L3to »11., štev. 284 postom* pavSaBrafta. V Lfubllant, četrtek dne SO. novembra 1922 Posamezna ftev. svane 1 Oln wh«|» OP 4 i|utrt>. Stan« mesečno tU-— Din ca inozemstvo 2t>— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesia st 16/t Teleton >1 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uprmvnlitvo; Ljubljana. Prešernova slitU Telet it 86 Podružnica: Maribor. Bamrtka olie* št. L TeL. it 22. Calje, Aleksandr. Miti. •Jačun pri pošta. čekov, uvoda itcv. 11.843. Ljubljana, 20. novembra. Klerikalci in zajedničarji so se zagnali z vso strastjo proM demokratski stranki in ker seveda poznajo nestrpnost s katero pričakuje državni nameščenec rešitev iz svojega obupnega položaja. se jim zdi ravno ta državni uslužbenec dober, da na njecrovem hrb. tU izvcjujejo del svoje volilne borbe. In tako čuje državni uradnik danes od vseh strani pomilovalne besede, vse jc ogorčeno nad njegovo bedo in od leve in desne mu trobijo luid.je, katerim je njegova usoda deveta briga, na ušesa: Imel bi že nebesa na zemlji — pa demokrati ne dajo! In gospod Bramlner ali Deržič vesta celo. da so edini krivci slovenski demokrati. Kiti enega teh ci ikov ne oblije rdečica sramu pri tej brezvestni igri z bedo uradništva. Le vprašajte gospoda. ki da.ies obletavajo državnega na-snešče.K-a s pismi, obljubami, sladkimi besedami, hujskajočimi frazami, kaj so »ni storili za njega. Ali so za uradništvo kdaj s prstom genili klerikalci in komunisti, ali je narodnosocijalna gospoda kedaj le zrnce uspeha prinesla domov za javnega nameščenca, zlasti 2» maksimirance? Ali je kaj znano, da so bili najnovejši zavezniki gg. Derži-?Ji in Juvana, grupa, ki se zbira okrog ^Slovenskega Naroda*, na magistratu, v Mestni hranilnici in v zavodih, kjer ndlocujeja. posebni prijatelji uradni-litva? Ali so drugod kaj zanj delali? Napram temu ve vsakdo, da je vse Bradniške pokrcte od leta 1919. do danes vodila Demokratska stranka, in sicer ravno njen slovenski del in da, kar je tisj>eI)ov, je izključno pripisovati trudu slovenskih demokratov. Gotovo ri uspehi še daleč niso zadovoljivi. Mnogo tega. kar se je doseglo, je sproti odnesla naraščajoča draginja vsled tiadanja naše valute. Nikdo pa demokratski stranki in njenim zastopnikom v parlamentu enega odreči ne more: dobre volje in vztrajnega dela, ki izvira iz ljubezni do uradništva, do vpo kojencev in sirot in iz globokega prepričanja, da je ugodna končni rešitev uradniškega vprašanja eden od prvih davnih interesov. Če se danes v parlamentu razpravlja moderna pragmatika. če je ž njo seizbežno postavljena na dnevni red končna reši to v tudi gmotnega problema činovnikov, če se danes vpokojen-stva nič več prezreti ne da. če so milostne prošnje sirot po dolgem boju rešene, in če je celo problem maksi-t-drancev stopil v odločilno stanj9 re-, vizije svoje krivičnosti, je to delo in uspeh, glede katerega vprašajte poslednjega ]>olitičnega vajenca v Beogradu, pa Vam odgovori, da so to iz vojevali slovenski demokrati. Seveda, obilo bo treba še boja in truda. Sedaj pa vprašamo: Kako naj [ v z ta boj za naprej vrši, da bo več u* peh a? Naši nasprotniki na to odgovarjajo: T!spch bo večji, če pri občinskih volitvah v Ljubljani vržemo demokrate, o tem oslabimo njih vpliv. Treba vreči dr. Žerjava iz ministrstva, pa bo bolje. Tako govore od dr. Ravnikarja do Le-meža. od Brandnerja do Kremžarja. Tak je smisel njihove agitacije. Reis-ser in Žerjav nifta še dovolj dosegla, zato puško v roko in streljaimo jima v hrbet. Potom bosta izgubila tudi v Beogradu na ugledu in vplivu in potem pride — blažena doba za uradni štvo in za Ljubljano! Tako kuhajo klerikalci in znjodni-?arji. In re« Slovenci smo politični naivneži. sla'1 smo. a pri tem se vsi trudijo noč in dan. da še ono zrno moči. kar so ga naši trije poslanci dosegli z najtežjim trudom in žrtvovanjem j svojih osebnih interesov in svojega I zdravja pohodimo, da svojim prvo- j boriteljom zagrenimo delo in iih pred i nasprotnikom osramotimo. Ali je to prava metoda, ki pelje do zmage uradništva? Ali ni to samomorilna taktika? Ali ni morda pametneje, da se vodstvo o j a č i. da ho^ z večjim ugledom vodilo borbo? Uradniki, dajte stranki in njenim zastopnikom moči, dajte še več opore, ne dajte pa, da sp Vas zlorablja za lestvo. preko katere pleza ambicija in sovraštvo na ljubljanski magistrat. Imejte vedno prod očmi iejstvo. da uspehe more za urad-ništvj doseči le močna demokratska stranka in zlasti njen neomaian slovenski del. Ta del je treba podpreti (Troti koaliciji demagogije in nazadnjaštva s tem. da 3. decembra ne ostane nobe-tlen napreden uradnik doma, temveč ria vsi oddajo svoje glasove za demokratsko lis*o, t. j. v pravem pomenu besede za sebe! Ureditev de-ovnega časa za obrt NOVA UREDBA MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO. Beograd, 29. novembra. (K.) V zmislu predpisa čl. 6 zakona o zaščiti delavstva je minister za soc. politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic pripravil naredbo, ki definitivno urejuje vprašan:e delovnega časa v obrti. Zakon o zaščiti delavstva predpisuje osemurni delavnik za veliko industrijo in za rudnike, kjer dopušča podaljšanje za eno uro v rndokopih, od-nosno dve uri (v industriji), ako na to pristane v tajnem glasovanju štiri petine delavstva dotičnega obrata in največ za tri mesece, v malih, predvsem obrtnih in rokodelskih podjetjih pa je ureditev delovnega časa prepuščena po zgoraj navedenem postopku ministru ta soc. politiko, tako da sme delovni čas znašati 8 do 10 ur po naravi in teži posla. Ta ureditev je sedaj izvršena. Minister je razdelil male obrate v tri kategorije, za katere je bil na eni strani merodajen napor pri delu, na drugi strani pa go- spodarski interes delavca in obrtnik*. Prva kategorija obsega teike obrate ter ima osemurni delavnik, druga ima de-veturni delavnik, tretja (sera (padajo predvsem rokodelci s pretrganim in lažjim delom) pa deseturni delavnik. V prvih dveh kategorijah je v zmislu zakona dopuščeno podaljšanje delovnega časa za 1 odnosno 2 uri, toda le na podlagi pismenega oblastem predloženega sporazuma med delodajalcem in delavci. Z novo uredbo bo zadovoljena zahteva našega obrtništva, ki je vsled o?em-urnika prišlo v silne gospodarske tež-koče. (»Jugoslavija* in »Slov. Narod* poročata o uredbi povsem netočno. Vidi ee, da nimata pojma o stvari, ta katero gre. Oba lista skušata povrh min. žerjava proglasiti kot moža, ki nima dovolj socialnega čuta in »Jugoslavija* ga obtožuje, da je odpravil osemnrni delavnik! Oba sta »e. naravno, zopet enkrat hudo nrezala. Op. ur.). Mussolini napoveduje nova pogafanfa z ]ugos!avifo SENZACIJONALNA OBJAVA Rim, 29. novembra. (Irv.) »Mes*agge-ro», ki ima tesne zveze z vlado, komentira zunanjepolitično izjavo vlade pa pravi med drugim: Jugoslaviji gre ta trenutek za to. da si zagotovi v Solunu svoje pristanišče. Italija se temu ne proti-vi, dokler gre samo za koncesije, ki se tičejo skladižč, na vsak način pa bo prijavila svoj veto, če bo Slo za teritorialno politiko, kakor »e v Beogradu to misli j in namerava. Mussolini je sklenil itvr-; Siti vse konvencije z Jugoslavijo in bo lojalno izvedel rapallsko pogodbo in konvencije it Sante Margherite, četudi te nasprotujejo jadranskim aspiracijam MEDSEBOJNE POGODBE. Italije. Izvedle se bodo takoj, kakor hitro bodo tozadevni sporazumi v parlamentu ratificirani. Reški in dalmatinski fašisti gotovo ne bodo oponirali, ker se že dobili potrebno navodilo od ministrskega predsednika in nvažujejo potrrtu* po spoštovanju podpisanih pogodb. Nt pa izključeno, da bi ee z Jugoslavijo ne začela nova pogajanja »pričo nastale no ve situacije na Balkana. List izraža na do. da bo Jugoslavija proti zagotovitvi italijanske pomoči za njeno balkansko politiko pripravljena h gotovim koncesijam, ki bi Museoliniju olajšale izvrSt^v sklenjenih konvencij. Madžarska špiionaža v Beogradu ARETIRANI USLUŽBENCI RADE PAŠIČA. — DELO .PROBUJAJO- CIH MADŽAROV.. Beograd, 29. novembra. (R.) Akcija prohnjajočih se Madžarov je postala v naši državi zelo intenzivna. Tako je danes zbudilo veliko senzacijo odkritje beograjske policije, ki je našla gpijonsko družbo v hiši Rade Pašica, eina ministrskega predsednika Pašica. G. R-de Pašič je imel pri sebi kuharja, kuharico in sobarico, ki so bili aktivni člani probuja-iečih se Madžarov. Ne da bi g. Pašič mogel o tem kaj opaziti, so vršili prt njem dolgo časa špljonažo. Policija Je danes aretirala vse tri ter našla pri preiskav! mnogo dokumentov, ki dokazujejo njihovo špijonsko delo. Zaradi važnosti zadeve se imena teh treh oseb še ne imenujejo, da se ne otežkoč! nadaljnja preiskava, ker Ima policija zanesljive vesti, da obsega komplot še večje število oseb. Zveza frankovcev