•— Mt&EShti - ' N*j?e?ji tlorentki ▼ Združenih državah Vdja za leto ... $6.00 Z* pol leta.....$3.00 Za New York celo teto - $7.00 Za inozemitro celo leto $7.00 TBUSFOH: BARCLAY 6189 NO. 22. Š TE V ~ 22. List slovenskih delavcev V Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ii iii ie NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 26, 1929. — SOBOTA, 26. JANUARJA 1929. ___TELEFON; BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL račune. IZGNANI TR0CKI SE NAHAJA V SMRTNI NEVARNOSTI Zadnja poročila pravijo, da je hotel naščuvati Afga-nistance proti sovjetom, toda nakana se mu je izjalovila. — Pogodba med sovjetsko Rusijo in nemško državo. — Vse medsebojne spore bo reševala posebna komisija. • LONDON, Anglija, 25. jan. — Poročila, ki so dospela v Berlin iz Moskve, potrjujejo domnevo, da je življenje Leona Trockega v nevarnosti. Sovjetska vlada je sedaj baje razkrila svežo za roto pristašev Trockega. Jaroslavski, ki je načelnik centralnega kontrolnega komiteja komunistične stranke glavni inkvizitor, je izjavil na nekem sestanku, da se ne smejo boljševiki izogniti nobeni odredbi proti opoziciji. Soglasno z neko brzojavko so bila že izdana povelja proti pristašem Trockega. V ofieijelnem boljševiškein poročilu se glasi, da je bila razkrita tajna organizacija Trockega in da je bilo aretiranih 1 50 članov moskovske podružnice te organizacije. Načelnik sovjetov Stalin, ki je bil dal lani izgnati Trockega, se je podal takoj na delo. še predno se je zamogla zarota razviti, je bila v kali zatrta. Nekatera poročila pravijo, da je dospel Trocki do afganistanske meje, kier je skušal prevzeti poveljstvo nad afganistansko armado ter jo povesti proti Rusom. Tem poročilom pa v mcrodajnim krogom ne pripisujejo nobene važnosti. Stalin je zapretil s smrtjo vsakemu svojemu podaniku, ki bi imel kaj stika s pristaši Trockega ali njim samim. Sovjetska vlada domneva, da so večinoma vsi Trockijevi pristaši na varnem. MOSKVA, Rusija, 25. januarja. — V ruskem komisarjatu za zunanje zadeve je bila včeraj podpisana pogodba med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. V imenu Rusije je podpisal Litvinov, v imenu Nemčije pa poslanik von Dirksen. Pogodba določa, da je treba vse spore, ki bi se pojavili med obema državama, predložiti posebni komisiji, sestoječi iz dveh Nemcev in dveh Rusov. Komisija bi se redno sestala enkrat na leto, v slučaju potrebe pa večkrat. Tozadevna pogajanja so se že dolgo časa vršila ter so sedaj dospela do ugodnega zaključka. STABILNOST KITAJSKE VLADE JE BAJE JAKO DVOMLJIVA Raziskovalka in pisateljica dr, Annie Strong, dvomi o stabilnosti nove kitajske vlade. — Pravi, da ji pretita dve nevarnosti.—Pisateljica ni komuist-ka, dasi je bila dolgo v Moskvi. Dr. Annie I. Strong, raziskovalka in pisateljica, ki se je ravnokar vrnila iz Moskve, je skeptična glede uspeha nove kitajske vlade. Ona je nekaj časa tesno zasledovala razvoje z moskovskega vidika. — Predno bo mogla postati nova kitajska vlada stalna, — je rekla, — bo treba premagati dve veliki težkoči. 3 USMRČENI V SING SINGU Trije so bili usmrčeni v Sing Singu radi roparskega umora v Brook-lynu, kojega žrtev je bil policist. D. W. MORROW BO OSTAL NA SVOJEM MESTU V MEHIKI Morrow bo obdržal svojo službo ter ni nikak aspirant za kabinetno mesto. — Razkril je svoje načrte po konferenci s Hoover jem. — On vidi v Mehiki temeljni ključ k pan-ameriškemu položaju. Prva težkoča jo zadovoljiti vse različne generale in voditelje revolucije, ki zahtevajo svoj delež v pozicijah tako vlade kot trgovine. Druga težkoča pa bo dati kmečkim interesom boljši standard življenja. Rekla je, da so komunistični prineipiji, importirani iz Rusije ter uporaibl jeni od kmečkih voditeljev, izvojevali revolucijo. Neposredni ]hj -zmagi, katero so izvojevali komunistični principi, so ki. tajski voditelji napadli komunizem ter so sedaj odtočno proti njemu. — Dr. Strong je rekla, da ni komunis'tinja, čeprav |c> stanovala skoro ve« ta čas v Moskvi. Prišla je v New York, da se mudi pri svojem očetu, ki je zbolel za pljučnico. V torek bo odšla na Srednji za-pad, kjer bo imela več predavanj. Tekom svojega bivanja tukaj, se pogaja z nekim založnikom glede izdaje svoje knjige, naslovljene: Kitajski milijoni. Malo predno j>e prišla v Ameriko, je bila v Turkesianu ter je skušala priti v Afganistan, a je bila prisiljena vrniti s.'. SPREJEM JUNAŠKIH REŠEVALCEV Sprejem za kapitana G. Frieda bo danes. — Herojska posadka bo deležna oficijelnega sprejema mesta. Dachshund — bik. RICHMOND, Mo., 25. jan. — Bik, ki je last Shermana McXey I in tehta 750 funtov, je sicer po-polmoma normalen, a ima izvan-redno kratke noge. Žival je visoka le 32 i ne "v in sosedi so tja vsled tega pričeli klicati "dachshund". SING SING 25. januarja. — He's a e.op. (Jive him the works, — je rek«-l eden treh lačnih bau-ditov. predno so ustrelili policista "Williaana Kelly, v Brooklynu dne 31. januarja preteklega leta. W-eraj zvečer so bili vsi trije oblečeni v črno, za električni stol. — Jaz ne .zaslužim fepra, kar bom dobil. — jc rekel tri in dvaj- i set letni Izidor Helfant. — Nekateri sodniki v višjem sodišču. — jc izjavil devet na jst-letni Izrael Fischer, — so trdili, da bi zaslužil nadaljno priliko. I) reitzer je vrgel proč gorečo smodko. ko jc sedel na električni stol. — Fischer je tudi kadil smodko, ko je stopil v. smrtno ee-' Iico, a neki paznik mu jo je vzel iz roke. Eksekucija vseh treh je trajala le dvajset, minut. Oni in četrti mož, jvo imenu K rasne r. so ubili Kelleya v neki lekarni na Nostrand Ave., kamor! so prišli, da vprizore roparski napad. Krasner je postal državna ' priča ter je bil obsojen na dvajset let ječe. Predsednikov sin jako zaposlen. NEW HAVEN. Conn., 25. jan. John CooJidge občuti sedaj brzde svojega poklica. — Ali se nam ne moreš pridružiti v Miami? — je brzojavila njegova zaročenka, Miss Trumbull. — Niti najmanjše prilike nimam priti proč. Imam preveč dela. — je odgovoril predsednikov sin. 40 rešenih iz snežnega plaza. Najstarejša ladja. BELLE ISLE, Miami Beach, Fla., 25. jan. — Novo izvoljeni predsednik Hoover je počival včeraj zvečer pod varstvom patrule obrežne straže, zadovoljen, da je vse dobro v Mehiki. Vznemirjal se je bolj radi rib kot pa radi svojega kabineta. Dvright \Y. Morrow, poslanik v Mehiki, bo obdržal to mesto pod Hooerjevo administracijo in to dela novega predsednika še halj potolaženega. da bo vse dobro v Mehiki. Mr. Morrow se je posvetoval z izvoljenim predsednikom tukaj več kot dve uri včeraj zjutraj ter je pripovedoval časnikarskim -poročevalcem, da nima ničesar izjaviti in da bo takoj odpotoval v Washington, da se posvetuje z državnim tajnikom Kelloggom, predno bo odšel nazai v Mexico City dne 1. feruarja. Včerajšnja konferenca jo očistila pot za ves Hooverjev program glede nove preureditve državnega de^rtmenta ter diplomatic službe. Mr. -Morrow, ki je skočil s trdega polja financ v m»hi-sko poslaništvo brez mnogih kritik ter si prklobLl splošno odobravanje za svoje delo na tem najbolj težavnem mestu, je bU poklican za mesto državnega tajnika, a prejšnji partner .Morgana ima druge načrte, ki so 'bili odobreni včeraj. Sporazum med llooverjcm in Morrowom je skrajno zadovoljiv za oba glavna prizadeta. Novo izvoljeni predsednik je bolj natančen v svojih zahtevah