Oldest Slovene Doily in Ohio ^®st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki LETO xvm '^1 POPOLNOMA V SEDLU CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 10, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 239 \~\25 možje, ki držijo V s oq/;/;' Hauptmann mora u ro^ah usodo sveta Tako trdi nepoznan pisatelj v knjigi, ki je baš izšla. Mussolini je najbolj pretkan in najbolj brezvesten diplomat. Nemčija je zopet velesila. mreti v električnem stolu pfgjjj j® razglasil ® • Povratek biv-iložbi Simon and Schuster je da-'veljnik NEW YORK, 9. okt. — V za- y kralj toy. k ziji. Gen. Klement Vorošilov, po- I . ..... milijonske sovjetske a Jurija je izšla nova knjiga "Our iRdeče vojske. Gen. Chiang Kai- !Lords and Masters" (Naši vla-jshek, poveljnik kitajske arma-——. :darji in gospodarjikatere pi- de. satelj, ki se skriva za psevdonimom "Neuradni opazovalec", trdi, da 25 mož danes vlaua svet Najvišje sodišče države New Jersey je soglasno odobrilo pravorek smrti. "Hjic in vti<5 . formirali da se bivši Sjsti^j •' moral pred svojih rokah usodo iČNšemT krono, ^'^^'■Tsald prestol. v ^°Myh8, "močni, itoy in i Roosevelt, J. P. Morgan in John " Sestavil nov ka ' ^ Rockefeller, ml. Toda navzlic vseh narodov. Anglija ima dva krat toliko takih mož kot katera druga dežela, in vključeni so .'lie trije Amerikanci, predsednik Ekoiioinsld vladarji. Osmero ekonomskih potehta- TRENTON, N. J., 9. okt. — Najvišje sodišče države New Jersey je danes soglasno potrdilo smrtno obsodbo Bruno Ri-charda Hauptmanna kot ugrabitelja in morilca Lindberghove- prvi stanja." je bil pro- koso _ o odnyi- Monarhije. ko zahtevali naglico, glavarji o-' da f popoldne po- % odobritve , bi se "^°"arhijo. p, je Tsal-šele jG ^ati, Pojutrišnjem ^6 2 rnonar- ,^i4o > "" »o ko g(, ^^^®ovanje. .jO^vojaški vocUte , de. fft Všej!^arnah pa so proglasili" ^ ''ke, Pledged- f bo čaka v pala- ' temu, da je svet danes do zob oborožen, pa go med vsemi narodi le štiri važne vojaške o-sebnosti. Pisatelj pravi, da danes svet drvi napram silni katastrofi in da največ, kar se more upati je, da v tej grozoviti tekmi, ki se bo nadaljevala vsaj do 1950, civilizacija ne bo popolnoma propadla. To tekmo med civilizacijo in katastrofo kontrolirajo "naši vladarji in gospodarji", pravi a-nonimni pisatelj, in človeštvo si je v stanu predločiti svojo usodo le. ako proučuje može, ki v resnici vladajo svetu. Svetovni vladarji vladajo potom petih sfer, pravi pisatelj; potom socialnega obnašanja, v katerem stoji pet mož na prvem .joaestu: potom, .pjolitičue. v--kateri je osem vodilnih oseb; potom vojaške sfere, v kateri pr- tov na svetu ima več oblasti in prvorojenega sina. Najvišje vpliva pri odločevanju dogodkov | sodišče je odločilo, da je bila 6 kot vsi generali in politiki, pra- tednov trajajoča obravnava, ki vi pisatelj. V tej grupi, ki včlju- J® vršila preteklo zimo, v vseh čuje dva Amerikanca, so: ozirih pravilno vodena ter je o- Montagu Collet Norman, go- vrglo vse ugovore, katere je verner Bank of England (ki je vložila obramba v podporo svoji navzlic svojemu imenu pri\'^at-1 zahtevi za novo obravnavo. Avstrija in Ogrska branita Mussolinija v Ženevi Ligina zbornica je odgodila sejo, ne da bi glasovala za sankcije proti Italiji. Pričakuje pa se, da se bo to zgodilo danes. Ostri boji na južni abesinski fronti Italija je zadovoljna — Mussolini je računal na moralno oporo na Dunaju in v Budimpešti Zadnja vest: 52 narodov obsodilo Italijo kot izobčenko % W" opustiti, a- prestol. A S,>Wu PTOgla- '5 I žal i cV % % ja v smrti irskih vci dolavcev je delav. ov \ 1 raz- Zjutraj. % ^od Md. Ol Popol- na ustanova). Lord Reading, britski predsednik Board of Žena na smrt obsojenega nemškega tesarja, In živi s svo- Imperial Chemicals Indut;t.ries i J™ sinčkom v New Yorku, je super - korporacije, katere part- vest o odločitvi najvišje držav- ner so Du Pontovi interesi v A-meriki. Baron James de Rothschild, francoski načelnik največje evropske bankirske družine. Eugene Schneider, francoski "ključni mož" v evropski muni-cijski industriji, J. P. Morgan, čigar firma kontrolira nad eno četrtino organiziranega bogastva v Ameriki. John D. Rockefeller, mL, upravitelj največje- ne sodnije zelo pretresla. Rekla je: "Drugega ne morem kot u pati in nadaljevati z bojem." Predsednikova sinova treščila v vlak BOSTON, 9. okt. — Dva sinova predsednika Roosevelta, ga osebnega bogastva v Ameri- {-John, star 10 let, ki je dijak na ki. Sir Henry Detering, glavar {Harvard univerzi, in James, star britskega oljnega super-ti usta. | ^ S let, sta nocoj treščila skcsi __I zatvornice pri nekem. želozniš- OBRAVNAVA PROTI križišču ter se % avtom za- RILCU ZDRAVNIKA % mimovozeči^električni ., x ----------- I vlak. Avto je bil ci*o razbit, CHICAGO, 9. okt. — Danes se je tu začela obravnava proti vačijo štirje možje, in pa potom | mlademu tesarju Mandville Zen-ekonomske sfere, ki ima osem 1 geju iz Missouri, ki je obtožen, i da je pred par meseci ugrabil j torman ustavil. Nesreča se je i dr. Walter Bauerja iz Cleve-1 zgodila, ko je John peljal Jame-vest lan da ter mu izrezal spolovila, j sa na zrakoplovišče, kjer se je ; da se maščuje nad njim, ker mu | imel slednji z aeroplanom vrniti vodilnih mož. Vladarji vesti Možje, ki kontrolirajo masnega človeštva, so; d očim sta Rooseveltova sinova po srečnem naključju ušla vsaki poškodbi. Vlak je vlekel avto deset čevljev, predno ga je mo I Kralj George V., ki je vez, ki.je prevzel ljubico. 26-letni te-drži skupaj širni angleški im-! sar pa zločina ni še nikoli pri-porij številnih plemen. Papež' znal. Obramba bo najbrže sku-Pij XI., najvišja moralna oblast!šala dokazati, da ni pri pravi 300 milijonov katoličanov na I pameti. svetu. Leon Trocki, najizrazitejši zagovornik socialne pravičnosti za delavce. Japonski cesar Hirohito, duhovni in posvetni vladar 70 milijonov Japoncev, ki verujejo, da je božanstvenega izvora. Mahatma Gandhi, moralni predstavnik silnih milijonov Indijcev v njih zahtevi za neodvisnost. Politični vladarji Vodilni možje na polju politike, pravi anonimni pisatelj, so I črnim tiskom. sledeči: Stanley Baldwin, ki izraža angleški konservatizem in politiko "brodarjenja skozi blato", s katero Britanija vlada četrtini sveta. Sir Samuel Hoare, najspo-sobni zunanji minister izza vojne. Andre Tardieu, politični o- PRINCESA MARINA JE RODILA SINA. LONDON, 9. okt. — Bivša grška princesa Marina, sedaj žena princa Georga, najmlajšega sina angleške kraljeve dvojice, je danes porodila sina. Mati in dete se dobro počutita. Novorojenec je sedmi v vrsti pre-stolnega nasledništva. Londonski listi so vest objavili z debelim Smrtna nesreča li 'k »'^5"ki iSnl tr.. ^''Gdnjo 80- 1(1 tr . ^^^dnjo 80 , " i« "fesova""' ■."Vw;, ^tew . ^ Poročpnn T"' pwi '• aa ne vidi SVfi pred seboj, Oio v / IkVfc Cit" ^onalda h tekom Včeraj dopoldne se je smrtno ponesrečil George Slobodnjak, star 62 let, doma iz sela Gornji Oštac na Hrvatskem, odkoder . je prišel v Ameriko leta 1895. proda francoske velefinance in ^u zapušča soprogo Anno, pet veleindustrije. Josip Stalin, naj.