gospodarske obertnijske
národsk

Ish&jajovsakosredoin saboto. Veljajo za celoleto po poštii fl., sicer3fl.; za pol leta Z fl. po posti, eicer 1 fl.30kr.
V Ljubljani v »redo 13. augusta 1856.
Tergovina s štajarskim vinom in pa šta
jarski vinorejci.
(Konec.)
vseh dežel in vseh ćasov učijo, da ne kupei ja ž njim gospodarje bogati.
ej
vina, ampak
To je važniši posnetek iz obširnej
poduka
ki ga
Iz tega. kar je bilo sedaj
povedano, se
vidi, da imamo gotovo merílo za ceno vina. Naj si le vsak vinorejec omisli tisto vago, ktera se Borneo v areometer (Beau-
je v razjašnjenje dotičnih druzbinih postav 18. dan p. m razglasi! odbor v imenu c. k. kmetijske družbe štajarske.
mes
Areometer) imenuje. Ko se je most
V
ze
vsedel
naj se
Od ovác kaj.
Kaj lepo je viditi tropo ovác pasti se po sterminah in pinj (gradovi ima. Vinorejci naj se med seboj zastopijo, ravninah, med skalovjem in pečovjem, med praprotjo in sme-
, ki ga
vtakne ta vaga va-nj in potem na meri pogleda, koliko sto
po čim
se bo stopnja (grad) prodajala; potem naj vsak iz- recjem
Res
kaj lepo! Pa še lepši je dobiček
med njih število sto pinj pošteva (multiplicira) s ceno, ovce donasajo ktera se je za eno stopnjo določila, in cena za vedro připraven za ovčjorejo
gospodarju, ako jih
vé rediti in ako je kraj
vina je
gotova.
Će. postavimo, se stopinja ali
grad ceni
Namen teh
stic je
gospodarjem, ktei
se
ednosti
po 40 krajc., in če kaže mošt, na priliko, le 6 stopinj, je in cene ovčje reje ne poznajo ali poznati nočejo , in bi jih
vedro 6krat 40 krajcarjev vredno
7
to je
i
4 gold.
Naši mošti vagajo sploh od 7 do 15 stopinj po Bo-mé-u (Beaumé), teda j se cena za vedro p rem inja od 4 gld.
10 kr. do 10
v pripravnem kraji lahko hrib
spogali, ob kratkem
popisati, kako
ki
ga
k a m n i s ki z njimi ravnajo, kteri veči del dnarj
sosebno iz ovčje reje pridobivaj
miajo, iz zivinoreje
gld.
Kdor pa hoče viditi, kako lepo rejene
in lepo ogle
P o 1 grada naj se rajta, četert grada pa naj se ne jemlje v stane ovce iz planine pridejo, naj pride o s v. Jer n ej
v
rajtengo. Moštov, ki nimajo saj 8 gradov, naj akcijna družba
Kamnik na
sej
in spoznal bo velik dobiček ovác.
T
ne jemlje, nvi ^	«.v,™	„„	^ -..........., —
so pa stopinje mošta resnično cenjene, naj bo skerb tistih se na leto toliko ovác
ker iz tacega
mosta vino ne bo kaj prida. Da.
V •
smem reci, da ga morebiti ni kraja na Krajnskem, kjer
komisarjev, ktere družbino vodstvo pošilja mošt kupovat;	Ker je poslednji občni zbor presi. c. k. kmetijske druž
pozneje pa naj točár (Keller m eis ter) pozveduje z Gei- Notrajncem v povzdigo ondašnjega kmetijstva med drug
poprodalo, kakor
ravno v Kamnikt
m m
slerjevim vap or ime trom (Geissler's Vaporimeter), ko- tudi ovcjo liko alkohola (vinskega cveta) je v vinu. To zvediti je
ej
nasvetoval, me je se posebno mikalo
od
tega kaj vec povedati
. ker je znano, da se po vrenji vina slad kor (cuker) premení v vinski cvet, in da navadno
za tega voljo potreba
Ovca je priljudna, prav pohleVna in nedolžna stvarica
iz
dveh delov sladkora se napravi en del vinskega cveta.
V
ne stori nič hudega, ne grize
berca
9
bode

zlasti jagnjicke
9
Tudi po ti méri se zvé gotova vrednost vina
i
9
postavimo, en odstotek ali en grad vinskega cveta cenimo
po goldinarji, je vedro vina vredno 5 gold., ako ima 5 piska na bukovo
_	.	.	Y •	v.
odstotkov ali gradov vinskega cveta.
Po dosedanjih skušnjah je naj višji
znesek vinskega
božja, ona
zato imajo že otroci v svoji nedolžnosti sosebno radi, jih raji pasejo, kakor govejo živino ali koze.
