156. Številko. V LUDIM v (etrtet 13. ititm 19ZZ. Leto LV. ifŠ£ft ^r fl^H^a^^^^B ^B ^r H I I ^1 ^m B^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^H ^I^^^H ^1 ^^^^B8 H^^^B I BEmI ^B KflV Bl\ *>J yC ^V Irhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to prasnite. iserati: do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst k 1 D 50 p, večji inseratt Setit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženime ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlstvo „Slov. Naroda" in „Kar»dna tiskarna" Snaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Hov. Maroda* Soaflovo olloa it I, L oodotrop|o Tololoo štev, 34« DopUe epretenta le podpisane to sadostao troakevane. OOJPr Rokopisov eo no vreCo. *oJi Posamezne itevilke: v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nadali« 1 v inozamstvu navadna dni 1 o, nadalje 1-25 PoStnina platana v gotovini« „Slovinskl Narod11 velja v LJubljani In po posti: T Jugoslaviji celoletno naprej plaćan . D 120*— polletni. . , •*•%* • * 60-— 3 mesečno. iuZ^P i' \ $ 30 — 1 - ... * . . 10-— V inozemstva r celoletno ...... D 216**- polletno . ';'; .' . . . , 1<^r_ 3 mesečno . '. . . • . 54*-f Pri morebitnem povišanju se imi daljia naročnin.*! doplačati." Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 5JK*y" po nakaznici Na -amo pismena aaroBDs brez poslatve dennria se ne moremo ozirati. W.*"T" it " iTTT-iT- r,f -_ .rh_jj. l'.tfii- i " t - ji -j;TTiri ~T"3."_ ;.----j~iMr»Tr. Izzvani odgnuar. Načelnik JDS g. dr. Kukovec je na zboru zaupnikov omenjal tudi moj izstop iz načdstva stranke. Na* ravno, tejera dejstva pred zaupniki ni mogel zamolčati. Vendar bi priča? koval v njegovih izvajanjih vec — točnosti, zlasti spričo dejstva, da na zbor zaupnikov nisem imel d os to* pa in spričo dejstvu, da se ie ff. dr. Kukovec napram meni odsotnemu postavil v pozo obtožitelja in socsojila naj vod! finančni odbor. — Heograd. 12. juliji a (Tzv.) Po končani sej! je zastopnik SKS obvesti! o Izidu glasovanja poljedelskega mlnisfra g. Ivana Puclja. Ker samostojni niso prodrli s svojo zahtevo glede železnice Kočevje — Jadransko morje. Je minister PucelJ včeraj po seii finančnega odbora obfska! ministrskega predsednika ter mu zadevo pojasnil. Splošno pričakujjo, da namerava Sa- mostojna kmetska stranka izvajati gotove politične konsekvence. Zadeva pride na današnji ^efi ministrskega svet4 v razgovor. — Bongrad, 12. julija. Cizv.) Muslimanska skupina Mafilajiu - Karamchmed\>-v?č se zavzema za pro£<> Tuzla —« Sarajevo. NADALJEVANJE DEBATE O PRORAČUNU. — Beograd, 12. Julfja. (Izv,) Predsednik narodne ricnp&čiM dr. Ribar ie otv irit sejo ob 9.30. Po končanih formuln istih Je skupščina tak i prešla k ciebau o proračunu. Posl. Pera M a r k o v 1 č (Jem.V Je v polemiki proti Izvajanjem opozfcije s posebnim poudarkom nagb'al veselje, da mora prvič glasovati za redni letni prora^urt ujedinjene države. Kakor so demokraije *> veseljem glasovali za ustavo, tako bo^o tudi glasovali za prv! protočan« ki bo nr.dll državi prvi temeljni kamen za konsolidacijo financ in narodnega gospod .i rs tv^. Posl. Ljuba Jovanovtć (rad) Je med splošnim zanimanjem in veliko pazljivostjo celokupne zbornice imel velik in zelo pomemben političen govor o proračunu. V svojem govoru Je naglas al, da proračtfn «:icer še nI popolnoma točen in s finančnega stališča povsem idealen, vendar Je to prv! korak k Izboljšanju finančnega položaja. Obširno ie govoril o hrvatskem vpra&aaiu in stvarno pobijal znani Trumblčev gor*jr. Med drugim ie prečital zgodovfnski manifest ki ga Je izdala vlada tri dni po nap*V vedi voine od strani Avstriic. manifest $fl je že tedaj nagJaSaJ popolno ujed^nienje Jugoslovenov in pomembno omenjal osv^ bojenje Hrvatov. Dalje ie omenjal krfskp proklamacijo, Izdano od ministrskega pre4-sednika Paš i ća. Tudi ta proklamacija Je jasen dokument, da so bili Srbi. Hrvati in Slovenci sknpni borci za narodno svobodo. Srbija Je vedno vodila jugosJovensfco politiko, dočim j*? dr. TrurrtbJč v emigracij* sprva osnoval poseben hrvatski odbor, (Živahno odobravanje, klici: »Tako ie! Istina je!«) Stvarno ie zavračal dale govornik vse očitke, da bi bila Hrvatska amputirana, oz. parcelirana. Med vihanim odobravanjem je slovesno izjavil: *\c govorimo o 2'.;'.T,!t-taclji. ki ne bo nikoli nast: pl»a. Kdor hoče govorit! o ammitaclii. nat pon??rll. c^a te ne Izvrši nir! Srb. nJt! Hrvat, niti Slovenec, temveč edlnole Vrh tujec. Tujcem ra fcHčo* mo odločno b?scđe: »Le po^ku^te priti!« Posl. Brodar je v svoji koofmnosfl začel kritizirati proračun. Narnclal ie našo hrabro vojsko in OTOŽniltvo, \Tjrg wi ne* okusni napadi so vzbudi" v zbornici tplo« 5en smeh. Govorili so dalje še triic drugi poslanci, na kar ie bila scia oh 20.30 za-kliučena. Prihodnja seja ic v pete'-, oh ;o. popoldne. BRATJE !N SESTRE1 ZBIRAJTE PREDMETE za L JVOOSLOVENSKO SOKOLSKO RAZSTAVO! Ivan Lapajne: ■p. Imi Mencinger. Bil je velik poštenjak, učenjak, mo-lirijan, značaj, Slovenec prve vrste. Kot odvetniški koncipijent je služil pri .«lavnem dr. Razlago v Brežicah, ki je 1 il kratko dobo celo deželni glavar v Ljubljani in je že 1. 1879 umrl. V sosednjem Krškem j d našel Mencinger druži-< o svojega življenja. Ko jd bil odvetnik v Kraniu, je imel za koncipijenta dr. 'vrma Tavčarja, ki je visoko čislal svr> :^sa šefa, kakor je štednji zelo cenil Tavčarja, s katerim sta bila ostala veli-:a prijatelja do smrti. Po smrti duhovitega slovenskega odvetnika dr. Kocelija v Krškem, se j© c?e)il dr. M^ncinejer iz Kranja v Krko, kamor era je mikalo veliko lepo osestvo ojegOve soproge na Trški gori, r*nOTOHO >^li pred Jožefom II. avguštinci, ki se nfs-clieni v sedanjom fran^iškan-r, samostanu v Ljubljani. Im^li -so v Radečah lopo r?oseetvo. V Kranjo M đr. Wenrincfor predsednik čitalni-• i pplon n^f^elnik narodnim korpora-"■ m ter nbapoSitolj vseh narodnih pod-tij. Knako je delo vsi tudi v Krškem, kler 3° na pri *;o\'rt nanje Slovencev prevzel za eno dobo mesto župana, da je rešil narodno ćaflt, ker bi bil «ioor to mesto zasedel kak nesposoben, malo ali nič naroden meščan. Dr. Janez Mencinger je bil velik šolski prijatelj in v tem oziru poleg državnega in deželnega slovenskega posl. Viljema Pfeiferja moj največji dobrotnik. V okrajnem šolskem svetu sta zastopala ta rodoljuba deželni odbor in se zavzela krepko za šolske in narodne pravice. Oba sta bila. zdaj eden, zdaj droeri predsednika krajnes;a šolskega sveta. Dr. Mencinger je bil tudi krajni šolski nadzornik. V tej lastnosti sta oba pospeševala ljudsko in meščansko solo, podpirala oba šolska voditelja, nad-učitelja in mene. V tej lastnosti *sta bila skromna in sta vse zaupala šolskima voditeljima. Mene sta oba, posebno v okrajnem šolskem sv^tu skozi 10, 16 in več let branila, ko so me nepoetavno preganjali nemški glavarji: Sch5nwet-ter, Scnonberger in drugi, pooebno pa nemški nadzorniki: Knapitsch, Benda, Proft, Belar. Brez teh dveh zagovornikov bi me bili že veliko preje odslovili. S pomočio teh dveh rodoljubov sem pa vendar služil na meščanski šoli v Krškem 28 let. Dr. Janez Mencinger ml je pa tudi zaupal glede obeh posojilnic v Krškem, ki sem ju ustanovil in vodil. Mencinger je namreč svoje prihranke nalagal v naši >Okrnjni posojilnici?, kateri ie tudi kot pravnik svetoval vedno do-bca X npUttonift zadevah je HI *•*» dosleden, pa zmeren. Glede slovenskih