Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. liihaja t Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, la pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Amerik« za pol let« 9'50 K za četrt leta 4'80 K Pasa m osna Atavllha 19 *. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett -vrstici' (Širina 88 «m) m enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 64. Stev. V Ljubljani, v torek, dne 31. maja 1910. Leto XIII. N A'S LOVA: Za dopise in rokopis« ta list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatv« naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravnUtvo iBdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca maja, da jo zopet obnovč. »Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Ka Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta IS 7-— za četrt leta »» 3*60 na mesec is 1-20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta »i 4-- 2a Ameriko: s 1 za pol leta K 9-50 za četrt leta is 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora*. Državni zbor. Zbornica poilancev je imela v petek zopet sejo. Najprej se je predsednik dr. Pattai spominjal umrlega poslanca ■odrnga Bartha a sledečim besedami: Naš tovariš poslanec Josip Barth je bil dne 19. maja poklican iz življenja. (Poslanci vstanejo.) Zastopal je volilni okraj 104. v kraljevini Češki. Josip Barth je od mladosti pripadal industrialnemu delavstvu. Z železao pridnostjo je poleg vsakdan* jega truda skrbel sa svojo splošno in politično iz« obrazbo. Is prijatelja svojih tovarišev po poklicu je kmalu postal njihov vodja in svetovalec. Z začetkom sedanje zakonodajne dobe je bil kot zastopnik svojega visoko razvitega volilnega okraja poslan v naie vrste. Tukaj se je v prvem redu posvetil izboljšanju delavskega polo-taja, zlasti onega t svoji severočeiki domovini. To stremljenje je z dobrim razumevanjem združeval s pospeševanjem domače industrije in njenega trga v tujini. Njegovemu delovanju pa ai bila usojena dolga doba, Posledice telesnega aapora in nevarnosti njegovega poklica, združene s preobilnim duševnim delom so se izražale v zavratni bolezni. Ko je bil že težko bolan, je še vedno delal, kadar ga je klicala njegova poslanska dolžnost. Toda boj proti plazeči bolezni je bil zaman; vzela ga je ravno, ko je bil pri delu, da izrazi želje svojega življenja in da nastopi za one kroge, iz katerih je izšel ia katerim je vodno ostal zvest. Mnenje o potih, po katerih se to lahko dolete, je različno. Spoštovale za vse tiste, ki so-dahnejo i resnobo in s odkritosrčnim stremljenjem pri tej veliki, čisto človeški nalogi, je pa splošno. In sedaj, ko so se spustile ten-čice smrti na življenje, ki je padlo kot žrtev v tem boju, čutimo le, kar nas druži, kar objemo vse, ki so v teh velikih rečehdobre volje. Umrlemu tovarišu Barthu pa bomo obranili zvest in časten spomin. S tem, da ste vstali, gospoda, ste se pridružili tej žalobni izjavi in pritrdili, da se zabeleži v uradnem zapisniku.* Na to se je nadaljevalo prvo čitanje zakona o vetoranclh. Besedo je debil poslanec lodrag Wlaariky: Od vsega začetka se ta predloga ni zdela vsem strankam važna. Zbornica ima dosti drugih važnih reči, ki zanimajo široke ljudske sloje veliko bolj. Tukaj gre le zato, da se zadosti ničemurnoiti skupine špisarjev, ki žele vojaškega paradiranja. Za vprašanja brezposelnosti, draginje, skrajšanja delavnega časa pa nima zbornica zanimanja in časa. Pa tudi na vojaškem polju bi bilo dosti nujnih reform: Dveletna služba, reforma vojnega kazenskega prava in kazenskega postopanja, ki kaže zopet svoje posebne slabosti in napake v procesu proti Hofrichterju. Tudi zavarovanje vojakov zoper nezgode bi bilo nujno. Zdi se pa, da moreta le dve vojaški reformi zdramiti zanimanje vlade: Dreadnoughti pa veteranski kor. Domobraosko ministrstvo je pohitelo s to predlogo, ker