z madžarskimi in italijanskimi fašisti REŠKI FAŠISTI SE NE BODO UPIRALI IZPRAZNJEN JU SUŠAKA? Beograd, 29. novembra. (R.) Današnje »Vreme* je prineslo faksimile tajne konvencije med madžarskimi in italijanskimi fašisti in hrvatsko emigracijo. Tekst je pisan v italijanščini. Delovalo se bo po tej konvenciji za uveljavljenje pravičnih italijanskih narodnih zahtev do Dalmacije in Reke. Hrvatom se seveda osi-gura" pomoč: materialna, moralna in diplomatska. Doseči se mora nezavisnost Hrvatske. Za razširjenje medsebojnih odnošajev se ustvari na Reki italijansko-hrvatska liga. Tudi za skupno delo v madžarski kraljevini se sklene poseben dogovor med madžarskimi fašisti in Hrvati. Konvencija se predloži v ratifikaci- jo tudi izvršilnemu odboru fašistov v Rimu. Trajala bo eno leto. Konvencija je izdelana v petih primerih. Original je italijanski. V slučaju razlike teksta, odloča italijansko besedilo. Poleg madžarskega zastopnika je podp:san dr. Ivo Frank za Hrvate, Ama-deo Grandi za italijanske fašiste in Vig-ni *a italijanske nacionaliste. Na koncu sledi pismo predsedništvu »Probujenih Madžarov*, od kojih pričakuje dr. Frank edinstvene narodne fronte. — V sredini pečat z madžarsko krono in madžarskim grbom. V Beogradu in Zagrebu je vzbudila U objava umevno veliko senzacijo. Zavezniki napovedujejo bofkof Grčifi KAKO JE BILA IZVRŠENA SMRTNA OBSODBA MINISTROV. — ODHOD ANGLEŠKEGA IN PROTEST AMERIŠKEGA POSLANIKA. London. 29. novembra. (D.) O usmrtitvi grških ministrov « doznavajo iz Aten naslednje podrobnosti: Razprava proti obtoženim ministrom je trajala v pondeljek pozno v noč in je bila končana šele po polnoči. Ker je smrtne obsodbe izreklo izredno vojaško sodišče, niso bile predložene niti vladi, niti kralju, tako da je bila pomilostitev izključena. Angleški in ameriški poslanik sta še v noči posredovala pri vladi, naj se obsodba ne izvrši, a zaman. Tudi ponovni korak včeraj zjutraj jc ostal brezuspešen, čeprav je angleški poslanik Dindley izjavil, da bo moral zapustiti Atene, ako bodo obsojenci res usmrčeni. M a da. v kateri imajo revolucijonarci večino, ni hotela storiti ničesar, da bi izvedbo smrtne obsodbe preprečila. Vsi obsojeni ministri so bili ob 11. dopoldne na dvorišč« vojaške jetnišnice ustreljeni. Pol -g smrtne kazni so bili ministri obsojeni tudi na ogromne denaro-kazni, in sicer: Gunari« na 200.000 Stratos na 350.000, Protopapadakis n* 500.000. Baltaci na 1.000.000. Theoto kis na 1.000.000 in admiral Gudae p* 2 milijona drahem. Takoj po izvršeni justifikaciji je zahteva1 angleški poslanik Dindley svo ja poverilna pisma in bo že jutri odpo toval iz Aten. Tudi ameriški poslanik je vložil v imenu svoje vlado cete*-i protest proti usmrtitvi in najavil bvo] ■ odhod iz Aten. Kakor poročajo iz Lausanne, bo on govoril Venizelo* na i z vršen je snrtne obsodbe a tem, da bo podal d emisije kot predsednik grške delegacije* Konflikt na orilentski konferenci SPOR RADI DEMILITARIZACIJE OTOKOV IN MALOAZIISKEGA OBREŽJA. — RUSKA UDELEŽBA PRI RAZPRAVAH. Demokratska skrinjica J« PRVA, Pred izplačilom ameriškega posoiita Beograd, 28. novembra. (G.) Zastopnik amerikanske (Blerove) skupine Prapor-četovid, ki je prispel v Beograd v pondeljek zvečer, nadaljuje razgovore s finančnim ministrom dr. Kumanudijem o načinu izplačila drugega dela amerikan-skega posojila. Pričakuje se, da bodo modalitete, pod katerimi bodo Ameri-kanci izplačali ostalih 85 milijonov dolarjev, tekom jutrišnjega dne ugotovljene," tako da se bo mogel prvi nadaljnji obrok 10 milijonov dolarjev dne 1. decembra nakazati finančnemu ministrstvu. Uradniška pragmatika Beograd. 29. novembra. (G.) Na današnji seji zakonodajnega odbora jc bilo sprejeto šesto poglavje uradniškega zakona, ki govori o splošnih določilih uradniške službe. Diskusije sploh ni bila Končno se je vršilo glasovanje o posameznih odstavkih, in sicer v redakciji kakor jih je predložila sekcija. ODLIKOVANJA V PODROC.TU TRGOVINSKEGA MINISTRSTVA. Beograd, 29. novembra. R. Na predlog ministra za trgovino ln Industrijo so bili odlikovani: Z redom svete Save IV. razreda med drugimi dr. Fran Ra-tej, sekcijski svetnik v Ljubljani, dr. Ludvik B3hm, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani, Ivan Subic ravnatelj srednje tehnične šole v Liubljani, Ivan Vogelnik, ravnatelj centralnega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Jo-sin Oogola. nadzornik obrtnih šol v Ljubljani: z redim svete Save V. raz-reda: Mitcj Dolenc, ravnatelj trgovske Sole v Mariboru, Tran Marlnčfk, ravnatelj trgovske šole v Celju In Jaroslav Forster. eroiesor v Liubljani Soor z ministrom Pucllem poravnan Beograd, 29. novembra. (G.) Pri ministrskem predsedniku Pašiču je bil danes sprejet poljedelski minister Pu-celj, ki je informiral g. Pašida o poteku shoda SKS v Ljubljani. V političnih krogih so mnenja, da se more smatrati spor g. Puclja z ostalimi člani vlade radi izvoznih carin za poravnan. RADIKALNI VnnrrELJ V AVDIJENCI. Eeograd. 29. novembra. R. »Politika* javlja: O. Ljuba Jovanovič, eden izmed prvakov radikalne stranke je bil sinoči sprejet v avdijencl pri kralja. KONGRES OBLIKUJOČIH UMETNIKOV. Beograd, 29. novembra. R. Udruže-njc jugoslovanskih oblikuiočih umetnikov je definitivno določilo dan svojega kongresa, ki se bo vršil 10. decembra v Zagrebu. Med lokalnimi organizacijami je prišlo do sporazuma. Beograjsko organizacijo bodo zastopali na kongresu Toma Roksandlč, Oolubovič, 2ivanovič, Luko-vič, Branko Popovlč ter kot namestnika Petar Dobrovlč ln gdč. Velimlrovlčeva. Ministrstvo prosvete je vsem učiteljem, ki bodo posetfli kongres, dovolilo dopust, prometno ministrstvo pa je dovolilo 50 odst popusta na železnicah. DP**VNI SVET. Beograd, 29. novembra. G. Danes je imel plenarno sejo državni svet N« dnevnem redu je bilo reševanje nekaterih aktov In volitev čl-nov -lavne kontrol;. Ker Je reSev-r'« »Vtov rsvzel" ves Sas seje, se bo vršila volitev članov -rlavne kontrole na Jutrišnji stil državnega sveta. Lausanne, 29. novembra. (D.) V pod. komisiji ta demilitarizacijo egejskih otokov je prišlo danes do burnih spopadov med zavezniki in Turki. Strokovnjaki §o zahtevali poleg demilitarizacije otokov tudi -demilitarizacijo širokega pasu na maloazijski obali, ker je sicer demilitarizacija v vojaškem pogledu brez vrednosti. Turki so izjavili, da se temu predlogu ne morejo prilagoditi, da se mora to vprašanje obravnavati še enkrat na konferenci o morskih ožinah. Pri tem računajo na pomoč Rusov, ki so se udeležili pogajanj šele, ko se jim je zagotovilo, da se bo izvršilo končno formu-liranje tega in ostalih vprašanj pri sklepanj« mirovne pogodbe. Pod predsedstvom Curzona se je sestala popoldne prva komisija. Venizelos se seje ni udeležil ampak je posla! na njo kot svojega zastopnika grškega Ion donskega poslanika Kaklamanosa. Lausanne, 29. novembra. (U.) Danes so zavezniki izročili Rusom odgovor na nji- hovo zahtevo po pripustitvi k vsem razpravam konference. Zavetniki vztrajaje na svojem prvotnem sklepu, da se pri-puste Rusi le k razpravam o ureditvi vprašanja morskih ožin, ker so le na tem vprašanju direktno interesirani. N* re se še, kako stališče bo zavzela ruska delegacija, ni pa verjetno, da bi ko«, flikt tavzel večje dimenzije, ker so *a. vezniki pripravljeni pristati na kompromis, da se razširi delokrog komisije w morske ožine tako. da bo razpravljala p vseh vprašanjih, pri katerih rešitvi hočejo Rusi sodelovati. TURČIJA ODKLANJA PLAČILO DOLGOV. Lausanne, 29. novembra. (S.) Na poidanski seji finančne in gospodarske komisije je izjavil Izmet-paša, da odklanja angorska narodna skupščina po po! no odgovornost ta turške dolgove ip zahteva, da se dolgovi podele na v«» nasledstvene države nekdanje Turčije. ČEŠKI PRORAČUN SPREJET. Praga. 29. novembra. U. Pri današnjem glasovanju o budžetu za leto 1923 je prišlo do burnih scen. Vsi spremljevalni predlogi, ki so jih stavili nemški poslanci, so bili od večinskih strank odbiti, kar je vzbudilo pri Nemcih slino ogorčenje. Med velikim ropotom sta bila nato sprejeta finančni zakon In bud-žet za leto 1923 v obeh čitanjih. Za so glasovale češke večinske stranke, proti pa nemške meščanske, socijalno demokratska. komunistična ln slovaška ljudska stranka. DUNAJSKI ŠAHOVSKI TUP^R. Dunaj, 29. novembra. U. Izidi na mednarodnem šahovskem turnirju so danes sledeči: Orunfeld premaga Bogoljubova. Igri Splelmann : Tartakower in Kmoch : Konig sta ostali remls. Partije Semisch : Vukovič, Maroczy : Wolf, Takasz : Tarrasch In Rubinstein : Retti so bile prekinjene. Rubinstein bo zmagal, tudi če zgubi aH remisira v zadnji partijL Stanje po današnjih Igrah: Rubinstein 9 točk in eno visečo partijo, dr. Tarta-kowe* 9. Wo!f in Gr0nfe!d 8 In eno visečo partijo, Aljošin 7 in pol, Maroczy 7 in eno visečo partijo, Rettl 6 in eno vise-!o, dr. Tarrasch 6 ln pol. Srlelmann ln Bogoljubov 6, Vukovič In Semisch po 4, 'C6nlg 1 In t>ol, Kmoch 1 in Taka« »ol in tno visečo partijo. Borza Zasreb, devize: Dunaj 0.115 — 0.12; Berlin 0.90 — 1.40, Budimpešta 2.95 — 3.25, Milan 329.5 — 333.5, London 311-5 — 316.5, Newyork 68.5 — 69.5, Pari-478.5 — 483.5, Praga 218 — 221, Sofija 46, Varšava 0.48 — 0.58, Bukarešta 47A valute: dolar 67.5 — 68.5, avstrijske krone 0.1175 — .1225, češke krone 215 -218, marke 1, levi 45 — 47, lejl 47 — 49. lire 325 — 329, franc. franki 473.5 478.5, madž. krone 2.95 — 3.25; efekti: Jadranska banka 380 — 400, Ljubljanska j kreditna 200, Slavenska 102 — 103, Tr-! boveljska družba 280 — 305. i Beograd: Newyork 70, London 31f, Pariz 481. Ženeva 1300, Praga 220, Budimpešta 3.10, Milan 332, Sofija 52, Be.