strank je bil precej nevtralen, ©oprav ni nikdar dvomit, da ne> bi bila napredna slovenska stranka prava narodna stranka, ki je bolje zastopala narodne interese od nasprotne konservativne stranke. Svojo otroke je vzgojil seveda v narodnem dnbu in vsem sinovom je privoščil visokošolsko izobrazbo, tako da so postali: eden profesor, drugi odvetnik, tretji Okrajni glavar, Četrti inženir. KjegoTa edinica, jako narodna hči, se je omožila * narodnim notarjem Pre-rorlom v Kobaridu, od koder so ga Italijani med vojno pregnali in ga internirali v Rimu- Soproga notarja Premrla je že pred leti umrla, umrl je pozneje tudi njen edini sinček. Mencingerjeva vdova je tudi umrla še pred petimi loti na griži. On pa počiva na krikom pokopališču poleg hčere. Polog njegovega groba je spominek njegovo hčere in vnukinje. Živlenje in lastnosti tega odličnega pisatelja, so ugajale celo našim duhovnikom, in pridigar v župni osrkvi ▼ Krškem so ga je pri neki priliki lepo spominjal ter omenil zlasti njegov nagrobni napis, ki so glasi: >Tukaj počiva dr. Janez Ifeneiger, advokat. SvOjoga življenja P r l v d o j e z si č e 1 26. III. 1838 i n nedovršeno končal 12. IV. 1912. i Sodi na 0O«»« »tUatl|ixarfl Louisa de la Ramee (Quida): Kneglnfa Vjera. Roman. »Ali res?< se je čudila Vjera. »Neki ribič nci je nedavno zastavljal, da bo do novega leta lopo vrome.c Correze je položil svop roko na bok njenega čolna. >RibiOi so včasih preveč zaupljivi. Barva neba na j agu mi ne obeta nič dobrega. ČJe bi vam smel svetovati, okrenite svoj čoln. Saj veste, precej daleč od obrežja ste.< >Vi sto prav tako daleč«. »Samo zato, ker sem sledil vam.« Vjera ni odgovorila, toda krenila je nazaj. »Vidite,« je rekla, »ubogam vas, dasi je na neba povsem jasno soleče!« Pokazal je iznova na majhen bel oblak na jugu. »Vseooo« je menil, »nevihta pride odondod, in ko se dvigni, izgine -^olnco v eni minuti.« Resnično jo zapihal veter, pripluli so oblaki, in kmalu je bilo nebo nad njima vse svinčeno. Valovi so se dvigali višje in višje. Vjera je zvila svoje jadro in veslanje ji je postalo čimdalje teše. »Dovolite,« je rekel Corrč«©. Pri-vrzal je prednji del svojega čolna k zadnjemu dela njottoga.in je skočil y njeno »če po^tano morj^ Ao nemirnoj se fc vprašal, >ne boste nogU bkrata veslati in krmariti. Ali dovoli to, da v**- nu"«n vaša rosam f« Dala mu ju je broy, besede in |fl prijela za vrv krmila. Uvidela je, ua ima prav. ZabučaJ je rrwx%in VOSSt*, ki je l^ar žvižgal proko morja. Morjo s<4 je valovilo in penilo, pnr povodnih ptio je vre> ščaj^ letelo nad njim. Niti Vjera niti Correze ni**tn izpre^ovorila boeedi-ce. Pevec se je sklonil ^loi^^ko n.i vesla, Vjsra pa je obmčnia Šola i>roti Obali. Oba r?U so nehoU^ spominjal;] Mk« danjo skupne jutranje vožnjo v TVou-ville, toda oba sla molčala <> tom. »Prav nobone nevarnosti ni,« ja do-jal, ko so bele pene brizgale v njun tT>I" ničok. Vjera se jo snJ&ljala. >Saj se n« bojim AH mislite, da so bojim?« »Ne, knoginja, strahu ni v vaJ>m značaju. Marsikatera druga pa >>i s« bala, kajti kmalu so postavi morjo 1:*-kor steod med naju in med kopno* rvnt-Ijo.« . , Naenkrat jo dejala: »Samo nekaj mi je žal: kriva sem jaz, da sto so porkili v nevarnost. Mislim namreč, do jo vendarle opasno.. ■« ... »O, kar se toga tičo —« fe vaklrk-nil smehljaje Obrreze. S^m pri ^ebi pa io mislil: >« njo skupna umreti, kako i, ► • stran z« »SLOVENSKI N A R O D« dne 12 julija i»22 štev. 156 Proračun mestne občine ljubljanske. Proračun mestne občine ljubljanske %a leto 1922-23 je bil po določilih oh-čiDskega reda 14 dni občanom na vpogled in ni bila proti njemu vložena nobena pritožba. Potrebščina mestnega proračuna zanaša . • Din. 9,245.585— pokritja pa je . • . > 4,081.116— torej je primanjkljaja Din. 5,164.469.— ki ga je treba pokriti z občinskimi davščinami in dok In dami. Vzroki, da so mestno potrebščine Sdoseglo znatno vsoto skoraj Din. deset milijonov, so v prvi vrsti sledeči: Opetovano povišanje delavskih mezd, kar zlasti močno podražuje vzdrževanje cest in ulic, draginjake doklade vsem mestnim uslužbencem in vpokojencem, neodložljivo poprave na vseh mestnih poslopjih, povišanje ubožne podpori, feboljšanje prehrane vsem revežem v mestnih uibožnicah, obrestoVanje in amortizacija po bivšem občinskem svetu najetih posojil, in sicer: Din. 5 milijonov za popravo cest in ulic ter napravo kanalov, Din. 750-000 za zgradbe stanovanjske hiše na Prulah, Din. 2 milijona 500.000 za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, Din. 3,750.000 za zgradbo novega šolskega poslopja, Din. 1 milijon 250.000 za razširjenje mestne ubožnice, Din. 390.000 za nakup motorne brizgalne za gasilno društvo, Din. 1 milijon za pokritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921-22 in še vseh prejšnjih posojil, ki so jih najeli bivši občinski sveti. Izmed občutnejših tro-škcv naj bodo navedeni te nekateri: vzdrževanje mestnega stanovanjskega urada, pomnožena javna plinova in električna razsvetljava, nove nabave in poprave v šolskih poslopjih, naprava centralnega šolskega vrta in igrišča, poklicno gasilstvo, paviljon v Zvezdi, podpore raznim društvom in dobrodelnim zavodom itd. itd. Da je morala mestna občina s primernim zneskom poskrbeti tudi za vsesokolski Izlet, je umevno, saj mesto Ljubljana nikakor ne more prezirati svojih gostov in ima tudi naravnost dolžnost podpirati vse velike priredbe, pri katerih privre v naše mesto mnogo tisočev ljudi, ki puste v Ljubljani milijonske zaslužke. Tako postopajo vse občine in s tega vidika se neguje sploh res promet s tujci. Vladni komisar je odredil, da pobiraj mestna občina v pokritje zgoraj navedenega primanjkljaja v letu 1922 —23 sledeče davščine oziroma doklade: L Na hišno-najčmni davek, kakor db-slej, 35 odstotkov, na zemljiški davek in na splošno pridobnino IV. razreda davčnih obvezancev 100 odstotkov in na vse druge davke, izvzemši osebno dohodnino, 135 odstotkov. Te občinske đoklade so še vedno nižje, kakor v drugih avtonomnih mestih Slovenije. 2. Gostiščino. 3. Davščino na vozne listke električne cestne železnice. 4. Davščina na vozila. 5. Davščina na prenočišča. 6. Dosedanjo trošarino na vino. 7. Veselični davek v dvojni dosedanji izmeri. Ker te doklade in davščine primanjkljaja daleko še niso krile, treba je bilo misliti na nove vire dohodkov, ki ne bi preobčutno iadeli konsumentov, vendar pa s kolikor mogoče nizkimi režijskimi troski imeli primeren uspeh. Da je občinska davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn in davščina od iger v gostilnah in kavarnah ob današnjem času in ob današnji draginji povsem umestna, je izven vsakega dvoma. Nadalje ie poskrbel vladni komisar za to, da pobiraj mestna občina občinsko davščino od prirastka na vrednost nepremičnin, ki ga je do zadnjega časa pobirala država, a ga ukinila. Da imaio edino le občine pravico do te davščine, utegne biti itak vsakomur znano. Dosedanje tržne pristojbine so se povišale na ta način, da so se izpremenile iz kron v dinarje ter znašajo sedaj za vola ali bika 5 Din., jsa kravo in telico 4 Din., za drobnico pa 2 Din. Novi davščini, ki jih je morala uvesti mestna občina in ki sta bili že sklenjeni v odseku bivšega občinskega sveta, sta tržnina in uvoznina. Obe davščini ima Z.igreb in Beosrrad že od nekdaj, razlika je le ta, da se bost* pobirali v Ljubljani v najnižji izmeri, dočim sta v obeh omenjenih