Ljubljana, torek 25. maja i943*XXI Cena ven t« 88 Upravujrvo! LHioUma. fKOmien da Sa Telet oo fc. 31-22. 31-23. 31-24 limnini oddelek i PocdniieM ri^ ca S — Telefoo fe. 31-25. 31-26 Podružnic« Noto mesto: Ljubljanska cesta 41 Badooi: a Ljubljanske pokraimo po poštno čekovnem a vodu it. 17.749, a ostale kraje haliie Senrao Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO as Otfass Is Kc. bali k In inocceimtva fcns Unione Pnbbliciti italiana S. A. MILANO Uttdsiltrst Paccmiiera oUa fce». 9. fcer. 91-22. »1-2$. 51-24. Kokoplsl sa os ti«<»>ti CONCBSSIONARIA ESCLUSIVA pat la p* bHdc* o popolnem sporazumu med obema poglavarjema Osi, Benitom Mussolinijem in Adolfom Hitlerjem. Eksc. Bastianini je objavil te sklepe, ki zrcalijo ideale ne samo Nemčije in Italije, temveč tudi vseh njihovih zaveznikov, ki se borijo in prelivajo svojo kri. Evropa na temelju načela narodnosti je popolnoma istovetna tudi z ideali in smotri vojne Italije, ki se je cela stoletja borila za svobodo, neodvisnost in edinstvo. Sedaj je vse jasno. SovTažnim brezsmiselnim in brezvsebin-skim frazam postavlja Os nasproti z Ba-stianinijevimi izjavami resna in pravična načela. Nova Italija, ki je država vseh plemenitih vzgonov in vseh idejnih bitk ni mogla drugače govoriti Bastianinijeve izjave odpirajo torej čudovita obzorja za evropsko pomirjenje in za lojalno celinsko vzajemnost med vsemi nar»di. Madrid, 22. maja s. Govor državnega podtajnika za zunanje zadeve Bastianinija je še vedno glavni predmet komentarjev v španskem tisku. List »ABC« piše, da se hoče Italija svobodno gibati v Sredozemlju in zagotoviti svojemu prebivalstvu stalno večje delo. Brez svobode pomorskih poti jn brez udeležbe pri na- ravnih bogastvih na svetu bo Italija stalno hlapčevala. Zahteve Italije so torej upravičene in človeške in njena borba je obenem borba za življenje njenega naroda. List »Arriba« pravi, da Italija stremi za tem, da bi bili rešeni narodni in mednarodni problemi, ki jih je ustvarila versajska pogodba, in je s tem dokazala, da jo preveva izrazito evropski duh. List pristavlja, da so besede državnega podtajnika Bastianinija ponovno potrdile temeljne cilje italijanske politike, ki so priznanje in obramba narodne svobode vseh narodov za dosego gospodarske svobode. Medtem, ko se Italija bori za ta cilj, zaključuje list, se Angleži, ki so že pred oboroženo vojno sprožili svojo gospodarsko vojno, tudi danes borijo le za to, da bi zasužnjili v vsej obliki, predvsem pa v gospodarskem pogledu, evropske države. Helsinki, 22. maja. s. Finski tisk se obširno bavi z govorom državnega podtajnika Bastianinija pred zunanjo komisijo italijanskega senata. List »Svenska Pressen« je objavil svoj komentar pod naslovom »Italija ni nikoli hotela zatirati drugih narodov. — Bastianinijev prikaz italijanske politike v zadnjem času.« List »Hufvuds Tagsbladett« objavlja z velikimi črkami: »Svoboda in pravica sta političen smoter Italije. Bastianinijeva pojasnila glede italijanskih načel in stremljenj.« List »Socialdemoltraten« je dal svojemu uvodniku tale naslov; »Italija ne bo kapitulirala. Bastianini je govoril pred zunanjo komisijo senata. Sredozemlje je pot zadruge in življenje za Italijo.« v Ankara, 23.. maja. s. »Ulus« je objavil na prvi strani celotno besedilo Bastian-nijevega govora z naslovom: »Italija noče biti suženj, niti politično podrejena. — Novi red ne pomeni vsiljenega režima ne za velike in ne za majhne države.« Gali&ka prostovoljska legija Berlin, 23. maja. s. fe Lvova poročajo, da je bila te dni ustanovljena gališka prostovoljk ska legija v obliki pehotne divizije. Ta legija je bik, naglašajo v Berlinu, sestavljena v najkrajšem času, in sicer v manj kakor 14 dneh. Mnogi tisoči galiških prebivalcev se š& dalje javljajo pri nabornih uradih. V guberna-terski palači je bila te dni svečanost ustanovitve tega novega oboroženega oddelka. Gene» ralni guberner dr. Frank je v govoru častnikom in vojakom gališke legije med drugim naglašal, da si je gališki narod z aktivnim sodelovanjem v borbi proti boljševizmu pridobil čast branilcev evropske kulture. Praznik pehote Poslanica Nj. Vis. princa Piemontskega vojakom O priliki praznika pehote je Kr. Vis. princ Piemontski naslovil na vojake tole poslanico: Rim, 24. maja 1943-XXI. Vojlaki Italije! Na sveti dan smo o priliki spomina na več ko stoletna dejanja naše pehote v tem tretjem letu vojne močno zaposleni. Menjajoče se dogajanje borbe, ki po obsegu in trdoči prekaša sleherno mejo, ki bi si jo mogli predstavljati, je na slehernem prizorišču operacij še bolj poudarilo vašo vztrajnost in vašo hrabrost. Novo orožje in nova sredstva so se proučevala in uporabila, da bi obvladali sovražnika; nad vsemi pa se je vselej odločilno uveljavila akcija pehotnega vojaka. Lahko ste ponosni na to, obenem pa morate biti prepričani, da vam ta čast nalaga, da še bolj kakor v preteklosti posvetite sleherno svojo duhovno, fizično in umsko silo boljši izpolnitvi vaših nalog, in to neumorno in brez negotovosti. To boste storili v imenu vaših tovarišev, ki so padli veličino Domovine! Maršal Italije, vrhovni poveljnk pehote Umberto di Savoia.« * Milan, 23. maja. s. Praznik pehote je bil proslavljen v duhovni skupnosti med povratniki in borci, ki ovekoveoujejo z orožjem slavne tradicije »pravice bitk«. Ob 10.30 je imel imejitelj zlate kolajne Carlo Borsano, vojni slepec in inšpektor PNF, slavnostni govor ob navzočnosti zastopnikov oblasti, hierarhov, zastopnikov pehotnih oddelkov, Črnih srajc in vojaških združenj. Carlo Borsani, ki so ga navzoči često prekinili z viharnim odobravanjem, je govoril o junaških dejanjih pehote, ki je vedno pripravljena za preizkušnjo in za vsako žrtev in je neomajna v odporu ter vzvišena v junaštvu. Nato se je stvoril sprevod po cestah k svetišču padlih in na spominske plošče, ki spominjajo na najvišjo žrtev pešcev brigade »Cuneo«, so bili položeni lovorjevi venci. Obisk Nj. Vel. Kralja ia Cesarja pri letalcih Rim, 24. maja. s. Nj. Vel. Kralj in Cesai je v spremstvu šefa glavnega stana Kr. letalstva ob-skal na nekem letal šču na operacijskem področju nova letala letalske armade, pri čemer je prisostvoval nekaterim praktičnim vajam- v njihovi uporabi. Ko je zapustil letališče, je izrazil svoje visoko zadovoljstvo. Zsra goreče pozdravlja bataljone črnih srajc Zara, 23. maja s. Tukajšnje prebivalstvo je pozdravilo s toplimi manifestacijami bataljone Črnih srajc, sestavljenih po večini iz skvadristov, ki so premeščeni v druga uporabnostna področja. Guverner Dalma-zie je sprejel poveljnika skupine in mu izrazil pohvalo zaradi hrabrega zadržanja oddelkov. Prefekt Barbera. ki ima čin generala Milice, je izročil bataljonom znake, posvečene slavnim padlim, zvezni tajnik pa je sporočil SKvadristom pozdrav Stranke ter obdaroval vse legionarje. Železni oddelki so defilirali pred divizijskim poveljnikom, ki je Črne srajce goreče pozdravil in izrazil svoj ponos, ker poveljuje vojakom tako trdne fašistične preka] jeno-sti. Pred odhodom iz Zare so se bataljoni poklonili v svetiščih padlih v vojni in Revoluciji. Oh četrti obletnici jeklenega pakta Zagreb, 23. maja. s. Ves tisk posveča obširne članke četrti obleKiicii jeklenega pakta. »Nova Hrvatska« piše: Italijanski in nemški narod, ki sta bila po prejšnji vojni osleparjena in brez deieža pri svetovnih dobrinah, sta danes bolj kakor kdaj zedi-njena v borbi za svoje svete pravice. Ob strani sil pakta se borijo drugi narodi, kl tvorijo gigantski blok 300 milijonov ljudi, odločenih doseči zmago. »Hrvatski Narod« pripominja, da pakt ne jamči samo obrambo interesov obeh narodov, temveč vseh mladih narodov Evrope. List zaključuje: Učinkovitost jeklenega pakta je očitna tudi v borbi hrvatskega naroda, kateremu je olajšal uresničenje stoletnih stremljenj po neodvisnosti, kar dokazuje, kako pomemben je pakt ne samo za italijansko-nemške odnose, temveč tudi za male evropske države. Bukarešta, 23. maja. s. Listi objavljajo pod velikimi naslovi brzojavke, ki so jih izmenjali Kralj in Cesar, Hitler. Duce in Ribbentrop ob četrti obletnici podpisa jeklenega pakta. Nekateri listi so objavili tudi slike Kralja, Duceja in Hitlerja. Madrid, 23. maja. s. Tisk poroča o obletnici prijateljskega in zavezniškega ita-lij ansko-nemškega pakta in objavlja poslanice Kralja in Cesarja, Hitlerja in Musso-linija ter podčrtava, da tvorita oba naroda neločljivo skupnost pred sleherno sovražno akcijo. Nov! uspehi nemških podmornic na Atlantiku Deset ladij s ssjooo tunand potopljenih, štiri nadaSfole Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. V Sredozemlju so nemška letala preteklo noč napadla ladijske cilje in vojaške nar prave v pristanišču Djidjelli ju. Podmornice so v hudih borbah potopile v močno zavarovanih konvojih na severnem Atlantiku in med posameznimi lovi 10 ladij s skupno 55.000 br. reg. tonami. Nadaljnje štiri ladje so bile torpedirane. Njihove potopitve zaradi močne obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Neko bojno letalo je z bombnim zadetkom hudo poškodovalo na Atlantiku sovražno trgovsko ladjo. Neka podmornica je nad Biskajskim zalivom sestrelila sovražni bombnik. Oddelki sovražnih bombnikov so preteklo noč odvrgli številne rušilne in zažigalne bombe na Dortmund. Prebivalstvo je imelo izgube in povzročena je bila znatna stvarna škoda. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 33 napadajočih letel, med njimi v glavnem štirimotorni bombniki. Nemška brza bojna letala so včeraj podnevi napadli iz nizke višine južnoen-gleški pristaniški mesti Bcurnemouth in Hastings. V noči na 24. maja je letalstvo z močnimi silami ponovno ns padlo ladjedelnico v Sunderlandu. Na mestnem in pristaniškem področju so nastali zaradi bombnih zadetkov veliki požari. Pred poletnimi ofenzivami na vzhodu Berlin, 21. maja. s. V dobi, ko se kakor obi« čajno ob pričetku vojne, piše med drugim vojaški sotrudnik DNB, dokončujejo zadnje priprave med pojetno dobo, s katero 6£ bo pričela nova vrsta operacij, se lahko trdi, da se na nemški strani izvajajo vsi vnaprej določeni načrti, vendar pa ni mogoče reči, aH gre za obrambne ali ofenzivne načrte. Ni več tajnost, da temeljijo ti načrti na obširnih in točnih iz« sledkih letalstva in posebnih edinic nemške mornarice. Tako ima danes nemško vrhovno poveljništvo jaapo predstavo o sovražnikovi razvrstitvi, ki je' bila zaključena pred nekaj tedni, in zlasti o vsem. kar je sovietsko po-veljnštvo pripravilo južno od Moskve in na področju Kurska. Po ugotovitvah ima sovražnik namen, pričeti velko poletno ofenzivo in odstraniti nemški klin na področju Orla. Kar moramo upoštevati, dodaja vojaški so« delavec DNB, predvsem zato, ker bo gotovo znatno vplivalo na potek bodočih dogodkov, je dejstvo, da so mnogi Rusi. Ukrajinci, koza« ki, Tatari, Kavkazijci predstavniki raznih osvobojenih ljudstev in tistih, ki so še pod sovjetskim jarmom, ustvarili strnjene skupine prosto- voljcev in se pripravljajo za sodelovanje bi za dosego svoje neodvisnosti in svobode. Edini stvarni element na vzhodni fronti, zaključuje vojaški sodelavec DNB, so nagla izvrševanja poizkusov napadalnih čet, ki so zanesljivi napovedovalci bodočih operacij večjih obsežnosti. Živahno udejstvovanje nemškega letalstva Berlin, 23. maja. V zadnjih 24 urah so boljševiki izgubili na vzhodni fronti, kakor se doznava iz vojaškega vira 53 letaL Nemški lovci so sestrelili v Sredozemlju 22. maja 15 sovražnih letal. Pred kavkaSko obalo je nemško letalstvo včeraj potopilo več sovjetskih tovornih ladij. V odseku Krimska je so nemška bojna letala učinkovito bombardirala sovjetske železniške zveze, zlasti prizadeti sta bili železniški postaji Volčansk in Kursk, kjer je bilo zažganih mnogo vlakov s četami. Doznava se nadalje, da so lahki bombniki 22. maja potopili na Severnem morju 3.000-tonsko trgovsko ladjo. S finskega bojišča Helsinki. 23. maja s. V zadnjih 24 urah se ni zgodilo nič pomembnega na kopnih frontah. Finsko letalstvo je močno bombardiralo sovjetsko zaledje in zadelo želfz-niške proge in taborišča. V borbi so finski lovci vzhodno od otoka Suursaarija brez izgub sestrelili dve rdeči letali tipa »Lag-3«. Važno delo malih nemških vojnih ladij Berlin, 23. maja. &. »Borsenzeitung« prikazuje in opozarja na brezhrupno, toda izredno varno delo, ki ga neutrudno opravljajo edinice maj« hne in najmanjše tonaže nemške mornarice v Rokavskem prelivu. Članek je napisal kontre-admiral Briininghaus. Nemci uporabljajo majhne edinioe predvsem za izvidniške namene, za nadzorovanje sovražnega udejstvovanja ob angleški obali in za morebitno onemogočanje osredotočenj in pre» meščanj vojnih ladij, transportnih ladij, izkr-cevalnih edinic. konvojev itd. Poleg izvidniške-ga udejstvovanja majhne edinice tudi naglo na* padajo ladje večje tonaže ter enako sovražne tdmice, zlasti ponoči Te edinice so izredno važne tudi za podmorniško vojno, v kolikor zaposlujejo na tem področju znatne sile torpede vk, ki bi sicer lahko spremljale konvoje. Kontreadmiral Briiningshaus ugotavlja končno, da se je delo lahkih edinic vedno bolj uveljavljalo v Rokavskem prelivu in doseglo važne vojne uspehe. Potopile so doslej 39 vej« nih ladij, med njimi 15 rušilcev, nad 140 trgovskih ladij a približno 600.000 tonami. Dva junaka z vzhodne fronte Rim, 23. maja. s. Novi dokazi hrabrosti naših borcev na ruski fronti prihajajo na dan. Poročajo o junaški smrti polkovnika Renata Darija Lupa, ki je padel ob Doncu. Rojen je bil 23. julija 1. 1893. Kot rezervni podporočnik se je v juliju 1. 1915 udeležil prvih vojnih operacij na avstrijski fronti kot poveljnik oddelka brigade »Regina«. Ranjen je bil 28. oktobra, nato pa se je vrnil na fronto v vrste 113. pehotnega polka. V juliju L 1916 je postal aktiven častnik in si ^e s svojimi borbenimi krepostmi zaslužil prvo srebrno kolajno, dne 2. novembra pa drugo srebrno kolajno pri Novi vasi. p0 treh dneh najhujše borbe je hudo ranjen ostal v črti in vzypodbujal k odporu z besedo in zgledom, dokler ni prišlo oja-čenje. V decembru 1. 1927 je postal kapitan, v septembru 1. 1937 major, 16, septembra 1. 