glede poslaništva v .Mehiki kot glede kateregakoli drugega diplomatičnega mesta. Mr. Morrow, s svojo kratko. a uspešno karijero, pa ni le voljan, temveč tudi željan nadaljevati z javnim odobravanjem za seboj ter Hoovcrjevimi obljubami pred seboj. Hoover je komaj pričel s svojim delom dobre volje napram Juž-r-i Ameriki. Med Mehiko in skrajnim južnim koncem Amerike bo treba zasesti veliko število diplomatičnih mest, kojih namen bo prepričati Južne Amerikance. da se no smatra pozicij .javne slažbe v zapadni hemisferi za pokojnine za zaslužne jvolitikc, katerih ni mogoče i>ostaviti drugam. ZMRZLINA t V NEW Y0RKU MRS. SALUDES OPROŠČENA Madama Saludes, morilka svojega občudovalca, je bila izpuščena iz ječe ter deportirana. — Od svojega moža se bo ločila. Kozmetična sredxtva, železo za navijanje las in vroča voda so najbolj dragocene spremljevalke prostosti, vsaj za madamo Paulette Saludes, ki je bila po šestih letih izpuščena iz ječe ter se nahaja se daj na visokem morju, na poti proti domovini, Franciji. Obsojena je bila na dolgoletno ječo. ker j*1 ustrelila svojega občudovalca, nekega zavarovalnega agenta. Njena obsodba se je glasila od dvajsetih let do smrti, a bila je pomilošeena pod pogojem, da bo Bleda in žalostnih oči je nosila madama Saludes isto suknjo, v kateri je stopila v^ječo pred več kot šestimi leti. — V jetnišnici, — je rekla, — ni ničesar drugega kot mrzla voda za umivanje, nikakega "rouge" in drugih stvari, kar je hujše kot zapor sam. Madama Saludes bo odšla nazaj k svoji materi v Pariz. Njena mati ni še obveščena o njenem oproščen ju. Ona ne ve. kje se nahaja njen mož, a je pripravljena privoliti v njegovo ločitev od nje. Med onimi, ki so videli francosko deportiranko, je bil tudi pomožni korporacijski odvetnik Charles La Lanne. ki je načeloval peticiji 500 podpisov, s katerimi se je izpo-slovalo pomiloščenje od prejšnjega governerja Smitlia. De Rivera bo okreval. MADRID, Španska, 25. jan.— General Miguel Primo de Rivera. Re je izdatno izboljšal od lahkega takoj deportirana. Madama Salu-!napadla gripe, radi katere je modes je bila privedena semkaj v ral ostati v postelji, Zdravniki spremstvu iz Auburn jetnišnice ter so izjavili, da nima general nika-bila takoj stavljena na parnik ko mrzlice in da ni v mkaki ne-aa. 'varnosti. New York se pripravlja danes,! da pozdravi junaka. Ko bo dospe!, kapitan George Fried s parniki^n America na svoj hobokenski pier, bo deležen pozdrava, ki bo celo prekašal onega, pred tremi leti, ko je pripeljal nazaj rešeno posadko angleškega trampa Antinoe. Skoro prav tako veliko navdušenje kot za kapitana Frieda bo veljalo -brez dvoma prvemu častniku, Harry Manningu in osmim članom popadke italijanskega tovornega parnika Florida. Grover A. AVhalen namerava odLožiti za nekaj časa dolžnosti policijskega komisarja, obleči o-bleko oficijelnega pozdravitelja ter se odpeljati po zalivu, da pozdravi vrle može. To bo skrajno naporno za ka-kapitana Frieda, mogoče dossti bolj naporno kot. služba tekom treh -dni in noči, ko je trdovratno vozil svojo ladjo v težkem morju ter nasprotnem vetru, da najde "Florido", ki se je potapljala. On tudi ve, kaj pomenja new-vorški oficijelni sprjem. Brzrojavno je sporočil svoji družbi, da bo najbrž -dospel v Ambrose kanal krog ene ure popoldne, vsled Česar bo ob doku v Ho-bokenu krog četrte ure popoldne. RITHiMPESTA, Madžarska, LONDON. Anglija, 25. jan. — 25. januarja. — Štirideset potni-i Mogoče najstarejša ladja, kar jih nikov, pokopanih pod snegom, ko : plove, je Success, trijadrnica, je bil neki romunski potniški j zgrajena v Burmi leta 1700. Od-vlak zajet od plaza, je hilo reše-j vedli jo bodo v Avstralijo, kjer bo nih, kot se je sporočilo včeraj. i predstavljala plavajoč muzej, spo-Nesreea se je pripetila na pro- 1 min na dni. ko so prevažali kaz-gi med Tnrnoniaugurele in. Lita. njenee v Avstralijo. KNJIŽNICA ZA MORNARJE Najhujša zmrzlina v letih je ovirala prometne črte. — Subway, "L" in cestne kare so vozile z zamudo dvajsetih minut, radi leda na tračnicah. Tranzitne črte so bile prekinjene, prieit-aniški promet je bil oviran, avtomobili in pešci so brli resno prizadeti vsled viharja, o katerem se je gladilo, da je bil najhujši v številnih letih. Dva pešcu sta bila poškodovana. Največ je težkoče je doživela B. M. T. družba, koje črte na Brighton Beach, Culver Line in West End so bile zakasnjene zju-jhaj. na višku rush prometa vsled dežja, ki je pokril tračnice in cesto s tenko odejo ledu. Interborough družba je sporočila. da poslujejo subway črte na normalen način, čeprav ,sr> potni-kiki na L in podzemski železnici v števikiili slučajih prišli prepozno na svoja mesta. I)ež, ki je zmrznil med podari jem. j« neizmerno oviral potniški in avtomobilski promet. Dasiravno ni bila ferrv-služba resno ovirana, so kapitani vozili le s skrajno previdnostjo. Kljpb dežju je bila vidljivost dobra in nLkakih ne^re*"' se ni sporočilo. ADVERTISE in GLAS NARODA Kralj odšel k bolni ženi. (STOCKHOLM, Švedska, 25. januarja — Švedski kralj Gustav je odpotoval danes v Kim. kjer leži bolna švedska kraljica 'na vseh ameriških trgovskih ladjah nameravajo ustanoviti neka do Ittlurv MILLU, WASH D-C. Victoria. Pojmeje 'bo odišel kralj na Rivi j aro e tednov. brodelna družba ter je v ta namen razpostavila po raznih mestih nabiralnike kot ga vidite na sliki. Poleg nabiralnika je fotografirana predsednikova žena, ko daruje knjigo. :4gl iS .■> ...v.iS:' " DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 $ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,600 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Lir 100 200 300 600 1000 $ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam spor arum ete glede načina nakazila. izplačila po posti so redno izvršena v dveh do treh tsdnilf "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER "ZA, PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, NEW JOEK, N, X« Telephone: Barclay 0380 »f i r GLAS NAPODA, 2£. JAN. 1929 - GLAS NARODA (BLOVENB DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser, President Loaifl Benedik, jTfMinftfr Dopisi. Kamen Vrh, Slovenija. Dobil s»em pismo Sakser State i Bank, v katerem mi sporočajo, da so povišali obresti. Sedaj je bilo pa 4c/c, pa tc so zvišali na 4l/>%-raj -se zali valju jeni in hočem hraniti v t* j .banki, dokler bom imel le ka'k dolar. Saj tu v Jugoslaviji j« dosti bank. ali jaz imam največje zaupanje le v Sakser _____jState Bank. ki je res najboljša in Issued Every Day Except Sundays and Holidays._____Jnajbdlj hitro posluje, bodisi za Za Neto~York m celo leto _$7^>]l>Oiovanje ali pošilja t vc deuarja v Za pol leta _______________________$3.30{domovino. Jaz pri tej priliki pi- of business of the corporation and addresses of above officers: Cortlandt St, Rorongh of Manhattan, New York City, N. Y. O L A 8 NARODA" (Voice of the People) Zet cela leto velja Ust ta Ameriko in Kanado .....................$6.00 Za pol leta ______........___________... ...%3.00 Za Mri leta.................... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvtemsi nedelj m praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti bc ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nsm tudi prejSnjo bivaliice naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Za inozemstvo za celo leto „$7.00$*™ za $300- in prepričan, da Za pol leta __________________$3.50 tako hitro dobil kot. od nobene druge banke. Cenjeni mi prijatelji in znanci v Ameriki, vsem priporočam le omenjeno -banko, in ne bo Vam nikdar žal. Odkar sem jaz ž njo v stiku, sem jako zadovoljen. Istotako boste tudi vi. Svoji k svojim! Ka>r se 'tiče naiše Slovenije, okolice Novega mesta in Trške gore, smo dobili prvi sneg na Novega leta dau, kar se pa tiče našega dolenjskega cvička nima letos cene. Pravijo ,da je kisel. No. zato se imenuje cviček. Gostilničarji ----J ga nam .plačujejo po 5 do 6 Din., Dasi s<* ni novoizvoljeni predsednik Hoover dosedaj.in ga prodajajo po 12 in 14 Din. nikdaj jasno izrazil, katere može bo izbral za pomoč- bi ^ » J . I te nase nove države Jug"oslavije, nike tekom svoje administracije, se precej vztrajno v zdi-j pa mi ^ ne dopu^a DrugR. kaj žnjejo govorice, da je namenjeno sedanjemu ameriškemu " MOLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189. MOŽJE V HOOVERJEVEM KABINETU poslaniku v Mehiki, D. M.. Morrowu, precej važno mesto. <\» mu bo poveril Hoover službo v svojem kabinetu, mu ne b<» dal drugega urada kot urad državnega tajnika. Sedanji državni tajnik Frank Kellogg je namreč že objavil, da bo dne 4. marca odstopil. V Miami Beach, Fla., kjer se mudi novoizvoljeni predsednik na počitnicah, je bil te dni tudi Morrow ter sta se dolgo posvetovala. Niti prvi, niti drugi nista objavila ničesar o tem pogovoru, toda od strani se sliši, da bo Morrow najbrž ostal še v Mehiki kot ameriški poslanik že vsaj v začetku nove administracije tor da ne bo prevzel nobenega mesta v novem kabinetu. Poročila, da je ta ali oni določen za to ali ono mesto, temelje seveda samo na domnevanjih politikov, ki večkrat namenoma imenujejo svoje ime, v liadi. da bi pripravili bodočega predsednika h kaki izjavi, da bi se že vsaj vedelo, odkod veter veje, Toda vsi tozadevni poskusi so se dosedaj izjalovili. in izkušeni politiki javno priznavajo, da s tako trdovratnim državnikom kot je Hooverr doslej še niso imeli o-pravka. Navsezadnje je umevno, zakaj se je ime Dwight Morrowa tako vztrajno imenovalo v zvezi s službo ameriškega državnega tajnika. Državni department je v Ameriki isto kot so v drugih državah ministrstva z;i zunanje zadeve. Malokateri Auierikanec pozna inozemstvo tako dobro ko ga pozna novoizvoljeni predsednik Hoover. Prepotoval je ves svet, vsepovsod je bil zaposlen kot inženir ter natančno pozna gospodarske, soeijalne in politične razmere skoro po vseh deželah. Ko je bil po vojni v Evropi administrator za prehrano, si je to svoje znanje še poglobil. Ko j po svoji izvolitvi je prepotoval Centralno in Južno Ameriko. Rečeno je bilo, da zastran razvedrila, v resnici je pa potoval zato,- da se temeljitejše seznani z razmerami na našem kontinentu To potovanje je bilo nekako poslanstvo dobre volje. < e je odgovarjalo svojemu prvotnemu cilju in namenu, je seveda drugo vprašanje. Kratkomalo, Hoover je prišel do zaključka, da je v njegovem kabinetu najvažnejše mesto državnega tajnika. Nedvomno mu ime Dwighta Morrowa v tem pogledu jako prija. Potoni takta, razumevanja, popuščanja in sprave j^ končal med Mehiko in Združenimi državami spor, ki je večkrat dajal povod resnim bojaznim. Svojo nalogo je povsem drugače tolmačil kot so jo njegovi predniki, ki so prezirljivo zrli na Mehikance ter v vzbujali napačne pojme o Stricu Samu. Kar je dosegel Morrow v Mehiki potom takta in pre-losti, je smatrati za največji uspeh ameriške zunanje Zato je le malo verjetno, da bi pozval Hoover Mor-Mehike, ker bi mu ne mogel dobiti primernega veti I Kamen Martin Blažje, Vrh pri Novem Slovenija. mestu. vodja mlekarne, Josip Telič ter .Jernej Baraga sta pa šotVrja. Še en Slovenec je, po imenu Vili Zebre iz Ljubljane, ki pa ima sam •>voje posestvo. To so vsi Slovenci, kolikor >>eni jih dobil na celem potovanju iz Argentine do tu. Več je naseljenih po teh deželah bratov Hrvatov. Pripomniti moram, da sem tukaj jaz gost .za časa mojega bivanja tudi pri zelo gostoljubnih Amerikancih. Posebno se zanima gor*pa McCann .za moje potovanje/ Oiia jo predsednica tukaj šnjeg-a Arner. Ženskega Društva. Danes sem bil tudi pri gener. konzulu Združenih držav, kjer sem dobil brez najmanjših nepri-Irk vizum za moje nadaljno potovanje in za vstop v Združene države. Moram reči, da sem večkrat obupa val, nevedoe. ali naprej ali nazaj, ter si predstavljal, kako :slab konec bom naredil na tem mojem potovanju. Toda zmagala je energija, in prišel sem srečno na trdna tla. Mislim, da mi bo od tu naprej samo še inai sprehod. Vam in vsem čitateljem Vašega cenjenega lista pošiljam iskrene pozdrave. Mirko Vehovec. Novice iz Slovenije. Lep uspeh Majdičeve elektrarne. |šice, občina Pofšnik. 7. jan. okoli Te dni so dogotovili električni 7. zjutraj je odšel kakor običajno daljnovod Kranj—Medvode, po i na delo na po>*tajo Sava. V Keii- ka ter ena bo obdajala tukajšnja elektrarna Maj die Vinko & nasledniki električno moč v Medvode tamkajšnji industriji in občini. Instalacijska dela daljnovoda, ki meri okrog 14 km in ima 35,000 voltov napetosfti. so trajala več mesecev. Večja tehnična zapreka je bila pripremostitvi savske o-žine med Gaštaijeni iu elektrarno na levem bregu Save. Pri državnem mostu .so postavili 32 m vi-sok železen nosilec, ki je oddaljen od drifrega na Kalvari-ji 280 m. Z dograditvijo daljnovoda je storjen velik korak k o-mogočenju elketrifikaeije na sorskem polju Ln inedvodski okolici. Trag edija mladega para v Mariboru. 8. januarja sta si prostovoljno končala življenje v sobi nekega mariborskega hotela natakar Kari Lukač in Ana Žužej, lepo. komaj 20 let staro, dekle, ki je'bilo v službi pri neki iitarLljon&i družini. Lukač je rodom iz Zagorja in je zadnji čas služboval v Celju. V sobot* 5. jan. >>e je pripeljal v Maribor in isti dan je zapustila svojo službo tudi Ana. ne da bi se ]K>slovila od svojega delodajalca. Xajeia sta v hotelu sobo in se vpisala v tuj>ko knjigo kot za- S pota. Te dni r>e je vršil na Virginia, Minn., koncert mladega .slovenskega vijolinis'ta Xikolaja Frjanika. Koncert je bil v šolskem avditoriju. Udeležilo se iga je veliko število oseb z UiLberta. (kjer je bil njegov prejšnji dom). Ilibbing-a in od drugod. Xa Gilbert, Minn, je bila Miss Marv Komotar 'cheerleader' tamošnje visoke šole. Rojaku F rja ni ku in Miss Ko-j v nje?ovi bližinL xieta prostovoljno v Brothers. ki briljira v en: največ- , , ■ ^ , , . smrt. ker nista nnela denaria, da jih broadwayskih predstav v tem K- , -- . ] + 4 < a ■ i . | bi se poročila m skujmo uživala pra\i. |družinsko srečo. 7. jan. popoldne je letu. "Animal Crackers' "Ho«*'1 gospod, ki je ravnokar' - T , - , - • . * ^ Litka-c naznanil sobarici, da bo Brooklyn, N. Y. Pri prvi mesčni seji 17. januarje je sklenil odbor Slovenskega Doma, da priredi na pustno sobo- i zakašljal, stopiti k blagajni.... po zavojček Old Golds?" "Teh besed nisem seveda nikdar z odra povedal, toda z vso uljud-nostjo bi rad nudil to jx>moč ubogemu revežu, kojega kašelj prekini ja . predstavo ter n«> dovoli onim e zabavali. "Pred letom ali tako nekako so izdelovalci Old Gold objavljali o glase glede motljivega p liščih. Kot igralec sem bil hvale žen za te oglase.* Šp bolj sem pa ea, /A' pins1«. .