Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o knjižničarstvu
Razglaša se zakon o knjižničarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
14.	julija 1982, na seji Zbora občin dne 14. julija 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1982 in na seji Skupščine kulturne skupnosti Slovenije dne 8. julija 1982.
St. 0100-8/82
Ljubljana, dne 14. julija 1982.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
Knjižnica 27(1983)1-4
121
ZAKON o knjižničarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zakon ureja knjižničarsko dejavnost, naloge in organiziranost, poslovanje in upravljanje knjižnic ter posebne naloge matičnih knjižnic in narodne knjižnice.
2. člen
Knjižničarska dejavnost je po tem zakonu sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradiva, njegovo dajanje v uporabo 'ter drugo bibliografsko, informacijsko, dokumentacijsko in komunikacijsko delo, namenjeno javnosti.
3. člen
Knjižničarsko gradivo so po tem zakonu knjige, brošure, časniki, časopisi, disertacije, katalogi, prospekti, plakati, letaki, tiskovine, kartografske publikacije, separati, standardi, reprodukcije likovnih del, razglednice, koledarji, fotografije, mikrofilmi, diami-krokartice, muzikalije, gramofonske plošče, tonske kasete, video kasete, magnetofonski in magnetni trakovi, rokopisi in druga gradiva, ki jih ima knjižnica in so namenjena knjižničarski dejavnosti.
4. člen
Knjižničarska dejavnost je namenjena izobraževanju, razvoju strokovnega in raziskovalnega dela, prenosu znanja ter zadovoljevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov.
Knjižničarska dejavnost je posebnega družbenega pomena.
5. člen
Posebni družbeni interes je v knjižničarski dejavnosti zagotovljen z določitvijo pogojev in načina opravljanja te dejavnosti, s sodelovanjem delegatov ustanoviteljev, uporabnikov, ki imajo dolgoročen interes za dejavnost knjižnice, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri upravljanju knjižnice ter z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, ki ga določa zakon.
6. člen
Knjižničarska dejavnost je pod enakimi pogoji namenjena vsem delavcem, delovnim iljudem in občanom.
Pogoje za uporabo knjižničnega gradiva določa samoupravni splošni akt knjižnice.
II.	KNJIŽNIČARSKA DEJAVNOST IN KNJIŽNICE
7. člen
Knjižnice so organizacije združenega dela, ki opravljajo knjižničarsko dejavnost kot glavno dejavnost. Knjižnice so lahko organizirane tudi kot organizacijske enote v okviru kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela ali drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organov.
Določbe tega zakona veljajo za knjižnice, ki so organizirane kot organizacije združenega dela. Določbe tega zakona, razen 12. in 13. člena, prvega in drugega odstavka 20. člena /ter od 21. do 26. člena, veljajo tudi za knjižnice, ki so organizacijske enote kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela ali drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organov.
8. člen
Po ožjem namenu delovanja in po krogu občanov, ki so jimj predvsem namenjene, so knjižnice:
— splošnoizobraževalne,
— šolske,
— visokošolske oziroma univerzitetne,
— specialne,
— narodna knjižnica.
Dejavnost splošnoizobraževalnih knjižnic je namenjena predvsem vzgoji in izobraževanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb občanov.
Dejavnost šolskih knjižnic je namenjena predvsem vzgojno-izobraževalnemu procesu in potrebam učencev in delavcev v osnovnih in srednjih šolah.
Dejavnost visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic je namenjena predvsem vzgojno-izobraževalnemu procesu in raziskovalnemu oziroma umetniškemu delu ter potrebam študentov in delavcev na višjih in visokih šolah.
Dejavnost specialnih knjižnic je namenjena predvsem strokovnemu in raziskovalnemu delu na posameznem področju družbenega dela in potrebam delavcev na tem področju.