1940 pa podpolkovnik. Na ruski fronti se je udeležil dolgega in najtežjega pohoda preti boljševiškim tolpam in obnavljal junaška dejanja. Dne 22. januarja je na čelu 3. bataljona 38. pehotnega polka na cesti v bližini Alijevke polkovnik Lupo napadel sovražnika. Ne več mlad po letih, toda trdnega telesa in borbenega duha, je vodil svoje pešce v boj. Položaj je bil težaven. nasprotnik močan. »Pojdimo naprej! Na nas je vrsta!« je vzkliknil na glas in se prvi vrgel proti sovražni skupini ter potegnil za seboj ofeirje in vojake. Vojaki so se tresli za dragoceno življenje svojega poveljnika in navdušeni z zgledom so mu sledili z enako vnemo, smatrajoč se skoraj za neranljive. Mladi so bili in tudi polkovnik je bil mlad. Zdelo se je kakor da gre za igro ali manever. Napredoval je kakor v paradi z dvignjeno glavo, prezirajoč nevarnost in vZklikal: »Naprej, dečki!« Tu je bila njegova zadnja in najvišja vzpodbuda. Trenutek nato so mu krogle iz strojnice prebUe prsa. Njegovi možje so nadaljevali napad po kratkem oklevanju, šli so naprej s še večjo smelostjo in premagali sovražnika. Dragoceni sadovi fašistične agrarne politike Berlin, 23. maja s. »Lokal Anzeiger« je danes objavil celo stran pregleda o evropskem poljedelskem položaju. Polovica tega pregleda je posvečena Italiji. Fotografije in diagrami krasijo članek, v katerem se poudarja, da ugodne vremenske prilike omogočajo letos pridobitev celega meseca pri poljedelskih delih v primeri s prejšnjim letom. Se nikoli ni bilo poljedelstvo tako življenjsko važen činitelj kakor v teh letih vojne zaradi nizkotnega blokiranja, ki so ga sovražniki izkušali izvesti okrog držav Osi in Evrope sploh. List omenja, da je Duce že mnogo let pred vojno spoznal skrajno važnost poljedelstva za življenje držaje tpr mu je posve- til vso svojo skrb in dal narodu geslo, ki je program, katerega se je država zvesto držala: pridelati je treba več! Po tem načelu je fašistična agrarna politika neutrudno pospeševala poljedelstvo, naslanjajoč se na dva izredno važna m genialna Mussolinijevska ukrepa, na žitno bitko, pričeto že leta f925. in na zakon o izboljševanju zemlje iz leta 1928. Italija je že v mirnem času vse storila za povečanje obdelovalne površine svoje produktivne zemlje. List pravi po očrtu zgodovine čudovitega postopka izsuševanja močvirij, da je Italija znala uresničiti čudež spojitve med staro in novo žetvijo. Rim, 23. maja. s. Junaško dejanje poročnika Guida Concefttija potrjuje znova junaško borbenost i* sposobnost rezervmA oficirjev, ki v plemenitem tekmovanju s tovariši v aktivni službi pišejo nepozabne stvari junaške lepote. Concetti je bil rojen v Rimu 3. junija L 1913. Promoviral je za doktorja medicine in se je hotel udeležiti etiopske vojne v vrstah 6. bataljona črnih srajc. Prekinil je študije in. se aopet prostovoljno boril v Španiji proti boljševizmu, to pot kot rezervni podporočnik t. bataljonu strojničarjev v »Frscce«. Navdušeno in zelo hrabro se je udeležil najbolj tveganih akcij na vzhodni fronti in si pridobil najvišje pohvale ter skrajno preda« nost mož, ki jim je poveljeval. Postal, je poročnik in je bil zopet pozvan pod orožje v sedanji vojni. Prosil je, naj ga uvrstijo med padalce. Prevzel je poveljstvo nad ter vidniškim oddelkom in je v številnih akcijah dokazal svojo vnemo. Dne 11. decembra 1. 1942 je Concetti na fronti ob Donu dosegel vrhunec junaštva. Tega dne so se oddelki 38. polka ostro borili s sovražnikom. ki je grozil s probojem. Treba je bil« zopet zavzeti izgubljeno utrjeno postojanko. Velika ura zanj je prišla. Napadel je. Mnogo njegovih je padlo. »Naprej! JJg* prej!« je vzklikal preostalim, toda ogenj sovražnika mu je zaprl pot in ko je zopet vzkliknil »Naprej,« je bil zadet v čelo. »Gospod poročnik, ali ste ranjeni,« ga je vprašal njegov narednik, ki se mu je približal, da bi mu pomagal. Concetti ga je pogledal, se nasmehnil in še mogel red r vzpodbudo: »Ne morem se več premakniti, toda vi pojdite naprej, naprej!« Pustil A je pomagati, da je zagrabil zadnjo bombo in jo vrgel na sovražnika. V tem dejanju, ki je postalo že simbol, je izdihnil in kaoal Se po smrti pot do zmage. Juna&ca učiteljica Cattaro, 23. maja. s. Osnovnošolski učiteljici Margheriti Comai, kl služi v cat-tarski pokrajini, je bil podeljen križec za vojaško hrabrost z naslednjo obrazložitvijo: Kot edina italijanska žena, učiteljica v neki vasi, ki je bila nedavno anektirana, je vztrajala, ko se je iqajhna posadke, , ogrožena od uporniških tolp, utrdila v nekem poslopju med vojaki in ni odšla na varno drugam, kakor so ji svetovali ostali prebivalci, temveč je ljubeznivo negovala nekatere ranjence. Ko so jo večkrat prosili,- naj se oddalji, je ponosno odgovorila, da je njena dolžnost ostati tam, kjer je njeno, čeprav skromno delo lahko kortat. np bratom pod orožjem. Izkazala se je kot žena izbranih svojcev, plemenitosti čustvovanja m goreče ljubezni do domovine. — Gornji Orahovac, Balkan, 18. d« 14. februarja 1942-XX. Razpisi Kmfenie Novi Sleparski manever Kremlja naj bi preslepil proti-baljševiško razpoloženo prebivalstvo v Angliji in Ameriki Stockholm, 23. maja. s. V »Pravd1« z dne 15. maja je bil objavljen sklep predsednika kominterne, na podlagi katerega se ra izpušča komunistična internacionala kot vodilno središče komun*stičnega gibanja v posameznih državah. Razpust tretje internacionale, ki se je izvršil po uradnem priznanju vseh komunisfčnih strank v vseh državah, ko so povezane kot klientela An-gloameričanov, je nov propagandni manever Moskve, katerega sta verjetno na svetovala Stalinu Roosevelt {n Churchill, ki sta v velikih skrbeh zaradi naraščajočega pritiska protiboljševiškega g banja, ki se pojavlja v državah, povezanih s Sovjetsko zvezo. Toda trik je preveč otroški ter špekulira preveč na človeško omejenost da bi mogel k^gar koli preslepiti, znano je, da se komunizem v raznih državah sveta navdihuje, vodi iQ neposredno nadzoruje iz Kremlja. To je gibanje za svetovno revo-lucMo in kominterna, ki je istovetna z moskovsko vlado, ne more sama sebe odpraviti. Tretja internacionala skuša zdaj odvreči 3vo;'o s krvjo in barbarstvom prepojeno obleko. Pod novim videzom pa osrednji odbor tretje internac'onale nadaljuje svoje dele v stalnem stremljenju po svetovni revoluciji. S tem sleparstvom hočeta Roosevelt in Churchill popularizirati med anglosašk:m prebvalstvom nenaravno zavezništvo z boljševiki. Toda sleparija je oč tna in tudi groteskna. Berlin, 23. maja. s. Razpust tretje internacionale je predmet beležke Politič-no-diplomatske korespondence, ki prikazuje v svojih osnovnih argumentih mnenje nemškega tiska, kateri se obširno bavi s tem novim manevrom boljševiške propagande in angleško-ameriške propagande. Poiuradna beležka meni, da se je moral Stalin poslužiti hote ali nehote tega izrednega ukrepa potem, ko so se izjalovili njegovi prvotni načrti, da bi lahko prisostvoval borbi evropskih narodov kot navidezno desinteresiran gledalec in da bi j potem ob pravem času, ko bi se mu zdele stvari dozorele, posredoval in kot tretji imel dobiček v prepiru d^eh. Ko se je to upanje razblinilo, se je moral Stalin rehabilitirati pred svojimi novimi angleškimi in ameriškimi zavezniki. Moral si je ustvariti novo politično devištve pred drugimi narodi sveta, katerih sodba o boljševiški Rusiji je bila vse prej kakor dobrohotna. Odveč je pripomniti, da je ta ukrep Kremlja čisto formalen in je nekakšna krinka, s katero upa prevratno in uničevalno boljševiško delovanje kakor prej in morda še bolj doseči svoje namene. Gre torej samo za manever čisto spekulativne-ga značaja, da bi se uvedla v sovjetsko politiko nova zvijača, ki ne more preslepiti nikogar, kdor pozna metode boljševizma, čeprav je zelo rafinirana. Ni mogoče niti govoriti, nadaljuje list, o pravcatem presenečenju. Od zaključku zatrjuje beležka nemškega zunanjega ministrstva, da diti načela neposrednim nujnostim, kar je komunizem v vsej svoji zgodovini vedno delal. Sklep hoče prikamti, da se Rusija sedaj bori samo kot narod, neodvisno od svojega političnega bistva, in da so komunistične skupine v ostalih državah narodne stranke, ki nimajo ničesar opraviti s svetovno organizacijo Sovjetske zveze. Trik ni mogel nikogar presenetiti, ker je tako jasen, kakor igra v zvezi s katjmsko jamo. Sedmi svetovni kongres tretje internacionale je 1. 1935. prepustil svojo nalogo ljudskim frontam, hlineč se, da se je komunizem odpovedal solelovanju z meščanskimi levičarskimi skupinami in na ta način je rdeči car lahko presenetil naivne demokracije. Mi že vemo, ka j je komunistično sodelovanje z levičarskimi republikanci ta o tem ve nekaj tudi Francija. List nadaljuje takole: Današnji manever ni prav nič drugačen kakor tedanji in ne bo škodoval nikakor udejstvovanju tretje internacionale, ka jti komunisti vsega sveta prav dobro vedo, čemu služijo in kako morajo služiti, poznajo taktična načela Marxa, Lenina to Opozorilo Tiskovni urad Visokega komisarijata obvešča: Do 3L maja t. 1. morajo lastniki sami poskrbeti za odstranitev zidnih lepakov, k} se nanašajo na že zastarele dogodke ter so izpostavljeni v trgovinah in v javnih lokalih v mestu in v občinah pokrajine. Določba se ne nanaša na z'-dm časopis »Lubiana nuova«. Ako lastn'ki ne bodo v določenem roku poskrbeli v tem smislu, bodo odstranitev izvršile občine na stroške prizadetih. Stalina ta vedo, da določa ČL 30 komta-ternskih statutov, da. mora biti komunistična stranka vedno pripravljena pretvoriti se na skrivaj. Metaimorfoza, pod katero se predstavljajo sedaj te stranke, je tak da hočejo veljati za narodne stranke ta se bodo lahko še ponudile za sodelovanje v že obstoječih vladah in v možnih bodočih vladah, toda, kdo jim bo lahko verjel? Ni mogoče, da bi se kdo našel, ki bi jim verjel. Ob zaključku pravi list, da ostaja cilj komunistične internacionale vedr.o isti, rdeča revolucija, ki sta jo svetu napovedala v komunističnem manifestu Mane ta Engels v drugi polovici prejšnjega stoletja, čeprav spreminja komunistična internacionala svojo oblfiko, ker ni primerna sedanjemu trenutku. Anglosaško mešetarjenfe z Moskvo Zakulisne spletke se nadaljujejo in anglosaški zavezniki zahtevajo drug od drugega pomoč! Berlin, 24. maja. V tukajšnjih krogih beležijo z ironijo vse. kar poroča anglosaško časopisje glede Daviesovih razgovorov v Moskvi. Razumljivo je, da jim pripisuje velik pomen, vendar je značilno, da skuša obenem na vse načine prepričati čitatelje. Tako poročajo, da je prvi sprejem Daviesa pri Stalinu trajal tri ure in da je banket, ki ga je Molotov priredil na čast Roose vel t ovem u odposlancu, potekel v prisrčnem ozračju, kakršnega kronika sprejemov v Kremlju ni še doslej zabeležila. Še bolj zanimiva, da ne rečemo smešna, pa so nekatera odkritja o vsebini predsednikove poslanice, izročene Stalinu, kakor tudi o zaupnih sporočilih, ki jih je Davies sporočil sovjetskemu maršalu v smislu navodil, ki jih je v zadnjem hipu prejel iz Washingtona, v zadnjem hipu namreč — po odobritvi vojaških načrtov, ki so jih šefi glavnih stanov zavezniških oborožen ;h sil predložili po svojih posvetih. Nastaja sum. da je namen vseh teh izlivov anglosaške oropagande, da pripravijo uspavano ozračje v pričakovanju povsem drugačnega razvoja, kakor so si ga zavezniki pred časom zamislili in ki bi moral biti sedaj uresničen. Ta sum, pripominjajo v tukajšnjih političnih krogih, je razviden celo iz uvodnika nekega ženevskega lista, torej nevtralnega dnevnika, ki ni nikdar pokazal : prevelike vneme za nemško stvar. Že- je vrhovni sovjet bržkone na Rooseveltove | nevski list piše namreč na nekem mestu, nasvete odpravil tretjo internacionalo, da bi namesto nje zaigrala sedanjemu političnemu trenutku primernejša vloga. Razpust komunistične internacionale se mora smatrati za enega izmed najbolj rafinira-nih propagandnih manevrov boljševikov. Beležka, ki obravnava razloge, zaradi katerih je Stalin izvedel ta sklep in s katerim bo trinog v Kremlju lahko odslej nadaljeval in celo še bolj ojačil svojo boljševiško kampanjo na svetu in zakrinkal svo.ie prevratno udejstvovanje pod zaščito mednarodnega prava, ki mu lahko odpre vrata v razne države v zakoniti obliki, se trdi nadalje, da se bo Stalin predstavil kot zastopnik narodne Rusije. Roosevelt je bržkone dopovedal zavezniku, da je prišel primeren trenutek, ko se mora glede na nasprotne struje ameriške javnosti zakrinkati s plaščem nacionalizma. V Evropi. podčrtava dopisnik DNB. imajo vsi odprte oči in nikogar ne more več preslepiti sleparija take vrste. Berlin, 24. maja. s. Ponedeljski listi se obši rno bavi j o z razpustitvijo komunistične internacionale, ki jo je odredil Stalin, in objavljajo predvsem odmev dogodka po vsem svetu, zlasti v Italiji, Španiji in v nevtralnih državah. »Volkischer Beobach-ter« piše, da je po komentar.rih, ki jih je Stalinov sklep zbudil v sovražnem taboru. lahko razumeti, da gre v bistvu za propagandni manever po ukazu mednarodnega židovstva. List podčrtava, da je šef švedskih komunistov Sven Linderot nesramno zatrdil, da so vsa sredstva za tiresničenje svetovne revolucije in za dosego oblasti nad svetom dobra. To dokazuje, da razpust internacionale ni prišel nepričakovano. — »Zwolfuhrblatt« poudarja, da je- Kominterna skupek najbolj znanih anarhistov iz vsega sveta in vodstvo svetovne revolucije. V nobenem primeru se ne more boljševizem odreči tretji in-ternacionali, kajti to bi pomenilo odreči se lastnim izvorom. Ce bi se Stalin res odločil odstraniti to ustanovo, bi moral najprej obračunati z boljševizmom in nato še sam izginiti. Bržkone mislite Churchill in Roosevelt, da bosta izkoreninila na ta način bojazen, ki ga imajo prebivalci njunih držav pred boljševizmom, toda s tem dokazujeta otroško naivnost in nenavadno omejenost Bukarešta, 24. maja. s. »Cuventul« komentira razpustitev kominterne in trdi, da gre za enostavno taktiko s katero se namerava spraviti v zmoto tiste, ki bi bili pripravljeni veroati v spreobrnitev boljševizma-. Manever hoče nadalje olajšati udejstvovanje komunističnih organizacij v raznih dišavah ob zaključitvi odgovornosti moskovske vlade. Madrid, 23. ma ja. s. Napovedano razpustitev komunistične internacionale so sprejeli tu s skrajno hladnostjo. Tukajšnji krogi jo smatrajo za zahrbten manever Stalina, ki bi rad imel svobodne roke v vodstvu komunističnega gibanja v vseh državah, obenem pa se otresel sleherne odgovornosti. Po svetovni vojni ustvarjene okoliščine, zaradi katerih Moskva »priporoča« razpust komunistične