-lin 0.99, Dunaj 0.12, Bukarešta 48. Praga, devize: Bcriin 0.315 — 0.41S. Curih 586.50 — 589, Milan 150.25 — 157.75. Pariz 217.75 — 219.25. London 142 — 143.50, Newyork 31.40 — 31.«», Beograd 40.25 — 40.75, Sofija 23J0 - -23.70, Dunaj 0.04275 — 0.04775. Curih: Berlin 0.0625, Newyork 53?, Lordon 24^6. Pariz 37.20, Milan 25,6(>. Praga 17, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.80. Bukarešta 3.35, Soflia 3.90, Varšava 0.035, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076. Berlin, devize: Italija 39.150 — 39.34! London 38.104.50 — 38.295.5«, Švica-155.411 — 155.889, Beograd I04.7S 105 27. Opomin demokrata z dežele Pred kratkim se je oglasil v »Jutru* ?ia5 pristaš z dežele, ki je svaril pred najnovejšim zajedničarstvom z ozirom na situacijo na deželi. »Slovenski Narod* ga je prezirljivo zavrnil z »jokavim rodoljubom z dežele*. NiČ ne dč, tja stranka za Knaflovo ulico tako prezira mišljenje nas naprednih ljudi izven Ljubljane! Ti zaničevani rodoljubi z dežele, kateri so pod najtežjimi razmerami vršili ogromno delo na deželi, držali ob vseh časih napredni ži-velj pokonci, vršili po naših naprednih društvih podrobno kulturno in narodno delo in bili izpostavljeni vsem napadom iz vseh sovražnih taborov, brez vsake zaslombe in zaščite, ti rodoljubi niso poznali, še ne poznajo in ne bodo poznali uskoštva, ker jim pripadnost i stranici ni plod kalkulacije, ampak posledica prepričanja, ki jim narekuje zvestobo in disciplino. Slučaje uskoštva smo imeli dostikrat priliko opazovati na deželi in v mestih. Na deželi, kjer ee ljudje menda radi tega bolj poznajo, ker "ne prebivajo tako tesno eden ob drugem, je strankarsko usko-štvo in strankarska nedisciplina dosti redkeja, kakor v mest''h, vzbudi pa vsakokrat, tudi dosti večje ogorčenje iu obsodbo. Dežela gleda na Ljubljano kot na Tvoje kulturno in nacijonalno žarišče. Volitve v Ljubljani so tudi za deželo velike važnosti in umljivo je, če se ^rodoljubi z dežele* prizoru, ki jim ga nudi Ljubljana, nič kaj ne divijo. Ali je mogoče,"da ima Ljubljana toliko naprednega in razumnega volilstva, katerega se ob vsaki priliki lahko s ta-kimf zajedničarskimi političnimi prak-fikami zbega, da gre v boj za »belo Ljubljano* proti »napredni Ljubljani*, da gre v »boj za Ljubljano* za to. da jo u p r o p a s t i? In komu na ljubo? Na ljubo nekolikim osebam? komu v korist? Mar Ljubljani? In komu v vzgled? Mar celi Sloveniji in x-sem naprednim krogom na deželi? In za to, da pokaže pred celo državo Usti sloves slovenske solidnosti. napredne m demokratske prepričanosti, ki ga je dosedaj imela? In za to, da tvori kri-»talizačno točko za vse naše neodre-šeno ozemlje? Le napredna, demokratska Ljubljana more vršiti vse svoje velike naloge. In če spravlja kdo s Vvojimi političnimi avanturami in strankarsko samoljubnostjo demokratično Ljubljano v nevarnost, da postane črno - rdeča in če uskoči iz stranke takrat, ko bi moral pokazati največ discipline, zvestobe in zavednosti, potem naj bo prepričan, da ga obsoja vsa demokracija na deželi. Na deželi dobro razumemo, da je -jdi manever ljubljanske Zajednice v tem, razbiti demokratsko stranko v Sloveniji, vzeti s tem celotni demokratski stranki uritarnost čez celo državo in s tem podkopati njeno moč. Ce je demokratska stranka oslabi j ;rfa 5a enem krilu, odprta so vrata odkritim separatistom in vsem tistim, ki dtrito za njo marširajo kot »marketen-ierji*. Vsi izgovori e taktiko, brlo Ljubljano, zagrebško zajednico itd. ne morejo prikriti tega. In nekak kunec poskušnjo naj bo naša Ljubljana, kjer se naj pri občinskih volitvah pokaže prvi uspeh! Mi na deželi, in če tudi smo samo ponižni rodoljubi, pričakujemo, da bo naša demokratična Ljubljana odbila vse te poskuse. Pričakujemo tem bolj, ker vemo. da je Ljubljana znala še vsikdar nastopati za čast in korist Slovenstva, da je prednjačila in vodila deželo prej in da bo v Jugoslaviji to tem bolj. »Slovenski Narod* je v tej svoji jjorbi za Ljubljano zatajil celo svojo preteklost. Rodoljubi z dežele so bili njecovi zvesti odjemalci in čitatelji, ,aj je bil svoj čas edini napredni list. Danes je glasitelj reakcijonarnosti, nositelj ideje 6tarega prvaštva. Za gazil je pa tudi v ton najhujšega demago-Stva, breznačelnega pisanja za primitivne instinkte in s tem odvrnil vse deželane od sebe. Začel je nositi pohujšanje ▼ napredne vrste in če nam rodoljubom na deželi naši nasprotniki kažejo sedaj »Slovenski Narod*, nas oblije rdečica eramu in ogorčenja. Rodoljub z dežele. Zasebni nameščenci ln liubllanske volitve Strokovne organizacije privatnega nameščenstva, ki so poklicane, da čuvajo materijelne interese svojega članstva, so pri nas razdeljene v dve grupi, od katerih ena ni politično opredeljena, druga a to samo pripoveduje. Ta druga organizacija ni mogla zadržati svojih voditeljev, da ne bi šli v borbo za svojo politično karijero. Dokler se ta danes brezpomembna grupa ni politično opredelib, je imela zadovoljive uspehe in je ohranila strnjene vrste nameščenstva. Ko pa se je pokazala ponekod politična strast v preveliki meri in javno, so ji zastali vsi uspehi in organizacija se Je razbila. Druga, povsem njva grupa pa si je vzela za svoje načelo, da svojih funkcionarjev absolutno in pod nobenim pogojem ne pušča v politično areno. Ta grupa se politično ndejstvnje. ampak s! Je ohranita proste roke za delo na socialnem polju In za večje blagostanie svojega stanu. Docela naravno Je, da se le morsla mnogokrat obračati m vlado, na ministra dr. Zeriava. ca oeverlenlka Ritv nrtcarja, pa tudi na poSrajbisfo tfjtfitftfVsttrffegt fMTeftJ* rt® dt kot tako in na razne zakonite korpora clje, kakor Gremij trgovcev, trgovsko zbornico itd. Dobro je, da se enkrat Javno konštatira. kako so šla vlada in zakonite korporacije privatnemu name-ščenstvu na roko. Za nameščenca Je koristno če se spomni, pri kom Je našel dobro voljo in pomoč, ko ga sedaj vabijo razne stranke in strančice na volišče. Vsi vemo, da so bile ravno vodilne osebnosti demokratske stranke, ki so mu priborile zastopstvo in soodločilen vpliv pri Pokojninskem zavodu, pri osrednjem uradu sa zavarovanje delavcev v Ljubljani, Delavski zbornici, okrožnim uradom v Ljubljani. Proti željam raznih podjetnikov, osobito proti njihovi nameri, da se te zavode enostavno likvidira, Je imelo nameščenstvo edino oporo v ministru dr. Žerjavu. Intervencije nameščenstva v socija1no-političr:h zadevah so uspele pri ministru Žerjavu. Spomnimo se osemurnega delavnika za trgovskega nastavljenca, povišanja plač trbovljskemu uradništvu in poduradni-štvu, ohranitve samostojnosti Trgovskega bolniškega ln podpornega društva, ureditve nedeljskega počitka itd. To so zasluge današnjega ministra socijalne politike v korist zasebnega nameščenca. Treba le konstatiratl Javno, da le dr. Žerjav danes oni edini močni faktor, ki je pripravljen ščititi že obstoječe kolektivne pogodbe med nameščenstvom in podjetnikom. In treba je povedati, da Je ravno demokratska stranka danes bolj kakor kdaj popreje pripravljena podpreti borbo nameščencev za enotno pragma-tiko. O ljubljanskih volitvah še ni bilo nobenega glasu, ko Je ministrstvo za socijalno politiko zagotovilo zastopstvu nameščencev zaščito pred majorizacijo v Delavski zbornici. Pred meseci je delalo ministrstvo že na to, da dobi tudi trgovski sotrudnik. kot Intelektualni dc-lavec svoje pokojninsko zavarovanje. Povišana je bila tudi premija pokojninskega zavarovanja na dvojno višino. Brez ministra dr. Žerjava se ne bi zidala že ustanovljena stavba okrožnega urada m modernega ambulatorija na Miklošičevi cesti. Podjetnik sploh ne bi plačal visokih bolniško-zavarovalnlh premij, ali pa bi ta denar neusmiljeno pobral Zagreb. Kapitalistična In socijalistična podjetja so v zadnjem času odpovedala celi vrsti nameščencev službo. In zopet Je bil dr. Žerjav, ki je — obveščen o tem — takoj zagotovi! tozadevno kar najiz-datnejšo pomoč. Ko se je izkazalo, da privatno nameščenstvo ni dovolj preskrbljeno s stanovanji, Je minister se obvezal, da bo podpiral stanovanjsko akcijo pokojninskega zavoda in izposloval 25 odst. državne garancije za eventuelno kurzno izgubo. Od nJega odvisi tudi Stavbena zadruga privatnega nameščenstva. Po njegovih navodilih je prepuščena v Mariboru hiša Kreditne banke za stanovanjske svrhe privatnega nameščenstva. Baš one naše podjetnike, ki so nedostopni za upravičene težnje privatnega nameščenstva In s katerimi morajo privatni nameščenci za vsak košček pravice voditi borbe, nahajamo v prvih vrstah ljubljanske Zajednice. Gotovo Je, da ne bo nihče, kdor ima smisla za našo socijalno borbo, volil tistih, ki so zastopniki vsake protlsocijalne težnje. Gotovo ie pa tudi, da dalekoviden in pošten zasebni nameščenec delu in zaslugam voditeljev demokratske stranke ne bo izrekel nezaupnice pri ljubljanskih volitvah. spi eJiTeiilL Tudi je predobro znano njegovo mnenje o drju Ravniharju. Žalostno Je, da se med gospodi, ki se šteiejo med čestilce starega drja Tavčarja, ni našel nikdo, ki bi bil preprečil ta čin nepijetete. Dr. Triller Je pred par dnevi se javno zgražal celo nad tem, da so dijaki priredili drju Tavčarju podoknico ter mu izročali častno diplomo, sinoči pa ni našel besede protesta in Je celo mirno gledal, da je pismo prečital baš — g. Juvan. Na shodu je bilo slišati sicer marsikaj poučnega (za spoznavanje Zajednice) in še več kratkočasnega. Klakerjl so se mnogo trudili, pa so opešali že pri Tavčarjevem govoru. Dr. Triller Je imel zelo nesrečen dan, skušal je biti patetičen, pa Je bil le frazerski. Menda ga Je mofl spomin na razne govore Iz leta 1908. ter na nedavno svečano z velikim patosom proglašeno Izjavo: »Gospodje, nikdar se bi mogel Jaz ponižati tja, kjer se nahaja dr. Šusteršič, ki danes proklinja, kar je včeraj blagoslavljal*. Pa se ie le ponižal... Gospod Je!ačin Je bil po- ..... zdravljen z vzkliki Žlvio proletarec!, I gotovo na;boljši slovenski operni pevec kar Je vzbudilo salvo smeha. Gospoda I g. Julij Eetetto koncert v dvorani Fil- Sokolstvo Naraščaj Sokola Moste priredi na yič. Gledališče je bilo nabito polno in praznik ujedinjenja svojo slavnost s pe- LJnMJnnsTča Srama. Dostojevskega roman »Idljot* v dramatizaciji g. rež. Borisa Putjate te je uprizoril sinoči pr- strim sporedom. Na sporedu ie govor, deklamacije, živa slika In dve otroški igrici. Vabimo k obilni udeležbi. Objave • Javno predavanje o občem zrake-plovstvu. »Udruženje dalmatinskih aka- vanje »O občem zrakoplovstvu*. Predava pomorski kapetan g. Petar Pavle Vu-četič, inženjer aeronautike. Frcgatni poročnik ter frcgatni poručnik v. r. G. Vn-četič Je znana osebnost na polju moderne tehnike; odlikoval se je kot edini .Jugoslovan na lanskem letalskem kongresu v Parizu s svojim izumom »topo- Deržič in Brandner sta si tudi tokrat ostala zvesta. Dvorana se Je že med Izvajanji gospoda Tavčarja pričela prazniti In ob 9. uri Je bilo le še kakih 500 ljudi prisotnih in g. Brandner, ki Je bil zadnii govornik se Je moral podvizati da ni ostal — sam. Po!ft!Cne iisiežSe 4- Napredni akademiki ln dijaki-volilci. Udeležite se polnoštevilno današnjega sestanka, ki se vrši ob 6. zvečer v tajništvu Jugoslovanske demokratske stranke (Narodni dom, I. nadstropje). -f- Gospodarsko društvo JDS za Šiško vabi na volilni sestanek, kateri se vrši danes zvečer ob pol 8. v gostilni pri Kramarju, zraven frančiškanskega farovža v Šiški. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno. -j- Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpe-trski okraj priredi sestanek v petek, dne 1. decembra ob 8. zvečer pri Čer-netu (gostilna pri Možini), Vidovdan-ska cesta 24. Somišljeniki, udeležite se harmonične družbe. Na tem svojem koncertu izvaja več skladb, tako iz domače slovenske, kakor tudi svetovne literature, izmed katerih se jih več kot polovico prvikrat izvaja na koncertnem odrti v Ljubljani Občinstvo osobito opozarjamo na nove samospeve našega nadebudnega in izredno nadarjenega komponista Lucijan Marija Skerjanca. Obč;nstvo opozarjamo, da se prodajajo vstopnice za ta koncert- v Matični knjigarni na Kon-rresnem trgu št. 9, poslopje Filhar-monične družbe. Sinfonični koncert v Celju. Mariborska vojaška godba priredi v soboto dne 2. decembra 1922 v veliki dvorani hotela Uniona v Celju sinfonični koncert pod osebnim vodstvom kapelnika g. Majerja. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v trafiki Kovač. Libreto »Gorenjskega slavčka«, komične Foersterjeve opere v treh dejanjih je ravnokar izšel v »Zvezni knjigarni* v Ljubljani. Lična knjižica obsega 48 strani, priuaža besedilo po najnovejši predelavi in stane 3 Din. Hudoiestvenlki so v sredo dopoto-vali iz Zagreba v Piago, kjer so jih na kolodvoru slovesno pozdravili češki umetniki in književniki z Jaroslavom je občinstvo vztrajalo do konca predstave, do pol 1. ure! Gotovo je, da se mora dramatizacija prav izdatno krajšati; zlasti naj se krajša in mestoma izpušča čitanje. IgTalo se je vobče prav dobro; zlasti sta bila izvrstna g. Ro^oz v naslovni vlogi in ga. Sarideva kot Aglaja. Demoničnega Rogožina je predstavljal v Ljubljani pozicija svoje člana, da se polnoštevilno udeleže slavnostnega zborovanja, ki se vrši na prazn'k narodnega ujedinjenja, dne 1. decembra ob 11. uri pred univerzo. Udeležba s trakovi. — Odbor. * Gremij trgovcev v Ljubljani nazr.a-nia svoiim prizadetim članom, da se bo danes dne 30. t. m., ob 7. url zvečer v gremijalni pisarni vršila razprava o novi uvozni carinski tarifi za trgovine z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami, s steklom in porcelanastimi izdelki, s pohištvom, lesom in lesnimi izdelki, z železnino. stavbnim materijalom, poljskimi stroji, kovinskimi izdelki, kolesi. avtomobili, motorji in tehničnimi Izdelki. Prosimo točnosti, ker moti pre-kasno dohaianje razpravo. — Načelnikov namestnik. • Pozor, ljubljanski trgovci! Oremi! trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred S\. Miklavžom in pred Božičem trgovine celi dan odprte. * Gremij trgovcev za celjski politični okraj naznanja vsem svojim članom ce- ga polnoštevilno! + Seja političnega gospodarskega j Kvapilom na čelu. Hudožestveniki odpo- ^^''da^ostanejo''trgovine' dne društva za vodmatski okraj se vrši tujejo sedaj preko Berlina v Pariz m , ' - . - — danos, dne 30. novembra ob 8. zvečer v društveni knjižnici, Bohoričeva ulica 9. -f Samo prvi del. Kakor znano, nameravajo klerikalci. Protič in blokaši Pariz in Ameriko, kjer bedo pod vodstvom ?ta-nislavskega absolvirali svoje turneje, za katere so se obvezali lansko leto. L. N. Tolstoj: »Spoved*. Poslovenil J. Vidmar. Izdala »Umetniška založba* i 1. decembra, na dan proslave našega ! ujedinjenja, ves dan zaprte. • Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani pripravljalni odbor sporoča, da se za dan 10. decem- , „ , , »umetniSM, za.o^oa* ,/sIt,icana ustanovna glavna skup- najkasneje do 1. ali 2. decembra pre- p. L. Naroča se pri J. Vidmar ml. trea ; t J _____„,„iii, m ovir llrpr vzeti vlado, da bi napravili gg. dr. Ravniharju in tovarišem skromno predvolilno veselje. Včarajšnji »Narod* z o- n; baritonist, ki sedaj gostuje po riki, pride spomladi v Jugoslavijo, kjer bo nastopil v Beogradu in Zagrebu v Zajedrsls^rski sftsd v tinto mi Sinoči so sklicali Zajedničarji svoj »manifestacijski shod* v unionsko dvorano. Za shod se je vršila naravnost barnumska reklama in pričakovati je bilo, da bo udeležba številna, saj je bila na dnevnem redu politična senzacija prvega reda: skupen nastop drja Trillerja in Ivana Jelačina z narodnosocijalniml gromovniki Tavčarjem, Juvarom in Der-žičem. Res se je zbralo kmalu po osmi uri okoli .1800 oseb in dvorana je izgledala skoraj polna. Galerijo je zasedel nežni spol. Od vsega pričetka je vladalo na shodu zelo živahno razpoloženje, zbrali so se pristaši vseh strank. Demokrati, klerikalci, socialisti, komunisti so bili v ogromni večini, kakšnih 500 Je bilo pristašev bivše NSS in morda 300 pristnih zajedničarskih uskokov. Okrog 150 Je bilo žensk, mnogo tudi nedolet-nih fantov. Bil je pravi predvolilni kongres ljubljanskih strank, ki bi to ime tudi zaslužil, da Je vladalo več reda In miru in da niso najeti vunbacitelji vedno znova povzročili kravalov, kadar se Je iz publike čula kakšna posebno krepka beseda. Preko celega dogodka bi se dalo preiti brez nadaljnih besed, da se nista dogodila dva obžalovanja vredna incidenta Dr. Triller in posl. Brandner sta zlorabila sokolstvo in sokolsko funkcijo nosilca zaiedničarske liste. Se ni dclgo. kar Je Sokolski Savez Izdal Javno prošnjo in svarilo, naj se sokolstvo ne