mestih dokaj občutnejši. Tržnina se bo pobirala od blaga, ki bo na mestnem svetu na prodaj. Od male perutnine na primer se bo pobirala pristojbina 25 para, ed gosi ali purana pa 50 para. V ravno tako skromnih mejah §e bo pobirala uvoznina, ki znaša od blaga za prehrano pri vagonu 10 ton Din. 10 ali za vsakih 10 kg 1 paro. Od blaga, naloženega na Vozu z dvema konjema, se bo pobirala pristojbina Din. 2. Uvoz do vštetih 50 kg teže pa je davščine popolnoma prost. Da bi imela neznatna pristojbina za posledico znatno podraženje življenjskih potrebščin, je pač težko misliti. Strah pred ogromnimi davčnimi bremeni torei ni utemeljen in utegnejo članki, ki o tem govore imeti za posledico edino le to, da bo brezvesten prodajalec plačano davščino tembolj brez skrbi v "Stokratnem iznosu prevalil na konsumenta. Kljub vsem naštetim davščinam in dokladam pa bo treba mestni občini slediti na vseh koncih in krajih, ker proračunski primanjkljaj še vedno ni v celoti pokrit = Razprava proti bivšemu avstrijske* nm majorju Stenzlu. V Osijeku v Slavoniji se je vršila te dni pred tamošnio sodnijo javna razprava proti bivšemu žendarmerU-skemu avstrijskemu majorju Stenzlu. Id Je v Zemunu in Sremu v Času vojne izvrSeva! zverinstva nad Srbi. Številne priče so soglasno potrdile Stenzlove zločine. Sodnlja pa je po dolgi razpravi izrekla oprostilno razsodbo, Če§, da je Stenzl kot bivši oficir avstro-ogrske vojske moral vršiti ukaze svojih predstojnikov. Ta Izid razprave, za katero Je vladalo veliko zanimanje, je marsikoga preseneti!. Srbski listi pravijo, da razsodba osiješke sodnije izpođkopava zaupanje v pravico v naši drŽavi, kadar gre za Srbe! in vprašuje: »da nema možda o osječkom sudu Frankovaca?« — Pametne besede. >Jugosloven- ski list z piše med drugim: Treba je strogo razlikovati, toda ne po plemenskem korenu, ampak po človeku, meščanu, državljanu. Ni vsak sovražnik države, kdor je Hrvat, nasprotno pa tudi ni vsak prijatelj, kdor je Srb. Poznamo mnogo dobrih, poštenih, državi in narodu popolnoma vdanih Hrvatov, s katerimi se postopa z nezaupanjem. Na ta način se jih sili v tabor elementov, ki so nasprotniki naše države. Ocenjevanje ljudi po poštenosti in sposobnosti bi primogolo k temu, da bi se temni elementi ne mogli ponašati s svojim plemenskim mučenistvom. -= Italijanska žumalistiena poštenost. Italijanski listi pri.-»bčujejo zadnje čase razne dopi^ iz naših krajev, ki izvirajo iz neposredne bližine zastopnikov italijanske vlade v naši državi. Zlasti se zdi, da je italijanski konzulat v Splitu tajna ekspozitura faši-sfrovskih in nacionalističnih italijanskih listov, ki prinašajo dopise, katerih vsebina je vzeta iz razgovorov italijanskega konzula z našimi politiki in državnimi funkcijonarji. Seveda je vsebina že v bistvu napačna, ker se ne strinja z resnico. Med listi, ki priobču-jejo te dopise, je v prvi vrsti tržaška >Serac, večerna izdaja dnevnika >Era Nuova<, ki je zagrešila še kaj hujšega. Glavni urednik tega dnevnika je g. Bruno Astori, ki je užival v Beogradu našo gostoljubnost in kateremu se je posrečilo, da je prišel do razgovorov z našimi ministri. Ta list je priobčil Ob priliki poroko našega kralja naravnost odurne ve=?ti, o katerih je pisal, da jih priobčujo neki beogradski monarhistični dnevnik! Ko bi kak naš list pisal podobno o italijanskem kralju, bi bil brezdvomno ustavljen v smislu jnase ustave. Italijanska državna oblast pa je brala dotični dopis iz Beograda in preprečila razširjanje laži. Tu ne gre samo Za moralno odgovornost italijanskih nacionalističnih žur-nalistov, ampak v prvi vrsti za moralno odgovornost italijanske vlade, ki dopu- Bila sta resnično v veliki nevarnosti. Parkrat se je prav zdtelo, da pogoltnejo valovi njuno orehovo lupino. Kakor je prerokoval, se je morje kakor stena nakopičilo pred obaljo. Ampak Correze na svoji veslarski klopici ni izgubil svoje moči in Vjera ob krmilu ne svojega miru. Naposled sta priplula preko nevihte in hruma do kože premočena, a nepoškodovana do nabrežnih stopnic vile. Dvignil jo je iz čolna. »Rešili ste mi življenje,c je rekla Vjera. Nnklonil se je globoko, a si ni niti dovolil, da bi ji poljubil roko. »Sre-,Čen sem,« je dejal preprosto- Ko sta stopala na kopno, je lilo curkoma. Valovi so bobneče udarjali ob "vrtno zidov je. >3aj pojdete pač z menoj in počakate konca nevihte?« je vprašala. Correze se je obotavljal. >Jas, — v hiši kneza Žurova?« >V moji hiši,« je odgovorila očitajoče. >Predobra ste. milostiva. Toda če dovolite, se vendar raje tu poslovim od Tas, dasi se podajam v nevarnost, da me smatrate za nehvaležneža.« Vjera ga ie pogledala, on pa ni hotel razumeti, kar je tako jasno izražal njen noffled. ^Pešili ste mi življenje,« Je začela »opet tiho. >Nikakor ne. Veliko preveč angelov varuhov čuva nad vami, da bi potrebovali za to ubogega človeka* Dovolite* da ae ppčfip*0**«^--- ***" — >Ali stanujete tu v bližini?« >Za par dni — za par ur. Prihajam iz Milana in odhajam v Pariz. Saj veste, vedno sem le ptič *selilec.« >In nočete počakati — mojega moža?« je vprašala z nekakim samOzata-jevanjem. >Hotel se vam bo zahvaliti. Hotel . . .« Končala ni stavka-, zdelo se ji je, kakor da se mora zadušiti nad temi besedami. Correze se je poklonil. >Ako vas morem prepričati, da nisem storil ničesar za vas, kar bi Zahtevalo zahvale, naj vas vsaj opomnim, da je vaša obleka še vedno mokra, kakor tudi moja.« >Da nisem mislila na to. Gotovo. Potem vam smem vsaj ponuditi voz?« >Če dovolite, tudi tega ne. Urna hoja bo ugodnejša zame . . .« Knez Zurov se je vrnil * Mbnte Carla prav zidane volje. Priigral je Jako mnogo, se imenitno zabaval in le pripeljal veliko število prijateljev seboj k obedu. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, je pogledal Viero, kakor da ne v«, ali naj *e smeje ali Jezf. >TJsojeno vam je, da vedno A&flsr-Ijate romantične stvari. Pravite, da vam ie rešil življenje. Uv^rjen eem, da nekoliko pretiravate, ker ste sentimentalne narave. Potem pa imate čudno srečo, da povsod naletite na tega pevca, kadar ira potrebujete. Apropos.c je končal, >ali se vam zdi umestno, da se mu zahvalim? Kje ga morem dobiti?« . *Te§ayjaja»eyempc>vedatL« ^ SČa tako pisanj«. Nafti merodajni krogi pa naj v bodoče pazijo na podobne italijanske goste v Beogradu. s Not ruski protibolJSt viški Ust V Sofiji prične izhajati protiboljseviski list »Kusc. Cilji in sredstvo telesne ujgoje. Ce prelskusimo nadalje, katera so načela telesne vzgoje, moramo imeti vedno pred očmi zamišljeni cilj: telo mora pridobiti na sili, gibčnosti In zdravju; posameznika le treba telesno izpopolniti v soglasju z duševnim življenjem na nJega lastno srečo v prospeh celote. Z ozirom na cilj ie umestno vprašanje, kai pomeni telovadba za človeka, ki je v sedanji dobi telesno malo ali pa enostransko zaposlen? V čem se razlikuje gimnastiko aH športno giba-nle od vsakega druzega? S telesnim delovanjem — s poklicnim delom — človek skuša vstvariati vrednote, ki gredo Mcer nJemu v korist, ki se pa ne tičejo neposredno njegove osebe; tu gre za gmotni dobiček, za uspehe in drugo. 