\zabite ! yabile naj informaci- na ta večer. Prostora bo dovolj za jki uaJ kot "ekaka "prva vsakega. I^epa domača godba. Zaiponiorijate-1 H) strežb o bo skrbel odbor. i1-^111 "gledališkim kreh&čem". Sklenjeno je bilo tudi. da se' "I>0 m°jeni mnenju je pre- vrši prva igra sredi ]>osta, 3. ali 10. marca 1929. in «bo ''Danica" igrala. Natančen program bo še objavljen. Odbor. Mexico City, Mehika. Cenjeno uredništvo: Vase cenjene pismo z dne 4. januarja 1929 sprejel. ter Vam uljudno sporočam, da sem rojakinji Man-koe takoj odgovoril na njeno vprašanje glede "tovariša Franca Vidergarja, o kojega stanju čakam sporočila iz bolnice. Xa moje veliko veselje sem dobil v tem mestu nekaj Slovencev, ter tudi par Dalmatineev. vseh je komajj 10 |k> številu. Slovenci (4) so ujslužbeni na velikem posestvu Amerikanca McCanna, kjer je že osem let administrator naš rojak g. Frane Hvala. Ostali po imenu Ivan Petrič. doma od Rakeka^ je prečba prva in uaboljša pomoč. Taka prepreeba kot jo la kaja Old Golds. Rezek tobak vznemirja grlo ter povzroča kašelj. Old Gold pa pomirijo grlo ter odstranijo vzrok "ščegetanja". Zakaj ni kašlja v celi kari? Old Golds so delane iz srvno-lista.st.egH tobaka, najjnelikejšega in najbolj svilnatega, kar ga raste.... tobak se stara dve leti. da je uležan kot vino.... "pregret" je šestkrat, fla se mu omili okus. Ni čuda. eo Old Golds pomirijo grlo in istotako zadoščajo okusu. Pojejte čokolado.... nažigite Old Gold.... in učivajte oboje. Uglasite radio za Old Gold Paul Whitman uro! Panl Whitman, kralj jazza. bo s svojim popolnim orkestrom hroadcastal Old Gold uro. začenši dne 5. februarja od 9. do 10. zvečer, vzhodni stalni čas, preko vsega omrežja Columbia Broadcasting Systema. zvečer odpotoval s svojo ženo in da bo torej soba zopet na razpolago. Zgodaj je naročil večerjo za" oba. potem pa Lukača in Ane Žnžejeve ni bilo več na spregled. Zvečer okoli 18. je prišlo v hotel več gostov, ki so vprašali po sobah. Tedaj se je sobarica domislila. da utegne biti soba. fci rita jo imela Lmkač in njegova družica, že prosta. Xa svoje veliko za- sobe prta in na ponovno trkanje se ni nihče oglasil. Vrata sobe »o takoj nato s silo odprli in vsem navzočim se je itdil strašen prizor. Na divanu sta ležala prestreljenih "glav Lukač in njegova ljubica. pOleg njiju je ležal samokres. Na mizi se je nahajalo poslovilno pismo, ki ga je bil napiisal Lukač v slovo svoji materi v Zagorju, poleg pisma }>a je ležala skromna posetniea na kateri se je Ana z nekoliko vrsticami jvoslovila od svojega delodajalca. Trupli obeli nesrečnih mladih zaljubljencev wta 'bili prepeljani v mrtvašnico. Trpka drama je med ma rubor- j kali se je prepeljal s čolnom če2 Savo in krenil nato po železniškem tiru proti postaji. Ko je imel že dobršen del poti za seboj, mu je" pri vozil nasproti vlak, ki se mu je JRenko umakml na drugi tir, pa 'katerem pa je Istočasno pri-vozil vlak iz narsproine smeri. Lokomotiva je nesrečnega zidarskega mojstra zgrabila in ga vrgla ob železno ograjo, kjer je obležal v mlaki krvi s smrtnonevarnimi fxrško do 15 let. Pokojnik je bil najboljši prijatelj Uepo\ža, ki se je pred kratkim .smrtno pouesre«*'! na litijski postaji. l>ila sta pristojna v občino Polšušk. oba stri verhio ^icu-pa j hodija v službo ter »<" a *11 ■> 1 i kmalu drug za drugim odški v večnost. Neznan tat ukradel vola. V < i o 111 i vasi je ukradel neznan ^tat posestniei Miei llrovatovi vola. .nad ti()0 kg težkega, in ga oil-peljal po cesti proti Ratežu. Novomeški orožniki so zasledovali sledove do Rateža. kjer so sledovi prenehali. Xaslednjegn dne >e je napotil na poizvedovanje orožni-ški podnarednik Gregorinčič in izvedel, da je bji pred dnevi prodan neki vol z Škocjanu. Obiskal je kupca in dognal, du mu je vola prodal .posestnik K. i/. Sniole-nje vasi. (iregorinčič se je takoj podal v njo vas k K., kjer je izve- od Peter Zgaga ■ > VABI L 0 ni ■ v ^^ n v: £ a priredi V NEDELJO. DNE 27. JANUARJA 1929 v SOKOL DVORANI 420 E, 71 Street New York City Vstopnina 75 eentov. Garderoba 25 centov. Igra izborna godba "Enzian" NAGRADE ZA NAJBOLJŠE KOSTUME Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor. — Smo!- njo vas le K de!, da je K. kupil lega vola od nekega Hrvata. Kakor je videti, bo Ilrovatova prišla do svojega vola. dočini ho za neznanim Hrvatom, ki je ukradel vola. uvedeno zasledovanje. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J. L. P. F. 0. — Znesek •>:.<>() sjn-ejeli. naročnina plačana df> 31. julija 192!*. Uprava lista. KDO IZMED ROJAKOV ŽELI TRI TISOČ DOLAR-JEV naložiti, ki bodo letno donašali do 30% obresti, naj pride v stari kraj. kjer je krasni vinograd naprodaj. Podrobn«^sti da: — Frank Pri kozarcu vina sta vzbujala rojaka spomine na minulo poletje. — Sam ne vem. kuj je z mojo zeno. — *je rekel prvi. — Po%laI sem jo na počitniee. se-t tednov je bila tam. vsak te*ič ne rečem, saj je dobra ženica, a vendar, vendar Taka malomarnost. — Z mojo je bilo predlanskim istotako, pa sem jo hitro odvadil. Dvakrat sem ji pir>al — nič em namreč pozabil priložiti. Postaren. T(»da še vedno živa-ien stric je z naslado opazoval •v;> jo osemnajst letno nečakinjo, einckal z jiEikoui iu se prijemal za glavo reki '-: — Moj Dog, nj(»j lioir. to ]>a ste ženske damlanaš-n.ti! Kako >e nosite! Kako oblatite! Nobene sramežljivosti! K«, sem bi jaz mlad. je vsaka mlada leklica 'zardela, če ji je moški kako rc<* povedal. Dandanes.' Dandanes pa ne xardi. za vraga ne. Nečakinja jra je ljubko jx^k-dala in še bolj l.pibko vprašida : — Stric, kaj Nte pa v tistih časih pripovedovali dekletom, tla so zaivlevale! Zanimivo je poslušati rojake, ko m-odrujejo pri kozarcu vina. Zadnjič s,- jr bil e Etna v Italiji. l'a h- vsaj ni Mussolini izdal kakega toziidevnejra |»oveljaMožak >i uamrtv marsikaj urzm> iu je v>e*ra izmožen. To je vsakdanja. U>da zanimiva zgodba: — L Wt-rner .-»t- je pred le-ti preselil iz NVmV-ij'' v Ameriko. Svoj dom jt- ustanovil v lin It i-rnore, M d. Nt-k" subon-. bilo je leia li>"J4. i«* sel \ brivnfeo ter ponižno čuka!. kdaj bo prišel na vrsto. Brivniee so pa menda ]>o vsem svetu nekaka centrala za eeuče in klepeta nje. Beseda je dala be.st'do, in ker so bas o prohtbiciji razpravljali, je izrazil Werner željo, tla bi rad doeaJkal dan, ko bi bi! v vsaki ameriški hiši žganjekifh. Slišal ga je neki navdušen zagovornik prohrbi^ije t^r ga vzel na piko. Te dni je profil Werner za ameriško državljanstvo. Sodnik je pa že imel ovadbo v rokah. Xa podlagi one izjave mu je bilo državljanstvo zanikano. Tako se mkV svet. Werner -sicer ni dobil ameriškega državljanstva, dočakal je pa dobo, ko je v vsaki ameriški Ki-ši žganjekuh. če je katera hSa slučajno brez njega, so pa r drugi hiši dva ali ti ije. Ivan Albreht: JERNEJEVA ZGODBA "Jernej." \ "Ko bi ga spravili k nam "Andrej," se zavzamem, "od pravi narednik. "Mogoče je še kod pa ti?" (živ in bi kaj prida izvedeli od nje- Ob spet: !ga." "Daj mi roko, Jernej, pa nikar j Zadaj, pri stotniji se že baha nie ne zameri." jmlečnozob kadet: "Pa smo ga! Ko mu hočem dati roko, se Eden je spet manj." "Dajlf. fctric povejte," *>em dejal sosedu Jerneju, ko jo prišel k nam; "kako je bilo takrat na Primorskem !'' Hosed Jernej je bil čisto sam v svoji bajti in je za vsak pravnik prihajal k nam, da se otrese samote. Čeprav sem poznal ono čudno j zgrozim. Iz čela mu lije kri in j zgodbo, s'1 mi j«' vendar