so jo v neki interpelaciji zahtevali krščanski socialci. Razume se. Ce yeteranci zbornice zahtevajo sabljo za veterance izven zbornice, se ministru takoj mudi. Hrabri branjevci in mesarji, ki dobe veteranske sabljo, katero so doslej videli le v sanjah, lahko zakličejo : Doseženo je! (Ve-aelost) Ravno v dobi, ko se na Nemškem bavijo z odpravo konjeniške sablje, se zdi domobranskemu ministru, da je v Avstriji čas, da dobe ve-teranci sabljo. Sploh je čudno, da se daje v Avstriji malim pobom ia starim ljudem orožje v roke, krepkim možem pa ne. Pod pretvezo strelnih vaj naj dobivajo veteranci subvencije iz davčnega denarja. Kako pa naj se goji streljanje, če dobe veteranci le sabljo f Schuhmeier: Če je božja volja, se tudi sablje lahko sprožijo. (Veselost.) Wiaarsky: Na Dunaju je komandant Deutschmeister-veterancev gospod Hraba. Ali se ga bodo krščanski socialci bolj bali, kadar bo nosil sabljo kakor zdaj, ko nosi revolver v žepu P — Današnji veteraaci so ljudje, ki večinoma nikoli niso videli vojne in ki jim je Tojafeka Iflrarija le zato tako všeč, ker niso nikdar spoznali resnosti vojaškega življenja. Takih smešnih trap se ne morejo udeiežavati socialni demokratje. Domobranski minister bi menda rad dal šaljivim listom gradiva. Vlada pa hoče porabiti koncesije, ki jih daje veterancem, da napravi iz njih novo militaristično ustanovo, ki bi štela 300.000 mož in jim vcepiti doba posebne kaite. Seveda hoče s tem spraviti veteranska društva pod policijsko nadzorstvo. Qlede na zavarovanje bi imel veteranski kor vse drugače pogodnosti nego drugi ljudje. Očividno ima to biti vaba. če hočete imeti veteranska društva, naj velja zanja enak društveni zakon kakor za druge ljudi. So- cialni demokratje vidijo v tej predlogi samo nepotrebno nadlegovanje zbornice in bodo glasovali proti nji. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Nato se je nemški nacionalec dr. Stolzel strahovito potegoval za predlogo. Socialni demokratje so se ž njim nekoliko pošalili, a to ga je napravilo strašno nervoznega. Zato so socialni demokratje rajši zapustili zbornico. Ko je Stolzel končal, je bil sodrug N 6 ra e c izvoljen za generalnega govornika «preti». Potem se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu radi vseučiliških stavb. Govoril je učni minister grof Sturgkh. Prihodnja seja bo v petek, dne 3. junija. Shod zaupnikov na Goriškem. V nedeljo, dne 5. junija ob 10. dopoldne bo v Gorici v »Delavskem Domu* (Via Tre Re, štev. 16.) shod zaupnikov vseh krajevnih organizacij na Goriškem s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajništva; 2. Razširjanje strankinega tiska na Goriškem; 3. Raznoterosti. Sodrugi zaupnikil Ker je dnevni red shoda za razvoj stranke na Goriškem jako važen, je nujno potrebno, da se ga udeleže raupniki vseh krajevnih organizacij. Ne glede na to, da bo na shodu tajništvo deželne organizacije podalo svoje poročilo, kar mora zanimati vsakega sodruga, zlasti pa vsakega zaupnika, je točka o časopisju tako važna, da ne sme noben izgovor preprečiti udeležbe. Ako hočemo, da se po Goriškem vrši tista agitacija, ki je nujno potrebna za napredek, razvoj in okrep-Čanje stranke, se mora naše časopisje po deželi vse drugače razširiti kakor doslej in shod ima nalogo, da poišče najprimernejša sredstva za to. Vsakemu sodrug mora biti ležeče na tem, da dobimo v organizacijo dobro podkovane socialiste, sodruge, ki ne bodo le s srcem, ampak tudi z znanjem socialni demokratje. Treba je, da si vzgojimo tim več agitatorjev, ki bodo lahko s prepričanjem in z dokazi širili socialistično idejo med delavnim ljudstvom. To se pa nikakor ne more izvrševati brez časopisja. 