar tako popravilo, ds je dal na admiralski ladji vso družbo povabiti k mizi, kjer ji je mirno povedsl psr besed. Da Je mislil, da bo gospodi predstavil pošteno ženo in družico na poti, toda skrivnostna volja usode je uravnala tako, da se Je za-žgal ogenj nesreče ln pogina in da je postala potrebna sodba, ki bo vsem prijateljem razrešila to žalostno uganko.
Res je dal po končani pojedini še pred dnevom sestaviti preki sod, ki Je izrekel zasledovanje na obsodbo povzročiteljev požara. Dejstvo, da se je zločin zgodil v navzočnosti bojnega brodovja in da bi kmalu sam poveljnik bil njegova žrtev, je bilo dovolj povoda, da je spadala stvar pod sodstvo vojne zastave. Nepo-aredno za tem je dal Corraa prepeljati dvajset Jezdecev in štirideset pešcev na suho in jim velel marširati proti Cercalu po dveh potih, ki jim Jih Je označil; po pravici je namreč sklepal, da bodo zločinci krenili tje. Res so še vsi trdno spali v hiši gospe Fenize, ko so ob solnčnem vzhodu prišli vojaki tje; prestrašili so se ne malo. ko so jih zbudili, zvezali In peljali na pogorišč« pri morju; tudi par prič so vzeli s seboj. Izkušen preiskovalni sodnik se Je že udelatil ekspedicije, ki je na licu mesta izvršil prve poizvedbe in zaslišal posamezne krivce Nato so prepeljali jetnike na admlralo-vo ladjo, kjer Je zborovalo pod posebnim šotorom sodišče, poleg katerega Je stal admiral s I »asom poveljnika in redom zlatega runa. Pred nJim Je stala sedaj gonpa Peniza, obdana od svoj« družbe, popolnoma zmedena in plaho s« ozirajoča sedaj nanj. zdaj na sodnike, zdaj na častnik« in vojščake. ki so stali v bližini.
Kakor je ta čedna družita prej zvesto dr-žala skupaj in kakor zelo J« hi I« služinčad uda-na gonpej, tako j« bilo zdaj vse popolnoma razbito. Drug je pričal zoper drugega, eden zoper vse in vsi zoper rnega. Izvedelo s« j«, da j« ko-momica na teljo gospe njenega prvega moža v upanju zadušila, potem ko se J« gospa tiho odstranila Iz postelj«. Potem J« komomica. od kater« J« postala go«pa popolnoma odvisna,
privlslda od nskod svojsga brata, ravno moža t razbito ramo, ki js bil včasih vojtčak, včasih potepuh. Gosps se js tsgs človeka oklenila, dokler js ni, bai predno se js pojavil Don Correa, postal sit, vzsl prscejšnjsga denarja In Isl v svet, da bi si, kakor je trdil, v teh vojnih [ časih priboril kako vojaško čast. Ko js bil Cor-rea z doma, m js zopst pojsvil, gospa pa ga js v svojem nsumljivsm nravnem in duševnem štanju zopet sprsjsla ln mislila samo na to, kako bi ž njsgovo pomočjo pregnala ali uničila gospoda Corraa, če bl ss zopet pojavil. Polna divjsga sovraštva ss je ravno na dan prsd njegovim prihodom posvstovala s svojo družbo, kako bi to opravili in sklenili so, da ga bodo, čs ne ns bo šlo drugače, zaprli v grad ln ga za-
Cdlli. Vss potrebno so priprsvili komomica, svar ln njegovi hlapci, ko jih je Correa apo-dil iz sobs; vsi so naptreč sovražili dozdevnega berača in jarsga gospoda kakor kočo, kar js bilo v resnici samo žalostni sad komedija, ki si Jo js bil ismislil Don Corres, da bi ss irsčno ožsnil, ki po bl gs bila kmalu stala njsgovo Življsnjs.
Dsjstva so as sicer dognala, toda bistvo in duša goapa Fsnize s tem še nista bila razložena. Primera t Ispo, mshko kožo prillznjsns divjs mačka, ali z modro, mirno gla<Uho tihe vode, na dnu katere lazi ostudna gouuen po blatu, bi ns bila pomagala prav nič. Tako js postal njsn značaj njena usoda. Ce bi bila mogla v zadnji uri vsrjsti besedam moža, s katerim ss js vsndar združila, bi šla brsz pomlselkov ž njim in bi bila rsšsns. Toda samo za snkrat; pozneje bi ss ji vendar ne posrečilo popolnoma zatajiti avojs ssmopsšnosti, samovoljnosti, želje po zločinih ln svojs hinavske spretnosti, ki ji je bila bistvo življsnjs.