Mladi ovčar vesel prepeva celega poldne pri svoji čedi in
peró, da je kaj. Kadar se več mlajših ov-carjev na pasi snide, spusté ovce skupaj (vediti je, da so v teh krajih pašniki večidel razdeljeni; čast in hvala za to umnim gospodarjem!), jih zaženó v kakošno dolino, zaku-
cveta v štajarskih vinih 12 odstotkov (procentov), tedaj bi imela naj višja cena za vedro štajarskega vina 12 gld. biti, rijo ogenj in krompir pekó. Tako ravnanje pa gospodarjem kterim se prišteje le še 42 krajc. za vsako leto in vsako vedro gospodarjevih stroškov.
ni vsec, ker ovce domu pridsi precej z bljeketanjem naznanjajo, da so lačne, in dostikrat mora pastir namesti večerje poti-
Kdor natanko hoče vrednost svojega vina ceniti
j
se
homa na svisli spat iti. Stařeji pastirji (stari oče ali stric)
1 i	•	v • i i	m	Va i	•	a w	L	m
9
mora deržati tega, kar mostná vaga Bomeova in pa kar kteri večidel govejo živino otrokom prepusté, so nar raji vaporimeter povesta. Ako se teh meril ne poslužuje, bo mnogokrat mislil. Bog vé kakošno vino da ima, in le za vodo, barvo in kislino bo včasih terjal drag kup. Tako pa gré dobro imé štajarskega vina pod zlo , da se ne more prodati memo estrajskega in ogerskega.
sami, in ce se mladim, ki se iz roba v rob sklicujejo, namesti Ongavega Tončka oglasijo stari oče, precej vsi po-begnejo, in tudi tistega poldne ni zbirališča ne klicanja več.
Varh ovác je razun pastirja večkrat tudi ovčarski pčs,
kteri zmiraj pred ovcami hodi
jim nasproti useda, in če
Družba za tergovino štajarskega vina želi domaće vino
bi hotle iti čez mejo, jih zavrača. Tudi sem že vidil
po pošteni ceni deleč po svetu spraviti in mu privabiti mnogo skega psa z orehovcem namešan tobak puhati in pred ov kupca. Ker nima tacih mož, da bi
mogli tisuč in tisuč gol
čami sedeti
dinarjev v napravo velike vinske kupčije vtakniti, je treba
V
Odrašeni pastirji med pašo ali roženkranc molijo ali kaj delajo; eni pletejo nogovice (ker v tem kraji nobena Nekteri pa se boje, da bo ta družba le nova nevarnost, ženska ne zná plesti ali setkati, možki pa vsi), drugi žljice
združene močí" v
dosego tega.
Ie nova zguba za vinorejce. Kako se motijo! Naj pomislijo, izrezujejo, ali
goso
za laze posekujejo; mlajši praprot ža
da družba ta hoče le v e li k tergovec biti s štajarskim vinom, njejo ali nabirajo roževje za zimsko ovčjo klajo.
da ta družba ima to biti za doljno Štajarsko , kar je v
Ko pa v jeseni začnejo ovce za gobami letati, ali ce
zgornjeni Štajarji enaka naprava za ž el e z o, — naj pomislijo, ima kakošna „prižka ali „černcau majhnega domá, mora pa da vino, dobro gleátano v dobrih hramih, nič ne zgubi svoje pastir večkrat vse popustiti, coklje izzuti in v roke vzeti, vrednosti, marveč je še čedalje več vredno,— in da skušnje da lagleje begúne doteče. . Poredni pastirji ovce tudi s tem
260
kroti jo, da jim eno prednjih nog na neko
vizo
zvezejo
i
da
Pri nas sicer en
or
ospodar nima po sto bravov, pa vendar
ne morejo letati, in to imenujejo „kolencati" (krummschliissen). vsak domač v vsaki hiši ima svojo ovco. većidei tudi po več. Će deži, se pastir pod smreko vstopi, in v ličnjatem plajšču	Nar večji sovražnik ovác zraven močirne paše ali mo
zavit proti domu gleda, vedno popraševaje, če smé „ugnati" kre letine je volk; jih pa tudi zjezen ali lačen pomeče
da
(v hlev djati).
Cez poldan pusajo ovce ,,na pustoti
:u
Cto je

hlev iz
stirih sten , da se skozi vidi). Ponoči pa to ni varno
i
ker
se dostikrat kak keršen volk prikrade in tolstejih odbere.
Če ovco kakošna bolezen napade, vé pastir
je gerdó. Pripovedujejo , da je enkrat přišel volk k neki čedi, ko so ravno ovce čez prag v hlev skakale. Pastir vidši, da volk med ovcami v hlev sili, vzame hitro seki-rico izza pasa, jo verže za volkom iu mu jo k sreči v her-
se ve bet zasadí.
da po svojem
sam pomagati
v/
Brinj evo olje na kruhu
i
pa so zopet enega
stara mast s pelinom in cesnom, mleko s střelním prahom in več tacih zdravil je za vsako bolezen sploh v navadi, štrunov pometal. tako da sami ne vedó, ktero pomaga ali pa — nobeno. Ce ima ovca tako imenovano
Več let že ni bilo volka na naši planini viditi ; letos
ustřelili potem, ko je
gerdavž
nekaj ko BI. Sšk.