'Udeležite se torej shoda v velikem številu, da storimo torej tudi v tem oziru svojo dolžnost ia da pridemo do sklepov, s katerimi bomo dejansko koristili strankinemu časopisju in s tem stranki ter sami sebi. Za deželno organizacijo: Josip Petejan Kako morč naše delavce v Ameriki. Davno je že znano, da je za varstvo delavcev v Ameriki precej flabe poskrbljeno. Amerika je kapitalistična skozinskoz, a čim bolj, se kapitalizem razvija in čim več pridobiva moči, tem manj se ozira na človečnost in podobne lepe reti, tembolj brezobzirno gre za profitom. Kljub temu se pa pri nas ai vedelo kako ogromne številke dosegajo žrtve brutalnega kapitalizma onkraj morja. Treba pa je to vedeti, kajti izseljevanje iz Avstrije se neprenehoma množi ia posebno mnogo je Slovencev, ki iščejo »sreče* v dolarski deželi. Zadnje zanesljive vesti o moritvi delavstva so tako grozne, da se človeku ježe lasje aa glavi. Avstro-ogrski konzul Ludwig je o tem izdal pre« tresljito izjavo. Opazujač pogolta nezgoda delavčev iz Avstro-Ogrske v tovarnah in jamah države Ohio, je omenjeni konzul sistematično preiskaval te do* gadke in je prišel do zaključka, da pogine v on-dotnih fabrikah, plavfch in rudnikih vsak mesec 300 de 500 avstro-ogrskih delavcev, povprečno 1000 na mesec jih pa tako ponesreči, da ostanejo pohabljeni za vse življenje. Konzul navaja v svoji izjavi, da ostane večina smrtnih nezgod javnosti tajna in večinoma se tudi nikomur ne plačuje odškodnina. O enem samem podjetju pripoveduje, da je tara v manj kakor desetih letih poginilo do 1000 delavcev iz naše države. V neki drugi tovarni, v kateri dela povprečno 800 delavcev, jih je v enaki dobi prišlo 1200 ob življenje. Konzul Ludwig se je namenil, nastopiti proti enemu teh podjetij sodnijtko. Ce bo kaj dosegel, jo veliko vprašanje, zakaj znano je, da so oblasti in sodišča v Ameriki skrajno sovražna delavcem. Na vsak način pa hoče vse bestialnosti, ki jih uganjajo oadotna kapitalistična podjetja, spraviti na dan. Konzuli drugih dežel so se zdramili vsled Ludwigovegs energičnega nastopa in zdaj se misli sklicati konferenca amorikanskih zastopnikov vseh tujih držav, ki bi imela v prvi vrsti namen, poučiti delavski razred v E/ropi o strahovitih amerikanskih razmerah. Konferenci bi se imel predložiti tudi načrt, ki naj bi omogočil konzulom, da se prepričajo, kako je v velikih podjetjih z varstvom delavcev, izseljeniki iz Evrope naj se napotijo, da se pouče pri svojih komulih o razmerah. Tudi glede na odškodnine naj bi konferenca napravila red. Sedaj je taka navada, če se aploh doseže kakšna odškodnina, da jo večinoma advokati vtaknejo v žep. Napredek socializma na Bolgarskem. Izmed vseh južnih slovanskih plemen kažejo Bolgari največ zmisla za socialno gibanje in organizacijo. Bolgari štejejo po najboljših podatkih profesorja L. Niederle 5 milionov glav, od katerih jih je v kraljevini, ki prihaja v prvi vrsti v poštev, komaj tri milione. Socializem nima posebno ugodnih tal. In vendar kaže stanje časopisja, kako imenitno deluje. Socialno* demokratična stranka ima sledeče Časopise: Rabotničeski Vjeatnik .... a 3500 naročniki Novo Vreme . . . . r . . . » 1300 * Učitelska Iskra . > 2000 * Telegrafo-poSj. Vjeatnik ...» 1200 » Zeljezničar ......... » 1300 • Pečetarski Rabotnik ..... > 600 » Tjutjunorabotnik (Tob. delavec) > 1200 > Rudničar » 800 » Tekstilen Rabotnik...................* 2000 » Sivaiki Rabotnik . . • . . . » 1000 > Služasči (Uslužbenec) . ...» 800 > Kožaro-obničar.......................» 1000 » Metalorabotnik......................... 1000 > Opažati je, da je predplačevanje listov strogo urejeno, tako da mora biti naročnina plačana naprej, sicer ae sploh list ne pošilja. Tudi kolpor* ter ji morajo plačati liste naprej proti 25% popustu. So slučaji, da en sam sodrug plača po 200 Številk naprej. Zato pa vsi časopisi izborno stoje, in* so ne le aktivni, ampak kolportaža časopisov, brošur in knjig daja posameznim organizacijam tudi precejšnje dobičke. Tako n. pr. dobivajo organizacije v Plovdivu in Plevni na leto le od kolportaže okoli 800 kron tistega dohodka. Tako se morajo tudi vse članske knjižice, marke i. t d. plačevati v gotovini. Kako napreduje Bolgarska, kaže to, da je imela centralna organizacija leta 1906 prometa ....... 