5 telovadbo ustvarja človek tudi delo, toda potom nje dosega vrednote, ki so neposredno njemu v korist: zdravje, sflo in odpornost, sam? važni predpogoji za uspešni bnj za obstanek. Razen omenjenih sredstev, po katerih se fahko oceni telesno delo. Je treba pa še povdariti da Je telesno delo sploh flvljeir sli predpogoj *a vzdrževanje pravilnega delovanja celega organizma. Katero gibanje, katero telesno delo Je torej telesu koristno? Ta&o delo, pri katerem Izhajajo telesni gibi iz delovanja vseh mišičnih skupin; pri katerem povečana premena snovi v mišičevja vodi k tema, da narašča obseg In Izdatnost mišic: pri katerem ie Iz* vršitev dobljenih na*og možna brez škode na telesa In na duši. Enostransko poklicno delo Je tudi delo In vendar ne koristi organizmu in to zategadelj, ker s« pri tem nekatere skupine mi Sic prenapenjafo, druge pa sploh ne delalo, tako da utrujevalne snovi zdelanih mišic preplavljajo cel organizem in s tem povzročajo splošno utrujenost Človek Je dandanes z glavo in rokami zaprežen v kolesje najrazličnejših strojev in postaja tako suženj iz gospodarja: šele v dobi oddiha opaža, da ga enostransko napetje mišičevja slabi, ker preprečuje pravilno premeno snovi; da ga enostransko delo ogroža In da mora biti izravnano s harmoničnim vežbanjem celega telesa. Fiziološka potreba vzdržati vse sile telesa na višku delazmožnosti zahteva, da se izdatno uri celo telo. zlasti pa njega zanemarjeni del Telovadba torej ne stremi za tem, da se strastno in nepremišljeno posvečamo raznim tekmovalnim borbam, razburjamo svoje živce In se uničujemo z rekordi. Telovadba* metodično gojena, na) nadomesti izgubo na zdravja, ki jo atrpl-mo v vsakdanjem življenja, naj poveča silo In izdatnost telesa. Le oni pravilno razumeva pomen telovadbe, ki svoje telo krepi s telovadbo in na sebi samem čuti blagodat, ki izhaja iz telesnega delovanja. Posledice pravilne telesne vzgoje se dado dokazati na vseh organih, ki tvorijo človeško telo. Prvi in najvidnejši znak Je povečanje telesne sile, ki se spozna Iz vzrasta mišičevja in nJega delazmožnosti. — Delazmožnost okostja in mišičevja se poveča g vajami brez orodja — s hojo, tekom, s prostimi vajami, z vajami, pri čemer so roke obremenjene z ročkami, drogovi, kroglami, kame* njem, orožjem. s tekom na smučeh, z drsanjem, kolesarjenjem, z vajami z odporom, — pritiskom, na-teganjem, s sabljanjem, veslanjem. Z orodnimi vajami. Ker gre za enakomerno izvežbanie celega pregibljivega mehanizma. Je treba seveda zavreči kot nesmotrene take vajo, s katerimi se enostransko razvila omejeno število mišic: sem spada dviganje težkih bremen, številne orodne vaje (specijalizacija na bradlji, krogih I. dr.) Enostranske vaje so umestne samo tedaj, če Je treba okrepiti tiste skupine mišic, ki so v vsakdanjem življenju premalo zaposlene oz. prenapenjane; z Tnot^JT..'nirni gimnasiljnirni vabami M le treba zlasti pri otrocih In mladini boriti proti posledicam slabega držanja telesa, treba Je okrepiti podhrbtno mišičevje, preutrujeno od dolgotrajnega sedenja in pri deklicah le zlasti važna okrepitev trebušnih mišic. Pri telesnih vajah Je treba posvečati pozornost celotnem« nčln!;o vežbe, t I. njenem« vpliva ne vse življenske funkcije. V tem ozira je pa mnogo važnejši vpliv telovadbe na dihalne organe in obtok krvi kot pa na razvoj mišičevja. V vežbani mišici se odigrava živahen oksidu joči proces, ki ustvarja toploto In živo silo, ki se izraža v mehaničnem delu; za to je potreba, da ktl dovaja kisika In živi In f h snovi v mišice* spaljeni ostanki omenjenega okslduločega procesa so ogljikovi kisik, voda in nekatere sestavine urina. Razume se, da je poraba kisika In Izločevanje ogljikovega kisika odvisna od velikosti mišičnega delt m toplotne produkcije; zato pospešuje telesno delo v veliki meri gorilne procese In premembo snov! v telesu. Da se pa nadomesti zvišana poraba kisika in odstrani ogljikovi kisik, le treba povečane delavnosti dihal: to se kafe ▼ tem, da se množi Število Instituta, d* Etudes Slavesc v Parizu sta referirala ravnatelj g. Antoine M e i 11 e t, profesor na College do France, in glavni tajnik g. Louis Eisenmann, profesor na Sorboni, o >Ustanovi Ernest Daniš«, ki jo je ustanovila naša vlada s poklonitvijo 25.000 frankov. Z obrestmi te vsote s© bo izplačala vsako leto nagrada za najlepše delo o naši domovini, pi-iano v francoskem jeziku na temelju idej našega velikega prerano umrlega prijatelja Ernesta Denisa. Pisatelj mora biti Francoz. Delo mora biti napisano v dubu našega narodnega in državnega edinstva. Glavna skupščina je a zadovoljstvom sprejela to poročilo in naložila upravnemu odboru dolžnost, da izreče jqg08lovenskl vladi svojo zahvalo. >Ustanova Ernest Denis« bb slovesno inaugurirana 5. januarja 1923, ob priliki druge smrtne obletnice Er-ntosta Denisa. Slovesnost se bo vršila v novi dvorani razširjenega »Instituta Institutu d* Etudes Sla-ves« v svrho izdaje kniige, ki bo vsebovala članke Ernesta Denisa o našem ujodinienju in o na£ih narodnih pravicah. V knjigi bodo med drugimi tudi •^Ipdoči članki; >Od Vardarja do Tstre«, »Kraljevina Srbov, Hrvatov in £loven-cov,< »Bolgari in zavezniška diplomacija«. »Od Varšave do Bcosrrada«, Predsednik Mamrvk in Jugosloveni«, »Slovenski del jngoslovenskega naroda«, »Voditelji italijanskega nacionalnega ujedinjenja in jugoslovenska ideja« itd. Za izdajo to knjisre bb preskrbela vse potrebno iueoslovenska. sekcija. Podpredsednik Instituta *. Emile H a u-m a n t. profesor na Sorboni, bb napisal predgovor v imenu Francozov. Predavanje srbsko - hrvatskega jezika v Parira. V Društvu za propagandb tujih jezikov In v šoli fca vzhodne jezike se končajo 15. julija predavanja iz srbsko-hrvatskega jezika in jngoelo venske književnosti. Šola za vzhodne jezike je sedaj sestavni del Sorbone Predavali so francoski profesor g. Vaillant ter nt»ša profesorja ger. Arnautovič In Sbrb-vac. Nekaj slušateljev na šoli za vzhodne jezike pride na počitnice v Jugoslavijo, da e* izpopolnijo v konverzaciji. Francoska vlada jim je na predlog Inr stltuta podelila denarno pomoč. f Gospa M. Rudranf - Denis. Hči Ernesta Denisa gospa Rudranf, ki je bila upravna tajnica »Instituta d* Etudes Slavee«, je vršila do svoje nenadne smrti prevzete dolžnosti. Bila je profesorica na pariškem liceju Mon-taigne ter je kot sotrudnica časopisa »Le Monrle Slave« nadaljevala plemenito tradicijo svojega očeta. V svojem tridesetem letu je bila v francoskih in slovanskih kroeih znana kot resna znanstvena delavka. 7* njo srab Izgubili enega najiskrenejsih zastopnikov naBih kulturnih Interesov v inozemstvu in redkega poznavalca naših razmer. Nie-ns dolžnosti so si medseboinb razdelili juffoslovenski, češkoslovaški in ruski tajnik. TT«ne1t Jugo^Iovenakeara umetnika. CIan Narodnega gledališča v Beograda g. MttAilo KormSevič jo & JuUjir končni svoje studije na pariškem kon-servatoriju. Kovnčevič je igral na zaključnem knnkurzu 3. dejanje >Han> iHac. Oconji valno razsodi;Ki mu je potrdilo nagrafj;, ki jo je dobil že drugo leto svojih studij. Francoska trhvlališka kritika spominja ob tej prilik na uspehe, ki jih j« (.osegel naš umetnik v pari^kf>m Odronu. Kritiko hvalijo nj^eovo izvrstno mimiko (Ptvlovakj v »Journ.c), inteligentno razumevanje in izrazitost icre (Ncdsre v »T/ AvenierO, izral. tempe*-r.iment in dobro kompozicijo fvojo uloge uis Schnelder v >Lo Gau-lois«) in razumevanje osobnosti, ki jo predstavlja {Andre Bep.unier v »Echo de Pari?