internacionale, se prikazujejo kot nujnost za Stalina, da si pridobi s hinavskim manevrom zaupanje velikih množic Amerike ta Anglije, ki so sovražne komunizmu, njegov cilj pa ostaja Vedno isti, boljSeviziranje sveta. List »Arriba « se bavi v uvodniku o razpustu komunistične internacionale, dekre-jtirane iz Moskve, ter opozarja na hinavšči-no tega ukrepa, ki je samo izvajanje stare zapovedi Karla Marxa, da Je treba podre- da je med zavezniškimi velesilami samo navidezna enakost pogledov in načrtov. Iz tega pa izhaja, da sta se Velika Britanija in Amerika, čeprav sip se polastili prednjih postojank afriške celine, znašli v strateškem pogledu v istem položaju' kakor prej. To dokazuje med drugim dejstvo, da je njuna politika nasproti Moskvi ostala nespremenjena, odnosno, da je še bolj subtilna. Zdi se, da hočejo Anglosasi pred svojim poskusom izkrcanja na evropski celini dobiti neko zagotovilo od Stalina, namreč, da bodo tudi Rusi prešli v napad od Baltika do Črnega morja. Stalin pa zopet zahteva, naj se zavezniki odločijo odpreti tako zvano »drugo, bojišče«, da bi se nemški pritisk na vzhodu zmanjšal in da bi se mogle sovjetske oborožene sile z boljšim upanjem v uspeh pripraviti za novo poletno bojevanje. Najlepše pa je, da obveznih zagotovil ni bilo doslej ne z ene ne z druge strani; Churchill je bil v svojem poslednjem govoru celo precej dvoumen glede otvoritve tako zvanega drugega bojišča. To so razlogi, zaradi katerih 1e Davies prinesel s seboj uradno povabilo za sestanek v troje, ki naj bi bil v kraju, zelo oddaljenem od Zedinjenih držav, morda v Vladivostoku. Ako bi Stalin to povabifo sprejel, bi bil Churchill pripravljen počakati še nekaj časa v Washingtonu. Vla-divostok bi bil baje idealen kraj za tak sestanek, ker bi tja lahko prišel tudi Čangkajšek. Ako bi se Stalin ne odzval tem Roose-veltovim pobudam, bi bil Davies pooblaščen, da mu sporoči, kar bi mu sicer osebno sporočila Roosevelt in Churchill, namreč neka obvezna zagotovila glede drugega bojišča in glede nekaterih bolj ali manj kočljivih perečih političnih vprašani. Beneš. ki se kakor znano tudi mudi v Washingtonu, bi takoj nato odpotoval v Moskvo kot pooblaščenec raznih intere-sirancev. vštevši Poljake. Skratka, po pisanju švicarskega tolmača se zdi, da Angleži in Američani navzlic vsem svojim uspehom in navzlic ojačenju njihovega voinega stroja še vedno ne drže noža za ročaj, niti nasproti svojemu sovjetskemu zavezniku. Dejstvo je namreč takšno, da vsaka izmed pomembnejših »zavezniških« sil samo streže drugi po življenju in da druga drugi niti najmanj ne zaupajo. To pa se-. veda ne pomeni, da bi bil vojaški položaj drugačen v primeru, če bi med niimi zavladala popolna enakost naziranj. Nihče izmed »združenih narodov« se namreč ne zanaša na svojo moč in bi si zato hotel zagotoviti tudi pomoč drugega naroda, preden bi se spustil v nove vojaške akcije. Stalin pa se upravičeno boji, da bi v primeru, ako bi se prvi lotil bojev,, samo opogumil Anglosase k temu, da bi v Ev-roni tvegali čim najmanj in da bi osredotočili ves svoj napor samo na Azijo, kjer so seveda sovjetski interesi drugačni kakor britanski ali ameriški. Giselher Wirsing, eden izmed najuglednejših nemških publicistov, je v listu »liamburger Fremdenblatt« napisal v zvezi s tem med drugim: »Politična vprašanja. ki zanimaio Stalina, pa se ne nanašajo samo na Poljsko, baltiške države in še kako drugo obrobno državo, temveč tudi na azijske in afriške dežele, ld so precej oddaljene od sovjetskega življenjskega" prostora.« Wirsing navaja v tej zvezi delo Kominterne v nekaterih državah Bližnjega vzhoda, kakor v Iraku, Iranu, Siriji, Libanonu in Egiptu, kjer komu- nistična stranka naglo narašča. Seveda bi pa po mnenju Wirsinga ne bilo nič čudnega, ako bi boljševiki navzlic temu hoteli še nadalje ohraniti vsaj etiketo in utegnilo bi se celo zgoditi, da o priliki Davie-sovega obiska vprizore razpust Kominterne. Kakor da bi bil Wirsing to že pričakoval, je agencija Reuter zmagoslavno objavila, da se je tretja internacionala sama razpustila. Na zadevni seji v soboto dopoldne v Moskvi je neki govornik obrazložil. da Kominterna »nima več pogojev za obstoj«. Isti govornik je naposled izjavil, da boljševizem ni izvozno blago, temveč samo notraniepolitično sredstvo za dosego nekega vojaškega cilja. Ta vojaški cilj naj bi bil uspešen odpor proti pričakovanemu nemškemu napadu, ki ga je Hitler napovedal že v svojem političnem evangeliju »Moja borba« L 1923. Samo razpust Kominterne smatrajo v Berlinu za enega izmed najbolj fantastičnih trikov moderne politike in za strategijo, ki ji po iznajdljivosti ne odrekajo izvirnosti, ki pa je na drugi strani vendarle preveč očitna, da bi mogla kogar koli preslepiti ali zapeljati. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal: »Stalin je razpustil tretjo intenjacionalo, ker je že ustvaril četrto, ki naj bi po nje» govem upanju pomenila boljševiško Evropo.-« — Jasno je, da se Neijičija ne bo pustila vplivati po tem novem »bluffu«, boljševizem bo pobijala in ga uničila ne glede na obleko ali krinko, s katero se bo pojavil. (II Piccolo.) Minister Rosenberg o odločilnih trenutkih vojne Berlin, 23. maja. s. V svojem govoru, ki ga je imel v Limburgu pri Frankfurtu, je minister Rosenberg na velikem zborovanju izjavil med drugim, da se nahaja danes nemški narod v odločilnem trenutku svoje zgodovine in se mora zaradi tega boriti za svoj obstoj. Mi vemo, je dejal govornik, kakšni so načrti naših sovražnikov glede nemškega naroda. Uresničiti hočejo, kar niso dosegli leta 1918., uničenje kulturnih vrednot nemške omike in nemškega naroda. Roosevelt zahteva brezpogojno kapitulacijo Nemčije in Stalin dela žalostne načrte za preselitev milijonov Nemcev v Rusijo, kjer naj bi obnavljali v sedanji vojni porušena mesta in bili vpreženi v sovjetski jarem pod bičem GPU. To bi pomenilo stalno suženjstvo za narod. Anglija podpira in vzpodbuja take načrte. Nemčija, ki je stoletja bdela ob vzhodnih mejah in se upirala vdoru tolp s step, je danes tako zasovražena, da za označenje tega sovraštva ni mogoče najti primera. Ta vojna, je zaključil Rosenberg, je dobila najvišji pomen. Hoče med drugim zagotoviti prehrano vsem evropskim narodom in naši vojaki se na vzhodu bore prav za dosego tega cilja. Strah Londončanov zaradi nemških letalskih napadov Stockholm. 22. maja. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je silna eksplozija, ki so jo slišali preteklo soboto med letalskim napadom nemških bombnikov na London in ki ni bila podobna običajnim de* tonacijam po bombah, v ospredju razprav 5n domnev med angleškimi izvedenci. Javnost se nagiba k naziranju. da je moral biti zadet kak važnejši objekt, o katerem oblasti nočejo izdati podrobnosti iz znanili razlogov, tehnični strokovnjaki pa hkrati vprašujejo, če ni začela Nemčija uporabljati novo vrsto bomb z izred» no močnim učinkom. Z vojaške strani ugotavljajo samo dejstva, so pa v ostalem skrajno molčeči. Čim dalje bolj pogosti napadi nemškega letalstva na London so do skrajnosti razrvali živce prebivalstva in pristojne oblasti že razmišljajo, ali bi ne bilo umestno uvesti nov način za letalski alarm, in sicer v tej obliki, da bi mu dali močnejši poudarek, če bi bilo napadajočih letal več ali manj. Po drugem predlogu, ki prav tako ne more imeti nobenih koristi, naj bi bil dan znak za končano nevarnost šele ob zori, čeprav bi se napad že mnogo prej končal, in sicer zato, da bi se prebival* stvo med nočnimi napadi ne spravljalo v posteljo in se moralo potem pri ponovnih napadih tri ali štirikrat zaporedoma zopet zatekati v zaklonišča. Da bi znake siren popolnoma odpravili, kadar bi šlo za manjše napade, pa si tudi ne upajo iz strahu, da ne bi drobci top* niških izstrelkov po nesreči zadevali ljudi na cesti, kakor se je ž« često dogajalo. Uvedba živilskih nakaznic na Portugalskem Lizbona, 23. maja s. Listi javljajo, da se bodo od jutri naprej začele na Portugalskem razdeljevati živilske nakaznice za prebivalstva Naročite se na romane DOBRE KNJIGE ZaHnriv ameriški dokument Claremoris je objavil te dni ▼ listu »H Regime Fasclstac zanimiv članek, v katerem navaja značilen ameriški dokument o zavezništvu anglosaških demokracij s Stalinom. Ugledni pisec piše med drugim: »V Zedinjenih državah so še vedno ljudje, ki ie niso izgubili glave, ali pa. da se bolje izrazimo, ki jih židovski fanatizem še ni osvojil in ki zato z vso odvratnostjo mislijo na zavezništvo s Stalinom in na njegove posledice. Nedavno je ameriška revija »The American Mercury« v New Ycrku objavila »odprto pismo podpredsedniku Wallaceu«, ki ga je napisal Eugen Lyons ta v katerem prihajajo ta čustva povsem jasno do izraza. Lyonsova kritika se nanaša na govor, ki ga je imel Walace na kongresu ameriškesovjetskega prijateljstva. Mnogi Američani so že pred tem motrili navdušeno sodelovanje Wallacea na tem zborovanju z odporom. Udeležili so se ga tudi mnogi izolacijonisti, ki so prej estro napadali vlado, ki pa so se spremenili, čim je Rusija stopila v vojno. Po teh ugotovitvah prehaja Lyons k stvari ta ugotavlja najprej, da sicer občuduje ruski narod, saj ga dobro pozna, ker je bival v Rusiji od L 1928 do leta 1934, toda njegov odpor proti ekscesom sovjetskega sistema narašča prav v sorazmerju z njegovo ljubeznijo do žrtev, namreč ruskega naroda. Zato Lyons ne deli slavospevov, ki jih je WaJlace izpel o sovjetskem režimu. Razumel bi, ako bi državni funkcijonar previdno kaj zamolčal, ne more pa razumeti, ako skuša preslepiti svoje rojake s tem, da proslavlja kot napredek in celo kot demokracijo najbolj odvratne pojave sovjetskega režima. Bolje bi bilo, ako bi se tudi Wallace držal Stalinovega realizma, ki sicer priznava angleško-ameriško vojaško pomoč, ki pa prav nič ne opravičuje ekscasov kapitalizma ta tudi ne podpira ruskih zagovornikov kapitalizma. Ena izmed velikih skrivnosti sedanjega časa je ta, da se smeta kritizirati Roosevelt ta Churchill, ne pa Stalin, da se sme napovedovati in želeti socialna revolucija v Angliji ta Zedinjenih državah, ne pa v Rusiji, in da smeta Willkie in Stalin delati hrup s svojimi zahtevami po drugem bojišču v Evropi, medtem ko je prepovedano govoriti o vprašanju drugega ruskega bojišča proti Japonski. Odgovor na vse te čudeže je lahek: Roosevelt n Churchill vodita vojno z rusko kožo ta če bi bili Rusi poraženi ali bi se morali umakniti, bi se smatrala za izgubljena. Na drugi strani pa imajo Američani nedvomno pravico vedeti, ali bodoči naslednik na predsedniškem mestu govori resno, ko se izreka za »gospodarsko demokracijo« in »vzgojno demokracijo«, kakršni sta v Rusiji, ali pa, ko išče »srednjo pot« med ameriškim in sovjetslcim sistemom. Dan pred Wallaceovlmi izjavami je govoril tudi Stalin. Odkrito je priznal razlike med režimi. Bilo bi smešno, je dejal, ako bi zanikali razliko med ideologijami in socialnimi sistemi držav, ki tvorijo angleško-ameriškcHsovjetsko zvezo. Zanimivo je, da ni govoril o Kitajski, ker je Rusija v daljnovzhodnem konfliktu nevtralna. Svoj govor je zaključil s pripombo, da te razlike ne izključujejo skupne akcije proti skupnemu sovražniku. — Wallace pa ni šel po tej poti; trudil se je nasprotno, da bi skrčil na minimum razlike med ameriškim in sovjetskim sistemom, prikazujoč samo neke navidezne podobnosti, dočim je zamolčal vse »neugodno«. V Ameriki je marsikaj napačnega, toda navzlic temu primeia z Rusijo prav gotovo ne predstavlja najboljšega načina dokazovanja. V svojem govoru, nadaljuje Lyoos, rte vi, Wallace, namignili na zlorabe, ki izhajajo iz demokratskega sistema: »Ko je Rusija opazila nekaj zlorab politične demokracije, je podprla razvoj gospodarske demokracije. V nekem smislu obstoji praktično ravnovesje med gospodarsko ta politično demokracijo. Rusija in Zedinjene države so se trudile, da bi dosegle to praktično srednjo pot.« Ako tako govori takšna osebnost je precej čudno, vsekakor pa se s tem izogibamo bistvu vprašanja, da je namreč absolutna diktatura, dočim so Zedinjene države demokracija. Ni niti besed niti dejanj, ki bi mogla izpolniti vrzeli, ki ločijo državo diktatorske policije s krvavimi »čistkma«, koncentracijskimi tabarišči in milijoni polit čno oraz- pravih ljudi od demokracije, kakršna je ameriška. Zares, nadaljuje Lyons, težko je verjeti, da bi vi zares mislili, da je Rusija demokracija«. Morda ste slabo obveščeni, čeprav pa bi bila dejstva, ki ste jih navedli, točna, ste vprašanje povsem napačno postavili. Svojevoljno ste trdili, da sta politična in gospodarska demokracija dva nasprotna tečaja, ki bi ju ne bilo mogoče spraviti v sklad, češ, da bi se v najboljšem primeru lahko iskala med njima samo »srednja pot«. Mi bi se torej morali boriti za ta kompromis, ne da bi upali v medsebojno dopolntev. Ako postavljate vprašanje v takšni obliki, sprejemate, ne da bi se tega somi zavedali, klas'čno pravilo totalitarizma, da sta gospodarska varnost in politična pravica nespravljiva in da je mogoče prvo doseči le za ceno druge. V tem pogledu bo dala odgovor zgodovina. Vse to pa seveda ne more omiliti dejstva, da je takšne m"sli izrekel funkcijonar, ki se je zavedal, da bo zagovarjal ukaz o pravicah v vladi, ki temelji na nasprotnem načeiu, namreč na načelu, da politična demokracija ne izključuje gospodarske pravičnosti. šele, če se odločimo za protidemokrat-sko misel, da se politična demokracija in gospodarska pravičnost izključujeta, lahko govorimo, kakor ste vi govorili, o »vzgojni demokraciji«, klicujoč se pri tem na državo, kakršna je Rusija, v kateri nihče ne sme čitati, pisati In misliti, česar ni potrdil Stalin, in kjer sta vzgoja in propaganda ena ta Ista stvar. Samo tedaj je mogoče ceniti »gospodarsko demokracijo« pri sistemu, v kameljem sn delavci vezani na državna podjetja, kmetje na zemljo, ki je državna last, kakor stari sužnji, v katerem je v vsaki tvornici policijski agent, kjer se kaznujejo stavke s smrtjo in kjer vodijo milijone ljudi s policijo v delovna taborišča. Ako je res. da stremimo po sovjetskem gospodarstvu, potem je to žalostna vest. Vsekakor pa morate vi, Wallace, kot ameriški funkcijonar. ki ste se s prisego zavezali spoštovati ameriško ustavo, preprečiti to stremljenje. Da ne bo nesporazumov, moramo vsekakor pribiti, da se ameriški narod ne bori za vaše