41.530 levov * 1907 84.566 * » 1908 ............................... 100.821 » » 1909 ............................... 124.092 > in m poslednjih 6 mesecev . . . 243.283 » Stranka je nabavila lastno tiskarno z dvema strojema, vsega skupaj za 32.000 kron, v kateri dela 28 delavcev. Poleg tiskarne je tudi knjigoveznica. V Sofiji ima stranka dve stavbi j v eni je tiskarna, knjigarna, redakcija, strankarska uprava i. t. d., v drugi pa je delavski klub, vsakdanje zbirališče sofijskega proletariata. V Gabrovu in Plovdivu se v kratkem zgradita delavska doma. Politična stranka povsod deluje solidarno s strokovnimi organizacijami. Tudi glavni list stranke •Rabotničeski Vjestnik* je urejevan tako, da je polovica politične, druga polovica pa strokovne vsebine. V vsaki večji organizaciji imajo samostojnega, plačanega sekretarja, kateri je v manjših krajih tudi agitator; večinoma so plačani tako, da jim gre čisti dobiček od kolportaž, in ako jim primanjkuje do gotove svote, doplača potem centralna organizacija. Tak sekretar je v prvi vrsti zato, da propagira liste in brošure, v drugi vrsti pa mu je osigurano mesto. Bolgarska knjigarna je že izdala Marksov »Kapital*, prevel ga je starešina bolgarskih socialistov, sodrug Blagojev. Strankarska knjigarna izdaja: Naučno biblioteko, strokovno biblioteko in delavsko biblioteko, v kateri se prevaja najimenitnejša dela socialistov vsega sveta. Bolgarski delavci mnogo čitajo, in zato je tudi mogoče, da listi in knjigarna tako izborno delujejo. Organiziranih delavcev šteje sedaj Bolgarska preko 5000. Sekretar glavnega »Delavskega sa-veza* je sodrug G. Dimitrov, tipograf v Sofiji. Dopisi. Greta pri Trata. V nedeljo 22. t. m. se nam je vendar icpolnila stara želja. Vršil se je ustanovni občni zbor tukajšnjega delavskega izobraževalnega društva. Zborovanje je otvoril sodrug Coselti. Na to sta sodruga Ivan Regent in Viktor Perez poročala o pomenu in namenu delavskih izobraževalnih društev. Prvi je poročal v slovenskem, drogi pa v italijanskem jeziku. Poleg njiju je pozdravil zborovanje in želi novemu društvu najlepši napredek tudi zastopnik delavskega izobraževalnega društva pri sv. Ivanu. Nato so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Andrej Trampuš, predsednik; G. Gosetti, A. Kokoravec, J. Skeril, G. Colič, V. Fer-luga, J. Pakov, E. Okretič, odborniki. I. Kokoravec, J. Dodič, J. Škerl, nadzorovalci. Končno je predsednik zaključil zborovanje z navdušenimi besedami na navzoče, od katerih želi, da se ne bi ustrašili nobenih težav, temveč da bi ostali zvesti člani in sotrudniki društva v veselih in žalostnih časih. Društvo je tedaj ustanovljeno. Dobre volje in lepih idej smo polni. Na delo tedaj za izobrazbo in procvit delavstva. St. Ivan pri Tritu. Pretečeno soboto 21. t. ra. je v tukajšnjem delavskem izobraževalnem društvu predaval sodr. dr. Ferfolja o ciljih socializma. Predavanje ni bilo predobro obiakano; bilo bi lahko bolje. In mi priporočamo sodrugom, da poskrbe prihodnjič za večji obisk. Predavanje samo pa je bilo naravnost krasno. Navzoči so kar slastno sprejemali lepe nauke o ciljih socializma, ki so bili marsikomu Se neznani. Predavatelj je pa žel za lepo predavanje obilo pohvale. Simo po sebi se pa razume, da so bili navzoči razni delavci. Rogaika Slatina. Csljski narodnjakarjt vpijejo po svojih časopisih in hočejo potegniti iz blata tukajšnjega gospoda ravnatelja dr. Franc Mollija, v katero je zagazil precej globoko. V prvi vrsti je zanimivo to, da sta pred nekaj tedni liberalna časopisa »Dnevnik* in pa »Narodni list* tega gospoda grozno blatila, danes ga pa