|hčera Celijo, Mary poročeno močnejši poliUk v Sovjetski um.:ReIich, Anno, poročeno V^aug Mary poročeno Obat, in Cat h eryn, poročeno Funich, ter dva' sinova, Andrew Slobodnjak in v New York. John Roosevelt in njegov brat Franklin, ki študira na Harvard univerzi, sta znana kot skrajno hitra voznika in njuni tovariši pričakujejo, da jih bosta slišala, kajti imela sta vsled svoje vožnje že večkrat neprilike. Franklin, ki ni bil v današnji nesreči, je takoj poslal očetu, ki se nahaja na morju, kabeljsko poročilo skrajno pomirljivega tona. To je očividno storil, da o-mili pričakovano očetovsko jezo v odgovoru. smrti Donalda "i noimensko glasovanje glede , njen izvoz znašal 5,225,000,000, vprašanja sankcij, nakar se bo i kar izkazuje trgovinski deficit dalo besedo predstavnikom dr- j v znesku 2,442,000,000 lir. Iz-žav, ki želijo razmotrivati pri- voz Italije v Anglijo in Francijo hodnji korak. Med naznanjeni- je tvoril 20 odstotkov njenega mi govorniki so premijer Laval, celotnega izvoza. Italijanski iz-kapitan Anthony Eden in havaj-1 voz v dežele, ki so članice Lige, 3ki delegat Hawariat. pa znaša okoli 65 odstotkov vse njene zunanje trgovine. V Zed. Ligina zbornica je z veliko pozornostjo poslusala, ko delegataAvstrijeinOgrskenay^^^ svojega celotnega ekspor- stopila v obrambo Italije. Prvi je govoril avstrijski delegat baron Emerich Pflugel, ki je rekel; j RIM, 9. okt. — V Rimu je za-"Avstrija ne more pozabiti, j vladalo veliko zadovoljstvo nad da je Italija v usodnih dneh nje-letališčem, ki sta ga zavzeli Avne zgodovine pomagala varova- strija in Ogrska na seji Lige na- Shod v Euclidu Nocoj, 10. oktobra, ob 8. uri se v Shore High šoli vrši javni shod, na katerega so vabljeni vsi volilci in kandidatje raznih strank. Na temu shodu bo župan Charles R. Ely odgovoril na 12 vprašanj, katere mu je javno zastavil odbor Demokratskega tiketa, na katerem kandidira za župana Richard J. Dickson. — J. Robich. Zabava in večerja Frank in Karolina Klaus, 885 Adison Rd., bosta posetnikom njih prostorov nocoj postregla s fino večerjo. Igrala bo godba. ti njeno samostojnost. Vezi, ki vežejo avstrijsko ljudstvo z ljudstvom Italije so močne. Avstrija ne bo izdala prijateljstva, ki mu je usojeno, da traja na vse večne čase." Avstrijski delegat je s temi besedami opozoril na julijske dneve preteklega leta, ko so na-ciji umorili Dollfussa, nakar je Mussolini poslal armado na avstrijsko mejo ter zagrozil, da bo korakala v Avstrijo, ako bi Hitler poskusil prevzeti dunajsko vlado. Ogrska je zavzela slično pozicijo. Njen delegat Saszlo Deve-licz je dejal; "Ogrska •/. žalostjo sliši o korakih, ki se jih ima p odvzeti proti Italiji, ki je tako pogosto in tako učinkovito pokazala svoje prijateljstvo napram Ogrski." JIJIGA, Abesinija, 9. okt. — Na južni abesinski fronti v provinci Ogaden, ki meji na italijansko Somalijo, so včeraj izbruhnili hudi boji. Močne italijanske kolone pod poveljstvom gen. Rudolpho Graziano, so napadle abesinske prednje straže v utrjenem okrožju Garrahai in drugod. Abesinci so imeli velike izgube ter poročajo, da se Italiji poslužujejo strupenih plinov in kemikalij. Italijani hočejo očividno prebiti pot do Diredawa, ki leži enako na sredi edine železniške proge, ki veže Addis Aba bo s pristaniščem Djibouti v francoski Somaliji. Če se jim to posreči, bo Abesinija popolnoma odrezana od sveta. LONDON, 10. okt. — Iz Addis Ababe se ponovno poroča, da so Abesinci vdrli v italijansko Eritrejo. Ista vest pravi, da se je ^,000 oboroženih Eritrejcev pridružilo abesinskim četam. Abesinsko poslaništvo v Londonu je danes izrazilo bojazen, da je bil v bojih v severni Abesiniji ubit eden izmed zetov cesarja Haile Selassija. POLOŽAJ V MEMELI) JE NESPREMENJEN MEMEL, 9. okt. — Nocoj je bilo poročano, da nedavne volitve za memelski Landtag niso povzročile nobene politične spremembe. Nemška stranka je obdržala svojih 24 mandatov, lit-vinska stranka pa svojih pet. Mošt v pondeljek bo poznani Anton Korošec, 1063 Addison Rd., pričel s stiskanjem grozdja ter se priporoča rojakom za nakup finega mošta. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Clarence Peel, 14732 Coit Rd. in Frances Furlan, 1222 E. 168 St. Bilo srečno! rodov. Mussolini je prepričan da trgovske in politične pogodbe, katere, je sklenil s tema dvoma deželama lanskega maja, da s tem ustvari svojo lastno "malo entento" v centralni Evropi, niso bile zaman. Italija je od tedaj podprla O-grsko z velikimi naročili pšenice, medtem ko je Avstrija prodala v Italiji mnogo filmskih slik in druge mehanične opreme. Danes je bilo tu poročano, da bodo diplomatski odnosa ji z A-besinijo vsak čas pretrgani. Poslaniku v Abesiniji se je dalo pooblastilo, da odpotuje. Medtem se poroča, da Italija sedaj, ko je osvojila severni rob Abe-sinije, ne bo počivala. "Aduwa je samo prvi korak," je izjavil neki vladni predstavnik. "Armada trenotno miruje na celi fronti, toda se pripravlja na novo ofenzivo." Uradna poročila o vojnih operacijah v Abesiniji skušajo ljudstvu prikazati "dobro stran" vojne. "Meč in civilizacija vedno korakata skupaj," pravi neko u-radno poročilo. Obenem vlada u-radno zanikuje, da italijanske čete v Abesiniji vodijo vojno proti civilistom, trdeč da se je tozadevno dalo laškim četam posebna naročila, ki se jih "vestno upošteva", vsled česar da so mnogi domačini v Abesiniji pozdravili italijansko vojsko kot "osvoboditeljico izpod jarma domačih poglavarjev." Mussolini se je danes zelo trpko izrazil glede sveta Lige narodov, ki je obsodila Italijo kot napadalko, rekoč, "da ni nobene sodnije v nobeni civilizirani deželi, ki bi izrekla tako samo-lastno sodbo." "Italijansko ljudstvo se zaveda," je dostavil Mussolini, "da je to izraz proti-talijanskega oziroma proti-fašističnega senti-menta." LONDON, 9. okt. — Danes je bilo v naglici sklicanih več kabinetnih posvetovanj, na katerih se je razmotrivalo razvoj položaja v Ženevi. Parlament bo sklican v zasedanje 22. oktobn . oziroma teden dni pred regul ^ nim datumom. AMSTERDAM, 9. okt. Niz.,-zemska vlada je danes s posebnim dekretom prepovedala izvoz vsega olja. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. oktobri' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" i Owned and Published by JHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ett. 