SsdoJ pa Je bila potrta bolj ko rama njenega pojdaša. Ko js Corrss moral pričati o nji, Ja ni niti poglsdal; vkljub temu ss ji js na svojem prestolu zdel kakor kak pravi peklsnski sodnik. Fina bela bradica, ki ja nekdaj tako dostojanstvano počivala na širokem ovratniku, js bils blsda, msdls in se je venomer trasla, njene oči «p iskale njegovih ust ln biserni zobje so šklspstali, da jp kar čulo. Vss to js mučilo admirala skoro ravno tako zslo, kakor njo samo. Ali ja res bila njena krivda večja, ker nja bitja ni saslutilo v njem prsvsga človeka, ko njegova, ki v njej ni zaslutil zvari.
Ko so bili vsi obtoženci po kratkem posvetu obsojsnl ns smrt, js dsl sodnemu zboru pritegniti šs par kanonikov, ki so bili ns lsdji, in svoj zakon i zločinsko slovesno ločili. Vel-jsvnost te ladnje razsodbe ni migls vsč biti sporna, kar so Fenizo Mayor de Cereal ft njenimi pomagači takoj na to prepeljali na kopno in obssili na okajenem zidu iz pogorelega stolpa. na kar js sdmlrsl velel dvigniti sidrs In ss js odpsljal proti zapadu. Sele celih deset 1st pozneje si js vzel na ravnotako nenavaden, toda srečen način svojo drugo leno.
Ob onsm času se je namreč admiral Correa peljal iz Brazilije s velikim brodovjem na zapadno obal Afrike, da bi tamoinjo portugalsko zemljo zopet odvzel Nizozemcem, ki so jo ta čaaa. ko ja bila Portugalska oslabljena, zasedli. Pojavil ae j« nepričakovano prsd Sv. Ps-vlom v I A>andi. oblegal ln zavzel to in šs drugs mesta in povsod I prisilil Nizozemca, da so ss udsli in umsknlli. tsko da Je v dveh mesecih pokrajin« Bsnguelo In Losndo, «kratka, vso južnozapadno obal Afrike podvrgel oblaatl svojih zaatav in svoje dežel« in tako znova proslavil svoj« im«. Polsg tega j« podvrgel svoji moči kskih dvajset zamorskih malih kraljev, pozneje pa se js morsl. ds bi utrdil ln rszšlril portu-galako oblast v teh krajih, ustaviti in začeti najprej s pogajsnji. predno Je zopet prijel ta srožje.
, . (Daljs prtiMdajtf.)
srcih. Ls oče župan so se oju-načili in so vprašali blagega goapoda:
"Kam pa« kam, tako opravljeni, goapod?"
|"V Tiho goro pšaninke brat," je odgovoril stari s tako radostnim, mladeniškim glasom, da so ss očs župan kar spogledali z materjo žqpanjo.
Starec aam ni vedel, kako js prispel pod Hudo peč. Vss srs-čen js trgal planinke, ki so se mu ponujale v polnem cvetju.
O, Vsemogočni, kako si dober do mena," je šepetal starček ln solza nerazumljive ganjenosti so mu kapljale v balo brado. "Vss ts lepe planine ai ustvaril meni v radost. Vsem tem lepim ploninkam si velel vzrasti samo meni v veselje. Daj, izpolni mi poslednjo željo. Naj še enkrat najdem kralja! Ej, tako strašno rad bi ga utrgal, vladarja vseh planink ... Oh, vem, podariš mi ga, saj ai mi bil vedno dober , . . —- Tamle gori js rsstel tokrat, na onils skali, tsbi v tfavo in meni y radost. In danea mi ga spat pokloniš. Danes poslsdnikrat. . ."
Krepko ja stopil po produ proti tisti skali. Rea js rastel tam: kralj planink, še lepši, še mnogo lepši nego tedaj.
Sivi starček js iztegnil roko, da bl ga utrgal. Potegnil se js nekoliko navzgor, da bi segel ponj. O, zdaj ga ima, že ga js utrgal ... Ali okorne noge mu niso vzdržala ,. . Z zadovoljnim nasmeškom na ustnicah je padal preko skala. Zatrkljal se je po melju in je obležal na stezici. Dosti js bilo.
Narava js utrgala planinko a Tihe gore . ..
MARYLANDëKl PROHIBCI-JONISKI NAČELNIK UBTRKIJEN.
Uboja dolže tihotapske žgaojskohe.
Sin ali očs?