vlači v politično borbo. Prošnja Je bila zaman. Ob prisotnosti ln — ker ni ugovarjal — očividno z odobravanjem g. Ravnlharja se je zloraba ponovila! Eniko žalosten vtis Je napravilo pismo, ki ga le baje nap'sa1 na smrt bo'n! dr. Ivan Tavčar st., češ da odobrava usknltvo. Pismo Je sigurno an"Vrifno Stari dr. Tavčar Je Imel r>d nekdaj vse drugačne nojme o zvestobi, iih Je ooe-tovauo nrotriašal ta pet naznanja, da je kriza neizbežna, in da bodo zasijali zajedničarski časi. Glavni informator mu je blokaški »Jutam ji List* gospodina Evgena Deme-troviča v Zagrebu. »Slovenski Narod* ima med drugim tudi to slabo navado, da prehitro čita. Sicer bi gotovo ne bil prezrl druge brzojavke istega lista, ki nravi: Danes ni deloval nobeden parlamentarni odbor in posebno z razloga. ker člani vladine koalicije niso hoteli sodelovati, »da bi s svojo radostjo nad novo situacijo, ki se razvija v prilog sedanje koalicije. utrdili v parlamentu prepričanje, da je vsaka akcija proti sedanjemu režimu brezuspeš-n a.» Priporočamo »Slovenskemu Narodu* to sodbo v naknadno objavo. -f Fašistovsko glasilo v slovenskem jeziku. Na Goriškem so začeli izdajati fašistovsko glasilo pod slovenskim imenom »Glas Julijske Benečije*. Da je list fašistovsko glasilo, priznavajo sami v svojem programu. Prijadral^ so pod zastavo sporazuma mod Itali jani in Slovenci, kar pa hočejo v resnici, je strogo nasprotje sporazuma med narodoma. Ali se" slovenski p-istaši tega novega pokreta ne zavedajo, kako strašno je njihovo početje? Zdravo jedro slovenskega ljudstva jih bo s prezirom izobčilo iz svoje srede! Ljubljanska drama. Četrtek, 30.: Zaprto. Petek, 1.: »Hlapci*. Izv. Sobota, 2.: »Jack Strav*. Delavska predstava. Izv. Nedelja, 3.: ob 3. popoldne »Krojaček-junaček*. Izv., ob 8. zvečer »Idijot*. Ponedeljek, 4.: »Ploha*. B. Liubllanska opera. Četrtek, 30.: .(ioreniski slavček*, slavnostna predstava. Izv. Petek, L: »Gorenjrkl slavček*. D. Sobota, 2.: »Carmen*. C. Nedelja. 3.: »Oorenjski slavček*. Izv. Ponedeljek, 4.: Zaprto. Mariborsko gledališče, Četrtek, 30.: »Nečak*. A. Petek. 1.: »Ilircl*. Svečana predstava v proslavo narodnega praznika. Sobota, 2.: »Običan čovek*. C in kuponi. Nedelja, 3.: »Nečak*. Izv. Šentjakobski oder v LJubljani. Sobota 2. decembra: »Maškarada*. delavska predstava ob znižanih cenah. Zadnjič v sezoni. Celjsko mestno gledališče. Vsled obolelosti ene isrralke je moralo vodstvo Narodnega glednbšča v Ljubljani gostovanj v Celju, ki bi »e moralo vršiti v četrtek dne SO. novembra, odložiti n* seveda""m konca' pomeišl čas opernih predstavah. Ce Saljapin — po- ; vzemamo vest iz beograjskih in zagreb- j ških listov — res pride k nam, tedaj j upamo, da ga bo poskusila tudi ljubljanska opera pridobiti za kako gostovanje. . ščina vsled nepremagljivih ovir (ker škofijo št. 19. c, imaio nekatera včlanjena društva ne- fiaišapin pride v Jugoslavijo. ; ™ ive prireditve) na ta dan ne mor. ! vršiti, ter se bode vršila začetkom me-1 seča Januarja, kar se bode pravočasno v časopisju objavilo. Pripravljalni odbor, i * Na današnji zabavni večer v dvorani Kazine vabimo napredno občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem števi-! Iu. Kdor bi ne imel še vab-la. ga dobi Iv kavarni Zalaznik ali v Šentjakobski ! kniižnicl. Vstopnina le 5 dinarjev. Na i večeru igra Šentjakobski salonski orke-' ster ter poje šentjakobski mešani pev ski zbor »Zlato kanglico*. Kape'nik Danilo Bučar. * Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra v Škofji LoH. V nedeljo, dne 3 decembra gostuje Šentjakobski gledališki oder v dvorani Sokoiskega dom? s tridejanko veseloigro »Maškarada*, k Je žela v Liubljanl velik uspeh. ~ • Prihodnle predavanle urednika Zv B"rnota: »Mussolini in Mazzinl* se t« vršilo v četrtek dne 30. t. m. ob 20. v toplo zakurjeni dvorani hotela «L!oyd> na sv. Petra cesti, vhod z dvorišča. Po nredavanju ima vsak pravico na vprašanje al! tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež 3 Din. stojišče 1 Din. • Društvo »Atena* v Ljubljani poaaij-5a vptsovanle za plesne tečaje; vpiso- anje se vrši še v četrtek t m. oč r _ 7. ure zvečer v liceiskl telo- Zadnja pot JoSfea Turka Truplo v planinah ponesrečenega av skultanta Joško Turka je bilo v toreK prenešeno v očetovo hišo na Vidovdan-ski cesti. Ves dan so včeraj prihajali prijatelji in znanci pokojnika pred mrtvaški oder, da se poslovijo od dragega Joška in da izrečejo bridko prizadeti rodbini svoje sožalje. Pogreb se ie vršil včeraj ob 3. popoldne. Ze davno pred napovedano uro se Je zbrala pred hišo žalosti gosta množica iz vseh krogov mestnega prebivalstva. Predno so dvignili krsto, ki je bila pokrita s krasnimi venci, na mrtvaški voz. Je zbor pevcev pod vodstvom, g. Prelovca pretresljivo zapel »Vigred se povrne*, nakar se je pomikal naravnost veličasten žalni sprevod proti sv. Križu. Sprevod Je otvorila sokolska četa, za katero so nosili mnogo lepih vencev. V sprevodu smo videli predstavnike mnogih ljubljanskih uradov ter narodnih in kulturnih organizacij, m. dr. podpredsednika višjega sodišča Rcgino. predsednika dež. sodišča drja Papeža in višjega drž. pravdnika drja Jeglča z mnogim! sodniki. de!-"fefa fin. ministrstva dria Šavnika z d\v sv. Bcnačem, zastopnike odvetniške zbornice in notarske zbornice, predsednika »Slov. plan. društv* drja Tominška s celim odborom, zastopnike vseh športnih in turističnih organizacij in mnoge druge. Posebno številno so se udeležili pogreba funkcijonarli JDS s poslevodečlm podpredsednikom drjem Pucom na črlu. Vsa krajevna po-litična društva JDS so poslala rosebm. odposlanstva in šentnetersko društvo Je položilo na krsto krasen venec._P^™ se Je udeležila tudi denutacija častnikov in v zelo velikem številu narodno ženstvo. Pred železniškim prelazom Je pevski zbor v slovo zapel še »Blagor mu», nakar ie mrtvaški voz, spremljan od žalujoče rodbine in najožjih prijateljev krenil proti pokopališču. Žarek zaoadajočega solnca Je obs.pal Kamniške planine, katerih vrhovi so bdi pokriti s temnimi oblaki — kakor da bi žaloval! nad mladim življenjem, ki Jim Je padlo za žrtev... Veličasten pogreb ie pričal, kako priljubljen Je bil pokojni Joško in kolke Iskrenega čustvovanja Je njegova smrt vzbudila za obče spoštovano In ug'eono rodbino g. Josipa Turka. Bodi prerano umrlemu mladeniču ohranjen najlepši spomini Vi pol •' u^tna hranilnica ljubljanska ostane na narodni praznik, dne 1. decembra 19" za stranke zaprta. • SI. P-istrice nam poročajo: V so-hot0 9 in v nedello 10. decembra pnrede dlletantje iz Šmarjete na Pohorju v dekliški dvorani hotela .Beograd* v Slov, pt»trlci dve predstavi in sicer: »Poštra skrivnost,, burka v dveh delanjih, »Laz-njtva Milena*, mladinski igrokaz v 2 de-1,tijih Med odmori lg'a godba. Ker je ČMI dobiček namenien šolskemu odru m šolski knjižnici v šmar»nem na Pobo^; se vljudno vabijo vsi prijatelil Pohor«-Zač-tek v soboto ob pol 20. In v nedelio "Vz/^vo alenih PrejeH smo: Go-spod loslo Kobak. ^ C™ ti" r^^-rV^tVu slepih T odst Investicijsko obveznico v nominalni s« sto dinarjev za zgradbo Doma siomln, ker je prebil vred" odraslih slepih v strokovni izpit iz slenstva, pred Izprs-ševalno komisijo v Uncu. Omajamo, da Je plemeniti darovalec prvi Slovenec, ki ima strokovni bpit. . • Zznbllen le bil uhan z dvema bn-Hantoma dne 28. t. m. v LJubljani na poti po Bregu. Turjaškem trgu. Gosposk! ulici, Kongresnem trgu, šelenburgovi, Preš^novi, Stritarjevi ulici čez Mestni trg, Čevljarski most nazaj na Breg. Pošten najditelj se prosi, da ga odda pr^-ti dobri nagradi, ker je to drag spomin, na Bregu št. 8/1 levo. Domače vesli * Praznik njedinjenja. Jutri, dne 1 decembra, praznujemo državni praznik ujedinjenja troim enega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v našo enotno državo pod vlado slavne dinastije Karadjordjevidev. Mestni magistrat ljubljanski tem povodom vabi vse hišne posestnike in vse meščanstvo, da okrafie ta dan svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi zastavami. * Koncert v proslavo narodnega praznika ujedinjenja, ki ga priredi ljubljanska sekcija »Jugoslovanskega novinarskega udruženja* v »Unionovi* dvorani dne 1. decembra, vzbuja splošno zanimanje, ker to bo nekaka ne-oficijelna tekma med ljubljanskimi pevskimi društvi. Lansko leto je bila pri enakem koncertu Unionova dvorana nabito polna. Cisti dohodek koncerta je določen za pokojninski fond jugoslovanskih novinarjev. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v prodajalni -rGlasbene Matice* na Kongresnem irgu, v poslopju filharmoničnega društva, * Narodni praznik t. december. Koncert Zveze pevskih zborov na korist Udruženja Jugoslovanskih časnikarjev, sekcija Ljubljana. Vstopnice za ta koncert se prodajajo danes cel dan in jutri v petek, na dan narodnega praznika od 8. do 10, dopoldne (in to izjemoma) v Matični knjigarni na Kongresnem trgu št. 9. Od 7. zvečer dalje pa se prodajajo vstopnice pri koncertni blagajni. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice že v predprodaji in tako prepreči naval pri večerni blagajni. * Jugoslovansko poslaništvo v Wa-shingtonu. Naš poslanik v Washingto-nu gosp. dr. Tresič . Pavičid je ministrstvu vnanjih zadev predložil nasvet, naj bi se za jugoslovansko poslaništvo v Zcdinjenih državah kupilo primerno poslopje. Poslaništvo je v to svrho že prejelo povoljno ponudbo. Dotično poslopje je v ulici, kjer ee nahaja tudi »Bela hiša*. Kakor se iz Beograda poroča, se bodo nakupila primerna poslopja tudi za poslaništva v Parizu in Berlinu. * Skladatelj Anton Foerster je prispel včeraj iz Novega mesta v Ljubljano. Prisostvoval bo prvim predstavam svoje opere »Gorenjski slavček*. * Točenje alkoholnih pijač na dan pred volitvijo in na dan volitve občinskega sveta v Ljubljani je prepovedano." Gostilničarji, krčmarji itd. se v iastnem interesu ponovno opozarjajo, da je na dan volitve in dan poprej, to je dne 2. in 3. decembra 1922 po celi ljubljanski občini pod kaznijo_ vsako točenje alkoholnih pijač najstrožje prepovedano. * Promocija. Na zagrebški univerzi bo danes promoviran za doktorja prava naš rojak g. Anton Kržišnik, finančni pod-fajnik pri finančni delegaciji v Sarajevu. Mlademu doktorju, ki je član udruženja dobrovoljcev, iskreno čestitamo. Za doktorja bogoslovja bo istočasno tudi v Zagrebu promoviran p. Regalat Čebulj, frančiškanski gvardijan v Ljubljani. * Jugoslovansko profesorsko udruženje. Ministrski predsednik Pašič je prošli rorek sprejel deputacijo Jugoslovanskega profesorskega udruženja, ki mu je izročila spomenico, s katero zahteva, da se načrt zakona o srednjih šolah čim prej uzakoni in da se v zakonu primerno vpošteva kvalifikacija srednješolskih nastavnikov. * Vojaška služba srednješolskih učiteljev. Da se ne zmanjša število srednješolskih nastavnikov, katerih število se je v svetovni vojni znatno zmanjšalo, je minister prosvete zaprosil vojno ministrstvo. naj bi srednješolski nastavni-ki odslužili svoj rok v dobi šolskih počitnic. Vojni minister je odredil, da se tozadevna določba sprejme v novi zakon o ustrojstvu vojske. Če pa bi ta zakon ne bil sprejet do prihodnje pomladi, se bo to vprašanje rešilo 8 po-sebno naredbo * Iz «Uradnega lista«. Včerajšnji »Urad ni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja zakon, s katerim se izdajajo za Slovenijo predpisi za trajno gozdno gospodarjenje v gozdih veleposestev, .»padajočih pod agrarno reformo; nadalje zakon za gozdno orožništvo, zakon o nakazovanju kuriva in stavbenega lesa v veleposestniških gozdih interesentom agrarne reforme v Sloveniji ter razglas o emisiji novili kolkov in taksnih znamk. * Državna železnica sprejema uradniške pripravnike. V področju ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu je po-polniti več izpraznjenih mest za prometne uradniške in poduradniške pripravnike. Prosilci, ki morajo biti jugoslovanski državljani, ne smejo biti mlajši nego 18 in ne starejši nego 35 let; imeti morajo maturo srednje šole, za poflurad-nike pa vsaj štiri razrede gimnazije ali Slov. obrtniško in trgovsko drnSvo ▼ Mariboru. Za prijave sta bila izvoljena finančni in redakcijski odsek. • Quousque tandem —? Reči moram, da sem v tej volilni borbi vsak dan bolj »presenečen. Metode me spominjajo na znano humoresko Mark Tvaina, ki pripoveduje, kako se je on boril kot kandidat proti izmišljotinam. Včerajšnji »Narod* je čisto amerikanskL Neki Ciril Zupan me apostrofira direktno ter mi očita celo vrsto stvari, ki so povsem izmišljene in gladko iz trte izvite. Podlo je ie namigavanje o mojem duševnem stanju od strani oseb, ki so se nalivale cel dan z vinom ln od mize katerih je teklo vino v potokih. Laž pa je, da sem govoril o uradnikih v tonu, kot ga citira «Slov. Narod«, laž da sem komu očital da je prejel 80.000 K, laž, da sem očital g. Zupanu (ki dotlej sploh nisem vedel, da eksistira!), da je prejel 42.000. Najnesramnejša laž pa je, da sem rekel o g. dr. Tavčarju st. le eno neumestno besedo. Nasprotno je res, da so zajedničarski agitatorji začeli vpiti, ko sem omenil dr. Tavčarja le mimogrede, »?.ivio dr. Tavčar«, jaz pa sem takrat dejal: Prav je, da vpiiete živio, ker dr. Tavčarja poznamo vsi kot enega najbolj zaslužnih mož in zlasti jaz ga visoko cenim in spoštujem. — Če niso trditve g. Zupana izrodki bolne fantazije. 60 velika zlobnost in jaz izjavljam, da g. Zupanu drage volje dokažem tudi pred sodnijo, da je lagal — Sicer pa naj bo uverjen. da s tem načinom polemike svoji stvari ni niti za las koristil. — Dr. Dinko Puc. • Proti zlorabi ljubljanskega Gremija trgovcev. Gremij trgovcev v Ljubljani nam piše: Z ozirom na notico v Vašem "enjenem listu z dne 28. novembra, štev. 2«2 »Trgovski gremij v Ljubljani politična ekspozitura Zajednice* Vam pošiljamo sledeče pojasnilo, katero blagovolite objaviti: Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo je gremiju trgovcev naročila, da ji do dne SO. novembra vpošlje izjavo članov glede nove uvozne carinske tarife: zato sklicuje gremij trgovcev vsak večer nekaj trgovskih strok na posvetovanje. Pri teh razpravah predava carinski posrednik gospod Toroš samo stvarne zadeve, kar tudi drugače biti ne more, ker so k tem razpravam vabljeni vsi prizadeti trgovci, ki pripadajo po svojem mišljenju vsem političnim strankam. Gospod VValland ni trgovec, ampak trgovski poslovodja: on ni dobil od gremija nikakega naročila, naj uslužbencem kaj obljubuje. Gg. Knez in Jelačin nista v odboru, torej tudi ne-opravičena v imenu gremija kaj ukazovati ali naročiti. • Nov protektor Zajednice se je pojavil v včerajšnjem »Slov. Narodu* v osebi uradnika Jadranske banke drja. Romana Ravniharja. Nikdar ni dobro, da natisneš in imenuješ v javnosti ime človeka, ki se zove sicer Janez pa bi mogel biti tudi Peter ali pa Jurij. Tak Janez si namreč potem domneva, da je postal takorekoč že nekdo, katerega mnenje je tudi za drage interesantno. »Jutro* je storilo pogreško, da je imenovalo drja. R. R. in promptno naj se- "ftotela lr.rVa.ti fedce BcjreSs, Sw Je eJen> izmed razgrajajofiih potegnil tablo. Zadeva je naznanjena kompetentni vojaški oblasti, ki naj razmišljuje o tem, ali je »Narodna kavama*, koje posestnik je tudi član nemškega političnega društva, za narodne državljane primeren lokal • Jadranska banka v Celju zida lastno tronadstropno hišo v bližin! kolodvora; hiša pride te dni pod streho. Upravičeno se pričakuje, da se bo s prihodnjim letom preselilo v novo hišo več strank, predvsem uslužbenci banke, ki bodo napravili prostor drugim. Na dovršenem z:dovju vihra slovenska zastava, ki naj bi izbrisala prav britek občutek za celjske Slovence, da se je od nameščencev stavbenega podjetja ves čas naravnost izzivajoče nemškutarilo. * All cerkev nI več hiša božja? Iz Plajiine pri Rakeku nam poročajo: »Brez verski pritepenci, privrženci satanovi so roditelji brezverskega tukajšnjega Sokola in drugih liberalnih društev! — ... Sokolica, ničvredna stvar...* take in enake besede 60 zadnjo nedeljo bruhale iz nst plininskega župnika, ki menda nima para daleč po svetu. Hvala lepa za take božje besede, ki prihajajo iz ust tega »božjega namestnika!* Človek se ob nastopih njegovih in njega pristašev proti vsem, ki niso avtonomi-stično navdahnjeni, marveč iz srca ljubijo in delajo za narod in domovino, začudeno vpraša, ali smo v svobodni narodni državi naši prelepi Jugoslaviji? Ali leži strti črno-žolti orel ravno na Planini in jo mori s težo in mnloto mrhovine? Sicer bi se gotovo kdo usmilil Planincev in poravnal take in enake besede s primernim plačilom ... • Žrtve zime v Južni Srbiji. Tudi ▼ južni Srbiji je v zadnjih dneh nastopil občuten mraz, ki je zahteval že več človeških žrtev. Tako so našli na potu Kočane-Kriva Palanka zmrznjenega seljaka Gerasima Gjorgjeviča iz Trnova, v eeln Kovaču in v Cajnici pa so našli dve neznani osebi, ki sta postali žrterv hudega mraza. • Avtomobilska nesreča. Blizu Frama pri Mariboru se je prigodila prošlo soboto težka avtomobilska nesreča. Na nekem cestnem ovinku je avtomobil barona Rosmanitha zdrsnil s poledenele ceste v jarek. V avtomobilu je sedela baronica Silvija Rosmanith, ki je vsled sunka padla iz avtomobila ter zadela z glavo v drevo ob cesti. Zadobila je na glavi težko poškodbo. Prepeljali so jo v mariborsko bolnico. * Nova obravnava proti Sokoloviču. V Zagrebu se je predvčerajšnjim pričela uova sodna obravnava proti Milivoju Sokoloviču zaradi uboja športnika Rožiča. Stol sedmorice je vsled priziva obsojenca odredil novo