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........Sl-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post OfficA at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Upor proti prodajnemu davku Uzakonitev prodajnih davkov v večjem številu držav za financiranje relifa je dala bogatim interesom v teh državah zagotovilo, da se ne zahtevalo od njih, da bi nosili kak večji del socialnega bremena, ki ga je prinesla depresija. Reakcijonarni časopisi in politični voditelji so bili nekaj časa uspešni v varani ju ljudstva, češ, da brez tega davka mora propasti ves relif, ampak poročila zadnjega časa kažejo, da odpor ljudstva proti temu krivičnemu davka postaja jač-ji, in to celo v državah, ki veljajo za najbolj konservativne. Pojavljajo se znamenja, da se poskus velikih interesov, da trajno naprtijo to breme na hrbet onim, ki so ga najmanj sposobni nositi, končno le ne bo uspel. V konservativni državi New Jersey so se nedavno vršile primarne volitve. Od 1. julija v tem letu je ljudstvo v New Jersey moralo plačevati prodajni davek, in v teh kratkem času se je izkristaliziral mogočen protest proti temu davku. V primarnih volitvah je bilo izvoljenih 8^ poslancev, oziroma več kot polovica, na platformi boja proti prodajnemu davku. Gov. Hoffman, republikanec, ki je vodil akcijo za uvedbo prodajnega davka, je zgubil skoro ves vpliv v drža\'i. Politični glavarji v New Jersey so občutili pritisk javnega sentimenta in davek bo najbrže odpravljen. New Jersey je imela dovolj tega davka na žepe revnih. V Kentucky sta gen. Laffoon in Thomas S. Rea voditelja frakcij.% ki je naprtila ljudstvu države prodajni davek. V nedavnih demokratskih primarnih volitvah je bil Rea, katerega je Laffoon priporočal za svojega naslednika, strahovito tepen od podgovernerja A. B. Chandler ja, ki je vodil kampanjo v znamenju boja za odpravo prodajnega davka. V Illlinoisu, kjer so se ljudje že skoro privadili ideji, da so zakoni za milijonarje, je uvedba prodajnega davka povzročila resno politično situacijo. Zelo dvomljivo je, da bodo demokrati iznova nominirali governerja HoriU'rja, kateremu se splošno pripisuje odgovornost za o-procentni ])rodajni davek. Republikanci v državi, ki se jim cedijo sline po oblasti, so baje začeli z načrti s kampanjo proti prodajnemu davku, kar je sic?r hinavščina, anipau nudi dokaz, kako močan je ljudski sentimenL proli temu davku. Ta sentiment je celu povzročil gibanje za organizhanj' nov,:" stranke. Colo v Illinoisu je nesramnost prodajnega davka, ki milijonarje ob "zlati obali" Mi-chiganskega jezera oprošča takorekoč vsakega davka za žrtve kapitalistični krize, med tem ko krade denar iz žepov revežev, ljudem začela odpirati oči. Geslo za odpravo prodajnega davka utegne odločiti prihodnje - olitvr v Illinoisu. V Ohio je governor White, ki je toliko ca-a pritiskal na državno zbornico, da se je končno podala ter spr^^jela prodaj ni davek, danes političen mrtvec. Kandidiral je za zveznega senatorja ter str:i-hovito pogorel. ] Judiski sentiment še ni mobiliziran, toda ni nobenega dvoma, da je odločno proti nadaljevanju lega davka. Ljudstvo vsepovsod spregleduje in (Dalje v 6. koloni.) Kultu rne organizacije' in S. D. D. I lika čast ? Ker neki rojak in pri-jjatelj "A. D." in urednikov mi I je povedal, da je Jaka zapisal — j če je res, ne vem, pa tudi ne ve-' --I rujem da je — da je Mr. Anton Cleveland, Ohio Bobek rekel, da sem kandidiral Letos imamo poleg srebrnih, Ua "councilmana" le za čast, kot i Naše proslave v Clevelandu Collinwood, Ohio, Z nastopom hladnejših, jesen-1 skih dni se je ob enem pričelo bisernih, zlatih in diamantnih' tudi "Doc" Waltz. Jaz ne verja-živahno družabno delovanje pri porok, tudi podobne društvene'mem, da bi Bobek kaj takega naših kulturnih organizacijah, proslave in delavci na društve- j rekel, ker ga poznam že predol-brez katerih aktivnosti bi bil naš nem polju so zainteresirani le v, go. Verjamem pa, da James za- narodni centrum brez pomena te zadnje. Taka proslavlja ko-na njivi napredka-kulture. Vsa-jristijo ljudstvu v splošnem, ne ka izmed naših kulturnih orga-' le posameznikom, zato je dolžni zaci j ima svoje koristno oza- nost našega naroda, da obiskuje d je za S. D. D. med temi dram-[take proslave, ako mu je dana sko društvo "Ant. Verovšek" pr-1 možnost. vači. poleg pevskega zbora "Ja-1 Na 29. septembra se je vršila dran", slovenske šole in mladin-Itaka biserna proslava, ali 30 let-skega zbora, in desna roka vseh j niča lista "Proletarec", v Slb-teh organizacij pa je "Ženski od-1 venskem Delavskem Domu, na sek", kateri je bil in je še danty j Waterloo cesti. Seveda vdeležba v občo pomoč in sodelovanje pri | ni bila taka kot se jo je pričako-vseh aktivnostih v Domu. Kadar i valo, ampak bila pa je ih marsi-ima ena izmed teh ustanov svojo j kateremu bo ostala v spbininu. prireditev, je naša dolžnost, da Tudi stroški se bodo krili in jih posetimo in v zameno zato lahko, da se bo dal na stran tu- člani teh organizacij posečajo vaše prireditve in le v tem bomo še v nadalje obdržali vse te organizacijo aktivne. ^Caj nam koristi imeti društva te ali one panoge, ako pa so mrtva, obstoječa le po imenu ? Mladinski zbcr-šole S. D. D. jc di kakšen dolar za deževne dni? kojih imamo mi, ki se trudimo za prebujo delavstva, mnogo, skoraj več kot jih je v Etiopiji, kjer je čakal Mussolini, da je dež ponehal, prej ko je svoje "taljančke", pomešane z slovensko krvjo, po nekrivdi tega na- imel svoj koncert v soboto ve- j šega naroda, nagnal v divje kla-čer, S tem nastopom nam je bil' nje. dan ponovni dokaz, da mladi pev ci napredujejo in da je morala Naš program na tej proslavi pa je bil povoljen, saj tako so občinstva 2 njimi. Zbor je triiim-'se izrazili oni, ki sb bili navzoči, firal z dovršenim in priljublje-! Le škoda, ker je bilo toliko tru- nim petjem, narod ga je pohvalil % aplavzom kar je bilo v večje veselje in zadovoljstvo našim "Slavčkom" kakor pa dar. katerega si morda ta ali oni otrok najbolj želi v svojem življenju. Da ste bili priča na odru njih žfirrčega nasmeha, tudi vi bi j igrala "Internacionalo" bili zaokrožili svoja usta v pri- nico. Pevska zbora sta srčri nasmeh. Zbor bo nadaljeval z svojimi aktivnostmi. Ako imate sina ali hčerko, ki ima pevski posluh in veselje do zbora, pošljite jih na prihodnjo vajo. Vaje se obdržuje vsaki četrtek zvečer od 5 do 7:30 ure v spodnji dvorani S.D.D. pod vodstvom pevovcdje Mr. L. Šeme-ta. Tudi s podukom slovenske govo- da, da niso bili zraven tudi oni, ki radi vidijo lep prizor na naših odrih. Da je bil to res delavski program, in sicer tak kot se nam ga priporoča, je razvidno iz tega, da nam je godba "Bled" za- korač-zapela "delavsko himno" na odru so bili delavski govori, le delegatov jc primanjkovalo. Povedalo se nam pa je, da so bili mnogi že utrujeni, ker so korakali v paradi ob odkritju spomenika škofu Baragi. Mi s6 nismo čudili našim možem, ki so se tako utrudili, saj se tudi mi, ki delujemo za delavsko kulturo, prebujo na- vija, kot je že večkrat zavil, pa naj le zavija, ker se je spreobrnil in postal dober katoličan, se bo moi-al zagovarjati pred Bogom radi zavijanja in niti odveza gospoda Jagra mu ne bo pomagala. Ko bo Bog poklical k sebi nekatere one, ki dajajo odvezo za zavijanje in hinavščino, jim bo dejal: "Mislil sem, da ste pasli ovČice, pa ste pasli prašiče! Pa zašel sem s poti, ker bili smo pri "Naprednih Slovenkah" kojih društvo je bilo ustanovljeno, da raste iz malega veliko, kar se je tudi zgodilo, da postaja SNPJ velika Jednota, kar se je zgodilo, pa če ravno Jakatu ni po volji, da se daje in se tudi dobiva podporo, v slučajih bolezni in poškodb in