V francoskem mestecu Co-lombe biva upokojeni železničar Jean Turenne. 5. oktobra t. 1. upa prashbvati lOOti rojstni dan, ki ga bo slavila tudi Colom-ba. Kdor tega starca vidi, mu ne bi prisodil sto let. Osiveli so mu samo brki, ne rabi očal in je še prav khepkč postave. Ta junaška vndnjost mu ja prinesla hude neprIHke. Pojavil ss js dvom, da Turenne nI to, kar ja, oziroma, kor pravi, da je. Železniška uprava, pri kateri dobiva 46 lsf pokojnino, js pričela prsd knrfllm nenavadno ovadbo: "Jean Turenns" »— tako trdi pisec ^— nI stoleten starse, marvač njogov sin istega imena." Njegov očs, ki bi imel biti zdaj atoletnlk, js bsje umrl leta 1900., a sin js očstovo smrt prikril, pokopal očeta pod svojim imenom in uživa njegovo pokojnino. Ta zvijača se mu js za-čudo posrečila, meni ovaditelj, kar je tem lažje, ker Imata oba Isto ime Jean Baptiat in sta si tudi po obrazu in postavi podobna. Sin ss js tsko uilvel v vlogo stolstnega veterana, da pripovsr dujs o Louis Phfllippu ln o obleganju Parka po Prusih.
Ko so Turen na zaslišali glede na to ovadbo, js izjavil, da je vse skupaj nesramna laž. — Od-iprlte grob, je rekel ns policiji — našli bosts kosti moje žene in mojega sina.
—	Pa premladi ste po videzu za stoletnika—, mu je rekel komisar.
—	Kaj morem za to? Ali bl hoteli, da bl bil drugačen? Ras js, ssmo nogs so se ml postarale, — js odvrnil Turenne.
Zdaj bodo zdravniki preiskali grob in starca. Pismo na policijo ni bilo podpisano. Ce bo Turenne dokazal svojo pristnost, bo mesto proslavilo jubilej, če ne, go bodo vtaknili kot sleparja v ječo. ___
Dve darili
sa nore naročnike
Shfuhliu SlT* *
wSk Trosvsto* lo pácelo
avtottitkai svinčnik
IN. P. J.
Hsgsrstown, Md. — R. Stot-ler, načelnik prohibicijoniških uradnikov, je zašel v zasedo tihotapskih žganjskuhov, ko js v družbi R. E. Waltersa, nekega drugega prohibidjoniškega u-radnika stikal za njimi po goščavi. V goščavi so počili streli Stotler se je mrtev zgrudil na tla. Walters je na to zbežal in dogodek naznanil oblastem.
Organizirale so se patrols in vdrle v goščo pri Boonsboro, kjer so tihotapci kuhali žganje. Našle niso nikogar.
, HISE NA PRODAJ!
Ravnokar dovršene 6 sobne iz opeke zidane bungalow hiša, na 5227^83 So. Kilpatrick Ave., pol bloka južno od Archer Ave., ki je ravnokar tlakirana. Hrastovim lesom akončane znotraj, furnace gorkota, zaprti porči s steklom. Cena je samo 17,200. Oglaaite se pri: Joseph Straad, 1808 So. Ashland Ave. Tel. Canal 1772, Chicago, 111. (Adv.)
OGLAS.
Avstrijska Nemka J. P., c/o Prosveta, ki js bil v listu Pro-sveta priobčen za isakanje domaČega hišnega dala je prineael toliko prisem, da mi je nemogoče vsakemu posameznemu odgovarjati. Zato povem na tem mestu, da seri delo dobila in to naj vzamejo naznanja vsi, ki so mi pisali. Mrs. J. P. (Adv.)
W ZDRAVLJENJE C^BOLANIH NOG
Odprt« rea«, «IJess, aspste iile Ia koža« boke nt
ss lahko xdravijo doma msd valim dslom. Prtlte po brssplačno knjižnico "Kako zdraviti bolne nogs." Opišite vaš sluča/ bolezni.
' A. C. Lisps Pharmacy,
I4SS Grsea Bay Av„ Milwaukee, Wis.
Im« dober spanec in je, kar gi poželi.