<). Tudi drucri listi hvalijo njegov talent in njegove zmožnosti. »L* Oeuvrtf* ga stavi na čelo vsem tujcem, ki so Ftudirali na pariškr-ni kon-BSf V storijo. A, Antoine> ustanovitelj pa-rif-kejra iSvolodnejra p1edali?6Bcne-£kepa trerovra« 3 Kovarevićem v naslovni ulogi. UMovensli! mM-sbi ziet u Liu&liani. — L JuRoslovcnskl vse*u.kobki tlet. Bratska sokolska društva se opozarjajo, da nemudoma vrnejo prijavne pole, ki jih U razposlal železniški od-ek za vsesokolski ziet. Društva, ki ne poSljejo pravočasno svojih prijav, ne bodo debila železniških potovalnih legitimacij ter zaradi tr^a nt bodo imela nikakega popusta za vožnjo v Ljubljano in nazai. Brez železniških legitimacij ne bo imelo nobeno društvo in nobena župa pravice do posebnega sok-lskega vlaka. V interesu društev je torej, da nemudoma pošljejo svoje prjave, ker se na zakasnele prijave železniški odsek ne ba mogel ozirati. Z zakasne'imi prijavami delajo društva železniškemu edseku nrp-ilik* in zmešnjave ter ovirajo ogromno delo, ta ga ima izvršiti. Bratska društva naj nujno upoštevajo ta poziv. — Pohod na telovadišče. Vse članstvo koraka popo'dne skupno na telovadišče. Skupni pohod velja kot izprevod in ie obvezen za vse člane ljubljanskih žup v kroju, ki se nameravajo udeležiti vsesokol-skega zleta. Pohoda se udeležijo rudi vsi udeležniki ostalih žup, ki pridejo v kroiu« v moški telovadni obleki, v ženski telovadni obleki ter vojaštvo. Članstvo Župe LJubljana se zbira to!no ob trlčetrt 15. pred Narcdn'm domom, istonm tudi Član, stvo izven ljubljanskih Žup. Članstvo župo Ljubljana I. se zbira v istem Ča*«»frnem telo- vadiSču na ljubljanskem polju nnclo napredujejo in bodo ob n sodnem vremenu vse tribune in Ottalfl prostori tekom tepa meseca doarraiene. Da bo tudi dohod na ta prostor za pršee in vozove primerno in pravnea^uo urejen, s*e samo po sebi ranimo. — Dobara mesa. Prehranjevalni odsek I. Jugosloven^kega vse^okolskega zleta v LJubljani 1922 rabi večio količino govejega. telečjega me^a in kranjskih klobas za zlct-ne dneve. Pogoji: Prvovrstna kakovost In točna dobava. Podrobnejša pojasni1! d^!e zletna pisarna, prehranjevalni od*ek T lu-goslovenskega v*esokol*kega ^Jeta v LJubljani. Priglasila do sobote, dne 15 Julija 19?? vsaki dan od lrV do ML ov.i 51\ i Sokoli v "Reo-arradu. Po v*?o*okolck<*m zletu v Lfnln liani poseti okoli 2000 Osilpnsititasifti Sokolov tudi v Beoerrad. kjer iim pripravljalo že sedaj bratski sprejem. — Seje rletnejra finanfncea od>eka se vršijo odslej redno ob četrtkih to^o ob 8. url zveeer v rvd^ekovih r>ro«toHh v Narodnem domu. Pozivlinmo vs<* brate, da se -sei udeležuiejo redno in točno. Soltolstoo. — Pokrajinski ziet ljubljanskih žup dne 16. Julija 1922. se vrši v Ljubljani na zlet-nem teiovadišču za I. jugoslovenski vseso-kolski ziet Udeležba na pokrajinskem zletu Je obvezna za vse Člane in članice obeh ljubljanskih žup, ki se hočejo udeležiti vse-sokolskega zleta bodisi kot telovadci ali te-lovadke, bodisi v sprevodu, obvezen Je pa tudi za vse načelnike in načelnice žup, včlanjenih v Jugoslovenskem sokolskem Savezu. Po možnosti naj se udeležijo pokrajinskega zleta tudi društveni načelniki in načelnice ter prednjak! in telovadci (te-lovadke) te bližnjih Žup. Pokrajinskega zleta se udeleži tudi voIaStvo ljubljanske gamizlje. S pokrajinskim zletom v zvezi Je tekma članov In članic obeh ljubljanskih lup. Tekma se prične 16. Julija ob 6. zjutraj na zietnem telovadiSču. Ob te! uri moralo biti tekmovalci in tekmovalke uvrščeni na zbirališču poleg oblačilnice. Ob!a?fl-nlea bo odprta ob 5. zjutraj. — Izkušnje Članov In članic se prične ob 10. dopoldne, vodi Jih savezni načelnik. * žnnnl ziet C. S. 2. &*• IS. In 1& Isflla v Cefn. Z mrzlično pridnostjo »e vrte tehnične priprave za letošnji fupni ziet v Celin. Vsa učlanjena društva cd Zagorja do Oplotnlce in Slovenj gradca se pripravljajo na častni nastop. Z ozirom na pomembnost predlzletov. ki priprav!jaJo Pnrl • Jugoslovenski vsesokolski ziet« v LJubljani se Je določilo za letošnji župnl jM mdittt to m* na!« ž0** — star(>- Štev. 156. »SLOVENSKI N A R O D- dne 12. julija 1922. stran 3. Javno mesto Celje. Člani, članice, naraSčaj n deca 22iih društev C. S. 2. položijo % Ineh 15. in 16. julija račune o svojem delo« anju in pozdravijo narodno občinstvo na* ega slovenskega mesta. Na tleh, kjer Je il še nedavno Sokolom zabranjen pristop, as bo pozdravil naš prvi slovenski župan. Pozivamo narodno prebivalstvo našega ne?ta in okolice, da se globokega pomena tega trenutka zaveda in priredi Sokolom sprejem, kakr^ne^a zaslužijo kot pijonirl! naše narodne In državne ideje, kot vzgojitelji naroda v telesnem, duševnem in nrav nem oziru. Naredni prebivalci celjskega, mesta, razobesite ta dan zastave, okiniaj-te hiše in pozdravite Sokole srčno in prijateljsko. Zletnl spored bo sledeči: 15. Julija popoldne tekma naraščaja In članic na Glasi)! 16. Julija ob 6. zjutraj tekma Članov, potem sprejem gostov na kolodvoru, oh H. povorka po mestu in pozdrav. Ob IS. popoldne Javna telovadba in ljudska slav* nost na Olazlji. Cene prostorom na telo-vadiSCu so bledeče: Sedef I. vrste 10 D!n-IT. vr^te 5 Din, stojigča 3 Din. vstopnina k *!avno «o ^r-^fp^^rit) nedeljo :-^ 2. t .m. zaključili letošnji okrožni Od vseh strani so fo zbr«lo v Žalni številno Sokolstvo in l<*pa množim Nastop [o bil za -okolstvo rplo onston. Veličastno povorko je po-vil nr^d nV.rinskn hi?o žalski žn-pan g. Vabič, k^f^rmn so odgovorili 7a žalskega pokola br. Vinko Kukee, župni st.irosta br. dr. S^tttv4 in za o-- -^ br. Kurnik. Popoldanski javni - astop, prosto vate in telovadba na • ,, B€ ifv Izvajala od moškega in emskega r^^^^^^ia ter odraslih z naj-io preci&n ostjo. Nastopili po Sokoli Iz Žalca, Celja, Petrovo, Bt Jnrja ob Taboru ter Vranskega. Ljudska veseli-ra. pri kateri je svirala r^lj^ka Zalaav-: sk.i crndbn. jo potekla nao* v^o animirano. K smATskema in 7fllckomii us-pehu p*1 mora celjski sokolski župi iskreno op^titati. Mr® stvori " • Vzgojo val ni pomen filmov. Bir-minjghazneki škof jo predlagal nnsl^ski vla^ii, naj prisili lastnike kinomatojrra-fov, da bi ko vTŠile dopoldne in popol-dne samo vziroj ovalne predstava za mladino. Na Škotskem pa jo ver kin^ma-tr.crrafirnib podjetij, ki pred-tavljajo izključno le filmo iz botanike in medi-rine. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 12. julija 1922. mm Izgubljene obratni©© predvojnih •vstro * ogrskih posojil, postopanje na njih nadomestitev. Finančna delegacija objavlja uradno; Po razpisu finančnega ministrstva z dne 1. julija 1922, D br. 12836 je v slučaju, da se jo kaka obvez« niča predvojnih avstro - ogrskih državnih posojil izgubila ali sicer uničila, pa jo želi lastnik nadomestiti, postopati tako-le: Po izvršenem aroorti-začnem postopanju, ki se naj uvede pri pristojnem sodišču, je z overenim prepisom sodnijskega sklepa zaprositi a) gledB avstrijskih obveznic pri generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju L, Singerstrasse. b) glede o g r-s'k i h obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti, za potrdilo, da do5edaj niso bila izdane nove obveznice niti ne izplačane obresti od časa izdaje sodnijskega sklepa dalje. To potrdilo se bo smatralo kot originalna obveznica Ln naj se predloži generalni direkciii državnih dolgov v Beogradu radi žigosanja. — Razpis natečaja. Razpisuje se odpravniška služba pri poštah Križevci v Prekmurju (III.. 4) in Prošenj akov-cih (III. 4.) Rok za natečaj S tedne. __ Kova palača. Te dni so začeli kopati ob Miklošičevi cesti — med Ba-hovčevo in Mencingerjevo hi^> — temelj