praktično ravnovesje med demokracijo in sovjetizmom. Tako je Lyons pisal v reviji »American Merc*ury« in njegov članek je pomemben, ker nam odkriva, v kakšnem neprijetnem položaju se je znašel velik del ameriške javnosti spričo nenaravnega zavezništva s Stalinom, predvsem spričo stalnega bolj-ševiziranja, kl je Roosevelt nanj pristal samo zato, da bi ustregel tolpi mednarodnih Ž;dov, ki ga podpira, in da bi se pri- liznil tako tudi Stalinu. Tcda na dlani je vzrok, židovska tolpa služI, ameriški narod pa bo v vsakem primeru tisti, ki bo — plačal račune. Naš lesni trg v lanskem leta Letno poročilo Ljubljanske borze za blago in vrednote vsebuje daljša izvajanja o stanju na našem lesnem trgu. Iz tega poročila posnemamo med drugim naslednje: V začetku lanskega leta je bilo na našem lesnem trgu mnogo povpraševanja po lesu vseh vrst, žal pa je bila proizvodnja precej omejena in tudi zaloge niso zadoščale niti za najnujnejša naročila. Stare pokrajine Kraljevine, ki so bile že pred vojno glavni odjemalec našega lesa, so še povečale svoje zanimanje za naš les, zlasti za drva in celulozni les. Večje italijanske pooblaščene tvrdke so zaključile izredno velike količine drv, celuloznega in jamskega lesa, kar je imelo za posledico nenavaden dvig cen. ki jih Je bilo težko kontrolirati. Ker je na drugi strani pretila nevarnost, da bo zaradi znatnega izvoza zmanjkalo drv v sami pokrajini, so bile z uredbo Visokega komisarja sredi leta uradno maksimirane cene mehkemu lesu ((rezanemu in tesanemu), kakor tudi parjeni in neparjeni bukovini. Ukinjeni so bili zasebni nakupi, kontrola glede omenjenih vrst lesa pa je bila poverjena Gozdni milici. Obenem so bile vse zaloge popisane in stavljene pod zaporo. Razne uredbe in razna navodila merodajnih sindikatov so šla za tem, da se tudi naša lesna trgovina kolikor mogoče prilagodi sistemu trgovanja z lesom, ki že več let velja v ostali Kraljevini. Uveden je bil sistem nominiranih. to je za izvoz pooblaščenih tvrdk iz naše pokrajine. Vsi ti ukrepi so imeli namen, omejiti prekomerni izvoz in uvesti nadzorstvo nad proizvodnjo, prodajo in potrošnjo lesa. Zaradi naraslih stroškov proizvodnje in prevoza so tudi cene trdemu lesu narasle, vendar še daleč ne v razmerju, ki je pred vojno veljalo v primeri z mehkim rezanim lesom. Borzni promet je vsega dosegel 768 vagonov nominalnih zaključkov. Proizvodnja mehkega rezanega lesa je bila lani omejena. Sredi leta so bile zaloge dane na razpolago Korporacijskemu ministrstvu z izjemo škoret in desk do 18 mm. Razpoložljive količine tramov so bile odprodane že v prvi polovici leta. Nova proizvodnja pa je izvirala po večini iz predelov, ki so morali biti posekani. Tudi po bukovini je bilo skozi vse leto živahno povpraševanje, tako po hlodih za luščenje, kakor po parjenem in neparje-nem blagu. Posebno zanimanje je vladalo za plohe v debelini najmanj 55 mm. Ponudba je bila v splošnem majhna, ker so zaloge že prej pošle. Zelo živahno je bilo povpraševanje po hrastovinl Skromne razpoložljive zaloge so bile z lahkoto prodane. Takoj je bilo prodano tudi vse razpoložljivo blago ostalih vrst lesa, tako oreha, javorja, bresta, jesena itd. V smislu izdanih predpisov so bile razpoložljive količine drv dane izključno na razpolago Gozdni milici, ki jih je za kritje potreb v pokrajini dodelila trgovcem detajlistom, deloma pa jih je izvozila v Kraljevino. Tudi tu so veljale maksimalne cene. Isto velja za oglje, ki je bilo prav tako na razpolago izključno Gozdni milici. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 25. maja. ob 18.: Vivere insieme. Gostovanje italijanske gledališke družine »Renzo Ricci«:. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sreda. 26. maja. ob 18.: II piccolosanto. Gostovanje italijanske gledališke družine »Renzo Ricci«. Cene od 20 lir navzdol • Gostovanje italijanske gledališče družine »Renzo Ricci«. Danes bodo igrali igro C. G. Viole: »Vivere insieme« (skupno življenje). Dejanje igre se dogaja v današnjih dneh. Osebe: Lorenzo — Renzo Ricci. Magda njegova žena — Eva Magni, Guido Fiore — Tino Bian* chi, Ferrantejeva — Lola Braccmi, Antonio — Manfredo Bianchi. advokat Giurini — Gastone Ciapini. Režiser: Renzi Ricci; scenograf — E. Kaneclin. Tretje in zadnje gostovanje Renzo Riccijeve skupine bo v sredo, ko bodo igrali dramo znanega italijanskega dramatika Roberta Bracca: »II piccolo santo« (Mali svetnik). V tej ptt-dejanski drami nastopajo sledeče osebe: Don Fiorenzo — Renzo Ricci, Giulio — Giulio Op-pi. Annita — Eva Magni, Barbarello — Tino B anchi, Sebastiano — Arnoldo Mortelli, dr. Finzio — Gastone Ciapini. Reginella — Fanca Viglione, Rosaria — A. Maria Bottini Lisetta — Pina Borrione, Mariuccia — Elda De Ce* Mri, Remigio — Manfredo Bianchi, slepec — Edoardo Grasso. Dejanje se godi v vasi Mon-tana de tre Pizzi, v okolici Neaplja. Režiser: R. Ricci; scenograf: E. Kaneclin. OPERA Torek. 25. maja: Zaprto. Sreda. 26. maja, ob 18.: Prodana neve« sta Red Sreda. Četrtek. 27. maja, ob 18.: Madame But-t e r f i y. Red Četrtek. Romane »Dobre knjige« dobdte po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava nadih listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa *»rr>-kajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. 7 In*. Franci Urbas; Naša rodbinska in hišna imena Lcdnlk (Ledenik. Ledenig) je bilu nekdaj naše slovensko ime za najmrzlejši, najbolj le den mesec v letu. za naš sedanji januar. Ledenik pa pozna menda vsak ali iz zemljepisa ali iz hoje na gore. Zelo staro ime je Lokar. ki označuje izde* lovalca lokov. Lok je bil najbolj imenitno in važno orožje za boj ali lov na daljavo. Jn Io* kar je bi! zelo cenjen m uvaževan rokodelec Mlinar. Mlinaric, Mslnar, Malnarič, Mesar, Mesaric, Mizar. Mostar, Mokar Mežnar, Mež-narič, Mežnaršič. Mesojedec. Meglic. Močnik Mrvek in podobnih imen mi m .potreba razlagati. Malek (Malcg). Malic, Majn:k so si prav za prav v bližnjem sorodstvu, ker vse troje izhaja od malica, malika ponekod tudi maimk imenovanega, ki je bii bajeslovno bitje, nekak* šen škrat. Majnik pomeni tudi mesec maj, pa tudi toliko kakor odmev. Ta slednji pomen pa se je že čisto izgubil, vendar pa je zelo značiien za nekdanjo staro narodovo verovanje, kako škrat = odmev = majnik oponaša ljudi. Tako je dobil odmev svoje ime po škratu = majn:ku. Pleteršnik navaja: pastirji vriskajo da od holma do holma majnik (odmev) leti. Malic bi tudi pomenilo majhnega človeka. Mernik je isto kakor kupljemk, votlinska mera za žito in podobno. Kdor meri (zemlje* mereč, geometer)). ie tudi mernik. V planinah so določali in ugotavljali čredniki in planšarji. koliko mleka daje vsaka posamezna molzna žival, kar je služilo potem za pravično m pravilno razdelitev poznejših mlekarskih izdelkov na lastnike živali v čredi. Dan, ko so ugotavljali, koliko mleka daje kaka žival, so nazivali mernik. Naj je dobil in podedoval naš Mernik svoje lepo ime od koder koli, njegovo ime je pristno, zanimivo in lepo. Semkaj spada zelo značilno ime Merčin. MeTČun ki ima tudi svojo zgodovinsko preteklost. Merčun ali merčin je bil uradni, navadno mestni merilec, ki je meril kupcem in prodajalcem žito, vino in druge naprodaj namenjene reči. Tak merčun jc bil zelo važna oseba v srednjeveških mestih Pred nastopom svoje službe je moral priseči pred mestnim sodnikom, da bo vestno, pošteno in neprlstran* sko opravljal svoj pcsel. Nadziral je mero in vago pri trgovcih in obrtnikih v mestu. Če je ugotovil, da je na primer pek pekti prelahek kruh, je peka obsodila mestna oblast na kaj neprijetno kazen. Zaprli so ga v železen koš in ga večkrat potopili v vodo. Kakšen vik in krk je bil pri tej proceduri, si vsakdo lahko sam misli. Kar pa nas še najbolj zanima, ohranilo se nam je več obrazcev takih slovenskih priseg, ki so jih polagali na pa sploh še nis-mj> slišali, vsaj od 1918. dalje ne. Operno vodstvo, ki se je odločilo, da bo izvajalo tudi taka dela, je s tem podvzelo udejstvovanje prve vrste, ki bo morda zelo uspešno izpolnilo vrzeli v naši reprodukciji. Kot prvi izmed nameravanih oratorijev je prišel na vrsto slovenski oratorij »Vnebovzetje«, ki bi ga po vsej pravici imenovali slovensko klasično delo. Ne bi hotel s tem preko mere povzdigniti njegove glas-beijo-vsebinske vrednosti, četudi je ta presegla naša pričakovanja, pač pa je klasičen njegov urejen slog, formalna zaključenost vsaj v sedanji postavi ln dokajšnja inven-cija. S potrebnimi retušami prekomerne dolžine in preobilnega ipstrumentala je uspelo dirigentu delo izčistiti in ga prikazati brez balasta, ki ga je obremenjeval in na premnogih mest;h zabrisal njegove prave odlike. Tako je vstalo pred nami delo mečno homofonične gradnje, dostikrat z znatnimi dramatičnimi posegi v besedilo, toda iskreno in predvsem — docela sloven-. skega ^pačaja. Sattner gotovo ni zelo »globok« skladatelj, kakor navadno pravimo, po svežini in izvirnosti ne dosega kakega Lajovca, s katerim so ga med drugim še za časa Novih Akordov razdruževale precej ostre debate. Toda samonikel in prisrčen je vendar v tol3ci merL da tudi danes ob tolikem razvoju glasbene umetnosti njegovo delo neposredno učinkuje, ogreje in poslušalca dvigne v svoj svet preproste, neproblematične ln tople vernosti. Morda je tudi v tem zelo slovenski, docela »narodno« pa zveni na marsikaterem i ka * Kralj In Cesar je kupil sliko slikarja, ki Je padci v Tunisu. Kralj in Cesar je te dni kupdl za svojo zasebno zbirko sliko »Pokrajina v snegu«, delo Miccia Colomba, slikarja, ki je padel na tuniškem bojišču. Imenovana slika je bila nedavno razstavljena na kolekciji pokojnikovih del. » Konec šolskega pouka na Madžarskem pred b^nkoštmi. Madžarski uradni list je te dni objavil, da bo letošnji poslednji učni cian na vseh madžarskih šolah 2. junij. Za-vršni izpiti morajo biti opravljeni od 5. do 8. junija. Letos ne bo zaključnih slovesnosti in telovadnih nastopov. * Obilna pcšta vojnih ujetnikov preko Vatikana. Informacijska pisarna vatikanskega mesta sporoča, da je prejela v zadnjem času na tisoče sporočil od italijanskih vojnih ujetnikov iz Avstralije, Indije, Južne Afrike, Zedinjenih držav Amerike, iz Kanade ln iz Egipta. Pošta bo postopoma dostavljena naslovnikom. * Smrt profesorja Chiovende. Pred dnevi so italijanski listi zabeležili, da je na tragičen način preminula gospa Luisa Matri-cardi, soproga zn:nega italijanskega patologa 'prof. Maria Chiovende, predavatelja za patologijo na milanski univerzi. Profesorja Chiovendo je vest o ženini smrti tako pre-sunila, da ga je od žalosti zadela kap. Profesor Chioven la je bil eden najmlajših italijanskih vseučiliščnih profesorjev v medicinski stroki. * Proslava SCOIetnice smrti Gcrolaraa Frescobaldija. Italijanski listi beležijo, da bo letos v jeseni proslava 300. obeletnice smrti Gerolama Frescobaldija in sicer v Ferrari. Ob tej priliki bodo priredili posebne glasbene svečanosti, pri kate. ih todo sodelovali gojenci ondctne glasbene šole, ki nosi Frescobaldijevo ime. Komponist Catolica, ravnatelj glasbenega zavola Frescobaldi v FerrEari, je za to priliko zložil posebno kantato za sopran, tenor, bariton. peteroglasni zbor, orkester in orgle. Kantata se bo na Frescobaldrevih svečanostih prvikrat izvajala. * Zimski čevlji za ženske. Ministrstvo za korporacije v Rimu je izdalo navodila, iz kakšnega usnja se smejo izdelovati tipizirani ženski čevlji za zimo. Za zgornje dele ženskega zimskega obuvala se smejo uporabljati samo strojene zajčje kože in usnje iz ribje kože ter kože raznih plaz;lcev. Ne sme se pa uporabljati za te vrste čevljev usnje iz telečjih, konjskih, kozjih in ovčjih kož. Takšno usnje se sme uporabljati samo za izdelovanje čevljev za moške, dečke in delavce. * Za očuvanje poljskih pridelkov. Notranje mhrstrstvo v Rimu je izdalo podrejenim oblastvom okrožnico z napotki, kako je treba cčuvati letino pred morebitnimi sovražnimi napadi. Ker je treba računati s sovražimi poskusi metanja za-žigalnih lističev, naj bo pri vsakem seniku in skednju primerno veKka posoda s pripravljeno vodo za gašenje požarov. Poleg vode morajo biti pripravljene tudi primerne količine peska in zesilje. — Podstrešja gospodarskih poslopij in stanovanj morajo biti prazna, predvsem pa prosta predmetov, ki se radi vnamejo. * Sprememba voznega reda na avtomobilski pregi Gorizia—Aidussina—Po-stumia—Ljubljana. Novemu voznemu redu na državnih železnicah je prilagoden tudi vozni red avtomobilske službe tvrd-ke Ribi, ki oskrbuje avtobusni promet med Gorizioi—Aidussino—Postumio in Ljubljano. Odhod avtobusa iz Gorizije je od 17". maja dalje od 6.45. Avtobusni promet proti Ljubljani se vrši na tej progi samo cb torkih, četrtkih in sobotah. * Sestanek nemških in madžarskih indu-strijcev. Dne 25. maja se bo sestalo v Budimpešti zastopstvo madžarskih in nsmSkih industrijcev. Nemčijo bo zastopal na tem sestanku dr. Max Ilguer, Madžarsko pa bivši minister Tibor Ka-llaj. Sestanek ima namen urediti vprašanje sporazumnega sodelovanja med madžarsko in nemško industrijo. * Ogromna riba pri Vclpriju. Iz Vclprija poročajo, da so or-dotni ribiči uje'i ogromno ribo, ki jo domačini nazivajo »morskega slona«. Ribo je ujel v svoje mreže ribič Pa-rodi. Ko so ribo odrli in stehtali meso, so ugotovili, da je bila žival težka dva stota. Ribo so sevela t ko j vnevčili. * Mrlič se je dvignil na noge. Policijski komisariat v Milanu je bil te dni obveščen » o telefona, da sta en v neki hiši sprla dva sorodnika ter da je eden pobit do smrti. O tem je bila obveščena reševalna postaja, ki je odrinila na lice mesta. Preden so »mrli- ča« dvignili in odnesli v vozilo so ga poškropili s hlalno vodo, nakar se je zdramil ter debelo pogledal. Ugotovili so, da je mož pri pretepu dobil pač precejšnje poškodbe ter se zaradi njih celo onesvestil. To je povzročilo domnevo, da je mrtev. * Odlikovana nemška babica. Neka ham-burška babica je prejela odlikovanje za junaštvo v vojni, ker je bila med letalskim napadom pozvana k postelji neke porodnice ter je izvršila svoje delo navzlic treskanju sovražnih bomb. Tudi na poslopje, kjer je imela babica opravka, je padla sovražna bomba, babica pa je kljub temu ostala mirna na mestu. Predlagana je bila za oid-kovanje, ki ga je sedaj prejela. * Natečaj ža gradnjo ribiških motornih ladij. Rimska »Gazzetta Ufficiale« objavlja dekret italijanske vlade, s katerim se razglaša uspeh natečaja za najboljše graditelje ribiških in motornih ladij. Seznam natečaja obsega 42 imen. * Smrt organizatorja angleških padalcev. Iz Amsterdama poročajo, da se ni vrnil z nekegs poleta general sir Higel Norman, znani organizator pa lalskih oddelkov angleške vojske. * Vlak je ubil starko. 