obravnavo. Velikemu senatu predseduje svetnik Valjavec. Obtoženca branita odvetnika dr. Radoše-vič in dr. Štulhofer. O izidu obravnave bomo poročali * Težka telesna poškodba. Ivan Smaj-dek, pristojen na Dolenjsko, zaradi tatvine neštetokrat predkaznovan, je bil pr votno osumljen, da je oropal dne 15. junija v neki gostilni pri Brežicah na okraj ni cesti v Dečnih selih Antona Radeti-Ča in mu odvzel 1000 kron. nato ga je težko telesno poškodoval v rebra. Podat ki za rop pa so bili nezadostni, vsled Gospodarstvo kratih ali o zajedniol Na koncu pravi g. R. R. da bo proti demokratom upo-trebil vsa dopustna sredstva, ker jih hoče kaznovati V isto svrho bi se dalo proti njemu upotrebiti samo eno sredstvo, pa je dandanašnji celo v šoli — nedopustno. * Pozor pred antraksom! Okrožni urad za zavarovanje delavcev nas prosi, ds objavimo to-le obvestilo: Kakor poroča šef stalne bakteriološke stanice v Ljubljani, se je zadnje čase pojavilo med domačimi živalmi precejšnje število vra-ničnega prisada (Anthra*. Milzbrand). Ta zelo nevarna kužna bolezen sc s kožami, ščetinami, žimo itd. obolelih živali prenaša posebno na usnjarje, krtačarje, Sitarje in mesarje. Prvi znak jc nevaren tvor (pustula maligna) na infekciji izpostavljenih mestih, posebno na rokah in na obrazu. Vsak tak tvor je torej takoj javiti zdravniku, ki bo odredil potrebno zdravljenje in bakteriološko preiskavo. Deiavci prej 'menovanih poklicnih kategorij pa naj pazijo, da preprečijo pri delu vsako pošl;odbo kože in da vsako tudi najmanjšo ranico obvežejo z nepredirno obvezo. * Prihodnja seja celjskega občinskega odbora se vrši v pondeljek dne 4. decembra z običajnimi poročili posameznih odsekov. Kmalu nato se skliče izredna seja, ki se bo pečala s proračunom za leto 1923. * Ponočnl Izgredi v Celjn. Maribor je v tem oziru dolgo časa prednjačil, dočim iz Celja ni bilo slišati posebnih pritožb. Zadnji čas pa vplivajo vinski duhovi le preveč tudi na celjske ponočnjake, ko-jih zbirališče je nazadnje takozvar.a, »Na lii.^D ».SOJ OHI 1 IU..VUV -------Ul« .............. ---------. - njej slične šole; biti morajo nadalje te- ; rodna kavarna*. V noči od 17. na 18. lesno in duševno zdravi in neoženjeni. j novembra je razsajala po ulicah večja vm™«,,.;« ii rnmisa družba v avtomobilu, ko se je bila za- topila v imenovani kavarni preveč v al- Katančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu* št. 123. * Narodna gospodarska akcija v Mariboru. Sinoči se je vršil v dvorani Oro-vig sestanek mariborskih narodnih trgov cev. obrtnikov in drugih podjetnikov, ki so sklenili z ozirom na izzivalen nastop nemškega kapitala v Mariboru in okolici izdati z novim letom poseben ^Mariborski koledar*, ki bo prinesel na-rančen kataster narodnih obrtnikov, trgovcev, industrijcev, zdravnikov, odvetnikov itd. Koledar bo izšel v več tisoč izvodih in se bo razširil tudi med kmet-skim ljudstvom na deželi Izdalo sa bo kohol. V svoji ginjenosti je celo obnavljala staro trozvezo z vzkliki »Evviva Italia*, »Evviva d'Annunzio». Vsled tega je policija povabila na odgovor bra USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA LESNIH TRGOVCEV V CELJU. Dne 27. t tn. se ie vršil v Celju ustanovni občni zbor Društva lesnih trgovcev, ki ie prva društvena organizacija te stroke v Sloveniji. Zbor je bil dobro obiskan od uglednih trgovskih tvrdk Iz Savinjske, Šaleške In Dravinjske doline. Zborovanje le uvedel obrtnozadružni komisar Založnik, ki je tudi sicer vodil pripravljalna dela, s predavanjem o pomenu in ciljih ustanovljenega društva. Povod ustanovitvi je dalo na eni strani odklanjajoče stališče obrtnih oblasti glede ustanavljanja Strokovnih zadrug za posamezne kategorije trgovstva, na drugI strani pa pomanjkanje vsakega smisla v obstoječih trgovskih gremijih In zadrugah, v katerih so lesni trgovd včlanjeni. za težnje te stroke. NARODNA BANKA sfts. Stanje 22. novembra 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v okle* pajih razlika napram stanju dne 15. L m.): kovinska podloga 371.7 (— 6.8)< posojila 1544.6 (— 11-1). dolg države 4565.3, vrednost državnih domen 2138-% Skupno 8620.1. Paslve: glavnica 17.8, rezervni fon£ 22, bankovci v obtoka 495S.5 (— 842), razne obveznosti 1454.7 (-}- 84.3), terjatve države za založene domene 2138.3, saldo raznih računov 48.3 (— 17£). Skupno 8620.1. , . — Prodaja dinarja na Inozemskih tf- žlščlh. Iz Beograda poročajo: Generalni inšpektorat je dobil obvestila, da mnoge banke in poedinice ponujajo dinarje na-zunanjih tržiščih. Ker je x rešenjem fi-STIH, iw.il J C It OH VJJk. v-. ! nančnega ministrstva L br. 14.258 od S. Cilj društva je predvsem, združiti vse septembra 1022 najstrožje zabranjena I.... h r r AV- m (r m^rni : . 3 •___:____. _ tai« wiij v.i uotp, . o,..,*, •-------- ---1 •'—u --. '--- poštene lesne trgovske tvrdke v močno prodaja dinarjev v inozemstvu, se tem organizacijo zoper one mnogoštevilne p0t0m opozarja, da bodo za take posl* povojne trgovce, katerim manjkajo vsi odgovorne ne samo banke kot take, tem pogoji za solidno trgovanje: materijelna veg tudi direktorji, ki taka naročila iz-podlaga, izobrazba In poštenje, in ki so porabi teh kreditov vodijo posebno evidenco, iz katere se bo mogel konstatirati dan, svrha in znesek vsake dispozicije s takimi poštnimi krediti __—--- ■ Odgovorni urednik F r. Brozovlč, Lastnik In Izdaiatell Konzorcij »Jutra?, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. ijiuMjana. 29 novembra 1922. Vremensko poročilo ________t I_i.ll____ Qf Linblimia 306 m n^d morjem j Kraj opazoranja ob Zračni tlak Zračiia temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine 1 mm ] Ljnblj&ua . ; Ljubljana . : Ljubljana . 1 Zagreb , . I Beograd . ; i 'uuaj ■ . Pracra . . . inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 76! 4 757 6 759-1 760 6 760 6 756-0 7530 7637 —36 41 18 -3-0 —30 60 5-0 —30 eeter lev.Tih. sever jug. tap. brezvetra sapad jug. zap. vzhod več obl H jasno oblačno »neg m oblačno sneg 10 | 1-0 12« V Ljubljan: barometer nižji temner. višja. Solnce vzhaja ob 7 21. »abajt ob 16-15 jc pu.auua u.* — —~ ------- - — , ... ta Jarmer, Rudolfa Sehmida, nekega | kov v Bohinjski Srednji vasi je bilo '.Vagnerja iz Konjic in Jonkeja iz Konjic (Oplotnice?) Tudi žene so se v družbi posebno odlikovale. V noči od 24. na 25. ukradenega 50 kilogrsmov črnega smod. nika in približno 80 komadov ožigalnih kapic. — Ludovik Grum, rodom iz Idri- novembra so se vršili opetovani ekscesi 1 je in tja pristojen, je za dobo petih let po mestu v smeri proti bolnišniei, kjer i izgnan iz Jugoslavije, je nastal takšen vik in krik, da se je ; * Ce čutiš, da si se prehladi!, lipij ča-v«e prebivalstvo okoliša škandali hiralo. | 5o čaja, ki si ga pripravil is čajnih me-Poiicija se is vstlia iako taktno: tudi k ' sanic znamke cBUDDHA*. S91S Praktična darila za rrv^v;g Miklavža in Božič Fino perilo za dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletno opreme za neveste, dobite najceneje pri tvrdki Med. Šare v Ljubljani _ Šelenburgova ulica štev. 5. iosi TTraude rarrftrer 4 Obsojenci «Oj!» vzklikne Mac Head Vohr začudeno. «Kaj? Tiste grde bloke . . . Bloke si ogleduješ?« «Da!» In gospodična Mac Head Vohr se zopet nasmehi ja. Guverner pa ne gleda sedaj več evoje hčerke, marveč sledi s pogledom njenim očem. Nehote .gleda tudi on v isto emer in na iste predmete . . . . . . Zelo daleč so ti bloki, onstran vsega ogromnega mesta strojev. Onstran teh štirinajsttisoč, jeklenih, železnih in betonskih stavb. Bloki ležo na obzorju in ni.-o dobro vidni. Le z obeh strani reke vidi oko nekaj neredno razmetanih belih kupov, ki izdale-ka izgledajo, kakor vasi. Tako se kažejo očesu bloki, kvartirji onega delavstva. ki je v tisti stari dobi še bilo potrebno za obratovanje strojev. . . . Kajti v letu 1900. eo še vedeli, kaj je delavstvo . . . bilo ga je še mnogo, . . . razmeroma ravno toliko, kakor šestdeset ali sedemdeset let poprej, okrog leta 1910. ali 1925., . . . to se pravi, bilo jih je mnogo več, ka-'ior kedajkoli v poznejši dobi, odkar je na našem planetu pričela nova industrijska doba in so tehniki iznašli aaš univerzalni stroj, mehanično roko. kojih prve so se pričele na svetu udo-aačevati baš okrog leta 1990. Te mehanične roke povsod in v vsakem oziru nadomeščajo moč mišic z mehanično močjo in so tako osvobodile človeški rod vsakega drugega dela razven miselnega. DanffanaSnJl CIoveTt' samo misli, da iznajde. V letu 1990. se je še naporno mučil, da je proizvajal . . . Guverner dolgo gleda na one oddaljene bele točke, na bloke, in 6e potem zopet obrne k svoji hčeri: »Odkrito povedano,* pravi, »zanima me. Eva, kaj more tvoje oči ali tvoje misli zanimati na teh blokih, ki jih od tukaj jedva vidiš?