za zgradbo >Delav3ke zavarovalnice zoper nezgode* tor >Okr. bolniške blasajne«. To bo uradno poslopje teh dveh zavodov z dvema stanovanjskima poslopjema na obeh konceh. To obsežno stavbo bo gradil arhitekt dr. Sasal in je stavbna doba zanjo preračunjena na dve leti. 5 to zgradbo bo v sr^di mesta zarnašena zopet ena tistih praznot, kakršnih imamo v Ljubljani še vedno povsod — preveč! __ Redukcija varnostne straže v Celju. V zadnjem času je bilo upokojenih več nadzornikov. nacL-tražnikov in en detektiv, tako da se je reduciral prejšnji stalež za dobro tretjino in zna-Ba še 88 mož. Celjska javnost toplo pozdravlja to redukcijo, ker danes, v normalnih razmerah, pač ni več. potreben tako oernmpn varnostni aparat. ___ Ciril Metodov kres na celjskem Starem STadu. Združeni podružnici CM D moSka in ženska sta tudi letos, ks-kor ohieVvino, proslavili predvečer slovanskih bi ago ve str i ko v na starem gradu. Zbralo se je na starodavnih razvalinah toliko občinstva k^kor še nik; dar. Obče spoštovano C^lisko pevsko društvo je zapelo par svečanih slovanskih pefsrni, celjska žcl^zničar=kn cod-ba je pridno svirala in rm>d snlftšnim navdušenjem ie nagovoril zbrano občinstvo predsednik moške oodružnire prof. Mravlifik ter ga bodril k požrtvovalnemu delu. — Knjigarna L. Schwentner v Ljubljani ostane od 16. do 31. julija zaprta. __ Čiščenje in beljenje poslopij v Celju. Voine in povojno razmere so zapustile vidne znake tudi na poslnpjih mesta Colja. Za čiščenje stavb "e je storilo do najnovejšega časa prav malo. S^daj pa taljenje poslopij in razna popravila pri ulicah vidno napredujejo. Mestna uprava sama nudi dober vzgled svojim meščanom s tem, da je d^la pobeliti dosednnje muzejsko poslopje in tiare gimnazija pri farni cerkvi. A" proračunu se je določili večja svota tudi za tlakovanje ulic in kanalizacijo. Prijazno m^ro napravi sedaj na vsakega tujoa najugodnejši utis. — Kočevje, K notici istega imena, pri-občeni dne II. L m., smo prejeli cd verodostojne strani to-!e pojasnilo: Ivan Ce$a-rek ie bil predsednik in tajnik podružnice Zveze rudarskih delavcev za Kočevje, koje pravila so po vladi odobrena. Brezdvom-no Pa posveča kljub temu poklicana oblast v KoČevjn tej podružnici vjo pažnl^. sai Je izgnala lan! več komunistov iz Kočevja m delavcem letos celo ne dovoljuje shodov pod milim nebom v mestu. To najbrže iz razloga, da se delavsko rogoviljenje preveč ne razpise. Znano Je tudi piscu teh vrstic, da je okrajno glavarstvo letošnjo majsko proslavo delavcev Jako omejilo. Ivana CeSarka pa že radi tega ne more izgnati, ker Je že del časa na delu nekje na štajerskem. Kar se pa toče navedb v zadnjem odstavku gorenje notice Je res, da sa kralja Petra sramotili med vojno, ne pa po prevratu in da je okrajno glavarstvo let» 1920. ravno s svojim previdnim postopanjem preprečilo pokolje. — Gostilničarji, osobito ljubljanski s* opozarjajo, da postavi uprava U-Jbljan^ke-ga vejesejma velik restavracijski paviljon 350 kvadratnih metrov notranjosti z verando in predvrtem. Kdor se ranima prevzen ta edini gostilniški obrat, ki se bo endi dovolil, naj se zglasi do IS. Julija pri Go-tit-ntčarski zver. na Gcsposvetski cest" 16. Narodna skupščina. — Paketni promet s Švico. Težna pristojbina za pakete, namenjene v Švico, znašajo odslej do 5 ks: 20 dinarjev 50 par, do 10 kg na 35 dinarjev 50 par. — Poročila sta se v Brnu zo*p. Vladimir H ei drich-Marek in gosp^dičn* V5ra S k a I s k a, oba Člana tamošnjega »Naredaega gledaliSčac. Naše Čestitke! — Pazpust društva. DruStv0 »Theater-und Kasincverein« v Mariboru je razpu-ščeno, ker ie prekoračilo staiutarično področje, ___ Počitnice pri kr. zalo-ri šol«kfli knjig in učil. Zaradi dopusta nradni-šrva se pri kr. zalogi šolskih knjie in uril v f ioo od 11. julija do 8. avgusta ne bo uradov*lo in bo vodstvena pisarna Gradišče št 4, in skladišče v St. pe-terski vojašnici zaprto. Nujni dopisi naj se v tem času naslove na vodjo dr. Iv. Arnejea v Dovju, poŠta Mojstrana; dobave tiskarn naj se pa dostavijo skladišču še le po osmem avgustu. Tudi naročila se bodo izvršila šo le po tem času. Korekture bodo dobivali avtorji od tiskarn direktno. — t Cma Tomam bivša vadniška učiteljica v Gorici, je bila ena izmed prvih slovenskih učiteljic. V dobi. ko ni bilo na Slovenskem nobenega ženskega učiteljišča, se je morala privatno za svoj stan izvež-batl. Svojo prvo službo je dobila v Ljutomeru (1572). kjer je delovala kot zavedna Slovenka. Njen oče ie bil kranjski odvetnik, pa ni istoveten z dr. L. Tomanom. Rodbina Eme Tomarove, mati in hčer!, omoženi Lozar in Koloreto, je bila pred leti požrtvovalno narodna. Sin Je bil vzel v zakon prvo slovensko diletantm Igralko Ivanko Jamnik. Starejši rod ljubljanski se Še rad spominja teh narodnih ljubljanskih rodbin. J. L. — Prva slovenska Inženirka. Na Češki tehniki v Pragi je dne 26. junija t 1. napravila £d3. Valeska Pire, hči tukajšnega odvetnika dr. M. Pirca, vse izpite z odliko in prejela diplomo kot inženirka kemičarka. Ze med študijami je kot kemičarka delova* la celo kampanjo na eni največjih sladkornih tovarn na Češkem. Specializirala se Je kot kemičarka za zdravila, živila, barvila in kosmetiko. — Tiskarski škrat se !e zakadil v torkovi številki tudi v uvodnik »Pri Ni. Veličanstvu kralju' in poračfl besede naše** glavnega urednika R. P., ki Je pričel svoj govor s *Pre 55 godina* in ne »Prema 55 god'na*. ?kratova srbščina je nadalje »oslo-dodjene« namesto Toslobndienje«. -»prod-ni*ko« mesto »porndičko« Itd. V zadnjem ča*=u Škrar v fhkarni rar^aia vedno rinile in ker ie d^bro organiziran, smo brez moči proti njemu. — Tatvine v !inb1jnn*kfni haze-nu. Neka prebrisana tolpa uzmovi^ev §1 je izbrala ljubljanski bazen za svo.i delokrog. Vsak dnn S6 jnvli-ijo okradene žrtve, vtnŠKT krivcev, kliub «tros:i kontroli ni mocroTn ir^Jeditf. Kekor cnj;> mo. |o bil*> preteklega tedna v enem dnevu okrndonih 2f> liudi. Včeraj je bila 19 Mni Silvi Preveo ukradena denarnica s 150 K. Bilo bi zelo umetno, da občinstvo hm boli pazi na evoj** obleke. ito]nove]ia porodio. IMENOVANJE NOTRANJEGA MINISTRA. — Beograd, 12. julija. (Izv.) ?ei demokratske stranko g. Ljuba D a v i -dović je včeraj dopoldne oficijelno obvestil ministrskega predsednika g. Nikola Pačića o sklepu demokratskega kluba, da je kot notranji minister delegiran Dragoljub Pečić. V splošnem je v radikalnih kroeih Peeićeva kandi-datuj-a naletela na odpor iz razloga. češ, da je Pečic velik sovražnik radi-kalcev. Na drugi strani pa radikalr; forsirajo zahtevo, da se notranjemu ministru Pečiću imenuje pomočnik, ki naj bi bil radikalec, kakor je bilo že svoječasno za zadnje rekonstrukcije vlade dogovorjeno. PRIHOD MINISTRA 2ERJAVA V BEOCJRAD. — Beograd, 12. juliia (Tzv.) Knkcr javljajo listi, pride minister za socijalno politiko dr. Gregor Žerjav dne 15. t. m. v Beograd. Minister 2erjav perooa v demokratskem klubu obširno o razpoloženju v Sloveniji. Kakor nekateri zatrjujejo, namerava minister dr. Žerjav dati portfelj ministrstva za socijalno politiko klnbn na razpoloženje. ODHOD 1CA8B DELEGACIJE V LONDON. — BeogTad. 