zahotelo.'se črno lepi po levem očesu, po li-(ti laškemu ranjencu. da bi jo slišal še enkrat. V svoji trpki preprostosti me Je vselej pre.su n i la, da mi je šel kar mraz TfK) kosteh, ko sem jo poslušal. Sosed Jernej je \zdihnil. me ka-pasto poghnlal in si natlačil pipo, su ter v.se doli za vrat. pn-jrovoril. Nažgal .si je pipo in zamolklo povzel: Eskimi žive na Gronlandiji, na ne rodi otrok, zakon razveljavijo, skrajnem eeveru Amerike in na Žene rode po 2—3 otroke, redko bilinjih otokih. Ta narod je ma- več; umrljivost med otroci je ze-loštevilen in majhen po svoji po- lo velika. ,, stavi. Povprečna višina žeru>k ne j Od 14. leta dalje mora deklica znaša poldrugi meter. Oljnata pomagati materi pri gospodinjsvu. mastna koža je rdečkasto rjave ali Kmalu jo poročijo; nato živi pri rumeno zagorele barve. Lične ko-,stariših svojega moža, dokler s© sti so razvite, čeljusti močne, raz-'živi. Z dvajsetim letom začne te-dalja med očesnimi odprtinami in £a njenega trpljenja, delo in med obrvmi je velika. Oči in lič-jtrud. N> samo gospodinjstvo, tune kosti jih približujejo bolj mon- di gradnja hiše je njeno delo. Mož goLskemu nego indijskemu pleme-'pripravi samo gradivo. Celo uje-nu- ! te živali mora razkosati ona. Za Temne, toda ne črne oči leže njenega moža bi bila sramota, če globoko. Očesna odprtina med hi sam izvelekel ubitega morskega trepalnicami je ozka in kratka.1 ])Sa \z vocie, ko ga je privlekel do Ustnice so debele, spodnja ustni-j brega. ca je debelejša kot zgornja. j Amundsen opisuje življenje in Debela, polna lica so pri otrocih ne male roke ,e pblje,«, Nekaj žaškrta v moji bližini, bliže sem bil obvezovališču, tem' očmi je malo. Ti so najbrže me- ],rez prestanka. Ljubezen jih red- Viši- v gori se sproži kamen in od- bolj neprijetno mi je bilo pri sr-Ictavaje drči navzdol. "Narednik tu.... Nazadnje pridem do kaver- Išani potomci starih Normanov ali ko žene v zaiion. Ženske se poro j Dancev, ki se pa v vsem ostalem ker s0 .stariši tako hoteli, mo- prav nič ne ločijo od Eskimov. dobe pa "Oh. ttet.va hožir*a ne ^isabim !pre >regledovat straže." si mis- ne, kjer je stoloval naš sanitetni iw Zi^u^o I*5 pa* da dobij° d,'lavno moC' v dO ,mr.i. pa da tudi učakan Me- i Um. "To je sreča, da sem se zbu-'praporščak. V medlo razsvetljeni' ^ \n n0ge S.° !". "J^Tilj-^110' XjeD0 *tall*V ^ -- le koza ie na rokah in nogah ter i ™vlnh?m stališču imrežene ži-dil." Toda kamen se umiri v do- luknji se je bilo zbralo že več ca- _ '' , . . r, , * , , la p^onno smijsui uprezene zi . , . . ,, . M . ,„ . .. , na obrazu debela m ra^kava. meu- Tini. a k meni m nikogar. Ko so- stnikov m podčastnikov. Kdo' . . _ . ' „„ . tem ko je na vsem ostalem telesu va pazim v noc. Kar se mi zaz- ga pa je? slisim praporščakov| . „ . , , ,, t . ,r . ,, i gladka in volna, di, da se nekaj giblje spoaaj pred glas. Jernej Magajna. pove," e .jn ^^ žene R>ki. menoj. Previdno op režnjem izza mlad poročnik. "Imenitno ga jej^ ^ y ^ mer] vendari; skale. Svit laškega žarometa ob- pogodil," pravi spet prvi, "pol sine senco, ki zdajci obstane. "La- ure, pa bo vse v kraju." ski alpinec." se zdrznem. Svit ža-! Tedaj opazijo mene. "0, Jer- rorneta .>e sunkoma premakne j>ro- nej?! — Bravo. Magajna!" slišim ti desni, a pod menoj spet začne odobravanje z vseh strani. "M?lo hreščati kamenje. "Zavratno ho- srebrno je zaslužil," meni mladi čeio napasti," me spreleti. "Mi- poročnik. , , .„...., . J 1 'no pobarvani skornji so iz koz|na h^tu, v kateri čepi s iiag kot črvi avi Amund zela otroka iz , . "11* i .>i ucucjv aunuiaiu ivairu- Ievem očesu in licu, vse doh pod ... .. , v _ • , . ; . , co. Deklice nosijo rdeee. poroee- vrat. Ko gledam m gledam ta . x . . . . ° . ne zene zelene trakove v lasen, pred smrtjo ostrmeli obraz, mi za- _ , . . 1 . ,., - , Opomniti moramo, da ]e ta oble- ?omazi po udih. Noge nu kleca- . ka polna tolsce in da tudi lis! ni 10 v kolenih in zdajci je vse tenmc . ....... v ... J . . malo v nji, ki lili ženske lovijo m okoli mene. Le to vem. da lezi tu/.alemovo starost! Leta 1916. je bilo, ua Bombonu, tam nad Iiov-eem. Lepa jasna in ostro mrzla lioč, dfi je kar rezalo. V dve gube zvit in v plašč zavit čepim na straži in zadremijem. Je bilo hudo listi čas. Zeblo ua> je in tudi stradali smo že tako po malem. Bojev tam res da ni bilo skoraj nič. ali zato je bilo drugega dela tem več. Katerikrat j«' tudi počilo n marsikoga po.valo na oni svet. Na sveti večer tega leta torej čepim na straži in sjadreni-ljein. Čepel som za veliko skalo na ravnici stopničastega pobočja, Mahoma zagledam v sanjah brata. Andreja, tistega, ki se je bil •nil pa trdi Amundsen, da se med deklicami na A laski tu tam lepotice. Njih obleka je prava posebnost. I One nosijo iz kož morskih psov na- j dokler otrok ne dopolni rejene hlače, tudi rdeče ali rume-,|et jn ge nosi niati v neki vine. Ona je orodje brez vsa&e volje, mož je sme pro*lati ali za menjati, kadar hoče. in to tudi >tori. ako se mu le prilika ponudi in se mu ravno zdi vredno. Mož ukazuje, žena uboga bre-z vsakega ugovora. Vendar je družinsko življenje tega ljudstva še nekam srečno. dveh Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar x» kak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago, J« mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se Je, da so defaa odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in Je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki Jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-a na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem sJufajo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. V. "Stoj!" Spodaj je za trenutek mir. a p, -nu v Čedad. izza izbruha ^ mi m[yet zazdi da vojne nisem imel ni kakega gla.-ai o njem. I milo gleda m i oride in me ta ko in jem. kako ronoče kamenje. "Stoj!" siknem še enkrat. Pred mano zopert mii^ vendar ----■* j ne dolgo. Čedalje bliže, više k Proti zapeki in slabemu teku meni prihaja, se mi zdi. do jed' ! "Stoj!" zadrhtim še zadnjič in skoro nehote sprožim. "Sveta Marija," jekne spodaj. J' -n »■< kot r>*i u-avi« i k". Rta up« hJH ilaj naj koj i7.U d. i jed! vanj* i b-.HSanj trn. prebava in pomanjkanje u ka d«i navadno p'»vzrir!Otin> IlEgTjbo IrdllfKH , •. ■ -r i __ , , ...... jZ,Tl,iM muei in t«-žp. t.- »biti človeka, me je pretrese m me v^m. vu*H-T«n.>. ki bu ta- i^oua. Da laški vojak v slo- i-il zdravja. Izboljša tel; _ • p- niapa prebavi in ureja deio- veixskem jeziku zakliče na pomoč! lodca, kar povzroči sptoSim iz- ' Mr i^^eTt^smttir'T-niiaun. Mo. jo' K<> odjekne strel, se priplazi na- trpe! na i« todr-nem neredu «>n pravi:— rednik "Tn* l xnom( in <"e vi trpite na kateri , , ,,. ^ . M i-,>!»-£?.i tedaj t:e .-ii.^ajte poskusi- 1,1 obsvetli nas žaromet tisti pro-11 ' . ' , pr' Ujrt s" v vs, h ,rK,>- štor. Na sivem kamenin leži tru- V I I.ill X 7.>!r;i V 111, St.; ee Ka 11!. ca VRHI _ l.i liko Ir^-.-v. pr-skrbi .,«1 ^Oapateija i plo laškega alpillCa. < Adv.) a >» Jaz. gospotl narednik. Laha Nato povem, kako in kaj. Kma- *dra vil! pred menoj v objemu .smrti drej moj brat. — An- pobijajo med zobmi kot opiee. kar med drugim raziskovalec kakor Kadar je | prK-a mru uiugirn/ ... „ v . i Nansen. Sploh so moški Sosed Jernei utihne. V ocen se v ' , . i ženske zelo umazani, mu zableste solze m pipa mu zdrk-j. .. . . . x r zena doma v svoji topli zimski no- ne ;z ro«v. ^ 'Či. ki .se nahaja pod zemljo, .se ^le- Tak te ie prišel , se obuskat, v , - , , ■ i i t i '. !.