* Gos[>odi5na Mac Head Vohr nalahno zmiga z rameni, kakor da ne more odgovoriti na to vprašanje. »Odkrito povedano,* pravi, »mislim, da je samo slučaj ... in vendar, guverner, me zanimajo . . . kaj pa so pravzaprav ti bloki?* Mac nead Vohr dvigno obrvi. »Ti bloki?* Ponovi začudeno. »Pa saj to sama veš! To so stanovanja, ki jih še dajem tem rokam in pestem, temu delavstvu. ki je še nameščeno v mojih tvoniicah. Pa eaj to veš Eva, je-li?» »Da . . .» Gospodična Eva Mac Head Vohr je imela neko lastnost, ki jo ima le malo žensk in še manj moških, da je namreč onemu, s komur je govorila, gledala ta čas naravnost v oči, ce da bi se izognila jiogledu, ali pa mežikala 6 trepalnicami. Sedaj ponavlja: ji »Da . . .» tffi In ponovi čez nekaj časa: »Da, guverner, vem ... pa fcakor ti poprej, bi rada tuli jaz sedaj vedela že kaj več . . . Najprej, to imo: Bloki! . . . Zakaj?* Ko ga tako vprišuje, meri hčerka očeta z odločnim gospodovalnim pogledom, da «e gu- orner vedno bolj čudi: • »ZaTcaj? To i« vendar Jasno. Saj je edino primerno ime. Katero bi bilo boljše? Bloki so kocke. Le natančno si poglej te kocke, te bloke. Ce bi kdo slučajno na onem kraju nad zemljo izgubil vrečo velikih kock in jih raztrosil, li ne bi bilo slično temu?* Gospodična Mac Head Vohr prime za lornjeto, ki jo no*i za pasom. »Zares. kakor velike kocke . . . Sicer so pa na to razdaljo prav majhne.* »Ne pozabi, da eo najbližje tiileset milj daleč.* »Tako daleč? Totem pa so res velikanske, ogromne! In v vsaki stanuje velika množica ljudi, jo-li?» »Gotovo!* »In koliko jih stanuje v vseh blokih skupaj?* »Kaj jaz vem! Morda tri-, morda šti-ristotUoč duš. Ljudsko štetje je samo vsaka štiri leta, na zadnje število pa se res ne spominjam več točno.* Gospodična Mac Head Vohr pogleda. Tri šti-istotisoč živih duš živi tam? . . . »Toliko rok ra! iš torej za svoje delo?* Mac nead Vohr se zareži. nato pa zojiet stisne ustne. Za hip je bil spačil svoj obraz, kakor da sta se sredi njega križala vsa takrivljena arabska meča: »Toliko?* Ponovi. »Nikakor! Nasprotno! Toliko stotisoč rok mi jc na razpolag), rabim jih pa prav malo, prav malo!* * »Kako »o?* Guverner seže z roko na čelo in jo potem zopet iztežka spusti z resignira-110 kretnjo. »Važno vpra=anjo mi etavlja?, sila vafno, pravzaprav edino vpraSanje na?e dobe. To vprašanje pa. sladka moja, je temliolj zapleteno in sposobno. da nam dela skrbi, čimbolj enostavno in jasno je. Mnogo delavcev imam, prav malo jih rabim. Kako to? Stroji mojega podjetja so ie pred kratkim potrebovali mnogo strojnikov, kurjačev. mehanikov, elektrikov, monterjev in mnogo drugih, danes |ia jo-trelmjejo mnogo manj in v kratkem ne bo-lo rabili nobenega več Vkljub temu pa imam danes nameščenih ravno toliko delavcev, kakor včeraj in jih le na videz rabim, zelo realno pa jih hranim in plačujem. Tudi jutri iih bom imel ravno toliko ali še več, i b bom hranil in plačeval in preživljal, nje in žer.e in deco in starce . . . Poprej so živeli od dela svojih rok in pesti, torej od dela svojih mišic in samo njih . . . ne pa o-l dela svojih možgan ... in dan;« hočejo živeti ravuotako. z istimi mezdami ... z istimi metodami. Delati hočejo jednako. kakor #o delali njihovi očetje, čeprav je njihovo delo postalo ne[>otrcbiic. odveč, iluzorično ... toda oni ga zahtevajo in vsa družba to trpi ali še celo zahteva, ker se od-po vodu je svojim družabnim pravicam in noče videti svojih dolžros*i. dasi jih prav dobro spoznava. Toda njo je strah pred dolžnostjo . . .» Nikakršne ironije, nikakršne obtožbe. Gospodarjevo negibno obličje o*ta ne neizpremenjeno pri teh besedah, čeprav je pravkar formuliral strašni socialni problem takratne dobe. leta 1990., ko so se polagali temelji današnjega naprednega človeštva. Jednako ravnodušno je po3Iu?ala gospodična Eva Mac H.^ad Vohr. Sedaj se še vedno smehlja. Smehljanje se tako le j poda resnemu in zamolk-lobtedrmu obličju gos|Kxlične Eve, obsije io s toliko dražestio. da ni mogoče misliti, da se gospodična ne smenlja rail.i in nalašč, dobro poznavajoč učinek tega smehljaja . . . Konji hrzajo in grebejo nestrpno. Kri>talnt brv se od časa do ča«a nalahno zamaje, kakor struna in izvajs zategle. žalolme glasove. Ko stopa gospodična Eva Mac Head Vohr zoi»et v svoj voz, se z nogo na stopnici še enkrat ustavi, okrcne pogled še enkrat proti blokom, sedaj že nevidnim v lahni ravninski meglici in vpraša očeta: »Morda, guverner, morda pa ti ljudje, ti delavci, sinovi svojih očetov, ti ljudje, ki 1 »i radi delali in živeli, Kakor n.iihovi očetje, in kakor se je že včeraj živelo in delalo, . . . morda pa oni drugače niti ne znajo? Kdor je bil od nekdaj vajen le dela z rokami, se le iztežka navadi na delo z glavo . . .» Guverner lahno prikima z glavo. »Prav imaš, ljubica! Prav mogoče da so ti delavci, moji delavci, nesposobni, da bi prav uporabljali svojo da-rovitost, svoje možgane . . . morda so njihovi organi vsled posedovanja vzgoje oslabljeni ... To je zares prav motroče . . .» Hčerka je tačas že sedla. Tudi guverner vstopi sedaj v voz. sede in se s svojo palico dotakne voznikov« rame. S kratkim sunkom potegnejo konji voz oddrdra. Guverner pa nadaljuje: *ta»*la «• 90 »u« Oln. 8*—. •Mklk ••»•Umik 6 D •••K • Oln. — Trgo«sti •oln« MMtefmlt K-|tmu6«n da 20 o«>■•>* b Oln. nadalmil* * oaaai* 9 Oln. — *la«a •• «aoral (Lak*« tu« • ■ anamkaH.) Na •praftanja •• adgo«ar|a it, |a rprafcaaja orllaiaaa a»aff*a as aa«o»o». — Strojepisko, 4078 {Smo izvrstno moč, išfe proti dobri plači, delniška dru/lu v jjuhliani. — Ponudbe na požtni predal št. 160. Dva 40.il čevljarska pomočnika ta trpežno in bbko delo te takoj 8prej meta, plača ugodna Leopold Prostor, Trata, Gorenja vas nad Škofjo Loko. ICesedno sobo, ■peblirano ali nemelilirano, s B! sebuini vbodom, električno razsvetljavo, i>če za takoj }i(ilj-a dama. Ponudite pod »Mesečna snba» na upravo »Jutra«. '4(137 Bančni uradnik ji trgovec iščeta lepi Ei.bi, evetit. skupaj. Cena postranska stvar. 1'onndlie na upravo »Jutra* pod »Nujuo*. 4084 Zaket 8 telovnikom za šilikei&o, sreilnieveliko po stavo še skoraj nov, iz finega trpcžuejja lil»ga, sivočrue Icrve, se proda. Naslov se izve t upravi «Jutra». 6010 Bukova di va .20 t na drobno in na debelo prodaja leMia družba «llnija», Ljubljana, Kralja i'etra trg 8 *eli izobražen, mlad Slovenec v l.juliljani z iineresantno gospodično, najraje t irnn-co^čiui, italijanščini ali prho hrvas-ciui. L)opiozl-Cko/, dvor les in š valniti strojev p c cen. F. BATJEL, LIUELJANA, Stari trg 28 Sprejem:-jo te t no n popravo xa em-»j'if»n < w ognjen« m poatkljanje dvok lesa, otročki voz,cm, itvami in razni tr«-i». 99/1 „TRI3UNA" ToTfltna dvok les in otrobih vozičkov, L'nbl;anr». K rlovtka centa 4 - Zvonarja u'tca t 153 delnic a K 720— Jadranske banke in 50 delnic & K 650— Zadružne gospodarske danke ugodno ar.prodaj. rnja»niW p i ALOM A COMI'ANY annni« a in reklamna U. z o. z. I.juldjaua, hongrejtit tri; it. 3 1. 4uua Josip Pogačnik krojaški molster v Radovljtol, na /.nama, ua se e preselil s svoom iii o v-a v sir..ko spadajoča dela uajtočiicj&e in se priporora gvu.un odjem I-eem /.a nadaljnjo nakIon;cuOst. 40kTt meiilirana, s posebnim vhod m, ▼ sredini mes a, - z roma v smeri proti jeznemu kolo dvoru se išče ia mirnega gospoda. Ponii ibe so takoj nasloviti ua po tni predal >-t 102, L ubl ana. Oli spreietnu ponudlie ee w>l a takoj ogleda iu se prosi, da se ista ne odda drujemu. 4i)».i Največja Izbira \im iic.i in rokavic pri tvrdki Liublj Mestni trg 10 m\ a. S E. SMrnl LiUS"an" Premog In = cement stalno na razpolago pri tvrdki H. Petrič, Ljubljana Dun js*3 cesta 33, skladišče ..BaltEa". 151 £ nsiane ^ pri „ HI 3. llnkoilc nasS. H. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. v ■ i vi v za tu m to ludi ki se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po zcatno znižanih cenah od preproste do najfinejše izpeljave pri tvrdki Mestni trg 23 (nasproti rotovžu) ' in sicer otroški.....od Din 25 — n prej <08» ženski moški 140 — hišni čevlji In gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah. Izreče, drofosso so! > vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RA^T, KRANJ ter kupuje najvišje poljske pridelke in slike gobe. 86, h^ša poleg Novega mesta. Pelzve se: Frane Ne !mer. Žabja va3. z znamko „ilLKO-modri kpizec" 98/i In !! najfinejše krem likerje !I |ana-Holizej. • | Vam prenovi in strokovno shrani preko zime s ob malenkostni pristojbini tvrdka 1 BOREC Ljubljano, Gospos^ts^ c. 19. Avtomobile kolese, motorje pnevmatiko vseh vrsi olje, bencin (e drage potrebSčiirc ima ledno i »logi F. Fioriančič h Liubliana. i, * • a :' iH ■ \n H cctiifa d®!e pisarna Jugosl. liveia (Narodni dom). trošarine dobavlja takoj u Mariborska j rafinerija | MARIBOR. J