12. julija (Izv.) Danes odpotuje na-ša delegacija v London k seji Zveze narodov, ki jo določena ca 17. t. m. Včeraj zvečer eo tile v zunanjem ministrstvu daljše konference, katerih se je udeležil tudi naš sofiiaki poslanik Rakić. BANKEROT NEMČIJE. Katastrofalni padec marke. __ Splošni položaj v Nemčiji. ___ Berlin, 11. julija (Izv.) Kakor objavlja oficijelna korespondenca \Voltf, je prišlo do sporazuma med zastopniki stavkujočih slavcev in lastniki tiskarn. Danes v sredo 12. t. m. prične v vseh tiskarnah popolno delo. Dnevi stavke se ne plačajo. — Pariz, 11. julija (Izv.) Danes dopoldni so se pričela pogajanja med zastopniki nemške vlade in reparaoljske komisije radi dobave premoga, ki ga ima Nemčija dobaviti na račun obnove. — London, 11. julija OVolff.) Llovd George je imel včeraj daljši razgovor s Chamberlainom o rapidnem padanju nemške marke in radi tega pov- j zročeni situaciji. V tem vprašanju razpravlja prihodnie dni tudi kabinet. >Daly Chronicle« ima poseben uvodnik O >politiki glede reparaeijskega vprašanja in o drufrih vprašanjih c Kljub izkušnjam in kljub nasvetu finančnikov je Francija odklonila poeoie finančnega komiteja, ki je predlagal, da se naj reparacijska plačila prilagrode plačilni nnožno-ti Nemčije. S tem je Francija onemogočila Nemčiji zunanje poso* jilo. Tudi naž varstveni industrijski zakon tvori veliko oviro za nemški izvoz in « tem za nemško plaMlno zmožnost. Pod temi okoliščinami mora nemška marka še dalje padati. Na:ik je trd, toda upamo, da ni izgubljen za one. ki razmotrivajo srospodarske zakone. Moramo vzpostaviti medsebojno zaupanje. To pa se le zeodi. če so upniki pametni. — Ber:;n. It. julija (Tv*olff>. Berlinska policija je na sledu merilcema zunanjega ministra Rathonaua. Hormon Fischer in Ervin Kern sta se od 4. do <» t. m. nahajala v TVismarju na Me-klenburskem in sta potem pobegnila na hannovoranskn ozemlj>. Policija je zasledila njiju smer. Pričakujejo, da ju zasledi v Južni Nemčiji. Oba morilca sta sedaj brez sredstev in tebesno zoJo utrujena. Sklošno se vozitA na kfv lesih. — Berlin. 12. julija (Izv.1 Berlinska policija je zasledila morilca v kraju Ledsen i ob I.abi. Vozita <*e na kole- sih. Kavno sta v goetilni naroČila obed« kc sta ia§Uw1ala ?voje aasled •> .. . Takoj sta jo popihala iz gostili;«« in oba na primernem kraju se dala pr^p^ljati preko Labe, na kar sta Izginila v co~ zdu. Za prijetje obeh morilcev |a raj pisanih ifš milijona nemških Mrk. POLOŽAJ V NEMČIJI. — Berlin, 12. julija, (Izv.) »Voralrt«. in »Freihdu sta iz^ij'a obziren ma'iifcst na strokovne orgar.iza: ;e • pO l , da v* deiavsr\*o strne v kcrrpaktne m^se ta b)r-bo prcTi reakciji in da delav tvo z.ihTr\-m strogo izvedbo zakon n za z-1:: o rapubtt-ke. Manifest nag'aSa, da la v velik! nevar-aoati i d j : a svetovne demokracije. __ Ij»ndon. 11. julija Woiff). >Ti- mrs: kon*i.-„tirajo v j^>*^bnem članku, da borzni kroci pcipianjejo včerajanjo-mu izb-jljia.nju nemlk** mirke 2^lo minimalen pomen, ker na sniatra^o z;i ; -goče, da bi se menični tečaj marko sta-lilizirsl. dokler ni orejeno rpraianja reparacij in mrdz/vvor.uiških dolgor, l'i-ntaacni dopisnik >TimoaoT< iz Ne>wyor-ka naglasa, da je znižanja roparaci svote in pa dorolltev n>oraU>rija neizogibno. __ Pariz, n. julija. (Wolff.) Kakor javl;i iChirapo Tribune t iz Newyc rka, se je iz Evrope vrnivM Vivši ameriški poslanik v Berlinu G erar d z^lo oprl-aaiaticno izrazil o razvoju dogodkov v Nemčiji. Xemci so onioajo pridol ili iz Rnsiie. Prizma, d a so rarmor« r Kena-čiji Izredno alabe, t) la no pričakuje. da bi prišlo do poloma. ZNIŽANJE DTSKONTA V ITALIJI. —Rim. 12 ju'i:i. (Izv) Zakladni minister ie pri emisijskih bankah tovoM znižanje diskonta od 6 odstotkov r.a S in pol odstotka, Dosedan'a diskontna mera ie bBa v vallarl ta dve leti. KONEC KOV1NARSKF STAVKE V FTA-IUI. — Rim, 12. iuliia. (Tzv.) Kovinarska organ'zaciic Oorenle Italije so p^tom referenduma z veliko večino sklenile pričeti zopet z delom. V MIlanu je c!?.so\*alo za delo W00 delavcev, praU pa 3000. I Borzna poročila. — Zagreb. 12. lilija. Zaključek. De-vize:Cnrih 16.25, 16.55, Pariz 6.75, 6 80. London 3S0.—. 3S0.—, (37?.— ček). Berlin 17.75, ISA Dunaj 0.325. 0.34. Prcima 19S._, 203.50, Trst 3.725, 3.?2, Newy rk 84.—, —.—, Budimpešta ^40. 6.50. Valute: dolar 82.—, 82.50. — Curfb. 11. Julija. (Preko Dunaja). Zagreb 1.575, Dunaj 0.022. Budimpešta 0.3*0, Berlin 1.081. Praga 12790. Milan 23.799. Pariz 42249. London 2S. ]Qo Newyork 5.2235. — MIlan, 11. lull a. Zagreb 6.55. Berlin 4.30. Praga 54—, Pariz lYaV-> London 99.—, Nevrork 22.20, Curib 429.—. — Berlin, 11. Julija. Beograd 630.—, Dunaj 2.20, Budimpešta 30.25. Praga 11.53, Milan 23.3*. Pariz 4120.—. London 2350.—, Newyork 52S.50. Curth laiOO. — Curib. 11. Iuliia rPir^ktno. Oddano ob 17.45 ) Zaajrob 1.519, Berlin 1.079. Milan 23.49. Pracra 12^9, T>ndon 2^.199. Pariz 41.99, \>wyork 5.22'J. — Trrt, 11. ^nliio (Oddano oh 14, 10.V Beocrmd 2fV40. Berlin 4.20, Pr.^a 53.10. London 99A5. Curih 450___, Pariz 177.60, Ne^rvork 22.45. T>vi^ J'eSln* Irrone v Cnrihu. ZaA- nie dni je poskočil kurz Čofke krone t Cnrihu od 10.12 F na 12 60 F. Na borz! v Znerrehu se pladnja Prarra po 800 K za 100 Ježkih K. Ce bt> čoika krona Se nadalje nara^fala. Mđo nastalo za B©-fko industrijo. zLifti za t^k^ulno naravnost katastrofalne pocle-dioe. Glavni urednik: RASTO PUSTOfi'MMSEkl Odgovorni urednik; 1VAS PODRŽAl Zahteuajte pousod PEKHTETE tudi same makarone Iz stare znane tovarne Žnldaršlč & Valenčlč, Ilirska Bistrica, Zaloga: R. BUnc in DRUG, Ljubljeno, Celje, Maribor. HiDho pl. ZieNiteld Angela pl. Zienifeld roj. Sninlk poroteoa. 12. julija 1922. Klokočevd, Slavonija. Novo mesto, Slovenija. Kupi se h!isf wlla z vi tom, event. alavblMa v Ljubljani ali bHŽnil okcllcl. Ponudbe red , Solnčna lega 5260' na upr. Slov Naroda. ____^_______________ 10 do IS tišoTkron posojila išče trgovec proti jamstvu »n dobrim obresti«r\ Ponudbe pod .Dobre obresti 20—6269" na upravo Slov. Nat 6269 Spreime se kleparski vajenec Naslov pove up Slov. Naroda._____________________5271 Cvetlični med med v satovju, čisti vosek, zajamčeno čisto in zdravo blago, več* sto kilogr. Ima na prodaj Iva* KraAoaaa, čebelar. Črna pri Prevaljah. _____________5273 Lep otroiU voziček se proda. Naslov v upravi SI Nar. 5252 I. M. tovarna Mi Mabl|anaf — Earlovaaa caata 4V Ivoaaraka aUloa lf priporoča otro. •ka vozičke la dvokolaaa raznih moddov. Spreiemaio se tudi popra-rlta. Pkodajalna: StaH trg tt. 3609 Rupi se majhna hiša z vrtom v mestu ali na periferiji mesta. Če mogoče s stanovanjem. Ponudbe ped ,,Majhna hiša 5268" na upravo Sfavestsk. Nareda. 5263 Stavbene" parcele v najboljSl legi na Glincah na rrodat Več se Izve pri lastnika J. Trlbac, Glince 37. 5254 Pohištvo iz trdega fn mehkega lesa, kakor tudi kuhinjske oprave imam vedno v zalogi po nizkih cenah. — Matija And'ovtc, zaloga pohištva, Radeckega cesta 6. — Sprejmem tudi ?ajenca v mizarsko obrt Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanf za dijake in dijakinje se dobijo pri g. Lihar. Poljanska cesta 87. 5238 Kontoristinjo popolnoma veico tudi nemščine v govora in p'savi, perfektno strojepisko stenotipistinjo takoj sprejme električn podjetie. Lastnoročne ponudbe v nerr ikem jeziku pod „Inteligentna 5270" m urravo Slov. Naroda. aWJ Hiša dvonadstropna, na TržalM cesti, a takojšnjim stanovanjem im kupca, se proda« Naslov pove oprava SL Naroda. 5255 Oddajo sc sobe ta la2l i----------------------—-------------------------------,------------------------_ Steznika (moderce) po životni meri priporoča \ ANA EUT7ER, Dunajska c. S/I poleg lekarne Piccoli. 