821etna Asunta Ven turi je prišla te dni na postajo v Mon-tuolo, da bi se od tam z vlakom odpeljala v Lucco. Medtem ko je starka prečkala progo, je prihrumela lokomotiva in podrla starko ter jo razmesarila. Ventuiijeva je kasneje podlegla poškodbam. * Stollca za gledališče na Dunaju. Na predlog državnega vodje Baidura ven Sclii-racha je prosvetni minister Rust ustanovil na dunajskem vseučilišču stolico za gledališče. Istočasno je bil ustanovljen institut za gledališko zgodovino. Stolico in institut bo vodil prof. dr. Kindermann. * Oreh sv. Antona v Patlovi cvete. Iz Paclove poročajo, da se je tudi letos raz-cvel oreh sv. Antena v Pad«vi, ki rase tik za svetnikovo cerkvijo. Vsako leto se zdi mimoidočim, da je oreh nehaj živeti, v pozni pomladi pa se sokovi poženejo zopet iz korenin po deblu in vejah in drevo na novo zeleni. To smatrajo Padovanci zs pravcati Čudež, kajti oreh sv. Antona v Pa lovi je star že 700 let. * Kako si pomagajo prijatelji planin v Nemčiji. Nemško planinsko društvo poroča, da je zagotovljena preskrba v planinskih kočah tudi v tekočem letu. Da bodo pa alpinisti lahko v vsakem pogedu postrežem, bodo morali tudi sami pripomoči k temu. Mnogo oskrbnikov planinskih koč je nod orožjem. Koče oskrbujejo v takšnih primerih žene oskrbnikov, ki pa so potrebne vsestranske razbremenitve, da se lahko posvetijo svojemu delu v prid planinar-jem. Zato so nemški planinci letos uredili poseben vrstni red, lei deleča, da bo vsak prijatelj planinstva po nekaj dni dal svoj čas na razpolago za pemeč v planinskih postojankah. * KcsmuL"e cb Rena. Iz Porenja poročajo. da že več let ni bilo tsko ugodne letine za jagode kakor letos. Povrtnina uspeva naravnost bujno in rana zelenjava s solato na čelu je letcs dozorela štiri tedne pred običajnim rokom. Tudi jagode in sadno drevje obetajo obilen pridelek. Kosmu-lje so že sedaj dozorele. V splošnem bo letina jagod letos zelo izdatna in donosna. * VerižniSfvo na MruISarskem zatirajo z vsemi sredstvi. Pred dnevi je izšla vladna odredba, po kateri merajo biti vsi industrijski . izdelki ezn?č?ni z navedbo izdelovalca in prodajne osne. * Zalepka s 84 000 lirami izgubljena in najdena. 60-letni Konstantin Pascucci je pred dnevi v spremstvu svejega nečaka kupoval tobak v tobakami Fagipli v Milanu. Pri nakupovanju je Pascucci založil zalepko, v kateri je imel za 84.000 lir go-tov!ne. Zalepko so iskali povsod in jo slednjič našli v poštnem uradu, k er se je Pascucci mimogrede mudil s svejim sorodnikom. * DrvS-rjeva nesreča. 44 letni Andrej Žagar iz Vodenze d i Plezzo je podiral neko drevo. Nenadoma se je drevo nagnilo in padlo na Žagarja ter ga tako poškodovalo, da so ga morali oddati v bolnišnico. * S tovornim avtom čez pebočje Na vožnji proti Glelsdorfu na Srednjem Štajerskem jc nekemu tovornemu avtu odpovedala zavora in se je prevrn i po pobočju. Pokopal je pod seboj vozača Baltazarja Gradišnika in 421etnega sopotnika Ruperta Kaufmanna. Prepeljana sta bila v Gradec. Kaufmannovo stanje je smrtno-nevarno. • Usodna eksplozija bombice k zije. V fotografskem ateljeju sester La Ro-cca v Chietiju je eksplodirala bombica iz magnezija. Pri tem je bilo ranjenih 10 ljudi, ki so bili v trenutku eksplozije v ateljeju. ter nekateri pasantL Atelje je začel goreti ter so morali poklicati gasilce, da so udušili ogenj. , * V spodnjicah je preganjal tatn. Avtomobilski vozač Lilio Mazzoti je te dni razvažal po milanskih ulicah čevlje za razne tvrdke. Pri razkladanju zabojev co mu počile hlače, zaradi česar je sedel k volanu, napravil kratek postanek, slekel hlače ter pričel šivati razporek. Pri delu ga je zmotil tat, ki je menil, da bo lahko izkoristil vozačevo zaposlenost ter je odnesel z vozila zaboj obutve. Vozač pa je v spodnicah planil iz vozila in stekel za tatom. Ko je ta videl, da je zasledovan, je odvrgel zaboj. Mazzoti ni več tekel za tatom, kajti s svojim nastopom je vzbudil že poprej dovolj pozornosti . U VJPJBLJANE u— Spremenljivo vreme. Priroda je žejna in posevki potrebujejo dežja. Minila sta že dva tedna, odkar nI bilo rose izpod neba. Zlasti pretekli teden so se vrstili sami jasni, sončni dnevi Od sobote dalje imamo bolj spremenljivo vreme. Vendar se zaenkrat še ne obeta dež. Nedelja je bila oblačna, a je še zdaj pa zdaj posijalo sonce in je bila na jvišja temperatura 21° C. Noč na ponedeljek je bila zelo topla in smo v pene- deljskem »jutru« zabeležili 11.1° C. Baro-ir.otfci je spet nekoliKo padel in sicer na 766 mm. Nebo je bilo dopoldne zamreženo. u— Akacije cvetč. ,Mnogo je Ekacij v Ljubljani in vsako leto v maju oslajajo zrak s prijetnim vonjem po medu. V Ulici Viktorja Emanuela, na Vodnikovem trgu in še marslkod drugod, zlasti tudi še na Gradu so akacije polne grezdastega belega cvetja, ki je ne samo všeč očem, marveč v cvetju tudi poslastica želodcu. V tem pogledu tekmuje cvetje akacij z bezgom, ki je prav tako ta čas v cvetju. Kostanj pa polagoma izgublja svoj okras. u— Poroka. Dne 23. t. m. sta se poročila v cerkvi Marijinega Osn Kršenja gična. Karmen S e v e r, hčerka trgovca, in abs. med. Zlatan Stare. Kot priči sta bila gosp. Franc Kafol, sadjarski inšpektor V:s. komisariata in g. Oton Christof, uradnik »Jutra«. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu! u— Za otroke iz Šiške in Drave!j bo obvezno cepljenje zoper davico v sredo 26. t. m. Starši iz Šiške naj svoje otroke pripeljejo k cepljcnju v sredo ob 16. uri v ljudsko šolo v Sp. šiški, starši iz Dravelj in tamošnjega okoliša pa v sredo ob 17. uri v salon Mihel. V četrtek bo cepljenje zoper davico za Bežigradom in v Mostah. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad IS mesecev stare še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg tsh otrok bodo pa cepljcni tudi vsi oni, ki so bili lani že. dvakrat cepljeni. letos še s tretjo injekcijo. StarSi otrok, ki bodo letos dob'li tretjo injekcijo, na.1 s seboj nrineso potrdilo o dvakratnem lanskem cenljeniu. da bo na tam potrdilu zabeležena še letošnja tretja injekcija. u— Ali naj f-žslu in grelni gnojim in s katerimi gnojili? Na to vpraš nje nekega ljubljanskega vrtninarja čitamo v glasilu sadjarskogi ln vrtnarskega društva na-sledji odgovor: Kakor je znano, posredujejo posebne br Meri je, ki se nasolijo ra koreninah stročnic, sprejemanje dušika in zraka. Iz tega razloga se poularja, da grahu in fižolu ni treba posebsj gnojiti, zlarti ne z dušični .timi gnojili. Teoretično je to r.azirar.je pravilno. Skušnja pa nas uči, da se stročnice vobče prav lepo razvijejo, dokler sprejemajo rastline hrano iz semena. Ko to porabijo, zastanejo v rasli tako dolgo, dokler se ne naselijo na koreninah bakterije. Da premagajo ka'eče rastline hitreje to stanje, je prav priporočljivo, če jih pegnojimo, do ditoro izkalč, z dušičnim gnojilom, na primer z apnenim seli trom in lesnim pepelom. Rastlinam pomagamo tudi, če jim prisujemo dobrega komposta. Faziti pa je treba, da ne gnojimo z dušičnatimi gnojili preveč, ker bi s tem pospešili rast in razvoj listja v školo pridelka. Prav dobro je tudi, ako pognojimo stročnice pri okopavanju v prav majhnih količinah s kalijevo soljo in superfosfatem. u— V ljubljanski stolnici bo izvajala Glasbena Matica v drugič veličastno Tom-čevo kantato Križev pot. Tokrat bo spremljal celotno delo na orglah priznani naš orgelski virtuoz prečastiti gospod mons. Stanko Premrl. Vse ostalo kakor pri pivi Izvedbi tega dela. Predprodaja se že vrši v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v sredo 2. junija ob 7. zvečer. u_ Deržajeva umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji bo kmalu zaključena, zato opozarjamo zamudnike, naj pohite z ogledom razstavljenih akvarelov in olj. Razstava je dosegla lep uspeh. u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge. Sclenbur-gova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob tečnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega ježka. Mehanlčno-su. gestivna metoda. u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu obsega okrog 80 slik in plastik mlajših mojstrov Putriha, Kalina, Omerse, Kregarja, Mušiča in Sedeja, šestorice likovnikov, ki druži skoraj enako gledanje na slikarstvo. Ogled toplo priporočamo. u— Pražakova ulica zaprta- Mestni tehnični oddelek je začel popravljati betonski tlak v Pražakovi ulici med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Zaradi napredovanja dela bo Pražakova ulica v navedenem odseku zaprta za ves vozni promet od srede 26. t. m. dalje do preklica. u— Namesto cvetja na grob pokojne gospe dr. Vebrove in hčerke Polonce daruje rodbina g. arhitekta Inž. Omahna Lir 200 za mestne reveže. u— Ne»r«če. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bolnišnico ni letnega del:vca iz Dolenje vasi Franca Miharja, ki je dobil poškodbo pri padcu z voza. S postelje je padla 2!etna hčerka ključavničarja Mar-jsiica Zdešarjeva iz Ljubljane ln si zlomila levo nogo. Konj je udaril v trebuh 401et-nega kovača Martina Sporovca iz Šmarja in mu prizadejal hude poškodbe. Pri padcu s kozolca, si je poškodoval hrbtenico in polomil rebra 571etni posestnik Jurij Kopač iz Sel-šumberka. 851etra mestna uboga Marija Kastelčeva je padla in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. mse* OShod Umskega poslanika. »Nova Hrvatska« poveča da je odpotoval iz Rima opol-nomočem minster dr. Perič. ki je dve leti zastopal Hrvatsko v Rimu. Pred odhodom je bil sprejet pri Nj. Vel. Kr&l-"u in Cesarju, Duceju, dis:pn;ranem hrvatskem Kralju in državnem tajDiku v zunanjem nvnistr-stvu Bastlanlniju. O nehrvatskem prebivalstvu je Poglav-nfk nedavno dal naslednjo izjavo: V naši deželi jim bo dobro. Imeli bodo vse človeške in državljanske pravJce. Vsakomur bomo dali možnost dela in sodelovanja z nami. Nihče, ki n; Hrvat, naj se v naši državi ne bo'i. ampak naj bo prepričan, da mu bo zagotovljen obstanek in kruh, če bo delci za blaginjo hrvatske dežele in ljudstva. O ustaškem gibanju in članstvu v nJem je na nedavnem uč:teljskem zborovanju Poglavnik dejal: Smatram za svoio dolžnost povedati vam da n"ti vlada niti režim od n'kogar ne bosta zahtevala, da postane član ust-.ške-ra gbanja. Od vas zahtevam samo, da ste" pravi člani hrvatskega ljudstva in vojske ki vas zastepa v borbi za nacionalno kulturo in om"'ko. Ustniki častnik' pri Pogiavnšku. Za obletnico so se absolvent', prvega letn ica ustaške častniške šole zbrali v Zagrebu, kjer jih je sprejel Poglavnik. V svojem nagovoru je Pcprlavnk med drug m dejal, da se ne bi mogla brez u.otoškoga pokreta niti ustanoviti hrvatska država, niti se ne bi mogla brez ustaških vo lakov obdržati. Po nagovoru se je Prglavnk z navz^čnimi častnki delj časa zadržal v prijaznem razgovoru. Priznanje hrvatskim likovn'm umetni-koir* Hrvatskega poslanika na Dunaju Karčiča so ob sltalj profesorji Borgon. Z-ka in I!z ter mu v znak pr znanja izročili srebrno loverjevo vefco s posebnim posvetilom za M=štrov'ča. Ure^a in K'rina, ki so sc s svejim' deli na dunajski razstavi posebno odlikoval'. 17 let radijske postaje v Zagreba. Preteki' ponedeljek je obhajala zagrebška radij "ka postaja 171etnico obstoja. Prvič je hrvatski radio oddajal spored 15. maja 1926. Pogrešano dekle. Dr. Ivo Guberina iz Zagreba je prijavil policiji, da je neznano kam izginila 121etna Anica Benovič iz San-skega mosta, ki jo je imel pri sebi v oskrbi. Hrvatski dom v Osijcku bo prenovljen. Na sestanku z velikim županqm dr. He-ferjem so člani ravnateljstva in nadzornega odbora Hrvatskega doma sk'enili. naj se Hrvat?kj dom v Osijcku dozida. Na novo bo pridobljena velika dvorana, v kateri bo prostora za 3000 oseb. V njej bo nameščen tudi oder. zraven pa bodo prostori za gostilno in za posamezna društva. Maksimalni cenik MaKšimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 april3 t. l. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno prologom »Oznanjenje Marijino« (L'An-rfonce faite a Marie). Slovenski prevod je že 1. 1926. dovršil in v »Domu in svetu-priobčil dr. Anten Debeljak Tako je drama o kateri sodi francoska kritika, da je najpomembnejša v vsej svetovni literaturi, kar jih je navdihnila katoliška vera. čakala v slovanskem prevodu več kakor šestnajst let preden je dosegla oder. C aude-lova dramatska pesnitev — najbolj mojstrska med vsemi njegovimi dramatskimi deli — je nastala 1. 