„,, ,.. če skora.] docela in olxli-zi le krat- preden si ga ubil. vzdihne &tara' , . ^ c ^ke hlacice na sebi. f 1a" . , , .i Zapadni Eskimi so glede nrav- Jernej molči. Ivakor da vidu . ^ . , , . . . inosti preeeje nataneni, posebno rajnega pred seboj, izgubljeno str-1 . . _ mi n e"ov o led r 'Se ■ C ^ ^e " i-in klice so tam zelo redke. Pač pa Vsi smo kakor okameneli, dokler 1 nas ne vzdramijo zvonovi, ki vabijo k polnočniei. Drug za drugim odhajamo proti cerkvi. Pred mano stopa Jernej Magajna. Korak njegov je težak in globoko se sklanja med hojo, kakor da nosi težke nevidno breme.... KAPITALIZACIJA OBRESTI PO S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —H * "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4^%. K vlogam .se bo pripisalo sedaj %% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obrest i. Za. primer navajamo ohrestovanje vloge od $100. vidi naraščanje vloge po 4% in po 4M>% obresti: oa se vloženo vloga z obrestmi v i 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— 4%% $100.— $124.78, 3 55.71, 194.32, 221.99. $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4M>% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se ma obrestuje vloga po 4V2%. Povišani dohodek za'denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicija^va za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira A>ve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. H \ -j . s ;.vBL SAKSER STATE BA1 82 Cortlandt Stroet J" Knr York, N. T. Fašizem mora biti šola za poštenost in požrtovalnost za vse, ne pa igrišče za akrobatične skoke ali hodnik, ki vodi do komodnih si-nekur in motnih špekulacij. To razlaga fašistom v Gorici njihov tajnik Caecese, o katerem je bilo dobro znano, da ni prišel v Gorico samo zbog ljubezni do fašizma, marveč z jasnim namenom, da po hrbtih goriških fašistov zleze kvišku do komodnega položaja, kakor so ga dosegli že številni fašistični pokrajinski tajniki. KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 27. jan. Denver, Colo. 3. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Re-?rve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. KDO KAJ VE o moji sestri ANA HOČEVAR, rojena pred 42 leti na Studencu pri Sevnici, okraj Krško. Pred 16. leti je živela v Clevelandu in se potem preselila v Boston, kjer je foaje poročena. Če kdo kaj v o njej, naj mi poroča ali naj se pa sama ?>glasi svoji sestri: — Bozalija Hočevar, poročena Zapornik, .Studenec, Ig 6, pri Ljubljani, je življenje med poročenimi ljudmi precej razbrzdano. V.si ostali Eskimi pa so nagnjeni k nenrav-neniu življenju; slučaji, v katerih ima žena več mož. ufcjo redki; tudi je spolno razmerje med najbližjimi sorodniki, celo med htariši in otroci, močno razširjeno. Življenje žene je pri Eskimih dokaj trdo. akotudi dela mož lepo z njo. Eskim v ljubezni svoje žene ne poljublja kakor mi kulti virani Evropei, ampak si oba za ljubljenca mesto poljuba nežno podrgneta nos ob nos. Slnogoženstvo je sicer dovoljeno. a nima kdo zlepa več kot dve ženi. Zakon je spočetka sklenjen na poskušnjo. Če je mož z ženo j katero nezadovoljen, posebno če mu tal tople vreče in ga držala več minut dolgo či*to nagega na mrazu petdeset stopinj poti ničlo. Mislil bi kdo, da je to pač malo preveč za tako nežno stvarico, a mu niti uaj-manje ni škodovalo. Pivynoza. Smrt, ki nam je vedno za petami. Dunajski elektropatolog prof.'nobene rane — to zlasti pri onih, doktor Jellinek je dokazal že pred ki jih je zadala Ntrela. Mnoge elek-leti. da je "električna >mrt'? samo trični tok sežge; v gori omenjeni navidezna smrt. . zavod na Dunaju *o pripeljali pa- eijente z raztopljenimi (ne sežganimi!) lasmi, v,drugih slučajih so jim lasje in brade osivele. Zdravljenje električnih nezgod j f danes izvirna dunajska spec i-jjaliteta. Baš prof. Jellinek si ;e .|>ridobil na tem polju nevenljivih zaslug. Posebno sijajne uspehe je dosegel s tem. da punktira otekline. ki nastanejo pod vplivom elek-tričnega toka v možganih in v hrbteničnem mozgu. S punkcijo odstranjuje vodo, ki se je nabrala iz možganov ali iz mozga in ki tvori Možnost i električne smrti >o ne-[zaradi ,VOjega pritiska veliko ne-Stevilne. Letos so oddali Elektro-1 varnost za paeijentovo življenje, patologienemu zavrnit, na Dunaju j T'ako je re5il pred kratkim s pre-na primer 7 oseb. ki jih je usmrtil i električne svetiljtke. ! Ponesrečenec, ki ga je zadel smrtonasni tok. ostant- š«1 nekoliko minut, večinoma pa še dalj časa ( živ in ga jt1 mogoč«1 s pravočasno' interveneijo.se rešiti. Električni tok povzroča v organizmu v glavnem' nekakašen šok in mrtvoud. ki na-i stane zaradi prest rase nja. Opica ki so jo narkotizirali in spustili vanjo tok 440 voltov, je ostala živa in popolnoma nepoškodovana baš zato. ker je zaradi narkoze šok izostal. , prosto funkcijo življenje umirajo-goli dotik električne svetil.fke. j-emu ponesrečencu; odteklo mu je Xeka uradnica je držala v eni ro-jiz mozga 30 cm Vode. Amputa-ki telefonsko slušalo. z drugo st'|eije daBes n'us0 tako potrebne, je dotaknila električne svetilke. |kakor so bile še pred kratkim. Je-To jo je usmrtilo. Tudi drugače | yjnekova elektropatologija zdravi nedolžni radio postane lahko uso- \ } živali Pred kratkim .so mu 'Prijatelj, hudo je. Do,to mi pride v bližino električnih j ^ na1mauj^a pacijenU, je dejal, da so mi dnevi šteti. — . k;h anaratnv ^-ptiiiU- t.^ t- - - i -i j * ko\in.->Kin aparatom. ; tlbo^eea vrabčiča, ki ga je udaril '•Ah. kju, zdravniki ,, llefonov. likahukov itd. Radiclu- ^e.ooo voltov, živaliea j. da- motijo! - la .saj nn ni rekel M ju, položimo iz )lppazlji.; zdrava. X« zdravnik, ampak odvetnik." Mile. Allam nes že skoraj povsem zdrava, vosti na kovinasto vznožje elek-jDunaju uvajaj0 sedaj po obratih jtrične svetiljke, povzročijo lahko | p0Sebna reSilna moštva ki so izšo-,požar in šp hujše nesreče. Xa Du-|lana za pomo,-. pri nesrečah z elek-Jnaju je usmrtil električu; ToU!trjj.0 j pred nedavnim kopajoče d^kle. _ Iker je zašel v vodovodno cev. D>*-j jkle se jp m^l kopanjem v kopalni} Xarjel in počasen transport. j kadi dotaknilo in tok je šel :-kozi nje telo. Če bi bili nesrečo pra- vočasno opazili, bi bila rešitev hcimy miller. '«««4. d. c. »matrajo nekateri za najlepšo Francozinjo. možna. Ležala je pa celih 9 ur v . Lanska tržaškopristaniška kemi-sija je ugotovila glede transportov to le senzacijo: vagon b*aga območju strašnega toka. iz Hamburga na Dunaj rabi 48 | ur. iz Trsta na Dunaj pa 96 do Učinki električnega toka na te- j 102 ur. Dunaj je bliže Trstu za lo so res strašni. Xjegove rane se! 500 km. Iz Hamburga v Prago po nekem času poslabšajo, tako da vzbujajo grozo. Zdravljenje pa ni težko, le dolgotrajno. Rane se zacelijo popolnoma — seveda pri pravilnem lečenju. Čudni so vča-si učinki električnega toka. povsem nepreračunljivi. Pri mnogih ponesrečencih so ugotovili rane, kakor da jih je zarezala krožna žaga; pri drugih 'niso opazili sploh prispe blago v 52 urah. iz Trsta v Prago pa v 144 d o 168 urah. Izpremenilo se ni doslej v tem pogledu ni. Ta čas pa je Hamburg navezal nase .