11
žabico" (kadar se vleže in po ()d krompirj evega prihoda na Krajnsko
i\ n i n rf nlrnl a •	r Ai«nr#n nna A 1 i
tleh valja), pa ovčar „zabeo ofna", takole: prereze uho ali
rep in potem s klincom rano tolče
i
da ji
kakor mislijo
huda kri odteče, in res! malokdaj ktera ovca za zabeo pogine , ker je menda „žabea" krotka in pohlevna bolezen, ki večkrat sama po sebi preide. Se eno drugo pomoč je
neki star
ovčár iz
Luče svetoval in priporočal, namreč
ce
jo je
je bila ovca zabeina, dobrega in na tla spustil in
vz digni I
za volno, potresel do dobra je bila! Zlo se ujema
vertoglavnih
ovác, kterim pastirji
to ozdravljanje z onim v nekterih krajih prav močno klofuto dajo, da bi jim mehur v glavi počil, v kterem je červ, ki delà ovce ver-
Ne vém, kaj bi pastirji rekli, ako bi nje kdo
toglavne.
tako ozdravljal, kadar jih
glava
boli!
Ovčja reja ne potřebuje pri nas
velikega
truda. Samo,
da se ovce na pašo ženo in jim saj nar manj enkrat na mesec zobanja daje, za česar nar bolj stolčene lanene vice rabijo.
gla
Trave za pašo ne potrebujejo velike, ampak jedó rade
1
kodar že govedo skoraj
• V
nic
ugrizniti
m
gerdih
nima. Ovca se stermin potov po pašnikih tako navadi, da se ji čudno zdí, če mora po cestah in celó po lesénih tléh hoditi.
Sama, od trope ali čede odločena, se ovca kaj nerada pase; če včasih ktero za kakošno boljo nedeljo ali za sejm namenjeno za zelnikom ali po goricah pasejo , zmiraj uhaja in k svojim tovaršicam hiti.
Memogredé
naj opomnim, da se mi ubogi jagnjički, ki jih mestjani otrokom za kratek čas kupujejo, jako smilijo, ker mlada živalica, ločena zgodaj od dojne matere, mora prav zoper svojo natoro živeti, jesti namreč kuhane jedila: kavo, rajž, celó mesó, z eno besedo: ovca, ki je za ger-
iskati nameujena, jé pri po-
žive ža
movjem in skalovjem si gernjeni mizi! Nočem s temi besedami kom prikrajševati, ker to še ni tolikega grajanja vredno proti
kratkega
casa otro
temu, kar se, žalibog! večkrat ob Ljubljanici vidi, ko sa-mopašni otroci mlade koštrunčike jezdarijo in sem ter tje vlačijo, da se jim same kosti vidijo, ker volna na tako slabi
paši ne more rasti. Neka kuharica je zvecer dala jagnjetu íižola z jesihom in oljem! in zjutraj je — v veliko žalost otrokom — mertev na kanapetu ležai. Celi dan so ga otroci objemali in okoli njega jokali.
Za ovčjo zimsko klajo je nar bolje senó iz visokih z cvetlicami namešano in lipovo, jesenovo, ja-
Gno j
gora
vorovo, hrastovo, v sili tudi bukovo listje. ovčji je posebno hvaljen za repo in krompir; pred nekaj leti so ga iz male planine v košéh nosili. — Razun dobrega mesa ovca še z lepo volno kmetovaveu velik dobicek donaša. Dorašen brav je ima na leto okoli treh funtov. Kmet po pravici pravi : ,,č e bolj zobanje nasol im, več vol ne
od bravu dob im". Strizejo jih pri nas 3krat v letu: enkrat spomladi o sv. Jurji, drugič o sv. Jerneji, kadar iz planine pridejo, in tretjič o sv. Martinu. Pri strižbi pokaže ovca svojo poterpežljivost, ker jo zvežejo s trakom,
V Luči, kjer ima en „paver" (tako le
pa
nič
ne zugne
gospodarja zovejo) po 100, tudi čez 200 ovác, delajo iz ovčjega mleka tudi dober sir, ki ga potem prodajajo.
Jako dragi so nara taki popisi, da zvérao vse, kako se po de želi to in uno ravná.	Vred.
i
Pripovedka krajnska.
Ko je bila v letih 177T in 1778 huda dragina in lakota na Krajnskem, so se bili žganjci poslovili od Krajn-cov. Ko tedaj čezLjubelj potujejo, jih sreča krompir, pa tako jame govoriti :
.Kam tako hitro?"