1912 in so jo še istega leta dne 24. decembra odrsko krstili v gledališču L'Oeuvre v Parizu (v gledališkem prospektu prve slovenske vprizoritve beremo, da so jo Drvič igrali v Pragi, toda izvirna izdaja NRF. ki leži med piscem teh vrstic, navaja, da je bila igrana »pour le primiere fois« v Parizu in omenja praško vprizoritev med poznejšimi). Paul Claudel je eden izmed predstavnikov sodobnega francoskega slovstva, v sodobnem katoliškem slovstvu pa pesnik edinstvene veličine. Nlegove težko vprizor-ljive dramatske pesnitve razodevajo ne le do vsebini, marveč tudi v konstrukciji in slogu svoiih dialogov duha katoliške mistike zrasle v ozračju Huysmansove proze in vzporedno s PeguyevimJ. Blayevimi in drugima prizadevanji po združitvi katoliške verske ideje in sodobnega pesniškega in filozofskega izraza. Ce se je Claudelova lirika navdihovala izprva pri Rimbaudu, kaže vse poznejše delo vpliv pesnikovega intenzivnega proučevanja Svetega pisma in cerkvenih pisateljev, posebej Se psal-mov in evangelijev, ter inspiracijo ob li-turgiji v katoliških katedralah. Njegove drame, posebej Se »Oznanjenje Marijino«, nima j a senzacionalnega zapleta in ne ka- žejo psihološke razčlembe: karakterji so takoj dani in postavljeni v jasno luč. dejanje se razpleta z neko preprostostjo, ki nas spominja starih nabožnih iger. Sama oblika Da ie edinstvena. Povsem nov je ritmični tek Claudelovih stavkov, ki pri »Oznanjenju« vsaj v izvirniku niso navadna govorica, temveč pesniško-mistični -dialog, posnet ritmično po psalmih in li-turgičnih obrazcih, vendar prilagojen naravnemu, skoraj že fiziološkemu dihu človeške govorice. Zaradi teh svojih mističnih in oesniških dialogov so njegove gledališke igre bolj poetične kakor resnične. Za »Oznanjenje« ve jajo besede, ki jih je napisal J. Hatzfeld v svoji študiji o Clau-deiu: »Ni je moderne drame, pri kateri bi morali misliti tako kot pri tej, da je spisana sub specie aeternitatis«. Ni dvoma, da je vprizoritev dela take pesniške lepote in mistične sile zelo odgovorno dejanje, ki bi se ga morali načeloma lotiti samo prvovrstni odri. Zgolj najboljši igralci so komaj dobri za polno in zares učinkovito vtelešenje takih oseb kakor je Violana, morda edinstvena ženska tega tipa v vsej svetovni dramatiki. V Nemčijo je uvedel to dramo Jakob Hegner že L 1913. in so jo igrali nhjprej v Hellerau pri Dresdenu. Tu ga je z vso spoštljivostjo in z najbolj izbranimi pripomočki režiserske domiselnosti vprizorila znamenita Del-crozzova šola. Ob tej priliki je bilo po pravici zapisano, da je treba to igro bolj celebrirati nego igrati. Prav zaradi tega je bila vprizoritev »Oznanjenja« z ljubitelji in njihovimi skromnimi izraznimi in sceničnimi sredstva kar smela in močno tvegana. Besedilo igre je bilo za to vprizoritev občutno skrajšano; izpuščena so do malega vsa tista pristna claudelovska mesta, kjer se združuje z dramatskim dogajanjem čista in žlahtna poezija, tako da je bilo delo ponekod do nespoznanja »popularizirano«, prenešeno v realistično predmetnost: izgubilo je kakor reža barvo in vonj. Razvoju dogaja- nja je dal neznani režiser zelo preprost scenični okvir, ki ni z ničemer naznečeval perspektivčnih vidikov srednjevešk. okolja, in v kolikor si je pomagal z godbo, je bila marsikje prehrupna in ni mogla podpreti tistega vzvišenega čutenja, ki preveva to vizijo človeške požrtvovalnosti, božjih čudežev in trudnega iskanja poti k Bogu in njegovi ljubezni. Srednjeveški go-tični duh. tako presunljiv v besedilu Clau-delovega misterija. je bil tu le medlo na-značen in še to največ le v nekaterih prizorih tretjega in četrtega dejanja. Anonimni ljubitelji in ljubiteljice gledališča so se nedvomno trudili po najboljših močeh in so igrali z ljubeznijo do dela. Toda ljubezen ni tako močna, da bi mogla uspešno nadomestiti igralske sposobnosti in izkušenosti ter vsa tista scenična sredstva, ki bi jih bilo treba, da bi Claudelova slovesna drama dobila svoiemu stilu in mističnemu dihu ustrezaj očo odrsko podoba Dvorana je bila pri premieri polna občinstva, nadaljnje predstave te igre so nanovedane že za torek, četrtek, petek in nedeljo. Vodstvo v Jakopičeve«! Na razstavi šestorice naših priznanih umetnikov v Jakopičevem paviljonu je imel vodstvo v nedeljo dopoldne eden izmed razstavljalcev. prof. Stane Kregar. čeprav je bila njegova razlaga improvizirana, je vendar v uvodu in pred posameznimi posebno značilnimi deli razstavljaj očih umetnikov zanimivo in značilno prikazal ne le nekatere njihove umetniške odlike, marveč tudi to in ono splošno značilnost sodobnega slikarstva in kiparstva. Posebej je utemeljeval sodbo, da današnja umetnost združuje v sintetični obliki umetnostne težnje zadnjih trideset let z njihovim impresionizmom, ekspresionizmom, kubizmom in nadrealizmom. ! Prct Kregar je pokazal na posajne*aih sli- V ognjeni deželi pred sto leti Ognjena dežela — Tierra del Fuego — bolje bi se reklo Dežela ognjev, se imenuje skupina otokov na skrajnem jugu Južne Amerike. Svoje ime je dobila po mnogih ognjih, ki so jih prižigali domačini, ko je Magallanes 1. 1520. kot prvi preplul preliv, ki loči celino od otočja in ki se po njem imenuje. Vsa Ognjena dežela izgleda, kakor da se je hribovita pokrajina -isedla v morje in da gledajo iz gladine samo še gore in više ležeče doline. Med otoki so ožji in širši prelivi, vanje pa segajo morske zajede, obdane ponajveč s strmim, razjedenim in razrušenim ob rež jem. Dasi je zemljepisna širina (55«) — seveda južna — Ognjene dežele taka kakor zemljepisna širina severne Angleške, je podnebje vendar jako hladno. Viharji so prav pogosti, vedrih dni je malo in tudi v najtoplejšem letnem času često sneži. Ognjena dežela je že izven žitne meje, ki sega na severni zemeljski polobli v za-padni Ameriki do 65«, v Evropi na švedskem celo do 70° s. š. Kljub tako neugodnim vremenskim prilikam je rastlinstvo še dokaj bujno; ogromni gozdi, po večini iz vedno zelene bukve, pokrivajo pobočja gora in gosta trava zeleni po dolinah. živalstvo je pičlo zastopano, toda celo z vrstami, ki bi jih v teh puščobnih krajih ne pričakovali. V notranjosti živi mali ameriški velblod gvanako, potem dve vrsti lisic, neki netopir in nekaj glodalcev. Od vsega reda plazilcev in menda tudi krkonov ni v Ognjeni deželi nobenega zastopnika, dasi bi zaradi vlažnega podnebja vsaj žabe tam pričakovali. Tudi ptičev je v notranjosti malo, več pa jih je na obrežjih: razne race, gosi in drugi povodnjaki plavajo v velikem številu po vodi ali se preletavajo v jatah po zraku. Nad njimi pa krožijo v -"išinah do 7000 m gologlavl kondorji, ki so prileteli od Andov. Celo o flamingih poročajo nekateri obiskovalci Magallanove dežele, da so jih videli prestavljati svoje dolg'3 krake po plitvinah. Ob obrežju je pogostna vidra, ld tu nI v zadregi ne za hrano ne za stan; v morju. zlasti med raznimi halugami ie mnogo rib in rakov, v razjed enem obrežnem skalovju pa jam ln votlin na izbiro. V morju žive razen rib mnogoteri pla-vutonožci, med njimi v velikih čredah morilki lev. Tudi marsikak ribak se približa obrežju in ne zgodi se -edko, da za-neso valovi kakega velikana na suho. V tem ko so danes priseljenci, ki se ba vijo največ z ovčjerejo, gospodarji Ognjene dežele, so bili ti otoM pred sto Teti obljudeni le z divjimi domaC.nl. V letih 1832. ln 1833. se je tu mudil z jadrnico »Beagle« slavni Darvvin in imel dosti prilike občevati s temi prastanoval-ci. V svojem delu Voyage cf a naturalisrt rund the world (1845) popisuje te kraje tn svoje doživljaje. Po njem posnemamo o prvotnih prebivalcih te neprijazne dežele naslednje zanimive podatke. Dne 17. decembra 1832 smo se zasidrali v zalivu Dobrega uspeha (Good Success Bav), ki leži na vzhodnem delu Ognjene d žele. že, ko smo zavili orotl obrežju, so na?? domačini pozdravili po svoje: vpili so glasno in mahali s kožami, v katere so sicer bili delno zaviti. Ko se je stemnilo je bilo Ideti več ognjev na obali in divje vpitje se je razlegalo v noč. Naslednje jutro smo se izkrcali, da bi stopili z domačini v stik. Sprejeli so nas z glasno govorico, vendar ne z vidno sovražnim namenom. Edino oblačilo, ki so ga imeli, so bile kože gvanako, obešene na vrvici okoli vratu. To kožo obračajo na ono stran, od katere piha veter, da jih vsaj na. eni strani varuje mraza. Ljudje so visoke rasti umazano bakrene barve in dolgih, črnih las. čez obraz so povprek pobarvani v dveh ali treh progah. Ko smo jim podarili kos rdečega blaga, ki so ga takoj potrgali v kose in si z njim ovil! vrat. 'smo postali prijatelji. Svoje prijateljstvo do nas so pokazali s tem, da ro nas trkali po prsih in se zraven oglašali kakor oni, ki kliče putke. Videti so bili silno zadovoljni, ko smo tudi mi. na enak način poočitili svoje prijateljstvo. Govorica jim je bila goltava, nejasna, slična glasovom pri grgranju. Posebno radi so nas oponašali in to prav aobro. če smo zdehali, krehali ali sicer naredili kako neobičajno kretnjo, so jo takoj posneli Ui ponavljali. Tudi naše besede ali celo kratke stavke so kar dobro izgovarjali. To znajo menda vsi divjaki, jaj pripovedujejo o avstralskih, da znajo človeka po hoji tako natančno posneti, da veš, koga opo. naša jo. Morebiti je to v sveži z natančnim opazovanjem dogodljajev v prirodi, kar je za divjaka mnogo važnejše kakor za omikanca. Močno so se čudili tudi našim golim laktom, ker so najbrže priča-kovali, da so porasli kakor naša brada. Zdi se, da so smatrali dva naša mornariška častnika, ki sta bila plavolasca, za ženski, kajti pravih »belih« žensk gotovo še niso videli. Ko so mornarji zapeli, s« se domačina tega Vidno ustrašili m prav tako so s preplašenimi očmi gledali improviziran ples. Strelno orožje so poznali v toliko, da so se ga bali in se ga ni nih?e upal vzeti v roke. Tudi nože so poznali in z gestami prosili zanje. Prebivalca Ognjene dežele se hranijo največ z morskimi školjkami. Zato se drže obrežja, se ob njem selijo iz kraja v kraj, toda se po nekem času zopet vračajo. To kažejo velikanski kupi školjčnih lupin, ki so deloma že porasli, in sicer navadno z neke vrste zčleno ln žličnico, ki sta užitni rastlini, pa jih ti divjaki od te strani ne poznajo. Prebivališča domačinov so kaj enostavna: nekaj vej, vtaknjenih v zemljo, ograja njihov »vigvam« in le deloma je pokrit na redko s trstjem in travo. Kljub mrzlim nočem prenočujejo ti utrjeni ljudje često kar na prostem. in tako lež'šče ni nič boljše ali udobnejše kakor zajčji lož. Povprečna dnevna temperatura znaša v teh krajih 7—8° C, po-nočna pa pade na 3—5" C. Na zapadnih obalah stanuje drugačen w>d: majhen, zanikam, z belo prebarva-nim obrazom. Namesto gvanakovih kož nosijo tjuljenje ali pa vidrine, ki jim segajo komaj do križa. Mnogo jih je pa tudi čisto golih. Darwin omenja prizor, ki kaže, kako bomo življenje žive ti ljudje. Videl je z ladje na obrežju čepečo, povsem golo mater, ki je dojila novorojenčka. Dasi je baš padala toča, je to ni motilo v njeni zaposlitvi. Toča jo je oiia po gru-dih in drugod ter se topila na dojenčkovem telesu. Kadar je oseka, hite moški, da nabere- jo Školjk, ženske pa se potapljajo za morskimi ježki ali pa love ribe z nitjo, ki je sicer ovadena, pa je brez trnka. Razen izživalske hrane uživajo ti divjaki tudi nekaj vrst jagod, v veliki meri pa še neko gobo, ld raste po bukvah ln ima nekoliko sladek okus. Jedo jo surovo. Je to menda edini primer na svetu, da služI brezcvetnica za velik del prehrane kakemu ljudstvu. Ce se posreči, da ujamejo kakega pla-vutonožca ali da jim morje vrže na suho mrtvega kita, je to za Ognjedeželane v«-sel dogodek in velika gostija. Kar ne pojedo, zakopljejo za poznejše, slabše čase. Naj sta meso in tolšča že prešla v gnitje, tekneta jim kljub temu brez slabih posledic če trajajo viharji jako dolgo ali sicer ne morejo do školjk v morju in ne do gob v gozdih ter se tudi s psi ne da loviti na vidre, nastopijo za te siromašne ljudi slSbi časi, časi pomanjkanja in lakote. V taki stiski postanejo kanibali, in sicer si pomagajo do hrane tako, da napadejo sosede in ubite pojedo aB pa pojedo najstarejše ženske v svoji družbi. Ker se to večkrat dogaja, starke navadno pobegnejo, čim vidijo, da preti lakota. Toda moški udarijo za njimi in jih privedejo nazaj, kjer jih v dimu nad ognjem zaduše, razkosajo in použijejo. Domačin, ki so ga imeli mornarji na krovu jadrnice, je odgovoril na vprašanje, zakaj v taki sili njegovi ljudje raje ne pojedo svojih psov, prav ravnodušno: »Psi ujamejo vidro, pa ne!« stare ženske Tudi je povsem ravnodušno razkladal, kako ženske nad ognjem kriče in kateri kosi so slastnejši od drugih. Na krovu »Beagla« so bili namreč trije domačini, ki jih je kapitan ladje pred tremi leti odpeljal iz Ognjene dežele z namenom, da jim da v Angliji primemo vzgojo m jih potem spet popelje domov. Eden od njih je bil že dorasel mož, druga dva pa sta bila deklica in deček, ki ga je bil kapitan kupil od staršev za gumb iz biserne matice. Kljub temu, da se jim je v Angliji dobro godilo, da so bili dostojno oblečeni in se navadili nositi celo rokavice, so vsi želeli vrniti se v svojo domovino. Ko so po treh letih spet zagledali svoje ljudi, po hili veseli ln so se jim takoj pridružili. --človek je pač prilagoden razmeram svoje domovine in navezan nanjo; drugod se ne počuti dobro, pa naj s? mu tam po naših nazorih godi tudi boljše kakor doma. d. B. «9 V 4 stopinje p©d ničlo na Danskem. Po lepih spomladanska dnevih se je ozračje v okolici Koaanja nenadoma ohladilo. Temperatura je padla na 4 stopinje pod ničlo. Hlad so občutili posebno neprijetno na Jutlandu. Konec modnih salonov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so mnoge nemške dame v preteklih dneh prejele pismena sporočila od svojih krojačev, v katerih jih opozarjajo, naj prinesejo svoja oblačila čim prej v predelavo, ker bodo saloni v najkrajšem času prenehali obratovati. Krojačem v Nemčiji je, kakor znano, prepovedano izdelovati nove obieke. Izjeme tvorijo samo žalne in poročne obleke, obleke za mlade matere ter za osebe, ki so bile zaradi bombnih napa lov prisiljene menjati bivališče. Zaradi pomanjkanja osebja morajo ženske zelo dolgo čakati, preden se zaželena popravila izvršijo. lOCletnica smrti utemeljitelja homeopa-tije. Dne 2. julija 1843 je umrl v Parizu Kristijan Friderik Samuel Hshneman, utemeljitelj homeopatije. Narodil se je 10. aprila 1755 v Meissnu na Nemškem, medicino je študiral v Lipskem in na Dunaju, potem je vzel za ženo Henrieno Kiickler-jevo, hči lekarnarja ter začel borbo proti te i an jim zdravniškim praktikam. Objavil je knjigo z naslovom »Prijatelj zdravja«, v kateri je zagovarjal nekakšno moderno higieno. Nato se je nastanil v Draždanah, odšel v Lipsko ter začel zdraviti ljudi po svojih receptih. Leta 1812. je osnoval v kah, kako in koliko se odražajo ti stili v tvorbi razstavljalcev. Poudaril je, koliko impresionističnih izkušenj je ostalo v ko-lorizmu. koliko ekspresionizma kažejo zlasti fgure. dalje, kako odnos sodobnega slikarstva do ploskovnega prostora razodeva izkušenost kubizma in kakor pričarajo nadrealizmu izraz duhovnega nastrojenja, ki se zlasti barvno povzpenja k poetičnosti in pa značilna gojitev lokalnih barv, kakor jih kažejo slikarjevemu pogledu predmeti. Razlagajoč nekatere umetniške in tehnične značilnosti na samih slikah se je prof. Kregar najprej ustavil pri nekaterih motivih slikarja Nikolaja O m e r z e in tu pokazal, kako kaže umetnik z obdelovanjem barvnega prostora, lokalne barve in s slikanjem sonca značilnosti sodobnega slikarskega izraza, in kako bi te predmete obdelal na pr. impresionist. Pri Maksimu S e d e j u , ki je tudi na tej razstavi zastopan z značilnimi rodbinskimi motivi, z interierskimi in figuralnimi slikami, je njegov tovariš poudaril razpoloženjsko melanholični ton v svetlobi atmosfere in obrazov, ton. ki je dosežen predvsem z barvnimi učinki. Pred slikami Zorana M u š i č a je razlagal značilnosti njegovega barvnega prikazovanja