zopet hvalita, kako da je pošten in priljubljen v naši slatinski okolici med slovenskim ljudstvom, ako je ravno Nemec. Mi dobro poznamo tistega poročevalca, ki je tiste članke skrpucal. Možu ni to zameriti, ker se najbrže tolaži, da mu bo gospod Mulli podaril kako ponošeno oblekico za njegov trud, da mu ne bo treba golh kolen kazati. Mi mali, posestniki in delavci v okolici slatinski pa Vas, narodni gospodje, vprašamo, na kakov način morete trditi v svojem dnevniku in v »Narodnem listu*, da je tukajšnji ravnatelj pri nas priljubljen P To je namreč laž; priljubljen je edino pri klerikalcih in pa pri ljudeh, ki sploh nimajo možganov. Ali je nam mogoče, takega gospoda hvaliti, ko nam je prepovedal kruh kupovati tam, kjer je boljši in za 10 dek težji in se dobi še po dve žemlji na en hleb povrh P Danes pa ravno tega gospoda zagovarjate, ko je ravno prepovedal slovenskemu peku slovenskim delavcem prodajati kruh. Gospod Mulli je ukrenil to, da je Sink prepovedal v R. Slatini 100 delavcem »bei die windischen Beken Brot kaufen*. Se mnogo imamo takih slučajev, da bi jih navedli. To naj vzamejo na znanje narodnja-karji, ki se rajši brigajo za tega ošabnega pašo in izkoriščevalca ubogega ljudstva, kakor za nas delavce. Na svideqjel _ Socialni pregled. ** Pekovikl delavci poior! Ogibajte se krajev: Wr, Neustadt, Ljubno, St Veit« Beljak, Levieo, Soinograd, Line, Rze-izow in Zadar. Ker se naii tovariši v teh mestih nahajajo v plačilnem gibanju. Ne dajte ae speljati na led; gre za zboljšanje delavnih razmer in za boljši človeški obstanek. V takih časih morajo biti pekovski delavci solidarni. Sodrugi peki! Bodite na straži, skrbite, da se preprečijo morebitne lumparije. Zabrsnite vsako krumirstvo 1 Politični odsevi. * Na konferenci klubovlh načelnikov so se izrekle vse stranke za pravočasno rešitev proračuna. Soc. posl. Seitz je stavil predlog, naj bi se končala proračunska razprava v 12 sejah po 12 ur do 25. jusija; proračunski odsek bi pa moral biti gotov že do 7. junija. PosL Sjivester in Pacak sta naročala predsedniku proračunskega odseka, naj bi se s posameznimi strankami glede točne rešitve drž. proračuna dogovoril. Slednjič je sklenila konferenca, da se da na dnevni red državne zbornice še poročilo odseka o tehničnem preizku-Sevanju in poročilo draginjskega odseka o skrbi za stanovanja in o oddaji javnih del. * Poil. Udržal je oficielno naznanil ministrsk. predsedniku, da se bo šele na seji Češkega kluba (tveza vseh čeških državnozborskih poslancev) dne 2. junija odločilo, kdaj in kako bodo češki agrarci vložili svoj okvirni jezikovni zakon in če se bodo udeležili sporazumnih konferenc ali ne. * Čefekl deželni Zbor je sklenil na predlog odbornika Schdnborna, da naznani ravnateljstvu držav, železnic, da deželni odbor češki ne more plačati garancij za pol miliona kron, katere je prevzel za obratne primankljaje. To so gospodarske posledice imenitne obstrukcije v češkem deželnem zboru in Bienerlhove vladne politike. * Baron Blenerttt dela zopet za kulisami. Na pogovoru, katerega je imel z vodji češ. Nemcev, je omenil počasno napredovanje dela v proračunskem odseku in dostavil, da bo najbrže treba predložiti parlamentu predlogo za proračunski pro-vizorij. Kakor da bi ne bilo že davno dosti večnih Bienerthovih provizorijev. * Italijaneko vseučilišče je zadnji čas zapet razburilo duhove. V sredo je konfariral min. pred. Bienerth z italj. poslanci Malfatijem, Con-cijeminGentilijem v zadevi italj. pravne fakultete. Konference se je udeležil tudi naučai minister gr. Siirgkh. Govorilo se je o sedežu bodoče fakultete. Italj. poslanci so izrekli željo, naj bi se to vprašanje rešilo Se tekom poletnega zasedanja drž. zbornice, kar je Bienerth tudi obljubil. — »Neue Freie Prossa* poroča, da se med Nemci vedno bolj utrjuje prepričanje, da te mora iz nujnih vzrokov priznati