vse to se dogaja, zato pa matere ako še niste pri društvih, pristopajte, in f-:e zavarujte za slučaje potreb. Vprašajte "Napredne Slovenke" Na tej priredbi je bila velika vdeležba in iz vseh krajev, kot Tomšič iz Californije, iz Farrell, Pa., Cainkar iz Chicage, toraj zastopana je bila U. S. A. Te le "Napredne Slovenke" bi lahko napravile veliko večjo parado, kot je pa bila dva tedna prej, ako bi hotele. In to bi bilo korakanje naprednih, za napredek, ne pa za nazadnjaštvo! Frank Barbič, član gl. porotnega odseka Slovenske Narodne Pod-poi'ne Jednotc, brez časti, in zamere. Tudi jaz se vam zahvaljujem. ŠKRAT Abesinija v Boss: "Že zopet si dvanajst mintit pozen. Ali ne veš, kdaj začnemo delati v tej tovarni?" Nov delavec: "Ne vem. Ko pridem, so vselej že vsi na delu". * * * Ona: "Ako bi se želje izpolnile, kaj bi bila tvoja prva želja?" On: "Želel bi — oh, če bi le i-mel pogum, da bi povedal!" Ona: "Daj, govori. Zakaj pa misliš, da sem te vprašala?" rice in pisave se bo pričelo v pri-' roda in izboljšavo sed^jnega si-hodnjem tednu, vpišite svoje o-istema. Ampak za počitek si pa t roke v šolo. 'lo ne jemljemo preveč časa, ker Dramsko društvo ' Ant. Ve-j se nam %di potreba, da gremo rovšeli" otvori sv.'ojo dramsko | naprej. Kadar bomo mi postav-sezonc s prihodnjo nedeljo iniljali svetnike, ali kaj sličnega, sicer vprizoii velehuMioristično I za kojim lazi klerikalizčm, pa se satiro "Razkrinkana morala." "Verovšek" so za to predstavo marljivo vadi in pripravlja z obsežnim številom igralcev. Vsakdo ki bo to predstavo posetii, bo zadovoljen, povrnjen bo za plačano vstopnico s par urami prisrčne zabave in razvedrila. — Dramsko društvo "Anton Ve- la hko zgodi, da bo naša vdeležba boljša. Ampak mi upamo, da EO to ne bo zgodilo pri nas, saj en Čas še ne! Na odru je bila tudi živa slika tridesetletnice "Proletarca", kojo je postavil na oder Vinko Col'1', tajnik SDD, in tudi druge točke so bile proizvajahe izvrst- rovšek" prvač' med vsemi osta-jno, da je bilo viedno dvakrat po limi dramskimi društvi v naši j lOc. Po programu je sledil ples metropoli, čri no celo med vse- in plesalo se je do polnoči in še mi slovenskimi dramskimi celotami v Ameriki. Koliko sličnih ustanov le bilo /.c organiziranih po naselbinah, koliko pa je iz- petem smo se teško ločili prija teJji in simpatičarji delavskega pokreta. \' imenu odbora se moram med ton še danes aktivnih, brez vsem zahvaliti, ki so delali, igra-oziri na tolikšno udejstvova-. !i, in nastopali v raznih točkah nji' na polju naši- drame, kakor in nam. pomagali v gotovih ozi-i'- oil "Verovšek ' vse od ustano- rih, najbolj pa sčve poSetnikom .'ii.ve, preko dube najtrše depre- "poroda in plesa. Toraj želimo, sijo. Danes po letih, ga najdemo | da se še snidemo. vedno aktivnega, delujočega j —— v polnem zamahu, vsekakor dru- j V nedeljo 6. oktobra smo se stvo zasluži priznanje in podpo-jpa zopet sfestali, na banketu re in to v tem. da napolnimo, "Naprednih Slovenk" št. 137, S.j dvorano S. D. D. na vsaki prire- N. .J. v Slov. Nar. Domu na ditvi "Verovška". j.^l. Clair Ave. In. Oh boy! koliko Predstava v nedeljo 13, okto- nas je bilo: tei' dobre jedi, in bra naj bo temu dokaz, da delo "luštne napredne slovenske pun-društva cenimo in z našo pri-^ce" in velepoznani slovenski motnostjo damo igralcem moral- možje. Kaka čast zame, da sem i\e pomoči. "Razkrinkana mora- rmiel sedeti med takimi rojaki, la" je vesela humoreska, zani- Ro to zve uredništvo "Ameriške miva izmed dvugih veseloiger, Domovine" pa bo zopet jeza, polna zdraveg:: in neprisiljenega %akaj se je mene povabilo, m za-, humorja v velezabavni obliki, kaj si- mi je dovolil vstop. P t« da C'- vara je do tega, da se zopet ,vem še smel govoriti z honorable '■nkrat pošteno nasmejete, bo- sodnikom Frank Lausche in to ste gotovo videli to igro, v nede- brez, da bi imel dovoljenje Ijo na odru S. D. D. na Waterloo' Jam-s Debevca, "editorja" Če Rd. j verjamete, al' pa ne. Kaj pa bo \ . Cofi sedaj, ko me je zopet zadela ve- ste delavci in ste zainteresirani v delavska vprašanja in veste, katera stranka zastopa vaše interese. Ako so narodna vprašanja na po\'ršju sem tudi jaz Slovenec, in to sem tudi zagovarjal brez strahu kjerkoli je bilo potreba. .A.mpak clevelandska mestna politika nima nobenega opravka z narodnostjo, ker demokrat je demokrat, pa naj bo Poljak, Nemec, Čeh ali pa Slovenec, ravno isto je z republikancem, socija-listom, komunistom, ali drugo stranko, če jih je še kaj. Ne narodnost, ne vera, vam ne bo nič pomagala v delavski borbi, pač pa znanje vaših potreb in nastop za vaše potrebe, j 22677 Ivan Ave. Proda se Nikar ne skrbite radi ottiLil.ienoiiu. N*e nlcde od kje |K»strežb:i je hitra in vestna. se nas pokliče. nasa Nasa moderna vo/ila in clru»i pojt^jni pripomočki za opravljanje dela na rnzdaljo, nam lo omogočijo. Milje pomenijo pri nas minute. se nas pokliče iz večje daljave, ne računamo za to nič več. FRANK ZAKRAJŠEK Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD BD. ENdicott 4735 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD CS02 ST. CLAIR AVE. KNdIcott 0583 Avtomobili in bolniški vek redno In ob vsaki url n& razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODSKI URAD: 152 East 152nd Street Tel. KEnmore 311* Francoski profesor Griaule vodja državne komisije za . iskovanja dve leti v Abesiniji' sporoča svoje vtise o abesinsk ^ V nasprotju z drugimi '-jj ij bno silo Abesinije, t. j. z vred na poldrugi milijon # morem trditi, da so to saiftj' Jedro takozvane narodne vojske ri, vladajoča rasa, ki imajo v kaj polkov regularne vojske formi in z modernim orožjem-la Abesinije je razdeljena po fo jena je vsakokratnemu gu^er ^ štvo ne pozna med seboj bo kar priča za to, da je nara\^:'^^^^ ga prebivalstva še vedno gvet A čeprav je gverilska vojD^ napadanje, ne gre podcenjena i o, na kadar gre za obrambe^ ^ ^ ......... ^____obrambo. vojak, vsak brani lasten pomagali abesinski ari Iz stare domovine Novi grobovi Kari Schlehan, inšpektor mo-nopolske uprave v pokoju, je u-mrl v svojem stanovanju v Flori janski ulici 27 v Ljubljani, Na Bučah pri Kozjem je umrla gospa Antonija Bovha, žena veleposestnika in župana občine Podčetrtek. 70 letnico rojstvo je obhajal g. Možek Franc, posestnik na Turjaku. , . ..gg W:" j napadalci hoteli kaznovati ^ morali obsoditi in iztrebiti p do zadnjega moža, ženske i ^ krvoločni so Somalijci in ];|!] . Gala na jugu in vzhodu diz^ z\'ezane v gležnjih, dočim drug" vota razgaljen. Napadalec tel sicer v vsakem kraju M prebivalstvo, ki pa si bo vsod enako; vsak bo imel s\ draga nad vse in s katero ^ nihče drugi. .. Kakor noše, tako novrstno tudi orožje. ' SEN. BORAH ZAHTEVA POŠTENO NE\TSALrxOST BOISE, Idaho, 9. okt. — Senator- Borah je imel radio govor, v katerem je zahteval, da Zed. države vodijo politiko poštene in resnične, in ne samo tehnične nevtralnosti. Prava preizkušnja za ameriško nevtralnost bo prišla šele, ako se pa ne zato. ker ste zame volili, t kaka nadaljna evropska dr-ampak zato ker se zavedate, daljava zaplete v italijansko-abe- kovrstne tipe pušk, remija ke, martinijevke, lebelov e> ^ herice. Nekie sem srečal tu nerice. inckjc sem - i to*^8. našal z dvesto iet staro pu .