predmetov, opozarjajoč posebej na motiv z gostilniškega vrta in na tihožitje s svetnikom. Nato je povedal nekaj besed še o svojih slikah in pri tem posebej opozoril, kako obravnava senco in doseza s tem značilne slikarske poudarke, ter kako se obdelava lokalne barve odmika konkretni realnosti in prehaja v slikarsko realnost, kjer so posameznosti podrejene celotnemu, izrazito slikarskemu učinku podobe. Slednjič je prof. Kregar na kratko opozoril še na in-teresantno plastično gledanje v razstavljenih portretnih kipih K. Putriha. Poleg teh je zastopan na razstavi še kipar Zdenko Kalin. Izvajanja prof. Kregarja so bila značilna glede na slikarski eklektioizem v delu nekdanje skupine »Neodvisnih«. S tokrat razstavljenimi deli, ki so nastala večidel letos in lani, je ta šestorica pokazala poleg izpodbudne umetniške aktivnosti tudi živi smisel za umerjen, vendar pa oseben in izviren slikarski odnosno kiparski izraz. Razstava te skupine umetnikov je dobro obiskana in obeta, da bo še nadalje vzbujala živahno zanimanje občinstva. NAS JEZIK — Jezikovna paša 122) Obsevam lupus, zagledam kokus, vidim bacil; iščem povzročitelja bo'ezni; nosijo v sebi bledega demona. V Kliničnem besednjaku sem zapisal: »Zdravstvene označbe moškega spola prevzete iz živalstva, imajo tožilnik enak ro-dilniku; zdravim raka, operiram slepiča, podvežem polipa, odstranim kukca«. To velja za slovenske označbe — za latinske pa ne! Torej: obsevam lupus, zagledam streptokokus, vidim bacil. Pač pa: poznamo povzročitelja bolezni, nosj v sebi bledega demona (namreč spi-roheto palido). Tudi v slovenščini imamo včasih nepričakovano tožilnik enak imenovalniku, pa četudi označuje živo stvorenje: ljubim svoj narod, svoj rod. 123) Trop i č en kraj, tropična vročina, tropična bolezen, tropična malarija; tropska higiena=higiena v tropičnih krajih ali tropih: melanholičen bolnik, melanholičen stadij bolezni — melanholijski znak. Da je in kakšna je razlika med malari-čen in malarijski (malaričen bolnik, ma-larično obolenje — malarijski znak, malarijski kcmarec). med kemičen in kemijski (kemična prvina, kemična spojina, kemični proces — kemijska formula, kemijsko predavan je=predavanje iz kemije) itd., sem že obrazložil nekajkrat (Jutro 21. XI. 1942). Isto velja tudi za zgoraj navedene oznake, ki jih navajam zgolj zbog tega. da bomo pomislili na to, da je pri njih v slovenščini razlika, dočim je drugi jeziki navadno nimajo. Dr. Mirko Cernič. d, ki so povzročen ogromno Škodo na poljskih kulturah. Burja je imela brzino 70 milj na uro. Ponekod je padal na zemljo hladen dež. Sodijo, da bo zaradi te vremenske nezgode letošnja letina na Angleškem terelno slaba. Bombnik Je padel na gazometer. Iz Buenos Airesa poročajo, da je pri neki vaji ameriškega letalstva padel bombnik s po-saiko, ki je štela 12 mož, na gazometer v Chicagu. Nastala je strašna eksplozija, pri kateri je vseh 12 letalcev zgorelo v plamenih. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! Lipskem zavod za homeopatijo, s čimer si je nakopal mnogo sovražnikov, zlasti med lekarnarji. Leta 1820. j6 vlada prepovelsla dobavljeti zdravila po njegovih navodilih. Po smrti svoje žsne se je Hahneman seznanil s Francozinjo Melanijo d' Herile, odšel z njo v Pariz ter živel tam še osem let v srečnem zakonu, nakar je umrl. Norveški verniki pri papežu. Ob priliki stoletnice povratka katolicizma na Norveško je obiskala posebna norveška kolonija katoliških vernikov Rim. Vodil jih je duhovnik Ivar Haneten Knutsen. Papež je norveške vernike sprejel v posebni avdienci, se jim zahvalil za pozornost ter jim podelil svoj očetovski blagoslov. Slabi časi za nekdanjega kinematografskega kralja. VVilliam Fox, ki je veljal nekaj časa za kralja ameriškega filma ter je dosegel svojemu naslovu primemo blagostanje, je nedavno odslužil svojo kazen v neki ameriški kaznilnici, kjar je bil pet mesecev na prisilnem delu. Fox je sedaj revež ter pravi, da bi se rad vrnil h kinematografiji vsaj za toliko časa, da bi si zaslužil nekaj za življenje. Volkovi So napadli pastirje. Iz Soluna poročajo, da so doživeli pastirji, ki pasejo svoje črede po ondotnih planinah, neljub dogodek. Njihove črede so napad i volkovi. Dva pastirja, ki sta se zverem postavila po robu, sta bila tako hudo ogrizena. da je njuno življenje v nevarnosti. Windsorski vojvoda v New Yorku. v New York je prispel z Bahamskih otrokov Windsorski vojvoda, ki se pogaja z ameriško vlado zaradi pošiljatve specializiranih delavcev z Bahamskih otokov v ameriško vojno industrijo. Windsorski vojvoda bo med drugim napravil obisk tudi v Beli hiši. Nemška zdravila za bolgarske zdravilne zeli. Bolgarski zavod za zdravstvo je sklenil z Nemčijo pogodbo, ki se tiče dobave nemških zdravil Bolgariji, za kar bo Nemčija prejela od Bolgarije dogovorjeno količino zelišč. Nemške zdravilne dobave se tičejo poglavitno protimalaričnih sredstev. "V Dunajskem lesu gojijo perzijske ovce. že od leta 1925. irns jo v Dunaiskem lesu farmo, ki goji izključno perzijske ovce. Farma redi trenutno c-koli 50 ovac, velikih, močnih ln brzih živali, katere gojijo samo zaradi kožuhovine. Vsaka od teh ov~c da na leto 6 do 7 kg volne najboljše kakovosti. Nadzorniki farme strogo pazijo na to, da ostane pleme kolikor mogoče čisto. Prepovedan uvoz turških listov v Sirija. Angleške oblasti so prepovedale uvoz turških listov v Sirijo, ki je pod njihovo kontrolo. Obmejne obl:sti imajo strog nzlog, zavrniti sleherni omot, v katerem so časopisi. Prva letalska zveza SI°vaške z Nemčijo. Nedavno so začela letala obratovati na progi Preševo—Bratislava—Dunaj. Potniki pravijo, da je ta proga zeradi krasnega razgleda ena najprijetnejših sre lnjeevrop-skih letalskih zvez. V Nemčiji dela v tvOrnieah 250.009 francoskih ujetnikov. Iz Berna poročajo, da je bilo doslej odpuščenih iz vojnega ujetništva v Nemčiji četrt milijona vojnih ujetnikov, katere so Nemci poslali na delo v tvornice. Bolgarski židje obdelujejo nemške kmetije. Iz Bolgarije so poslali v Nemčijo približno 12.000 židov, ki jih bodo zapodili pri kmetijskih delih na nemških kmetijah. Večina židov je lz Tracije in Makedonije. Mrzlo vreme na Angleškem. Preko Lizbone poročajo, da so pred tedni na Angleškem imeli velike viharje s snežnimi zame- MODA Obleke za debro volja Da, tudi kaj takega je mogoče! Poskusite same. Utrujene ste prišle iz šole ali iz urada, vsega ste do grla site. Ampak doma vas že spet čaka delo, krpati morate nogavice, zaliti cvetlice, pripraviti nekaj malega za večerjo. Zdaj je pravi trenutek, da se spomnite na obleko, ki vam prinaša dobro voljo. Slecite večno krilo in bluzo, ki vonjata po poklicu ln šolski sobi! Obesite ju daleč stran in nemudoma privlecite na svetlo čarobno obleko za dobro voljo. Kajpada gre tu le za zvijačo, za nekakšno varanje same sebe, ki so ga iznašle modre ženske in ki nikdar ne zgreši učinka. Kajti pestrost in ljubka oblika takšne obleke nam osvežita oči in srce, da «e spet lahko raz« veselimo novega dela. Stara pesem je to: spet se počutimo zale in zaradi tega tudi vesele in polne dejavnosti. Nobena obleka ni tako docela naša kakor ravno — imenujmo jo po njenem pravem vsakdanjem imenu — domača in vrtna obleka, ki jo imamo tukaj v mislih. Zato si po mili volji lahko privoščimo vse barve in oblike. Tukaj ni moda naši domišljiji postavila nobenih meja. Toda nekaj si moramo zapomniti: takšno obleko bomo nosile dolgo. gotovo nekaj let. Zato si jo moramo orni* sliti veselo in pestro, a ne preveč nenavadno in kričečo, ker bi se je sicer prehitro naveličale. drobno narezale. Ko je kuhano, zalijemo • paradižnikovo omako in serviramo z narezani* mi k;slimi kumaricami Same si pripravimo jetrno pašteto iz 30 dkg drobno narezanih govejih jeter in mnogo čebule. Vse to hitro prepece-mo, začinimo in pretlačimo skezi s to z ostankom kuhanega fižola. Nato dolijemo zmesi nekaj goveje juhe in jo prekuhamo, da na* stane goeta kaša. ki jo je moči mazati na kruh ali na krompir v obl'cah namesto surovega masla. Takšna pašteta je izvrstna in poceni! . Nogavice namažemo po pranju s suhim koščkom mila po peti in po podplatu — tako jih napravimo bolj trpežne. Perilo ni dovolj belo? Tudi brez večje količine mila lepo pobelimo perilo, če dodamo po dve žlici grobe soli na tri litre pralne vode. Zeliščni čaji (kamilice, lipov cvet, meta itd.) so dosti bolj dišeči, če jih najprej namakamo četrt ure v mrzli vodi na robu štedilnika, jih potlej počasi skuhamo, večkrat prevremo ter pustimo nekaj časa mimo stati, preden jih precedimo. Namesto letnega plašča Nekaj starih in nekaj novih gospežinjskih resnic Namesto pomladne zelenjave si lahko pripravimo okusno prikuho na švedski način: v slani vodi kuhamo hkrati enake dele krompirja, repe in zelene, ki smo jih bile prav Nova tričetrtinska jopica s široko krojenim, ohlapnim hrbtom, ki nas zelo spominja na naš stari* dobri »paleto«, nam lahko spomladi in poleti služi namesto lahkega plašča. Če si jo omislimo v lepi nevtralni barvi, jo bomo lahko nosile preko vsake obleke in vsakega krila. Jopica, ki jo predocuje naša sk ca, ima moderno, nekoliko poveieno linijo ramen, ki jo doselemo s posebnim krojem. KAJ VIEM? IKAJ TNAM7 245. Kaj pomeni, dobesedno prevedeno »Buenos Aires«? 24«. Katero je bilo pristanišče mesta Rima v starem veku? 247. Ali leži Bombay na vzhodni ali za-padni obali Indije? 2-18. Neizčrpna vrsta . S števili 1 do 9 smo sestavili že celo vrsto zanimivih nalog, ki navajajo človeka k premišljevanju. Ena teh nalog je nj pr.: 123 — 45 — 67 + 89 = 100. Iz zgornjih števil smo tedaj v nespremenjenem vrstnem redu, s ^omočjo znakov sestavili nalogo, ki nam je dala le-zultat 100. Kdo nam sestavi pod istimi pogoji še kakšno podobno nalogo? REŠITEV NALOG 22. T. M.: 241. Stavek >0 tempora o mores^. "Kakšni časi, kakšne navade!) je izrekel Cicero v prvem govoru proti Katilini. 242. Oscar V/ilde je odsedel svojo kazen v jetnišnici v Readingu. 243: Prvi otroški vrtec je ustanovil Peste Jozzi (1746—1827). 244. Križanka. Vodoravno: 1. soda, 3. krap, 3. ad, 8. le, 9. grapa, 12. oh, 13. op. (us), 14. tod, 15. rak, 16. el, 18. ni, 19. naval, 21. it. (em), 23. no, 24. juta, 25. oval. Navpično: 1. sanatorij, 2. od, 4». Al(uminij), 5. pelikanol, 7. pa, 9. goden, 10. po, 11. april, 17. La(ntan), 18. na, 20. vi, 22. tu, 23. Na(trij). A. P. Čehov: Altmm Suhi -n tenki titulami svetnic Kraterov ie stopil naprej, se obrnil k Zmikovu in mu rekel: »Ekscelenca. V globočino svoje duše ganjen zaradi vašega dolgoletnega načelovanja in očetovske brige ...« »V teku več kakor deset let,« je pristavil Zakusn. »V teku več kakor desetih let vam mi, vaši pokorni uradniki, na ta za vas znameniti dan pr.k'anjamo v zrak spoštovanja in hvaležnosti poklanjamo ta album z našimi portreti in vam 7i 1'mo v vn<"h bodočih dneh. da bi nas do sinrti ne zapustili . ..« »S svoj: očetovsk m pokrov'te'jstvom na noti pravice n napredka « ie pristavil Za kusin in &i obrsal čelo. na kater m so se za« svetile potne sraee. Ocividno ie s:lno želel govoriti in je po vse' verjetnosti ;m 1 priprav-lien Povc.r »in da bo še dolgo de'il svojo blagodejno svetlobo.* je končal, »vaše genij ni ponrilču dela in občega blagra« Po levem razbrazdanem licu Zmihova se je pocedila solza. »Gospoda!« je dejal s trepetajočim glasom. »Nisem pričakoval, nikakor nisem mislil, da boste praznovali moj skromni jub;lej. Ganjen sem ... sploh ... pa tudi... Tega trenutka ne pozabim do groba in verujte mi.. . verujte mi. tovariši, da vam ni nihče tako naklonjen kakor jaz. Kar koli sem delal, sem delal v vašo korist ...« Žmihov. pravi dvorni svetnik, je objel *n poljubil titularnega svetnika Kraterova, ki nikakor ni bil pripravljen na tako čast in je ves poblede! od vzhičenja. Nato je načelni za* mahnil z roko v znamenje, da ne more govoriti nd samega ganjenja in je zaplakaL kakor da mu hočejo vzeti dragoceni album, ne pa ga podariti. Ko se je nato nekoliko pomiril, je izgovoril še nekaj čuvstvenih besedi, segel TMUI pr vrsb' v roko, odhitel navzdol, sčdel v voz in se odpeljal med vseobčim vzidikanjem. V kočiji ga je še enkrat prevzelo doslej neznano veselje in še enkrat je zaplakaL Dcma so ga čakala nova presenečenja. Tam so mu družina, znanci in tovariši priredili take cvacije, da se mu je zdelo, da je res mnogo koristil domovini in da bi šlo njegovi domovini kaj trdo, če bi njega ne bilo. Pri jubilejnem obedu so se kar vrstile napitnice in govori in objemanja in solze. Z eno besedo, Žmihov nikakor ni pričakoval, da bodo njegove zasluge tako. iskreno poveličane. »Gospoda,« je izpregcvoril pred desertom. »Pred dvema urama sem bil bogato poplačan za vse trpljenje, katero mora prenesti človek, ki tako rekoč ne služi formi ali črkam, marveč dolžnosti. V vsem svojem življenju sem se držal enega načela: ni občinstvo zaradi nas, ampak smo pii zaradi občinstva In danes sem bil nagrajen za to. Moji podložni so mi poda* rili album ■ • • Glejte ga — ginjen sem!« Praznični obrazi so se nagnili k albumu in ga ogledovali. »Ah. kako je lep,« je rekla hčerka Zmihova. »Po mojem mnenju stanegotovo kakih petdeset rubljev. O. kak sijajrDaj ga meni, papa! Slišiš! Spravila ga bom. Tako lep je!« Po obedu je Olga odnesla album v svojo sobo in ga zaklenila v miznico. Drugi dan pa jc vzela iz njetti vse uradnike in jih pometala po tleh, na njihova mesta pa je vstavila slike svoj ;h prijateljic iz zavoda. Uradniške uniforme so se umaknile belim bluzam. Kolja, sinček ekscelence, je pobral uradnike in pordečil njihove obleke z rdečim svinčnikom. Golobrad-cem je naslikal zelene brke in rjavkaste brade. Ko že ni ničesar več mr~il pobarvati, jih je izrezoval s škarjami, jim ' iglo preluknjal oči in se začel z njimi igi t :akor z vojaki. Iz* strigel je titularnega ika Kraterova, ga pritrdil na škatlico zve eni: in ga nesel očetu pokazat v kabinet. »Papa. spomenik! Te poglej!« Žmihov se je z&~ ncjal. pek'tki? in ko mu je bilo mehko pri srcu. ie poljubil stiska na lice. »No, "•l-iv-.-c. pojdi, pojdi in pokaži šs mamil Naj tudi ona pogleda!