"Nuas-ToM mi J« mIo poaiacal." pil« M Nannie Currin, Ardinore. Tw>. "Prodno mm uMi jemati to adravilo. m> m* imuAiii Plini « ftelodcu. MoJi Uvel in .ro. j« po-«■rotflo, Ss m »tabo spala po no«i. toda MtfaJ apte dafero ia Jm» lahko nt, m da bl mi kaj ftkodovalo." Mapa Tone naredi moé-no, rudeto kri. toda« ti ve«, ter adrave ia mota« mota in Im. Ono vam napravi dober tak, pomapa prebavi, odpravi neredno-•tl aa Mvtaab ia mehurja ta oaMpoti vet jo teto pri oslabelih osebah. Nupa-Toae urejuje ia otivlja tivee ia vaša« orpane, daj« adravo krt ter »plotno mot la vatoajawt. Vaamito pa par dal ia vidali bodete, kaka m vam adravje boijla ia vrata. Bodite potovi. dobita le ^N upa-Tone, kar ■■dom—t Ha m bMb
(Adv.)
'RAVNO TO KAR STE ISKALI"
Mi vam nudimo:— *
Novo 6 sobrio iz opeke zidano hišo.
Novo šest sobno leseno hišo, ravnokar dovršeno.
Ako imate prazno loto jo vzamemo pri nakupu v zameno.
Pišite na naslov: "Kontrak tor", P. O. Bo* 406, Warren, Ohio.	(Adv.)
IMOČRHU
Znamenje (Jons 80-11 Is vsm js U dan. P« da vi Ako lista ns is, js mogoče vstavljen, Ml plačan. Ako je vaš Isa Io «o ns prejmete, goče vstavljeo valed
navedite stori Io oovi Naši zastopniki so štveoi tajniki Io drogi ki, prt katerih lahko oarofedno.
Naročnino a celo leto„ io zo pol Isto po $8.00. & N. P. J. doplačajo $4j leto, za pol Isto $&40.
Za mesto Chicago in , sa Isto $7.50, pol leta $3/ člane $6.80.
Za Evropo stane za r $4.50, aa vss Isto pa $9._ Tedolk ataos sa Evropo Člani doplačajo samo 5<
Naročnino lahko tudi poil jete aa naslsv:
Mladinski Ust stane za Isto $1.20.
UPRAVNISTVO
"PROSVET.
2657 & Lowndale Ave.
CHICAGO, ILL.
AeMraKi u "Pnwtto"!
Ali sto Is naročili Pros* all BOadioaki Ust svojemu pri tsljo ali sorodnika v domovin To Js sdinl dar trajne vrednot ki ga sa mal danar lahko pošl ts svojesm v domovino.
Z vsakim minulim letom
raste naša dolžnost in odgovornost napram velikemu številu ni Sih odjemalcev, kateri stopnjema vlagajo svoje prihranke v hipe teke (mortgage) in bonde, katere mi prodajamo.
To velja posebno v današnjih časih, ko morajo biti posesti oprezno in razumno ocenjena, kar se zgodi le z večletno skušnje brez katere ne taka cenitev mnogo veljala.
Posamezni vlagatelj nima te skušnje, za katero se mi že 40 14 žrtvujemo.
MSPM AMERICAN STATE
. OOOBUJE ISL AND AVE, to»U 19. ulic	CHICAGO, IU
Jaroslsrljn n sele	-
SBisraih esash
ZAVARUJTE VASE DELOVANJE Z NASO DOLGOLETNO SKUSNJO.
Kampanja za dnevnik
tVaf aktimi člani 8. N. P. I. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mo-ra imeti preko lOflOO naročnikov le to leto. Agitatorje, ki
> bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.	j

f .	^ n0Tt1f^Uw M	"Prssveto" ss otvori 18.
februarja It27 In sa zaključi IS. novembra 1927.
Vsakdo» ki ss nsročl no dnevnik Trosvsto" Io U doslsj Be nI bfl naročnik, bodlal za pol leta ali sa celo leto, ali če stari naročnik poUjs dvs sU vsč«mračni, NOVIH NAROČNIKOV, Js deldteo osJadsTl loge Knjttsvne Mstice S. N. P. J.	J
Pogoj n oagrado Js NOV NAROČNIK ik vsskdo mora noalaU celo vssto osrsčolns brez vsakega odbitka poštnine ali pravislia uoravolftva
lj>Mj Uria *9m>b«|mln jotbi«.- min, »j.o«l tu m <n>ui kajl( li Mk(. KaJItora. M.llc ▼ rodaMt! 12.00.	^ •■M
irj-0^" "roi*1»1 PoilU«Ulj kajl(s "Ameriški 81 Psiorlts ss i aaročbo! PsflJRo osrofarioo is dnoaaf v.rai
^-rTr^00' » M M.00. (fc CkicJ. u
i hn a^ii.j*^" "t "*	omi 8. m. p. j.
MUMI IM rtu. n «w Mo fl M.
MUH. m
ftvmta, **t7 8»