^011? 'i da vsak Abesinec ve, koliko ,v# — ------------- . ^ ka zaleže. Predpostavljan^^^^gj^j^ vclj municije. Ta reč je ^ riiir in redka. Cital sem v lis \ besinci tudi s strojnicami^^ imaio ali ne, eno je ^ 0< 2^ 'vP® .) stvu, kakor- so Abesinci-^ ^ brez pomena, ker ne Vojsua. modeme ziranimi divizijami, perfe vi in z letali, ki predsta viS sinski konflikt, je dejal Borah, ki je bil mnogo let predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve. Toraj sprejmite mojo zahvalo, ki vam pove, da le v delavskih političnih organizacijah je vaša moč. I rank Barbič poražen, ali zadovoljen z uspehom kandidat. tehnike, vojska s tanki 1»^ pfiOK^ bardiranje se seveda .^ja i"*'!; pJnsko vojsko. Toda A pla''® j prednosti Prvič je to ga 2500 m nad morjem va ozemlja. Že to jo dnjavo. Na jugu, ijrati bi moral sovražnik P\ aKOp®^' vroče puščave, ki so silno stras"' hiša za dve družini, osem sob; štiri spodaj, štiri zgoraj, s kopalnicama. Centralna kurjava. Proda se pod ceno za $4,300.00 hitremu kuncu. Hiša stoji na de. V teh krajih , vzdržati niti afriškim tega nenaseljena. V' u, koliko podobna Ahilo faiS ska meja v bližim likor toliko ugodno, p? sektorju s prelaiinimi ^ če izvesti le na tesni ,J nom posreči, da hg speh, jim bo pot v de^ f deželo , Ab le v primeru, da bo ^dč' zbrali vso svojo \'ojasI jij zlomiti. Če Se pa 0^^^.M porazdelili svoje ve, potem čaka nap uott^^ ska vojna, ki bo silno srkala rapadalževc m Vojne operacije bo 11» ff vlečena fronta, ki ho ggo na severu pa celo n^- pf^, razdelitev nrebivals rala gverilsko vojno- ^ jih krajev in naselij- Agn*rno prebivalstvo meznih kmetijah. " if# druge po več ki so ^ g / torej ne bo mogoče bomba vprašanje pa je seveda mogočo ' girf^ A besinci no stnatft razuJJ•■ bUo po- na- ^ je jeziku, kar ' ............ 2 veselo zavest-za No, človek mojega teda-lie bom ^ nobenega kon- »ftislii No. člot "kga spričo %c aaših ttialih j sem vam pripravljen povedati, I da sem videl v nedeljo zvečer ! na odru SDD okrog sto naših j dečkov in deklic, ki so zapeli pod veščim vodstvom svojega učitelja Šemeta tri pesemce, jih zapeli tako ubrano in lepo, da: sem se čudil. Ne vem zakaj, toda priznati moram, da nisem pričakoval, tolikšne izvežbano-sti in ubranosti. Poslušati jih je bil resničen užitek. Jaz sem se tako navdušil zanje, da so me potem bolele roke od ploskanja. Pa mi ni bilo nič žal —učenci in učitelj so zaslužili navdušeni aplavz v polni meri. Kaj naj še rečem? Le tako drugič bom že gledal. I g. Anton Ribarič Ave. Le pridi, Tone, peli tisto "Konjički škrebljajo ker vozijo težko ker- grozdje in vince peljajo je močno, sladko!" Vabimo vse rojake in rojakinje iz celega Clevelanda in o-kolice, da nas obiščete na vinski trgatvi, kjer bo mnogo domačih običajev. Zagotavljam vam, da ne bo nikomur žal, kateri se udeleži. Naše gospodinje bodo pripravile dober prigrizek in tudi za žejo. gasiti bo dosti. Za plesaželjne bo pa skrbel Bob-nar's Jug Band. Vstopnina k plesu celi večer je 25c, otroci v spremstvu staršev prosti vstopnine. Žene, pripeljite svoje mo-žičke, dekleta pa fantičke, da se bomo skupaj prav po domače zabavali. Vabi in kliče članica dinjskega kluba Rose Vatovec Zabavni večer Maple Heights, O. Gospodinjski klub Slov. Nar. Doma priredi v soboto, 12. oktobra zabavni večer z vinsko trgatvijo na prostorih S. N. D., na Raymond in Stanley Ave. Ker je to zadnja prireditev letošnje sezone, je občinstvo od blizu in daleč prav prijazno vabljeno na udeležbo. Obilo zabave in balin-canje ne bo manjkalo, za to bodo skrbele žene tega kluba. Poročevalka. Gospo- •* žet J pevcev, ki soP^P^®^' & obetali pa se bom med zamudniki, ka- kor sem bil doslej!— Poli' >: Oske nadaljnje * zanemaril—v r sebe T. «0] v 'metro-iii malo zase seveda ne mi-®aj Se ne morem! enostavno pri- [—v saj sem s % zdaj k »j? eč. zaradi tega Zamudil 'i/em Jk. Za- Šh^' D%h iaj bil P'^^'^enilo, nih- Ista lepo zlaga-; ^UOl mpr,; ? ^ttieni nič ne ko-ze ni lepo lagati >.l%: j-orWL j. Se C 4» r?'"' - - "%k, % "^ogel od korist . je °!«i tako 4% tega preteklo ne- ^ in Slovenski %&% v/. c\ ŠL Prireditelji in ostali predva-jalci točk na sporedu pa naj mi ne štejejo v zlo, ker sem se v tem svojem od sile razvlečenem dopisu omejil na Mr. Šemeta in njegove male učence. Dasi je bil program v celoti in posameznih točkah dober in omembe vreden, se mi vidi potrebno povdariti nastop mladinskega pevskega zbora in pa dejstva, da je meni postalo očitno, da trud in prizadevanje učitelja in učencev ni bilo zaman, temveč je začelo donašati lepe sa-doye. Tako je in mi smo tega lahko veseli. Tone Podgoričan Collinwoodske žene vabijo Kadarkoli priredi Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. kako zabavo, vam je že vna prej zagotovljeno, da boste preživeli nekaj veselih uric v izredno veseli družbi. In kaj ne bi bili veseli ? Dobra jedača, še boljša pijača, poleg tega dobra godba in veseli obrazi — kaj pa je treba lepšega in boljšega. Vseh teh dobrot ste lahko deležni za mal denar — borih petindvajset centkov. Kedaj bo prireditev? V soboto dne 19. t. m. ob sedmi in pol zvečer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Igrali bodo k plesu Krištof bratje, ki so obljubili, da bodo imeli za ta večer izbrane samo najbolj poskočne in o-krogle, tako da ne bodo nobenega in nobeno držale noge pri tleh. Ker je to prva Klubova prireditev v tej sezoni, vabimo vse rojake in rojakinje, da se iste prav gotovo udeleže. Še ena posebnost bo, katere ne najdete zlepa na vsaki prireditvi. Podeljeni bosti dve nagradi v gotovem cvenku, to se pravi v dobrem denarju in sicer za najboljši starokrajski in najboljši ameriški valček. Tedaj nagrada za stare in mlade. Pridite v največjem številu — nagrade je lahko deležen vsakdo. Ženski klub Slovenskega Doma. abesinija v vojni. (Dalje iz 2. str.) videl že v zrelih moških letih, obisk tega mesta pa ni veljal studijskim ciljem, marveč samo razvedrilu. Bil sem pri njem sprejet večkrat med leti 1929 in 1933. Izprva sva si bila prijatelja, potem so nastale pri mojih obiskih često vroče debate. Reči moram, da je Haile Selassie dalekoviden in bister mož, nenavadno inteligenten vladar. Navzlic svoji navidezni bolehnosti je impozanten cesar in se zaveda vseh težav svojega položaja. Pokazal je že ponovno, da ume izigravati evropske velesile drugo proti drugi v svojo korist. Z njim ni lahko češenj zobati . . slal ljubljanski bolnišnici v nadaljnje zdravljenje. Poleg Kneza je bil istočasno poškodovan tudi delavec Trbežnik Rudolf, ki je stal na lestvi. Leteča skala ga je vrgla z lestve, da je padel v nasprotno smer in ga skala ni mogla podsuti. Zdravi se v oskrbi domačega zdravnika g. dr. Matka. Od smrti na vešalih na 20 let ječe Stol sedmorice v Zagrebu je znižal 66 letnemu posestniku Jakobu Budji iz Stare nove vasi pri Ljutomera, ki je bil obsojen