Zganjci: ,,Grémo prec! Krajnci so preubožni za nas
Krompir na dalje: „Pojte z mano nazaj! Jez grém na Krajnsko, bomo skupaj Krajncem opomogli, da lakote ne poginejo".
Zganjci in krompir se sprijaznijo in že veliko let jedó Krajnci žganjce, krompir in — krompirjeve žganjce. BI. Sšk.
41
Staroz^odovinske certice
O legi in poutěmi riiusko-siovenske postaj
Pultavia.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec.)
Temu članku še pritaknem razlago
nekterih slovenskih
osebnih imen iz napisov rimskih kamenov na Koroškein
najdenih.
Pervo je ime Sissia v napisu: J. Cassiu(s) (Se)cuu-dus et SISSIA Adjutoris filia sibi et Cassiae Crispin, etc. 1
Ime Sissia je po božici Sisi. Sisa tudi Ci za je slo-
osebljena rodovitna zemlja;
venska „C e r e s ma m m o s a"
korenika je siso
got. daddjan,
saugen ,
althochdeutsch
dutto, retiski tetta, nemski Zitze, cimriški didi, di den, „papilla", baskidithia, til li a. ruski ti ti ka in si
sec, ilirski cica, poljski cic, češki cec, cucati, ce-ca ti. cicati, sisati, ruski sosa ti, slov. sisati, zi-
zati, cizati, cecek, zizek, cizek in sisek,
pilla
u
K gotišk. daddjan gré še česk. dun dati
lac
n
tere
u
i
zato Dunda
Sisa, C i z a, serbski Dodola
imeni božice zemlje. Sisa, Ciza, Dunda <2). Dodola
so samo razne poznamljevanja ednoiste božice rodovitne.
zemlje
n
Cereri8 mammosae
u
Slovenski imeni ste dalje Caucavus in S va dun us v napisu kamena najdenega v Brezach (Friesach): Jucundo
. Kau-Zavoljo
CAVCAVI Libertus et SVADVNI ..Vitalis íilius 3
kav pomeni Co rvi nus od kavka, „corvus
oblike primeri: šepav, izpeljevati ima iz svádo tentio", „svadliv",
sega v
4
itd.
S va dun pa se
1
contendo, litigo, „s vad a",
sansk. vâdh
..con
xare
i
„contentiosus", perturbare", cimriški gwyth, „wrath.
i n
ve
anger
i
nation44, got. vods, althochd. vuti, woti, Wuth. stran oblike primeri me tun, gizdun itd.
indig
Za
Imenitno ime za jezikoslovca je Ritumara v napisu
kamena najdenega pri sv. Ivanu blizo
Wolfsberga : M. Lon-
Ankershofen V. 568.
2
Horvati Zagorci imenujejo tudi dogo, pogo. ■■■^■^■(^■IBmHi ker med Slovenci ceh okra
trakaćo (Re
genbogen) don do,
n
die
saugende".
jin še sedaj vera vlada, da se doga (mavra) vode „nasisa
«
m
3
4
n
na-se potegne" za prihodni dež.
A. Eichhorn „Beitrage44 II. 63.
Svojo nekdanjo izpeljavo imena Caucavus z sansk. kak i las.
opozovljam.	, : II
201
gino Vero
(juaestorio
MARAE Conjugi itd.
i
et Porciae C. Fil. RITV- priliko: Surjadatta ujemajo s slovenskimi na dar
V slovenscini se sicer ni več

na
ohranil pervi del tega imena, ali v sorodni li te v s čin i se ritu poznajo v pomenu
2
priliko, Bo zidar doros.
?
z gerskimi
na doros, na priliko, Hel i o
„Morgenglanz44, ryt as,
Mor
gen44,
toraj RitumarzrSvetomar, Svetozar, s slie
nim poznamljevanjem. Gosp. Knabl si
V
se
• v
zmiraj prizadeva
dokazati, da vse imena na mar so keltiske, ker se v kel-
tišini tudi ta končnica pri lastnih imenih nahaja; vendar
ta končnica sama zase nič nedoločuje, ker je lastnina
nemskega, keltiškega in slo ven skega jezika. Korenika besede mar pa je po Benfeyu in Diefenbachu sansk. druge stvari klal? ja idem drugam, vu Rim, da bum Rim
Kratkočasno berilo.
Vuk Riuiljaii.
Narodna pravlica iz nabirke Matija Valjavca *).
Tak je bil jenkrat jen vuk (volk), pak je v šumi (goj-
si premišljaval : „zakaj bi ja to bil vuk i
zdu) sedel, pak
smr
i
got.
m e r j a n, „verkiïndigen4*, u s m e r j a n, „bekannt
ljan44. Kad bi se on na put
odpravil, zestane
se z jednum
machen44, v starovisokinemšč. mari, „memorabilis, illustris prasicum
Prasica se njega prestraši, a vuk njoj rece: „ne
clarus, famosus, egregius44, slov. mam, marna
?