Trst za sedež italj. pravne fakultete. Le malo nemških poslancev še nasprotuje, Italjani se tudi trudijo, pridobiti za so Rusine. Zveza italj. dijaštva v Milanu je poslala dunajskem italj. dijaštvu brzojavko, v kateri mu častita ob odločnem nastopu za italj. pravno fakulteto in želi izpolnitev želj avstrijskih Italjanov po vseučilišču. — Krščanskosocialni Italijani niso zadovoljni s Roveredom, ker bi se jim tam fakulteta preveč poliberalila, napredni Italijani pa so proti Tridentu, ker bi postala, tam fakulteta preveč klerikalna. * Osrednja sven čeikega učiteljstva se je obrnila na osrednjo zvezo nemškega učiteljstva na Češkem s prošnjo, da bi vplivala na nemške de-ielnozborske poslance, naj odnehajo z obatrucijo, ker sedaaji sistem varčevanja ne škoduje samo šolstvu v strokovnem oziru, temveč tudi gmotno škoduje učiteljstvu. Češko učiteljstvo je prepričano, da bodo Cehi radi izpolnili pravične želje Nemcev* ako ustavijo obstrukcijo. * Ultimatom Ruslnov v pogajanjih glede raž* mer na lvovskem vseučilišču se glasi: Sedaj obstoječe rusinske učne stolice na lvovskem vseučilišču se naj pomnožijo in smatrajo za avtonomne: rusiniko vseučilišče se naj takoj ustanovi, kakor hitro je dovolj teh učnih stolic za 3 fakultete. * Volitve v Bosni Ib Hereeoovlnl so končane, V mestni kuriji je mohamedanska nacionalna organizacija od 9 mandatov pridobila 8 protisamo-stalni stranki. V Bihaču bo ožja volitev. Vseh pet srbskih mandatov je pridobila srbska narodna organizacija, od katoliških mandatov so pripadli Itiri »Hrvatski zajednici*, 1 pa »Katolički udrogi*. * 0 ogrski volilni agitaciji se kmalu ne bo moglo poročati drugače kakor o roparskih bojih. Iz Budimpešte poročajo, da se je zopet dogodilo v volilni agitaciji več ubojev. V Nagjrhalmasu je nek Rumun z nožem smrtnonevarno ranil župana na prsih; tudi v aradski županiji je došlo do več krvavih spopadov med Rumuni in Madžari. V mohački županiji ao se stepli med seboj Justhovci in Košu-tijanci. * Cesar Vll|em je bajo za evropsko državno zvezo. »Matin* poroča, da se je razgovarjal cesar Viljem v Londonu s francoskim zunanjim ministrom Pichonom. Cesar se je razgovarjal s Pichonom e priljubljeni mu ideji zveze evropskih držav. Cesar je rekel, naj bi bili evropski narodi v korist člo* veštva in civilizacije edini, se medsebojno podpi* rali in ustanovili mirovno zvezo. — To bi bili čisto novi glasovi iz Viljemovih ust. Sicer pa njegove besede nikoli ne pomenijo velijo. * Francosko ministrstvo se je popolnoma zedinilo glede programa, katerega predloži novemu parlamentu. Vlada bo izjavila, da bo vpeljala pr o* porcionalni volilni sistem in podaljšala dobo mandata na 6 let. Vsake dve leti se bo vo« lila ena tretjina zastopnikov na novo. Vrhntega bo vlada naznanila reformo deželne in sodnij-ske uprave, nov program glede bojnih ladij in bo uredila vprašanje državnih floanc. * Proporcionalne volitve as Francoskem. Po poročilih pariških listov se je izreklo itmod 594 poslancev 271 za proporcionalne volitve; drugi »o za drugačne izpremembe sedanjega volilnega sistema, za katerega se zavzema le 35 poslancev. Poleg volilne reforme sa, be nova zbornica zlasti bavila z davčnimi vprašanji. * Podmorski čoln utonil. Calais, 27. maja. Neki poštni parobrod je povozil francoski podmorski čoln »Pluviose*. — Čoln je utonil. Več pomožnih ladij in dve torpedovki ste odplcii na mesto nesreče. Po uradnem poročilu so bili na čolnu 3 častniki in 22 mož. Vse poizkuse za rešitev so opustili. Moštvo in častniki »Pluviose* so zgubljeni K nezgodi podmorskega čolna »Pluviose* še poročajo: Nesreča se je zgodila ravno v trenutku, ko je hotela »Pluviose* pluti pod parnikom »Pas de Calais*, da bi ga prehitela. »Pluviose* je obsegala 450 ton in so jo spustili v morje 1. 1907. Med sirotami in zapuščenimi po moštvu ponesrečenega podmorskega čolna