na smrt na vešalih, kazen na 20 let robi je. Jakob Budja! je zasnoval grozovit zločin, ki' sta ga izvršila dne 10. februar-! ja letošnjega leta Budjev siii: Ivan in rejenec Vincenc Kolbl,! ko sta napadla posestnika Vr-j hovnika v Nunski grabi ter ga; ubila, njegovo ženo pa smrtno | ranila. Dne 19. junija ga je i mariborski veliki senat obsodil; na smrt na vešalih. : Nesreče Posestnik Stujc v Knezdolu je j na cirkularki žagal drva. Pri tem je odžagan kos padel na cirkularko, ki je zagnala lea Stujcu v prsa s tako močjo, da mu je zdrobilo prsni koš na desni strani. Če bi bil udarec na levo srčno stran tako silen, bi nastopila takoj smrt, sedaj pa je še upanje, da se bodo zdrobljene kosti zarastle. — V rudniški osrednji delavnici pa je stružni stroj odrezal dva prsta' na roki mizarju Siršetu. DR. L. A. STARCE Pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 St. Clair Ave. Viriskd frga+ev na Ju-trovem Iz stare domoviiK Hiša saraa zase, s 4 sofeami spodaj in 4 sobami zgoraj, se odda v najem. Vse v najboljšem stanju Fornez na vodo, velika klet in podstrešje. Natančna pojasnilna se dobi na 1016 E. 76 St. Odtrgana skala poškodovala delavca Radeče, 18. sept. — Velika nesreča se je zgodila v velikem kamnolomu tukajšnje tovarne papirja Bratje Piatnik" na ISijivicah pri Radečah. Iz neznanega vzroka se je okoli 11 dopoldne odtrgala velika skala in podsula pod skalo zaposlenega delavca Kneza Martina iz Žlebnika, ki je tolkel gramoz. Skala, ki se je odtrgala, je z močnim hrušč^ podsula vestnega delavca, ki ni imel časa umakniti se. Ob groznem kriku je obležal nezavesten pod skalo in gramozom, od koder so ga komaj rešili. Skala mu je razmesarila in zlomila levo nogo, mu zmečkala desno roko, ter mu zadala več drugih težjih zunanjih in notranjih poškodb. Prepeljan je bil takoj k tukajšnjemu banovinskemu zdravniku g. dr. Matku, ki mu je nudil prvo pomoč in ga po- Sloveiisko liatoMko podp. dr, presvetega srca jezusovega Uradniki gori omenjenega društva za leto 1935 so sledeči: Predsednik John Levstek, 646 E. 115 St., podpredsednik Anton Hlapše, tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72 Place zapisnikar Anton Zaje, vratar Matevž Debevc, nadzorni odbor: John Martinčič, John Pekolj in Joe Uršič, zastopnika za Klub društev S. N. Doma Anton Zaje in Andrej Tekavc. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, na St. Clair Ave., ob 1. uri popoldne v novem poslopju v dvorani št. 1. Prosto za naduho in Hay Fever Ako trpite vsled napadov naduhe tako hudo, da se dušite in lovite sapo, ako vam Hay Fever povzroča neprestano kihanje, dočim se vaše oči solzijo in vam iz nosa teče, ne odlašajte, pač pa takoj pošljite za brezplačni poizkus znamenite metode od Frontier Asthma Co. No glede kje stanujete ali če imate sploh kako zaupanje v kako zdravilo po dtem solncem, pošljite za ta brezplačni poizkus. Ako ste vse življenje trpeli na tej bolezno brez olajšave; tudi če ste popolnoma obupani, ne za vrzite upanje, toda še danes pošljite po ta poizkus. Vas ne stane ničesar. Navlov Frontier Asthma Co., 431 W., Frontier BIdff.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y, Klub Krogla Cleveland, Ohio Kaj pa vendar bo v nedeljo, \ ^W. št. 2811 oktobra v Slov. Del. Dvora- 'H J^^Ga so imela! Prince Ave., ko žene in de- odrski spored ^^^ta tako nekam naglih kora- ii bi y ^8,bavQ_ Pisati hodijo okrog? I, kaj še ne ;'^3ti pj ^ popolnoma od-:veste? Posliršajte, torej!: Lzabave so si Žene in dekleta G ospodinjs tie- ~ce se zbe- " sfa kluba Slov. Gospodinjske-Del. Dvorane iz ' 1 , delničarke S. D. D., da se udele- da LT°Jk" ži dokai dolo-rf^^\ " delničarke S bi s(.. mf žite, to pa je tudi vaša dolž- , nost, ker sc gre za korist Dvora- Ker sem' I . .... pa imam pom(,gt,.ti m Pomisleke rok" našim direktorjem, Pa Zato veliko trudijo za dobrobit Dvo- bi g(. temveč (drugič na se 12 •ker Jako lahko se . rane, da bo ista cim prejo v res-nicl naša. Postavili smo si Dvo-"'letak., ""-^i^dcležim rano. zato moramo gledaU. ftio ^ P^reditve. rano, zato moramo gledati, da ■'th ne prirejamo kaj v korist. Bodimo bil ®troia « ■ ^'^®ba skjžni, ker kjer je moč, tam je ............................. ^ ........................... ^^Gtai v koA^' ba S. D. Dvorane, da se udele-, mlade. Vstopnina 25c. in tako žil,\ posebno naši čampijoni in Nasvidenji^ vubi odbor. Ako ravno pozno, vendar da, bodo balinarji vedeli, da smo se j aktivni, je v ta namen naš Klub j "Krogla" Slov. Doma na Holmes ' Ave. sklenil, da priredi balin- j carsko tekmo v nedeljo, dne 13. j oktobra. Pričetek ob pol dveh | popoldne. Vabljene so tudi žen- j ske, da zavzamejo svoje mesto ; na, igrišču št. 3. Igralo se bo na j navadni način, tako da vam bo j potek igre lahko razumeti. Na i tej tekmi se bodo izdali dve lepi j nagradi, mogoče še tri ako se j tudi ženske odzovejo, seveda od- i visno je kakšno bo vreme. Da pa ne izostanemo brez zabave istega dne, imamo na pro-1 gramu za zvečer v zgornji dvorani Slov. Doma, godbo Yanko-vič in za vso drugo postrežbo bo dobro preskrbljeno. Ker se s tem zaključuje balin-earska sezona, se balincarje vljudno vabi, da se udeležijo tekme popoldne in zabave zvečer. Temu naj pripomnimo, da naj vsak prinese zvečer svoje shranjene tikete, katere se bo na tej prireditvi dvignilo. Kdo bodo tri najsrečnejše o-sebe se ne ve, ampak nje bo po-rrbno nagradil Slov. Dom. Toraj vljudno vabimo vse in ako vam ni mogoče se udeležiti tekme popoldne — pa nas gotovo poseti-te zvečer. To velja enako za o-stalo občinstvo, da nas poseti, NORTH OCRMAN LLOYD Tdiii do JUGOSLAVIJE Pi-eko Bremena na ekspresnih parnikili BREMEN EUROPA KKSPRESNI VLAK OB PAKNIKU V BREMERHAVEN 7,A3AMCl PKIFRAVNO POTOVANJE »O LJUBLJANE Ali potujte na znanih hitrili purnikih DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN BOŽIČNI IZLETI NIi/VV YORK 5. decembra bremen ........................... decenibra ai^ert ballin ...................... 13. decembra lulžopa.......................—............15. decembra Izbornc železniške zveze iz Bicmeua ali Hamburga. Odplutja iz New "i'orka, HAMBURC-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. Da n(! pozabim, vabljeni vsi člani balincarskoga klu-{ kajti zabave bo ooilo zu stare in AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite sc v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEndet-son 581) Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 S+. Za Collinwood, Nottingham, Noble: JohnS+eblai, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side; John Peterka, 1121 E. 68 St. prijetno domaČo zabavo s fino večerjo (HASEN PFEFFER) priredita DANES ZVEČER, 10. OKTOBRA Frank in Karolina Klaus 885 Addison Road Postregla bosta z izborno pijačo. Igrala bo tudi dobra godba za. ples. Priporočava se cenjenemu občinstvu, da se udeleži v obilnem številu. NAZNANILO Ker je v SOBOTO, 12. OKTOBRA, 1935 Columbus Day in legalni praznik CLEARING HOUSE BANKE ne bodo poslovale na ta dan. Tlie Cleveland Clearing' House Association NAZNANILO Vsem starim in novim odjemalcem naznanjamo, da bomo od PONDELJKA naprej redilo prešstli najboljše grozdje. Se priporočamo za naročila 5 ^ 1063 Addison Road ENdicott 3571 liiiBiiiiiifl BODITE LEPO OBLEČEN! TO JESEN IN NOSITE obleke $20 do $35 vrednosti samo za SIS.50 Narejene OBLEKE — POVRŠNIKI — SUKNJE $15.50 Narejene po meri OBLEKE POVRŠNIKI — SUKNJE 119.75 in vec Površniki in suknje z '"yoke and pleated backs, raglan rokavi in polo suknje, MILL-END HLAČE PO MERI % $3.50 'i BRAZIS SROS. DLOTHES, INC. Tovarna za vas I i-fll Superior Ave. Tel. ENdicott 2614 Pod osebnim nadzorstvom J. A. Brazis if04 East ISfitti Street Blizu Waterloo Road Tel. KEnmore 5076 A. Kostelic, Manager STRAN 4. ENAKOPRAVNOST ' svol>odLo in l]ul>ezeii Marko Stojan Roman iz Balkana. 