LW.11UOUO, V^lV^.tAO , DIU«. 11.1*111, IlIttlU«,	-J -- "7-----r-----7 --- ....... J --------- ----r--------1 J--
(primeri: slovo, sluti, in slav), tedajRitumar Rimljan44. Odide vuk, zestane se opet z jednim jarcom
.	v v. •	i i	.	^	.	^^ __ ^^ ^a^	__________ ___i; _	__i__•
Sage
boj se
ti, klapaca, ne bum
ja več takve klapače klal, ja bum
Rede",
Rituslav. V nemščini Ottmar, Ademar, Bartmer Kundmer, Lintmar, geršk. xlrig ali xleirog ; L i n t m a r
i
a
z/« fi 6 xlrj g /jsfióxXsiroc, slov. Ludo m ar, Ludoslav 3 Cudovitno se ujemajo sanskrits ke, nemške.
ger
jarec se ga pa prestraši. Onda vuk njemu veli: „ne boj se ti, bradač, nečem ti ja več takove bradače klati, ja bum Rim-
Odide vuk in zestane se z jednum kobilum, a kobila
, nu vuk njoj veli: „ne boj se
ljan
a
se njega opet jako prestraši
ške in slovenske lastne imena. Poglejmo samo nemške ti stara, ne bum te klal, ja bum vezda Rimljan, ja bum tam na rat, na priliko: Luiprat, slov. Lu b or a d, M i lor ad. bolje živel44. Ide vuk jedno dva dana, dok je bil gladen.
nemškim na wait, wlad, na priliko: Gundowaid.
Povrati se nazad i najde ovu istu
kobilu, gde
se pase,
Ade lw aid odgovarjajo slov. na v lad, na priliko: Do- pa njoj veli: „ja bum tebe zaklat
brovlad, Samovlad, Vsevlad, -
gerške
na Xaog in
n
mene ne smes klati; ti
1
kobila njemu reče: ..ti
n
si rekel, da buš Rimljan
u
A vuk
dafiog, na priliko: Aoxûlâog, IVixolaog, AnxiSafiog in sanskr. «joj roce: „Rimljan sim tam, ja te bum zaklal44. Onda ko na varna, na pr. S ar va v ar na, Vicvavama =
Vse-
bila njemu rece: „no, ako bas me očeš zaklati, dojdi potlam,
vlad.
da bum bolje debela i tusta
Onda vuk odide i zestane
Nemškim sostavljenim s h
h
5 11
exercitus
i
na
se z jarcom pa mu veli: „čuješ, ti bradač, ja bum tebe za
priliko: Herm
dgovarjajo slovenske na pluk, na pi
klal
u
A jarec mu veli: „ti mene ne smeš zaklati, ti sini
liko
tU 8
U
i
Jaropluk, na priliko: U g
Svatopluk, sanskritske
na s é n a „exerci- vuk, ti si Rimljan44. Vuk njemu veli : „Rimljan sim tam,
/ /	__aá
Jaropluk, Mah
M o g o p 1 u k , Çrîséna = Srecopluk, gersk
i
na priliko : hoocrroetTog
Nemškim na mot.
Svetopluk
ja bum tebe zaklal44. Onda jarec mu velí: „ako me baš očeš zaklati, tak potlam dojdi, da se šuma ozeleni44. No vuk odide, zestane se opet s prasicum i veli joj : „čuješ, ti kle
mût
i ii
animus
a
i
kakor so: Re
pača, ja bum tebe zaklal44.
'IP Iff
Onda mu prasica veli: „ti m>
t
V o I k m u t h, W a h r m u t h, odgovarjajo slovenske na Re smes zaklati, ti
si ni vec vuk, ti si Rimljan
u
Onda jo
m
na priliko: Lutomysl, Gostomysl, Lubomy
I
Lj
i
sanskritskim na dzit, na priliko: Gopaladzit
, na priliko :
i
dradžit, odgovarj
slovenske na
t
d e v i t
od
„dži44,
u
íi
vmcere
a
Sanskritskim na d
v .
1
od
d ž a n „gignere44, na priliko : So m adz i, Suradzi,
odgovarjajo slovenske m ske na g e n u s, in g n a tignatus, nemške na nót in gerške na yévrjg
d
il am a dž priliko: H o ter od in latin
t
i
t
i
i priliko :
in knôt, na priliko: A del- moji podkvi
Marti gena, M
pr., /hoyévrjç 'Icpiréveia itd
San
vuk veli: „Rimljan sim tam, ja bum tebe zaklal44. Onda mu veli prasica: „ako me baš očeš zaklati, tak dojdi potlam, da bom tusta.