-Jioro ves srednje evropski promet. ADVERTISE IN "GLA3 NARODA"? VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski det Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veka Izgubljena Kolombina Themas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Soirrni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dieij Z letalom preko Severnega te* Nobiiova blamaia Novel in papirnati denar % Združenih državah O dednem prava in zapuščinskem davku Ivan Zormaa Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko prav« Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade la M i Najvišja poslopja svete ŠaUivko in zbadljivk« j . . ' 'l'-. .. - -n- -vr-"- Koliko pnžiflraT človek vsak Samotar iz West Enda SOMAN IZ ŽTCLJZNJA. Z* "QLm Narod*" priredil G. K. 74 % . *• \ (Nadaljevanje.) — To je moja .stvar! — *8 svojim telesnim ustrojem bi lahko prekanil starostno mejo, — je nadaljeval Miles nemoteno. — Jaz bi lahko prekanil še marsikaj več kot to, — je rekel Garth rezko. — Ali si j>ozabL!, da som bil izbacnjen iz armade t — Mogoče je vpisati se pod drugim imenom. — To je mogoče ter se izjjostavfti nevarnosti, da bi bil spoznan. Xi tako lahko izgubiti svojo identičnost. Jaz sem imel svoj nauk glede tega. iles je na hitro obrnil vstran svoje oči. Trdni, neizprosni po-,ur!f'd oči om-ga drugega moža ga je ranil. Govoril je preveč razločno 0 trj>k< sri, ki ne je znžrla v »rt-e. Položil pa je svojo roko na stvar ter se ni hotel umakniti. — Ali !>i ne pripomoglo to k temu, — je rekel nežno, kot zdravnik, ki prime razrmesarjeni ud, — da se uravna stvari s Saro? — (.'v bi to storil, bi napravil stvari še slabše. Xe. Veruj mi, Ilerrit'k, da je vojaeonje preti vsem drugim stvar, katere ne morem Moriti. Obrnil se je vstran, kot da hoče označiti, da je razprava o tem končana. — Jaz i>:: ne vidim, — j*' vztrajal Mih«. — Ravno nasprotno. To bi bila edina stvar, ki bi ji lahko vrnila vero vate. Kljub oni zadevi pa indijski meji . . . Garth se jo naenkrat obrnil naokiog in v njegovih očeh je ža-r«l nevaren ogenj. Miles pa je mirno prenesel ta pogled. Namenoma se je poslu/,il te žalitve. On drugi je trpel strašno v tem molku, lil ga je obdajal. Ta molk je bilo treba zlomiti, brez ozira na stroške. — Ti bi izbrisal madež strahopctnosti, če bi se prostovoljno prijavil, — je nadaljeval namenoma. Garth se je zaniv-ljivo nasmehnil. — Pusti to. Ilerriek, — je odvrnil. — Jaz nisem junak iz ženskega romana, da bi 7110 lahko oprali na ta način. Miles pa je nadaljeval neustrašeno. — In ti bi prepričal Saro, — je končal mirno. Zadušen vzklik se je rzvil iz ust Gartha. — - V kakšni namen? — jo busknil viharno. — Ali ne moreš spoznati, da mi je ravno ta ena stvar na svetu prepovedana? Sara je, kot. so vse dobri' ženske, napol angelj. In če bi ji dal najmanjšo priliko, bi pričela zopet, verovati vame ter stavi jati vprašanj«, na 1 afera ne morem odgovoriti... Kalcšen namen ima vse to? Jaiz ne morem zbežati od prekega soda in vsega, kar je sledilo iz tega. Jaz ae mon in očistiti samega sebe. In jaz bi nikdar ne mogel nuditi Sa-li več kot ime, ki jo bilo onečaščeno, — bedno poliživl jen je z možmi. ki n<' more pokonci nositi svoje glave med so-ljudmi! — Da, odgovoril je na ne izgovorjeno vprašanje " očeh Ilerrieka, — jaz vem, kaj mislks, — da sem jaz pripravljen j>oročiti se ž njo nekoč. Vrjrl pa >e podrl ovire, katere je ijegovo lastno dejanje. GLAS NARODA, 26. JAN. 1929 Fr. 1 Sertoli ^ Črti ca iz Argentine. Nadaljevanje. —- dva svetla ogorka, pa so nemirno begale serntertja. Za vratom je imel privezan lep svilen robec, katerega si je od časa do časa malce pogladil kot kako nališpano de-" Dovolite, gospa, . Vaš soprog opazovala, sedaj enega, sedaj dru- kletce svojo frizuro. Za volne-vsaj po zunanjosti sodi, da bigega. Zlatolasi deček pa se je polnim, zelo širokim pasom pa sta se bil Nemec,v' jo je vprašal Švicar, pel na moja kolena in prav kmalu'svetila Ročaja dveh nožev, posre-"Ne," je* odgovorila ona, "moj sva postala dobra prijatelja. Iz brena ali pa morda samo poni-mož je Arg^ntinee, rijegova mama njegovih nedoLžnih, bistrih oči je klana, katera je od Časa do časa tako jasno odseval izraz modrk>- 'ponosno potipal in vselej potegnil okega germanskega plemena! To ramena malo nazaj in se vzravnal, sva se zabavala in smejala, da pa roka mu je segla še dalje; z nama je brzo prešla zadnja posta-j nekoliko nerodno gesto je sunil ja, dokler ni sprevodnik zaklical, naZaj svoj rajvkast platnen suk-da smo v Achiras-u. jnjič in desnica mu je otipala lepo Poslovila sva se s prijateljem od J okovan ročaj samokresa, ki je štr- a, lel izza širokega pasu. Ponosen nagovoril v španščini: 1 poiskala najinega prijatelja, ki je!je menda sam nase, ko je videl, "Gospoda gresta: na izlet v A-j odšel tjakaj prejšnji dan z avtom j kako ga opazujejo z nasprotne ehiras, kajne?" 1 )po opravkih. Zagledala sva ga v - - - ■« "V Achiras in na^o še malo da- avtomobilu, kjer je prav junaško Ije v gore," sem mu? odgovoril. dremal nad volanom. sedi tu pokrfj menei" 4'Se mi je' takoj jzdelo," sem pripomnil jaz, "Vaši otroci pa so še skoraj popoij ioma »Germani, nič nimajo argentir\skegd na sebi." Mož, ki je dfc*sed£j tiho bral svoje časopise, sft je. obrnil proti nama ter naju izredno vljudno prijazne družiniee. nato pa sv-1 m a val brv Kako Vama ugajat Argentina, kajti sodim, da ste st* malo časa tukaj?" "Prav malo časa in »vendar moram reči, da sem bil prjijetno presenečen nad velikim go.spodarskim razmahom 'držale." "Toda Argentina je šete na pragu razvoja. Pogletje n. pr. to-le polje na levi in desni, Že se vozimo po par ur, na tisoče kvadratnih kilometrov je Šlo mimo nas in vsa ta zemlja pripada enti sami ženi, vdovi de Olmo. To je, vidita gospoda, naša največja rana, te strašne latifundije, ki taJco zelo ovirajo napredek našega gospodarstva." in kazal nama je brezmejne poljane, Čisto ravne, pokrite sedaj s koruzo, sedaj z deteljo pa smo zopet prišli do ogromnih predelov, po katerih se je podilo brez števila nojev, konj in go vede, brez pastirja, brez nadzorstva, prepuščeni samim sebi v mrazu in vročini. "Zc se vozim tod 12 let in vsa ta leta sc obdelujejo nekateri predeli, toda vska štiri leta se menja najemnik. Bosta pač razumela, da tak najemnik ne bo gledal za izboljšanje zemlje, ampak, da bo kar največ iztisnil iz nje. Ali čeravno naša stranka mnogo deluje v parlamentu, da se to vprašanje nekoliko bolj soeialno uredi, so uspehi vseeno zelo majni in moram reči, da zelo počasi napredujemo." Mnogo nam je še povedal in še več bi nam bil, pa se je zopot ustavil vlak in zopet tako nerodno, da je starka brž zopet naredila tri križe. Mala deklica pa se je naslonila na same svoje mamice in naju je z živimi, temnimi očmi (po opravkih. Zagledala sva ga v strani dekleta, skoraj same domačinke. Lepo zaokroženi ustni sta se mu nabrali v nasmeh in s pra- Takrat je bil v Achiras-u velik prazničen dan. Le težko smo prešli ulice in dospeli v hotel, kjer je bil nastanjen najin prijatelj. Brž smo uredili svoje stvari in se napotili proti cerkvi, kjer je bila ta dan maša. Mala cerkev, proti kateri je marsikatera naših podružnic kot kat^rala, je bila napolnjena s tako čudnim vzduhom, da sem bil vesel, ko smo bili zopet na prostem, kjer se je polagoma zbiralo ljudstvo, ki je prihitelo od vseh strani, eni iz pobožnosti, drugi iz radovednosti, mnogi pa zopet iz potrebe, da so se sploh nekam