1 "Telegrami so tu — telegra-1 mi!" jih je pozdravil kapitan na ^ kro\m. "Za gospoda Javornika . j "Torej meniš tudi ti, da so jo ^ umorili?" Za gospoda Jurišiča ..." Z drhtečimi rokami sta sprejela prijatelja sleherni svojo brzojavko. "Umorili so jo; zaklali kakor ovco . . . Krvi je bilo vse polno; zato so postlali sobo in pomili tla. V zraku je bil še duh po krvi; poznam ta duh ..." Prijatelja sta se zdrznila; groza ju je prešinila do mozga, ko sta poslušala to mirno razlaganje. "Nesrečnica! ..." je vzdihnil Ivan z globokim sočutjem. "Takšen konec ni redek v življenju teh ubogih žensk," je zamrmral Ivan turobno. "Bog ve, da se mi smili; v dnu svojega srca je bila vendar dobro bitje .. . Da ni krenila na to temno pot — kako lahko bi bila o-srečila sebe in moža, ki bi ji bil tovariš v življenju; Ah, brate, strašna je usoda ..." čolnič se je stisnil k mogočni ladiji kakor mladič k dorasli materi. "Od doma! ..." je šepnil I-van raztrgal omot in čital . . . Takoj po burni galatski noči mu je bilo prišlo na um, koliko več nevarnosti si predstavlja o-krog njega oče, ki leži doma, in kako težko mu je čakati prve novice o sinu in o uspehu njegovega iskanja . o usodi ljubljene nesrečne hčere! Zato mu je br-zojavil nemudoma: "Zdrav — z dobrimi prijatelji — sled najdena — uspeh gotov. .. " Ka j mu je hotel sporočiti drugega? Ali je smel prevzeti odgovornost za to, da postane tudi ubogi, težko bolni, pod težo svoje sokrivde zrušeni oče deležen strašne negotovosti, ki je trla takrat še njega samega? Morda bi ga bil umoril, ako bi mu bil sporočil resnico, kakršna se mu je videla še tisti dan . . . Jn danes je imel odgovor: "Bog daj uspeha kmalu . . . Meni bolje — Kadar prideta, bom zdrav . . . Poročaj vse . . " Očividno je bilo, da je stari Javornik odgovoril, preden se je sinova brzojavka ogrela v njegovih rokah. Mehkoba je napolnila Ivanovo srce, ko je pomislil na starčevo radost nad dobro novico in na hrepenenje, ki mu ga je moraJa biti duša polna, da je — on, ki piše tako nerad in tako rad prikriva svoja čustva s tisto strogo kmetsko sramežljivostjo — brzojavil tako naglo in odkrito: "Kadar prideta, bom zdrav." Z vlažnimi očmi je podal brzojavko Dušanu, ki mu je pomolil svsjo. Ta je bila daljša: "Pozdravljava vas iskreno . . vedno z vami . . . poročajte prav pogosto ... z majko moliva neprestano za vaš uspeh in vašo srečo . . . Poljubi Miloša . . . stisni v mojem imenu roko Ivanu in .Jerici . . . kadar jo osvobodite .. . Ljubica," Nekaj nežnega, neizmerno sladkega je zaigralo v Ivanovem srcu, ko je čital to ime . , . "Stisni v mojem imenu roko Ivanu ..." Ali nimajo te besede svojega posebnega pomena? Ženska, pa bodi še tako mlada, je premišljena, kadar piše . . . ona tehta besede ... in kar pove, to hoče povedati . . . "O Bog!" je vzkliknil Ivan sam pri sebi. "Ali bi bilo mogoče? Ali je resnica? Ah, potem daj, o Bog, da se izvrši vse po sreči in da \idim kmalu te mile, temne oči! ..." Toda tovariši so čakali novic; hoteli so vedeti, kako sta opravila. Naša prijatelja sta morala zakleniti svoja čuvstva v skrito prčno čumnato in poročati o krvavi tragediji, ki je bila nedvoj-bena gotovost po vsem, kar so videli in pogrešali z divjim Markom v stanovanju Olimpije Montebello. Vsi so spremljali povest z o-čividnimi znaki groze in ogorčenja. "Ali veš, Dušane, kdo je storil to?" je vzkliknil Miloš nazadnje. "Kdo drugi kakor Grk, ki se je osvobodil na kak čudežen način! ..." "Ne verujem, brate; ali misliš da je Italijanka spala poleg njega? Ne, ne; toda Schratten in Birbantini sta zopet prosta . . " "Da," je pritrdil Ivan, "tudi jaz menim tako; Halil bej noče opustiti niti plena, niti maščevanja, in ker čuti, da je sam pi^e-slab, je osvobodil svoji prevar jeni žrtvi ter se zavezal z njima . . Proti nam ali proti Arnavtu? Proti nam in njemu? Kdo ve?" "Najvažnejše bo pač to." je dejal Dušan, maja je z glavo, "da so nam lopovi to uro morda že za petami . . . Oh, zakaj nismo prišli sinoči malo prej! Rešilno delo bi bilo opravljeno, in mimo bi si lahko privoščili von Schrattena, Birbantinija, Pygu-risa, Halila in še Alija Kemala po vrhu ..." "Ej, vra^a, ile delaj mi skomin, brate!" je zamrmral divji Marko. "Saj me vidiš, kako že komaj čakam, da mi pridejo v j pest. Za zdaj nam ne preostaja I drugega, kakor odriniti prej ko mogoče; drugače nas pokol jejo v tem neumnem Carigradu izza hrbta kakor piščance. Kdo se bo gnetel po tem vražjem mestu, kjer ne moreš streljati s puško! In kdo naj jih lovi, ako iztrebijo nas ? Glejmo, da jih dohitimo kmalu — bolj na prostem; vsak orst jima odstrelim posebej, Arnavtu in vajinemu Švabu, preden se ju usmihm in ju končam." "Tako je, čort vozmi!" je potrdi) Kazakov s prepričevalnim ni trojni sporazum, basom, čeprav ga ni razumel popolnoma. "Cas bi bil da se vrneta poročnik in Francoz," je menil Javornik. "Drugače zapravimo še današnji dan ..." Dušan se je obrnil h kapitanu, ki je pušil svojo pipo in hodil tam okoli "Kje se neki mudi Wheeler? Ali se ga še ne nadejate kmalu, gospod kapitan? ..." Kapitan se je zarezal prav široko, zakaj tisti hip sta stopila pred naše junake poročnik in Estournelle. "Kdaj sva že tu!" je dejal poročnik. "Opravila sva vse, da ni mogoče bolje, in sva pripravila ravnokar vse potrebno za naš bojni pohod. Saj veste, gospodje, da mi še nismo bili uredili prtljage, dočim imate Vi svojo že cd včeraj na krovu." "Mi imamo kaj malo s seboj," se je nasmehnil Dušan. "Malo," je dejal Estournelle, "pa tisto dobro; kakor vojak na pohodu . . . Nom d'un Chien, z ivašinii pištola,mi ne bi dal rad I streljati nase; te so preklicano fina roba . . . Samo," je vprašal zdajci, — "kaj mislite ukreniti,, ako nas - zanese podjetje dalje gor v Albanijo ali Makedonijo? Ali Kemal nas pač ne bo čakal z jerbaščkom cvetlic, in bojim se, da vaše pištole tam ne bodo več zadoščale. Tudi mi smo že mislili nato; v Carigradu je vendar laglje kaj dobiti . . . Dobro bo, da se oskrbimo s puškami — a-ko ne bo spotoma kakih težav zaradi njih." Dušan se je nasmehnil še skrivnostneje: "Gospodje, zaradi tega bodite brez skrbi — to je Markova briga. On pojde v gozd in požvižga, pa bodo rastle puške iz tal; k drevesu stopi in ga potrese: patrone nam bodo padale v prgišča kakor zrele slive. In — bogme! — če se sklone k tikvi, utrga dražestno majhno bombo." Njegove besede so govorile resnico; kje je kraj na Balkanu, kjer komita ne bi našel puške, ako jo potrebuje? "Rajši vpraša j va midva slav-kaj pravi Mr. Blown o svoji jahti." se je oglasil Ivan, ki se mu je zdelo, da raztrga Jeriči ne ječarje z golimi rokami, samo če jih dohiti o pravem času. "Mr. Brown je ukazal zakuriti." je dejal poročnik, "ter sporoča slavni jugoslovanski zvezi, da odplovemo tisti hip, ko do-spemo na njegovo jahto. Njegovo mnenje je poleg tega, da ni vredno niti pametno, deliti bojno silo; peljemo se vsi z njim, kajti njegova jahta vozi hitreje od vseh brzoparnikov, kar jih plove tačas po Sredozemskem morju." "To je izborno!" je vzkliknil Ivan. "Toda kaj nam pomaga vsa hitrost Brownove jahte, ako se izkrca Arnavt pred "Ako treba, lahko napademo jadrnico na odprtem morju, kajti čas ni gospodar mistra Browna — nasprotno pa je njegova jahta kaj pripravna za tak namen. Baš prej naju je peljal v dve skriti kajuti, kjer stojita dva prelestna, tina brzostrelna ka-nončka in gledata vsak na svojo stran — eden naprej, drugi nazaj. Ko sem vprašal romantičnega čudaka, čemu si je nabavil ta nenavadni komfort, je odgovoril suho, da mora biti za vse slučaje . . . Potem pa bi opozoril gaspodo še na nekaj. Vsak premislek nam mora reči, da je nevarnost za dami spotoma na morju prav neverjetna: in če bi jima pretila, potem na morju ni manjša kakor na kopni poti." Marko, ki se je zanimal zdaj — tik pred odhodom za svoja stara, omiljena bojišča — za vso zadevo še živeje nego v početku, je vprašal Ivana, kaj pripoveduje "mokri Anglež", kakor je imenoval Wheelerja od sinoči. "Eh," je vzkliknil skoraj z obžalovanjem, ko je izvedel vsebino razgovora. "Tako pojde vse eno prehitro; prestrežemo jih v Solunu, in konec bo vse lepe Solu-j stvari. Ako mislite opraviti ta-1 ko naglo, ljudje božji, storite mi To ni verjetno," je dejal ka- vsaj ljubav in pustite jih malo dalje gor, da se poigramo z njimi na solncu in vetru!" Vsi so se zasmejali potrtosti starega junaka; toda Ivan in Dušan sta umolknila takoj, videča skrito roso v Markovih očeh. In spomnila sta se, da ga ne vodi zgolj prijateljstvo do njiju, marveč dolžnost, ki je prva med vsemi, koder utriplje srbska kri; dolžnost osvetiti pobratimovo smrt. Tudi Miloš je pogledal žalostno in dejal: "Ako je v Solunu konec — jaz pojdem z Markom!" "Tak ne žaluj preveč, ti norce," se je nasmehnil Dušan resnobno, "saj smo vendar vsi obljubili! . . . Odpravimo se torej, prijatelji, in glejmo čimprej, kaj se da storiti." Običajna angleška resnoba je čisto izginila iz kapitanovih oči, ko je videl, da se mala armada poslavlja od njega in njegove ladije. Prisilil je tovariše, da so stopili z njim v kajuto na kozarec ruma. "privezat si dušo za bodoče dogodke". Obljubiti so mu morali sveto in svečeno, da mu pišejo, karkoli se jim pripeti važnejšega. "Povabil bi vas, da me obiščite, kadar opravite svoje delo," je zaklical s krova, ko so stali v čolnu, "toda kdo ve, kje bom že jaz tedaj s svojo ljubo plavajočo škatljo "Victory" . . . Ampak I fantje — ako se srečamo še ka-terikrat . . . goddam, potem za-lijemo svoje srečanje z najboljšo mokroto, kar se je dobi od Vzhodnje do Zapadne Indije! . . Motor je zateptal — bela pena je brizgnila okrog čolna; ka- e# pitan .Johnson, vrla d.uša, stajal čim dalje manjši ši. Se dolgo je stalnaidm dije in mahal z roko ■ ^ ^ Pičlo uro nato je nova jahta iz Carigra a. Ostra, mrzla sapa je ^ morjem — znanilka me. Ivan in Dušan st^ krovu ter zrla zamišljen" robno mesto, ki jima J® izpred oči. V srcih obeh je tala otožna misel: ''Ti rnest() kraaote ()pojnih isanj --](ov8irstva . . . ah 2 , kdaj tvoje zido\e, krivično prelito ^ vidiva zopet — storjeno delo rešitve- ^ moglo srce odpustiti, 3 trpelo zaradi tebe, ® " smiljenega greha? K ° I (Dalje prihodnpj^ Stanovanje s 5 velikimi sobami- si odda v najem. Fornez dobnosti. Najemnina š!i se na 492 IG. !(%):%-' pokličite EDdy065^^ nom pitan Johnson z gotovostjo. "Kjerkoli se izkrca prej, od nikoder nima v Albanijo tako u-godne zveze kakor iz Sohina. Njegov prvi cilj je vendar zdaj, da spravi svoj plen — vaši dami — na varno, kakor hitro le more. Vrhu tega pa vam dopušča brzina jahte z lahkoto, dohiteti jadrnico, na kateri se vozi, in jo zasledovati do kraja, kjer stopijo lopovi na kopno. Ali ne?" "In mi se lahko izkrcamo natanko tam," je menil poročnik. BRAZIS TAILORS nudijo . vrhnje suknje OBLEKE — SUKNJIČE narejene po vaši meri Prvovrstno 4 m A Prvovrs'^'"' blago MILL-END narejene po $21.00 HLAČE men se Hranilne vloge na International vzame po cenah, ki so na trgu- [ (5113 st (:i'' Jesenska razprodaja Cene vsemu zimskemu blagu smo za to razprodajo znatno znižali. Obiščete to našo jesensko razprodajo in si boste gotovo denar prihranili ako potrebujete dobre zimske odeje, spodnje perilo, jopiče (sweaters), blago na jarde in druge zimske potrebščine. BLANKETI — deke Cena $9.50 sedaj $8.15 Cena 5.00 sedaj 4.25 Cena 3.75 sedaj 3.20 Cena 2.75 sedaj 2.35 KOVTRI Cena $6.95 sedaj $5.30 Cena 5.75 sedaj 4.90 Cena 4.75 sedaj 4.05 Cena 2.95 sedaj 2.49 KOTENINA ZA RJUHE Lockwood 2^/2 jd. široka Cena 55c sedaj 46c NAJBOLJŠA KOTENINA za rjuhe — Piquot Cena 59e sedaj 48c ZNANA KOTENINA Hope — 36 inčev široka Cena 17c sedaj 13c FRUIT OF THE LOOM RJUHE 81x99 inčev Cena $1.75 sedaj $1.55 FRUIT OF THE LOOM 36 inčev široka Cena 25e sedaj 21 c DRUID RJUHE 81x99 Cena $1.25 sedaj 98c Na vseh sweatrih, jopičih, spodnjemu perilu za može, žene in otroke in na vsem drugem zimskem blagu na tej razprodaji se dobi 15% popusta. Zaostalo zimsko perilo za može, žene in otroke, le v nekaterih številkah nekateri kosi tudi zaprašeni. To blago se bo razprodalo od lOc do 50c. SE VAM PRIPOROČAM JOSEPH ŠTAMPFEL 6108 ST. CLAIR AVE. I AU VI LAHKO CITATE toliko kot bi mor^ Da napredujete, tudi če hočete obdržati kar imate, morate čitati. Toda, ali vi čitate toliko kot bi morali? Ali zanemarjate čitanje—ker čitanje škodi vašim očem, vas utrudi, vas napravi nervozne? Ako je čitanje za vas težko, preglejte vašo razsvetljavo. Temna luč napravi čitanje zelo teško. Bleščeča luč vznemirja vaši oči. Odstranite oboje, mračnost in blešč . . . napravite vaše čitanje veselje . . . obvarujte vaše zdravje s tem, da preprečite napenjanje oči. Storite to z rabo "Sight-Saving Three-Light Lamp" (svetilko, ki ohrani vid.) Ta svetilka nudi dovolj svetlobe, da odgovarja vsem potrebam v družabni sobi, razširi luč tako, da ni nobenih "slepih prostorov," in prepfcči škodljiv blešč. Vaša soba bo bolj privlačna s to vid-ohranjujočo svetilko s tremi lučmi . . . vaše oči bodo ... in pronašli boste, da je lažje citati v vaše pojasnilo in za vaš napredek. PREONOSTLc VID ■ OHRANJ® TRI-LUČNE S SVETi! 100-200" ,g# A—I)VK vlaloii watt luči , . in B__Slekleni refi^ širjenje luci ^ C-širok senc"'k podlago D_()doI)ren» cociet)' f Kngiiieeriii?: tornation«' nI Lighting - THE E L ECTRI CA L L builders exchange building • 18th floor • prospect near