Vuk odide i zestane se z unum kobilum, i vuk kobili veli: „čuješ, ti kobila, ja bum tebe zaklal44. Kobila veli: no, če butomu tak, da me buš zaklal, čekaj još; dal me je gospodar podkovati ove dane, pak je kovač napisal na
koliko sem let stara, da buš mogel povedati,
Onda vuk oče, da bu
ii
i
koliko let staru kobilu si zaklal44.
skritskim na dh liko:
in bhrit
i
„íiihrend,
Halabhrit, Çaçadh
tragend44, na pri- čtel. Kobila ga vudri po celu. Tak vuk odide s prebitum
4
Mahidh
varjajo slovenske na b bhrit. „der Pflugtrâgei
i
.u
na priliko: Ra tib
od go Hala
Gerškim na xlrig, na priliko
Evxlrig, slovenske slav, na priliko: Dob
glavum. Ide i zestane se s svinjum pa joj rece: „cujes klepača, ja bum tebe zaklal44. Svinja mu reče: no, ako bude
primi ti mene za vuho,
Onda
vre tomu tak, da me bus zaklal,
na
çra va, era vas, na priliko: Sucravas itd
sansk. kaj bum se ja spricala svojim prijateljem i rodbini44.
Slednjič
sanskritske imena na
m
in
b
dgovarjajo slovenskim na
d
vuk nju prime a ona počne cviliti tak, da su se svinje skup zbežale i vuka skoro sega podrapale. Tak odide vuk ves
na
Ijub
priliko: Dzajarama
Vitorad, Vito- rezdrapan pa se zestane z jarcom i mu kaze: „cujes ti
i
in sanskritske na d
i
na priliko: Baladeva,Ugra
bradač, ja bum tebe zaklal.
Onda mu jarec rece: „no, ce
bu
fs
itd
i
san
deva, slovenskim na bog, na priliko: Lu tib o skritskim na bhadra, na priliko: Bâ lab ha dra, slovenske
na b u d
b
na priliko : H o t e b u d
in sanskritskim na
g h a v a t
t
i
slovenske na
i t
Rad ob
priliko
itd Ra
i
Rugevit, kakor se sanskritske na datt
vre tomu tak, tak ti stani sred njive pa zdigni rep, pa ja još dopelam svojega brata, kaj bu on išel z jedne strane a ja z druge, tak buš ti onda dugo sit44. No vuk to včini (fčini), stane sred njive pa stoji. A dojde jarec jeden z jedne strane a drugi pako z druge.
terneju, da je malo ziv ostal.
Tak se oni v njega I tako se komaj vu šumu
i
Ankers h ofen „Handbuch der Gcsch. des Herzogth. Kárnten"
3
odvleče. Tamo vidi jednoga pevca pa mu rece: ti pak me
ne buš vkanil. Pa mu rečé pevec: „viš, ja sem ti sad suh,
imam veliko perja, naj ja idem na ov hrast, pak ti onda Ycrgleichendes Wôrterbuch der goth. 8amo skočim vu zube.44 No vuk to njemu dopusti i kokot
V. 623.
Nesellmann s. v. Diefenbach in Pott , Spr.u II. 64. „Die Personennamen" str. 254 se zagazita s svo jim terdenjem celó tako deleč, da pravita, da končnica mir po
___ •	ti • i // mri	v v » •	v •	v».	.
meni ,,p
Fried
V slovenscini se še je
m
ohra
V
Častiti gospod profesor M. V
nam blagovolil podati
nilo; primeri: Go dem
Y1 a s t o m
Radom
in Gode m arci, in Radomerščak
VI astom
i
4
Ker tudi drugi jezikoslovci sansk. s p
pišejo s fran
nekoliko hervaških narodnih pravlic iz nabirke svoje, ki jih je apisal cisto tako, kakor se slovenski jezik govori v Varaž-
okolici Varaždinski, v pred soglasniki in na koncu
5
cozkim glasnikom e, bodem tudi jaz ta glasnik, kterega sem prej z sh pisal, tako poznamljeval.
Glej Pott „Die Personennamen" str. 218 itd. dalje njegov článek Aîrjxtœ, Adomteia v „Kuh-ovem časopisu str. 278. V. zvezek.
d
besed se izgovarja kakor /*. na priliko : p
pefea. vciniti
fč
y •
m
• V
• V
f: drugo se ízgovarj
pisano, postavimo: kl
se bere kl
ne kl
itd
kakor j v dosti
krat pred s izpada: saki namesto vsa; stati se namesto vstat i 5
ki; sé. sa namesto vse,
o
namesto
S
Vred
262
skoči na hrast i počne od grane do grane iti pa popevati, so se svilorejci iz Milane, Bresije in Verone sedaj obernili i tak mu vujde.