« ŠPORT Zveneča zmaga belozelenih Ljubljana osvoji še dve tačici po lepi igri z Oopolavorasn 1.1. — Dragih ssdem golov v dvoboju žabjak - Vič Ljubljana, 24. maja. Niso bile na sporedu velike nogometne prireditve včeraj in tudi izida obeh glavnih srečanj včerajšnje nedelje sta bila bolj ali manj ugani j i va. saj so se predstavili ponovno sami domači preganjalci okroglega usnja v VI. in zadnjem kolu za prvi del prvenstvenega tekmovanja za sezono 1943 — toda" kljub temu je bilo za nedeljske dogodke na igrišču Ljubljane že nekaj dni mnogo zanimanja. Lepaki, nekaj reklame in pa taki prijetni popoldnevi, ki so. kakor nalašč za kratek sprehod v predmestje, so storili svoje, da je bilo staro in slavno igrišče ob Dunajski cesti spet dobro obiskano. Recimo kar tukaj, da okrog 800 obiskovalcem gotovo ni bilo žal poti in prahu na njej. kajti nogomet, ki so ga videli v glavni tekmi po zaslugi moštva Ljubljane, je bil res vreden ogleda. Zanimivo je v zvezi s tem, da je včerajšnja partija obenem s tem, da je še pridobila na tehnični strani, najmanj toliko izgubila na ostrosti in nedisciplini, dveh pojavih, o katerih smo morali zadnji čas zapisati kar nekaj ostrih besed. Včeraj je šlo vse lepo — če ne mislimo na nekaj osamelih poskusov in upoštevamo tudi to, da sodnik te napete igre z Dopolavoristi niti ni najbolje obvladal položaja. Tekma med Ljubljano in Donolavorom t t. je razen zveneče zmage belo-zelenim prinesla tudi najzgovornejši dokaz, da dobremu nogometu ni treba uporabljati telesnih sil, če hoče uveljaviti svojo premoč, pa tudi slabemu (ali k slabemu nagnjenemu) igralcu ne pomaga vsa sila s komolci in koleni nič. če ima pred seboj tehnično podkovanega nasprotnika. Ce nič drugega, smo včerajšnjega nas+opa Ljubljane veseli prav posebno zaradi tega, ker zdaj vsaj imamo nekoga, na katerega bomo lahko pokazali, če bo kdo dejal. češ. saj so vsi enaki... Šesto in zadnje kolo v prvi polovici domačega prvenstva je prineslo, kakor smo v spiošnem računali tudi v naprej, dve preeei izdatni zmagi v korist obeh favoritov. Žab.iaka in Ljubljane. Vsega je padlo v vsaki tekmi po 7 golov, od teh pa samo eden na strani poraženih; čast premaganih so rešili samo Dopolavoristi. Obe igri sta bili odigrani v živahnem tempu in posebno druga je nudila celo vrsto bliskovitih in duhovitih akcij, ki so nam po dolgem snet enkrat pričarale odlomke pravega nogometa Pri tem mislimo kajpa na cnaistorico z imenc-m domačega mesta, ki je v dvoboju s tobakarji za razred in še več gospodarila na travniku, medtem ko so se njeni včerajšnji partnerji skoraj ves čas igre le branili še hujšega poraza, ki bi ga bili po zrelih prilikah in tudi srečno rrestanih nevarnostih gotovo zaslužili. Ne flede na vidno visoko razliko med obema enajstoricama pa je tekma nudila mnogo športnega užitka, predvsem pa je ugajala zaradi tega. ker je po dolgem enkrat potekala v mejah dostojne in viteške športne borbe. Zasluga za to gre skoraj na polovico obema sodelujočima! 7: s za žabjak Prvi del sporeda je tvorila drugorazredna tekma za točke, v kateri sta nastopila skoraj najmlajša predstavnika ljubljanskega nogometa — Zabjak in Vič. Ta igra je bila po poteku in po vsem, kar so pokazali nieni izvajalci, vredna svojega naslova. Bila je tekma za točke dveh pridnih moštev, ki sta se zavedali pomena zmage ali poraza ali samo prestiža lastnega okraja, in že zato sta od vsega početka napeli vse sile. da bi izid ne bil preveč kričeč. Pri tem prizadevanju so imeli Vičani prav malo sreče in že do odmora so Zabjačani nekajkrat ušli na njihovo stran in si nabrali tri gole dobička. Tudi po odmoru je kljub temu, da so Vičani vse krepkeje držali žogo pri sebi, spet Zabjak uspeval v številkah-in dodal prejšnjim trem zgoditkom še štiri nove. Končni izid je bil torej 7:0 v korist Zab-jaka, ki pa je gotovo prelaskav zanj. Vi-ško moštvo se je posebno v polju držalo skoraj na višini nasprotnika, čisto odpovedalo pa je pred vrati, še manj pa je imelo koga. ki bi bil znal tamkaj usnje poslati na pravo mesto. Zato pa so Zabjačani tu in tam korajžno uhajali na drugo polovico igrišča in se z mnogih takih izletov vrnili z golom v naročju. Tekmo je sodil g. Kos. Nekaj minut po 17. sta nastopili obe enajstorici iz I. divizije — Ljubljana in Dopolavoro iz tobačne tovarne. Medtem ko je Ljubljana poslala na teren deloma spremenjeno in na papirju I tudi oslabljeno enajstorico s Hasslom v ' obrambi in brez Vodeba v napadu, so Dopolavoristi zamenjali kaznovanega Rotha z Milanovičem, na levo krilo pa postavili »novega« človeka Lovšina. Kakor smo že dejali, je Ljubljana v tej igri ponovno dokazala, da daleč naokrog — to velja sedaj seveda samo do mestne meje — nima enakovrednega nasprotnika. Enajstorica, ki se boljša od nedelje do nedelje, je odlično vigrana in tudi tehnično na zavidljivi višini, kar velja predvsem za njen ofenzivni del, torej za napadalno in krilsko vrsto. Z odličnim vodjo Lahom je napadalna petorica v včerajšnji igri zasnovala in izvedla dolgo serijo krasnih napadov, od katerih pa v pretežni večini ni žela uspehov, ker je deloma kombinirala preveč ali streljala netočno, deloma pa so Dopolavoristi imeli sreče kar na vagone. Močnejši del napada je bila njegova desna stran, od koder so tudi prihajale vse nevarnejše akcije. Tudi kril-ska vrsta se je izborno ujemala s sprednjo petorico ter jo vedno znova pošiljala v ogenj. Ožja obramba ni imela težkega posla, vmes pa tudi precej dolgih odmorov, tako da ie res imela precej podrejeno vlogo. Nogomet, ki smo ga včeraj videli pri belo-zelenih, znatno prekaša dosedaj običajno višino te igre na naših igriščih in je le želeti, da bi se ti naši domači prvaki čimprej lahko spoprijeli s kakim resnejšim nasprotnikom. Moštvo Dopolavora, ki mu v tej tekmi gotovo ni bilo posejano z rožicami, je včerajšnjo preizkušnjo prestalo dovolj zadovoljivo. Kljub izredni razpoloženosti na-, sprotnika in stalnemu pritisku v neposredni bližini svetišča je ožja obramba s krilc, vred neutrudljivo čistila teren in se uspešno otepala skoraj neprekinjenih napadov. Pri tem napornem delu so vzdržali več kakor dve tretjini igre in šele proti .koncu so spričo silnega pritiska popustili, nakar šele je Ljubljana prišla do svojega nekoliko bolj zvenečega izida. Napadalna vrsta rumeno-modrih se ni mogla uveljaviti. ker se je pač uveljavila nasprotnikova, posamezni prodori pa so enkrat prinesli uspeh, nekajkrat pa so se tudi končali z nekoliko pretrdimi naleti. V splošnem je moštvo popustilo v svojem načinu težke igre in je s te strani zapustilo najboljši vtis. Upajmo, da bo tako ostalo tudi v bodoče in se bo agilna nogometna družina iz tobačne tovarne brez pridevkov in v zadovoljstvo vseh uvrstila med naše štiri najboljše nogometne enajstorice. RT-mZk.® © te&ssii, ki je bila izredno napeta in ena sama veriga razburljivih prizorov, bomo strni]! na nekaj glavnih podatkov, in sicer takole: Pobudo prevzame takoj L. in že v 5. minuti se rodi iz kombinacije Lah—Kroupa —Hacler 1. gol za belo-zelene (ki so bili to pot modri). Potem teče igra V stalni premoči L., ki zabeleži več kotov in po mili volji gospodari na travniku, toda izid je še zmerom samo 1:0. V 39. min. je D. pred vrati L. in mnogo prestrogo prisodi sodnik enajstmetrovko. Kisel pošlje mimo in rezultat je še zmerom 1:0. Po odmoru je slika na igrišču spet enaka. L. diktira D. se brani. Napad za napadom se vali na njihova vrata, toda vse gre mimo ali nazaj, dokler slednjič Pepček v 8. min. drugič ne zadene v črno. Tri minute kasneje uide Nagode od D., dobi žogo v precej težki poziciji, toda strelja izredno lepo in zabije častni gol za svoje. Nato gre spet vse po starem. V 16. min. se sred? množice nog in teles le najde odprtina in Kroupa pošlje pod vratarjem tretjič v mrežo. Igra postaja ostrejša toda sodnik drži vajeti na kratko. Spet oblega L. kar naprej nasprotna vrata in naslednji zgoditek je že v zraku. V 24. min. strelja Felicon 8. kot za L., žogo dob: Lah in že je 4:1 za L. Igra se prenese skoraj čisto na stran D in skoraj sledita v 38 min. še psti gol po Peliconu in v 40. min. še šesti po Lahu. Tekmo je sodil g. Mehle. » Prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, dne 30 t. m., v VII. kolu (ali prvem povratnem), v katerem bodo nastopili Dopojavcro t. t. in Hermes (iz L) ter Mladika in Zabjak (i? II. divizije). še pet d®0SBSčfl2 tzMem V nedeljo se je v nogometu začelo še ločeno tekmovanje rezervnih in mladinskih moštev, ki so prvi termin odigrala pet tekem z naslednjimi izidi: Rezerve: Mars - Hermes 2 : 1; Ljubljana - Korotan 2 :1. Mladina: Dopolavoro ^ t - Sabjek 10 : 0; Mladika - Ljubljana 1:0; Vič -Mars 4:0. Nekaj izidov iz Italije Po italijanskih igriščih so imeli zadnjo nedeljo še prav pester spored, pa čeprav je bila sezona za divizijo A zaključena že o veliki noči. Glavna dogodka sta bili obe polfinalni tekmi za italijanski pokal, ki se spet enkrat — zaradi muhaste žoge — nista končali tako. kakor so računali vsi. Medtem ko je Torino doma porazil Romo s 3:1 (1:0), je Genova nastopila proti komaj resno vzeti Venezii na njenih tleh in gladko izgubila z 0:3 (0:2). Tako je prišlo, da bosta finale za letošnji italijanski pokal igrala novi državni prvak Torino in moštvo Venezie, o katerem sploh še ni odločeno, ali bo prihodnjo sezono ostalo v diviziji A. V diviziji B je bilo v nedeljo na vrsti XV. povratno kolo, v katerem so bili doseženi naslednji izidi: Videm: Udinese-Cremonese 2:2, Siena: Siena-Savona 5:0, Lodi: Fanfulla-Pisa 5:2, Rim: Mater-Pro Patria 3:2, Padova: Pado-va-Novara 1:1, Spezia: Alessandria-Spe-zia 1:0 Ancona: Anconitana-Modena 1:0, Brescia: Brescia-Napoli 1:0. Po tej nedelji sta na prvih dveh mestih z enakim številom točk (41) Modena in Brescia. na tretjem pa Napoli z eno točko manj. kar pomeni, da bosta zaključni dve nedelji v tej diviziji še zelo vroči za nekatere. V diviziji C so spet igrali nekaj tekem za prehod v divizijo B. med katerimi je Gorizia brez gola remizirala z Verono in še na domačem igrišču povrhu. Kljub temu je še zmerom za eno točko na boljšem in na najboljši poti, da ji bo letos le uspel težki korak v višji razred. * V četrti kolesarski dirki, ki šteje za voj-ia vožnjo po Italiji in sicer za veliko nagrado Rima, so na 245 km dolgi progi dirkali včeraj po Laziu. Po zanimivih borbah med potjo je v finišu med 15 dirkači, ki so istočasno prispeli v stadion, zmagal Glau-co Servadei iz Forlija, ki je potreboval za progo čas 7:24.17 in vozil torej povprečno 33.123 km na uro. Dan je bil vroč in dosežena povprečna brzina zelo dobra. Spsdsija štajerska Obisk ranjencev v Ormožu. Preteklo nedeljo je Ormož povabil 40 ranjencev iz Novega Celja na dvodnevni obisk. Ko je prispel vlak, je brambovska godba igrala koračnice, deklice pa so izročile cvetje. Goste je pozdravil žup?n v Prosvetnem domu. Popoldne so obiskali vinograde v ormožki okolici in so preživeli pri vinu nekaj lepih uric. V ponedeljek so sc sprehajali po oko-.lici. Obilno obdarjeni so se ranjenci poslovi': od "gostoljubnega prebivalstva. Za težko ranjene, ki niso mogli priti na obisk, so Omiožani izročili geslom vino in pecivo. Vsak ranjenec je tudi dobil sliko kraja. O nevidnem sovražniku je pri ljudskem vseuč lišču v Mariboru predaval Maka Merz iz Monakcvega. Bival je 7 let v Ameriki, kjer je imel priliko spoznavat! zamer ce in njihov jazz, katerega označuje za duševni strup. Mladinske tekme, štajerski dnevniki poročajo: Polog milijonov nemške mladine v Reichu nastopijo letos tudi dečki in deklice na Spodnjem štajerskem k državnim športnim tekmam. Dne 29. in 30. maja bo tudi mladina najmanjših vasi na Spodnjem štajerskem izvedla tekme v okviru Heimatbunda. Zbor v Ptuju. Te dni so bili v Ptuju e.1. cani krajevni skupinski vodje in uiad- ni vodje pevskega okrožja. Vodja rasno-političriega urada pri Heimatbundu dr. Walluschegg je predaval o uamenu plemenskega pregleda prebivalstva. Okrožni lil! §111» MjjjIgj«!!!^^ NAROČITE SE NA ROMANE DGBPh KNJIGEi :i!l!-lll!iffll!llHi«:iiliSiiMiliilB:IIU»ili!i!Wil)il]:itl.'i'i... .■bwi i i'MWilliil llilt i poverjenik dr. Schrelber je predaval o letalski zaščiti. Okrožni vodja Bauer pa je govoril o socialnem skrbstvu v ptujskem okrožju. Naglasi je potiebo najožjega sodelovanja županov, krajevnih kmetskih voditeljev in drugi funkcionarjev. Zaključil je z izjavo: Zaupanje ln brezpogojna zvestoba Fiihrerju nam dajejo čvrsto vero v zmago. Pil Veliki Nedelji je bil pokopan Fric Glavnik, višji skupinski vodja slovenjego-rižke mladine. Ob grobu je spregovoril vodja ptujskega mladinsk. okrožja Kersch. V mariborskem gledališču so ta teden na spoiedu naslednja dela: »Cigan baron«, kriminalna igra »Parkstrasse 13«, operi »Car in tesar« ta »Trubadur«, v soboto pa bo premiera velike operete v desetih slikah »Ta ali nobena«; besedilo je napisal Heinz Hentschke, godbo pa Ludvik Schmidseder. V nedeljo zvečer bo repri-za. Koncert tn druge prireditve. Znana štajerska violinistka Ela Kastelliz priredi drevi na povabilo Heimatbunda koncert v Nemškem domu v Celju. Spremljal jo bo grafiki pianist Hugo Kromer. — V Slovenskih Konjicah se danes prvič predstavi okrožna glasbena šola občinstvu z »uro glasbe«. V soboto pa bo v S!ovcnskih Konjicah predaval na povabilo Heimatbunda Maks Altmann iz Berlina. Predvajal bo slike iz vzhodne Azije. Z Gorenjskega N®v| grobovi. Na Bledu je po daljšem bolehanju umrl znani posestnik ln mesar Janez Z r i m e c st. Pokopali so ga v sredo popoldne. Nadalje je umrl na Gorenjskem v visoki starosti 82 let g. Janez Sajovlc, ki je bil pokopan 12. t. m. V Medvodah je umrl Rudolf Cerne, ki je bil uslužben v tovarni »Tanin« in je bil star 54 let. šele nedavno mu je umrl sin. Na zadnji poti so ga spremili tovariši iz svetovne vojne. Ob grobu se je poslovil njih vodja Miha šmid, ki je položil venec. Nesrečna usoda mlade matere,. Pred dnevi je v duševni zmedenosti odšla z do. ma Matilda Kebrova iz Ladje pri Medvodah. Zdaj so jo našli v gozdu pri Pod-rečl mrtvo. Doma je zapustila dve hčerkici. Planinski orel v kranjskem okrožju. Lovski mojster za okrožje Kranj - sever objavlja v gorenjskem tedniku: Redek prizor se je nudil opazovalcem dne 8. maja pozno popoldne. V višini kakih 200 m je nad polji pri Bitnjem krožil planinski orel. Za dva kiagulja ln eno kanjo, ki so se besno zaganjali proti orlu, se kralj zraka niti zmenil ni. Majestetično je krožil dalje ln po poldrugi uri zginil z vidika. Strokovnjaki pravijo, da so že pred nekaj leti gnezdili planinski orli nad prepadi kranjskega Storžiča. »♦♦«««««MM««<»MMM>M»HM«t»t<»M«4 Ako želiš kupiti oglašaj v »Jutru«! MMMXWMMMMM