ganili od doma. Skoraj večina je prav do cerkve prijahala na konjih, mnogi pa so imeli v rokah samo konjske biče, znamenje, da imajo tudi konje s seboj. vim argentinskim jahalnim bičem je udaril po svojih neznansko širokih hlačah, ki so se mu opletale okrog njegovih suhih beder, kakor bi hotel iz njih iztepsti obilen prah. Moj prijatelj pa se ni mogel načuditi tem hlačam, ker še nikoli ni videl kaj podobnega. Spodaj pri Členkih so mu bile tesno pripeto, izpod njih pa so se svetile lepe nogavice iz umetne svile, ki jih je bil davi kupil pri kakem Židu, ki imajo tod svoje manufakturne trgovine. Kot pravi sin svoje zemlje pa ni prišel na cerkveno sla os t morda v čevljih ali škornjih, ampak v velikih črnih copatah. f t, Tn tako so razjahali drug ob drugem, za drogoVe pred cerkvijo %F«tante namikoif < fftiipmiig 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquitania, Cherbourg 2. februarja: lie de France. Kavre Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Presidents "Wilson, Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mtr 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia. Hamburg Conte Grandl, Napoll, Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Waahlngton. Cherbourg l>eutschland, Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napuii, ueawa 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcania, Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Republ ic. Cherbourg, Bremen 27. februarfa: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America. Cherbourg Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwcrprn Conte Bianeamano, Napoll, Genov* 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Berengaria Cherbourg Prav blizu mene se je ustavil ie hil° Povezanih polno malih starec, ki je pripeljal bovge kako ^ }n ^kateri 3e bil od daleč s hribov svojega sina na širši, ^J1 111 1oI>5k I zegnanje; s svojega nizkega ar- (Konec prihodnjič.) gentinskega kljuseta je zjahal s tako gibčnostjo, da sem se kar začudil. V eni izmed starejših številk Doma in sveta sem videl nek-! daj fotografijo kipa: starec v bur- Soseda: <4Xo, kako se kaj godi ji jaha na pol polomljeno kljuse, vašemu sinu?" Druga soseda: spodaj pa je bil napis: "Dva star-'"Nič hudega mu ni. Prišel je v ca." Na to sliko sem se nebo- Ljubljano bos, zdaj pa nasi visok te spomnil, ko sem videl tega sta- črn klobuk in se vozi v kočiji.'* A'a 7cmetih. rega, sključenega Argentinca na Prva: "Kaj malem črnem, suhem konjičku, ka-j"Kočijaž." teremu so orjaška stremena, pri-i ___ trjena na mehko sedlo, segala ma-todane do tal Poleg njesra pa je zjahal krepak, lep mladenič, ki je starega na žival "Papito" (očka). Velik, črn klobuk s silno širokimi krajci mu je pokrh'al svetločrne lase in mu branil rujavi obraz pred soln-cem. Njegove oči, ki s0 bile kot pa je Druga: CAlVSUi J ^ M Neredno ali Bolestno Uriniranje starih olajiano • Santa! Midy Uspešno.neškodljivo. Naprodaj v vseh lekarnah. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z nailml znanimi parnlkl: TO Rit, AXBZRT BAltlM, HAMBURG, DKUT8CHLAMD, MtOLUTC, MlIANCK, _CLEVELAND, WUIPHALIA, TBinUNOA Nenadkriljlva postrežba In ku-hinja v vseh razredih. $198. Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu, (Vojni davek posebej.) HITRO POŠILJANJ E DE NAP JA PO NIZKIH CENAH Za povratpa dovoljenja I11 dru-Informacije ae obrnite a* lokalnega agenta. aJI na _ Hamburg-American Line 39 Broadway New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk? da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEitLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu eo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino In carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, če f»e morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar i&če-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJE\TDU lahko natančno ngotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tod! otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebnjejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je S3, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je Da tej potrebi oroden* V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnegi beeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, če že imate zemljevid ali athuit, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ea boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY szconiandtst New York, N. Y. S. marca: Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoll. Genov« 13. marca: President Hanilng, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Bremen Paxia. Havre (Velikonočni 'riet) 15. marca: Olympic, Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande, Napoll, Genova 19- marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathaji. Cherbourg 21. mi, :a: President® Wilson, Trat Berlfn. Bremon 22. marca: Aqultania, Cherbourg 23 marca: Deutschland. Hamburg. Cherbourg Augusi:ie, N^apoli, Gtnova 26. marc.«: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen. Boulogne Rur Mer Volendam, Boulogne Sur iler Rot-terdam 29. marca: He de France. Havre Berengaria. Cherbourg 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg rennlar.d .Cherbourg. Antwerp«*n Ryndam, Boulogne Sur Jler. Rotterdam 26. Junija: Paris, Havre (IZLET) 26. julija: He de France. Havre (IZLET) 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pet u potovanja na ogromnih oarniklhs lie de France 1. febr.; 1. mar. Paris 15 febr.; 15. marca; (Ob polnotl.) Najkrajša pot po feleanld Vsakdo je ▼ posebni kabini ■ vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in Klavna trancoaia kuhinji. Izredno Tpralajla katarogakoU aoofcla —naga agaata ali FRENCH LINE 19 Stvi« Street, H«w W. T. HOLLANfN 1 J AMERICA LINE %J POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogna-aur-Mar, FRANCIJA razredu: Znižanje vožnja v III. ________ Od New York* do Ljubljane J "j (jg lazaj: In vojni davek. Potovanje s parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW VQRK CITY KAKAO ZA MRAVLJE Pri na.s bi se čudili, ee bi nam pri nakupu ka&iya t^govcc dejal: Ali imate, prosim, črno mravlje? Brez črnih mravelj vam ne morem data kakaa. \jsak človek bi mislil, se je trgovcu zmešalo, in vendar no taki napisi nad vhodom v v.sa-ko veliko plantažo na J;, »j, kjer pridelujejo kakao. Prebivalci Jave izpraznijo vsako leto okrog štiri milijone mravljišč in zaslužijo 15 do 20,000 holand&kih goldinarjev. Na plantažah, kjer pridelujejo kakao, je mnogo črnih mravelj, ki kakao zelo rade ližejo. Niti muši-ce, niti mravlje ne škodujejo drevju, pač pa so mu zf>lo nevarne čebele hciepoleti§, ki napadajo tudi čajne plantaže. Dva holandska ea-tomologa, van der Meer Mohr in van der Gott. sta ugotovila, da čebela helopelfcis nuso več nevarne drevju, če se naselijo na njem črne mravlje. Zdi se, da mravlje, ki neprestano begajo po vejah, ne dajo čebelam miru, da bi se pasle. Zato dovaža-jo na plantaže ogromne množine črnih mravelj, ki jih skrbno goje in krmijo. Domačini jim spletaja iz bannanovih listov gnezda, v katerih goje svoj zarod. Da bi mogle plezati z drevesa na drevo, zvežejo veje in jim pripravijo varno pot. Črne mravlje je pa treba ščititi pred drugo vrsto mravelj, ki so njihove največje sovražnice. t NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!