Onda vuk sam vu sebi premišljava i
reče: „moj otec ni
v Furlanijo (Cedad in Kordovad) po mesicke (kokone) da si bojo iz njih zaredili semena za prihodnje leto. V Ce dadu so 20.000 funtov kokonov za seme si ohranili. — Po
7
bil nigdar Rimljan, pa se je dobro doživel, pa naj ne bum ni
ja; nit je moj otec bil fiškal, kaj bi kobilam pasuše čtel, litika miruje. Ce bi se ne bil te dní hrup po časnikih za-pa se je dobro doživel, prav mi budi; nit je moj otec gda gnal, da je angležka vlada ukazala svojemu admiralu
bil svinjski muzikaš, pa se je dobro doživel, prav mi budi nit je gda moj otec jarcom njive meril, pa se je dobro do
7
Lyonsu, naj se s tistimi voj nimi ladijami, ki so
V
se
škem, hitro
na Tur-
spet verne na černo m o rj e, bi ne bili imeli
živel. Pa još to sé nije mi žal, neg da me je ov huncvut politikarji te dní nič posebnega pretresati. Ta nepričakovani
ukaz pa je berž tii in tam izbudil misel, da se bojo An-
na hrastu sedí. Vezda nisem drugo vreden, neg
vkanil, koj
da bi me gdo izpod ovoga hrasta tak sekirum vudril, da bi se zmotal."
y
gleži sopet sprijeli z Rusi, in zakaj? — zato, ker Rusi namesto da bili vsled sklenjene pogodbe zapustili turško
A baš pod onim hrastom stal je jen muž sekirum i terdnjavo Kars, so pomnožili posádko še s 6000 vojaki
7
vudri vuka po čelu. Onda veli: „no, vezda se več čio
vek sam sobum ne sme spominjati
:u
i vumre.
Novičar iz raznih krajev.
ker so, namesto da bi bili pustili turske terdnjavi Ismail in Reni v dobrem stanu, ju po končal i, — ker so Kačji otok namesto ga zapustiti obsedli s svojo armado, ker delajo o v ère tisti komisíi, ki ima novo besarabiško
mejo ustanoviti, in ker namesto pokoncanega Bomarsunda
Ker se nekteri hudodelci v jetnišnicah ne pobolj- napravljajo v izhodnem morji še močnejšo terdnjavo,
vse
šajo in utegnejo nevarni biti kadar se izpustijo, je c. k. to, pravijo časnikarji, so očitne znamenja, da Rusi ne delajo ministerstvo po sklepu od 3. junija ukazalo, da se imajo kaj prave pokore zavolj pregreh, zavoljo kterih se je vnela taki, ki se v ječi niso poboljšali, po prestani kazni v ječi poslednja vojska. Al vse to je bilo le pražen časnikarsk strah,
naravnost v pokorivno delavnišnico zapreti.
Po
zakaj komaj se
je v Petrograd zvedil ukaz, da
se ima angležko
razsodbi c. k. ministerstva lastnik takega gojzda, na kterem brodovje verniti na cerno morje, je rusovska vlada pisala so servituti, nima pravice, da bi samolastno djal angležki, da hoče zvesto spolniti, kar je obljubila, in nov ojzd pod prepoved (Bann) in tako servitutne pravice usta- ukaz je došel admiralu Lyonsu, ki je preklica 1 pervega,
Iz Span ije
or 9
9. dan t. m. je bila vsled naj višjega sklepa do- in tako je bilo hipoma vse spet poravnano
vil.
koncna postava oklicana, kako naj se izprašujejo tisti, ki tltV/	IYMIYUI II/, U« 1UOVVOIYC* viuua , IW UUOUIUIU
hočejo učniki na gimnazijah biti. Preskušnje so po Izabele ni spoznala za šp a nj s ko kralj i co, je po za
nič
novega
kakor to. da rusovska vlada, ki dosihmal
ti postavi razločene v 5 verst :
iz klasične filologije
7
iz zgodovine in zemljopisa, 3) iz matematičnih in nara-voslovskih véd, 4) iz modroslovja in 5) nemškega jeziko-slovja. Vsaka preskušnja razpada v delà domá, v zaklenjeni šolski izbi, v ustno
gotovilu časnika „Nord" pooblastenca s spoznavnim pismom kraljici Izabeli poslala, in da francozka vlada ne pošilja večarmad na španjsko mejo, ker je dežela mirna.
S a r d i n c i nabirajo dnar za kanone v Alesandrii,
izpraševanje, in da izpraševanec za po- ker Alesandrija ima biti, kakor pravijo, gêslo Talijanov in
jenem pa se mnogoverstne stranke
kušnjo kaj bere. Po prestani preskušnji se ima prihodnji znamenje njih edinstva. Ob
učnik skozi celo leto na kakošni gimnazii uriti v svojem še huje sovražijo kot poprej. Tako piše dopisnik v „Triest.
pokliču.
Veliki škof zagrebški žl. Haul i k so v spo
Zeit." iz Turina.
7>
Pasjim dnevom" se dosihmal ne more
min, da so bili za kardinala povišani, 54.000 gold, da- oponašati, da so le prazna beseda
rovali, namreč za milodarno ustanovo kap la no m
vročina
slabe dohodke ali ki bolehajo, 20.000 s:old.