213» ; Razno perilo sa dame, gospode ia daci priporoča tvrdka Mi na prodaj. Trgovina- gostilna- žgan jama pri Skofj loki. Stara gostile a in 20 pralov iemlj< pri Kostanjevici. Na Štajerskem im«n l dobre gostilne, trgovine, milne, gocp in kmetijska posestva, graščine, niše vile itd. ftarol Breznik, Celje, Dolge polje št 1. 5081 Strojnik za centralno kurjavo, kateri se obenem o; elektriko razume se sprejme takoj \ prav dobro službo. Pismene ponudbe m uprav. SI. Naroda pod šifro .STROJNIK -5213. 5213 ^r________________ nun z enim ali dvema polnojarmeni-koma z bogato okolico na lesu se kupi ali vzame v najem za daljšo dobo. Tudi soudeležba ni izključena. Cenjene ponudbe pod „Strokovnjak- na upravo Slov. Naroda. 5209 Antoi Sleiiif niPjml tesarsli! mojster v Lfabltanl orevzame vsakovrstna tesarska dela, Kakor strešne stole.kuoolc, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 Bombf*?e?a red'niča in thalalca Trilc fiio aa takoiin i ratop perfektno ~&® ■»■ iiipioio (začetnice so izključene) z dob o trgovsko izobrazbo. Prosi ke iz tekst Ine stroke imajo prednost. Pogoj: znanje s, o venskega in nemškega jezika. Ponudbe s curricuJum vitae :n službenimi zahtevki naj se pošljejo direktno na zgorajšnji naslov. 5216 KOLESA •vtemofeilf, MU ta *pr«aa, pnevmatika ujeneie :: isssz J. GOREČ LjHbljafia} Gosposvataka o. 14. Garat 2.____ Delavnica Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bfisondorfcr, Czapka, Ehrbar, H o Ixl, Schweighofer, Original Sfingi Itd. Tudi na obroke. Tudi na obroke _________Ulita M»t 11). DUm, jjjjgjj, jjjj | 5- Nadpaznik z večletno prakso aa dnevnem kopu eventualno z ru darsko šolo se sprejme za stalno. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter vrt. Plača po dogovoru Nastop lahko rakoj. Ponudbe na: Sentlanak! presmegokop, Srmolj na Dolenjekcai. 5275 Novo otvorjena opekarna z vsakovrstno opeko po najnižjih cenah se nahaja v fitiji - Zavrstmku, fran pogaCnik. 5259 Sveže telečje meso WT kg K 40-— ^Pf se prodaja na stolnici FRANC KRAŠOVEC v Šolskem drevoredu, izubijana. POZOR! POZO«I Potnikom, prldoieZcem in tujcem I ,CJRA*IĐ HOTEL PETROd^AD4 (on it ran ialasnUke postale) WiIsonov trg 115, BEOGRAD. — Telefon 22-13. Otvorjen 5. julija t. 1. Hotel je moderno urejen, ima 120 elegantno opremljenih sob ter v vsaki sobi topla in hladna voda. Hotel razpolaga s kopel mi, saloni, separeji in vsem konfortom Parna kurjava ter električna razsvetljava. Restavracija in kavarna razpolagata z izborno jedjo in pijačo; prvorazrepna francoska In srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba brza in točna. Ravnateljstvo. Učenko In prodajalko fflBMrafflBgjgprgj§lIgg%Pi5%reiBaa% MHROPna HmifiHlflNH VUUBUHJIV Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojo ljubo blagopokojno teto, gospodično Emo Tomanovo vadnlika nčlteljico ▼ pokoju na njeni zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo. V L]abljanl, dne 12. julija 1922. Jela Lazarjev«. Lovski »ioz nov, na peresih, oljnate o-j, s? prod*. Naslov pove uprava Si. Nareda. 5231 0. F. JcrSsek ajlaimlec alaisvii'ev v Lubicl Wclfova 12. lvrSojfo agl*3ev.nja ter ponravfla e!a-savirjev ia harmoeljev speci tmo strok»v-ao, ttčie ia ceno. Irst c n strope izdeluje in prodaja na drhHo in drobno po namižjih cenah Pri večjih amoži ah znaten popust. — ANTON STE.'N£B, Ljubljana, Jeranova ul;ca 13, irnovo. 2U8 j Jlitala parcela v sredini mesta se kup), ali se zameno. s parcelo blizu Ktalji Pe'ra vojaSnicc. Naslor rove rprava SI Naroda. 5201 Hurmonij Acolus) s 6 reg;stri in lepim glasom, ;er nava damska obleka se ceno proda. N slov pove upfava SI. Naroda. 5149 Eišša dvonadstropna, v sredi m^sti na pro-metneiTi ! raju, lep razgled, se prodi po zelo ugodni ceni. Zamenja se tudi s hišo sli vilo v mestu ali izven mesta. Poaadbi pod šifro. .Hi5a* na anončno dfOrfbO Aleaaa Company, Ljubliana, -*iiivj d. d. ¥ ItfjmilJUiili prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šanijanški in trboveljski premog vseh kakovosti v ceiih vateonih po originalnih cenah premo-govnikov y,a domačo rporabo, kakor tudi sa industrijska podjetja in ra/.pečava Ia cehoslovaški in englaški koks za livarne in domažo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: PB0METH1 ZAVOD SA FBSMGO d. d. Ljubllana, Mihloiičava o. 15 II. ~ Vakllo u subskripclio delnic „SLHVIJE" luzm-Guansb& zauarouslns bznkz o LinblianL Na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. januvarja 1921 VI žtev, 2630, odnosno 31. marca 1922, VI štev. 1569, ustanovljena je bila dne 26. maja 1922 „SlAVUA" iugoslo mmskm zavarovalna družba v Ljubljani. Ustanovnice te nove zavarovalne banke so: »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani", „Obrtna banka v Ljubljani", »Trgovska banka v Ljubljani" in vzajernno-zavarovalna banka .Slavija" v Pragi, ki daje novemu zavodu podiago s tem, da pusti vsacega svojega zavaro/anca prestopiti k novi družbi. Ustanovna delniška glavnica znaša K 10,000.000*—, razdeljena v 25.000 delnic po K 400*—t glasečih se na prinosca; od tega so prevzele ustanovnice 20.000 komadov. Ostalih 5C£0 delnic se daje na javno subskripcijo ob nastopnih pogojih: 1. Delnice se nudijo interesentom po K 540"—, vračunaje v to K 40*— za stroške izdaje, S kuponom štev. 1 (za leto 1922/1923) in se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1 in 10 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila O dodeljenih delnicah, kaiera se v circa 6 mesecih zamenjajo za delnice. 3. Rok za subskripcijo delnic se prične dae 1. Julija la traja do vštetega 20« juliji 1922 4. Kot podpisovalnice fungirajo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Mariboru, Celja, Ptuju, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu; Trgovska banka v Ljubljani, Obrtna banka v Ljubljani. 5. Upravni svet eružbe si pridržuje pravico repamcije delnic v roku do dne 31. avgusta 1922. Po tem roku se vplačana protivrednost za nedodeljene delnice lahko dvigne. Doplačila (agio) se odkaže po odbitku vseh stroškov splošnemu rezervnemu toneu. Ljubljana, dne 25. junija 1922. __________________________________________UPRAVNI SVET, f 9 ¥ 1 n H Ul H6 * đ. da silKcgradnikou u Pi uju. ii& 5£i?skripcii& u&vift delale IL emisije U avni svet „VINARIE" delniške družbe vinogradnikov v Ptuju, pooblaščen za to s sklepom občnega zbora delničarjev z dne 2. aprila 1922, je sklenil izvesti zvišanje delniške glavnice od K 39oso.9sd na K 5,ooo.ooo z izdajo 5030 novih d$la!c po K 490"— nosi. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za tri stare delnice dve novi delnici po tečaju K 460*— tel quel. 2. Novi delničarji imajo subskribirati delnice po tečaju K 600*—, tel quel. Reparticija je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vrnejo vplačila do 31. avgusta 1922. 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji. 4. Vse nove delnice so deležne že dobička za tekoče leto in imajo kupon za leto 1922. 5. Subskripcija se vrši od 15. julija do 31. julija 1922. Za podpisovalnice so določene: Zadružna zveza v Celju, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Ptuju, Okrajna posolilnica v Ormožu. Ptaf, dne 10. julija 1922. ________________________j___ Upravni svet- »^■■■■iaaaai"^siBBaaasav*B«aBWMvv^*vvBaaaaBaaaaaii*aMHn*i*«HaM^^M^^HMi^^Hrt*'>* ■ ' ■ ■ — ■ ■ —^—^—■ ^^_____________^^^^,-m- L±. ^j__i M Lastnina la tisls »Nacodne Mstocnea. Za inseratni del oOgavotea VateoUa Kopitar.