7
je povsod taki imajo košna, da ne vémo, kako bo vremenski prerok shajal s svo-siromakom jim prerožtvom. Celó na Angležke m, kjer kakor mraz
7
v Zagrebu 10.000 gold., za milodarno ustanovo 6 dekli čem pri nunah v Varaždinu 18.000 gold.. zagrebški srod
tudi vročina ni prehuda, kolejo in prodajajo meso le ponoći, da ne smerdi; maslo je vse raztopljeno; sadje gnjije hitro,
bini družbi pa 6000 gold.
•>	» " " — — --------7 ------- J	i//
Ker se dosihmal fur lan- suho meso je kakor da bi bilo kuhano itd.
Za
tega
skih svilnih červičev ni lotila tista huda bolezen, ki je v so vse mesene jedila zlo po ceni
7
tako
i
voljo na priliko se je
Lombardii in na Beneškem že mnogo červičev pokončala, dobilo v sicer dragem Londonu po troje zaklanih pišet za 27 kr
sr-
Vilkovo.
V zidanim gradiću na Vilkôvim Je prešerno stal Martin Sapjeha, Mnogoslavni, svitli knez Kozminski; Nužno se je silil v smeh perliznjen, Nužno ćelo gerbasto je gladil, Nužno sladkih besedi iskal je, De prijazno bi se pogovarjal Z beloglavim Vilkovskim gospodam. Prav prijazno ga tolkljá po rami; Pravi šlahčič mu, in pan ga zove. In kar več še, sere ni, mili oče.
Tirjaj le, kar hočeš, vse ti dal boni. Zarotim per Materi sevBožji, Ki časťmo jo Lehi v Censtohovim, De ti dal bom vse, kar boš poželel! Srebra in zlata bom dal na kupe, Polne sode vina z Madžarije; Čevljev vezenih, kožuhov pestrih, In še šarca, slišiš. konja Ki je blisk mu brat, in ki mu para Ti ne najdeš po Ukrajni dalj ni;

šarca
»
Vse to dam ti, če prodaš Vilkovo! Vsa pokrajna tù okrog je moja, Dvajset ur in več še na okoli ; Sam ta vertič, ta peščica gnoja,
To Vilkovo ne
naj čert ga vzame!
Svobodno bi d i rj al rad za zajcam


Lov lovil rad, kamor nebo seže
/
Kar oko od tukaj ga obsine. Vediti nic nočem zamejnike . Za mejnike stare, mahovite; Bratec, daj Vilkovo meni v prodaj
Reče to, pomigne hajdukama, Ki povsod sta ga pospremljevala; Ropotaje s sabljo gresta bližej, Vsak nju nese po dvé težki mošnji Vsak rožljá s presvitlo srebernino, Vsak izsuje na kamnito mizo Samih belih zlatov nov'ga kova, Z manjši mošnje siplje pa rumenih Ki na nje je vdarjena Devica, Mati Božja z. Jezčikam v naročji,
?
Pestovaje ga na
desni roki.
In veselo takajo se z mize, Tje po hiši, po vsih kotih temnih Novi zlatje beli in rumeni; Pa Sapjeha pravi vès perliznjen: „Bratec, če prodaš Vilkovo meni, Dam to srebro in zlato vse tebi!"
Zmaja Vilkovski z glavo obrito; Na tla gleda, vihajoč si berke, Herkne, in nasmeja se po sili ;
Vkloni se ponižno, ter Sapjehu Kušně rob pestro obšité suknje, Kjer naj nižje tal se dotikuje;
S plahim glasam pravi: „Knez Sapjeha,
gospod milostní, spravi zlate; Reci v težke mošnje spet jih djati. Reci spet v Kozmin domu jih nesti, Nikomur na prodaj ni Vilkovo. Sim dobil ga po očetu svojim, On po dedu, ded pa po pradědu, Rodni dom nam je, nam ž njega primek Ž njega zovemo se mi Vilkovski. V cerkvi naši so nas vse kerstili.
V ti i
V	cerkvi nasi so nas porc
V	cerkvi naši žene pokopali, Poleg žen otroke so zagrebli;
In v to cerkev pojdem sam počivat
Kdar mi solnca božj
ugasne
Knez milostni, spravi svoje zlate,
Svitle zlate bele in rumene4'.
Do kervi se vgrizne knez Sapjeha Temno cêlo se mu v gerbe zgerbi, Kakor meglica v oblak neurni; Huda jeza mu krog ust zabliskne Kakor strele svit ob hudi uri; Nič ne reče. le z glavo pokíma , De pero na kučmi se zamaj
?
i
In oberne se. ter z hiše stop
Zelj
o zbirata hajduka zla premeteta temne kote
7
Željno Ki po njih so zlatje b
Skerbno
Vilkovski pomaga
(Dalj
sledi.)
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis.
Natískar in založnik : Joief Blaznik