Dejavnost narodne knjižnice je namenjena predvsem hranjenju, predstavljanju in dajanju v uporabo knjižničnega gradiva, ki dokumentira slovensko duhovno ustvarjalnost, pospeševanju knjižničarske dejavnosti in povezovanju knjižničnoinformacijskega siste-mo SR Slovenije.
9. člen
Knjižnice v SR Sloveniji delujejo kot enoiten knjižničnoinforma-cijski sistem, ki je sestavni del družbenega sistema informiranja. Povezuje se z enakimi sistemi v drugih jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v tujini.
Knjižnice se v sodelovanju z informacijsko-dokumentacijskimi službami raziskovalnih organizacij povezujejo tudi v znanstveno-informacijski sistem.
10. ölen
Enotnost knjižničnoinformacijskega sistema zagotavljajo zlasti:
— matične dejavnosti,
— enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva,
— enoten način zbiranja in obdelave informacij in podatkov,
— enotno vodenje katalogov in druge dokumentacije knjižničnega gradiva ter skupno zagotavljanje delovanja centralnih katalogov,
— razvijanje medknjižnične izposoje.
11. člen
Knjižnice, ki so organizacije združenega dela, in knjižnice, ki so organizacijske enote kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij združenega dela, se povezujejo v enoten knjižničnoinfor-macijski sistem.
Knjižnice, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, se vključujejo v enoiten knjižničnoinformacijski sistem v skladu s svojimi kadrovskimi in materiaJnimi možnostmi ter v dogovoru z matično knjižnico.
12. člen
Knjižnico kot delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.
Ustanovitelj knjižnice določi njeno vrsto, delovno področje in dolgoročno usmeritev v skladu z interesi in potrebami po knjižničarski dejavnosti ter zagotovi temeljne pogoje za njeno delo.
Ustanovitelj knjižnice si mora pred sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve priskrbeti soglasje ustrezne samoupravne interesne skupnosti o upravičenosti ustanovitve knjižnice.
Soglasje o upravičenosti ustanovitve splošnoizobraževalne knjižnice daje občinska kulturna skupnost, o ustanovitvi šolske in visokošolske oziroma univerzitetne knjižnice ustrezna izobraževalna skupnost, o ustanovitvi specialne knjižnice pa Raziskovalna skupnost Slovenije.
Skupaj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve knjižnice mora ustanovitelj predložiti tudi dokaze o zagotovljenih temeljnih pogojih za delo knjižnice.
13. člen
Ustanovitelj daje soglasje k spremembam v organiziranju knjižnice.
14. ölen
Knjižnica lahko začne z delom, ko republiški upravni organ, pristojen za kulturo, vzgojo in izobraževanje oziroma raziskovalno delo, na predlog republiške matične knjižnice ugotovi, da ima glede na predviden ) dejavnost in vrsto:
— ustrezen obr :g in izbor knjižničnega gradiva, ki je strokovno urejeno;
— ustrezne strokovne kadre in
— opremo in prostore, ki omogočajo uporabnikom dostop do knjižničnega gradiva, knjižničnim delavcem pa opravljanje nalog.
Podrobnejše določbe o pogojih iz prejšnjega odstavka izda za kulturo pristojni republiški upravni organ, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje in z republiškim upravnim organom, pristojnim za raziskovalno delo.
15. člen
Knjižnica opravlja knjižničarsko dejavnost za področja, ki so določena v ustanovitvenem aktu knjižnice. Pri tem zlasti:
— ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu;
— nabavlja, strokovno obdeluje, hrani in obnavlja knjižnično gradivo;
— skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi;
— sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega gradiva;
— vodi kataloge in drugo dokumentacijo knjižničnega gradiva ter evidenco o knjižničarski dejavnosti;
— sodeluje pri sestavi centralnih katalogov;
— v okviru znanstvenoinformacijskega sistema sodeluje s specializiranimi informacijskimi centri pri sestavi podatkov baz, pri organiziranju pretoka informacij in pri pospeševanju informacijsko-dokumentacijske dejavnosti;
— izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu,
— navaja občane in pravne osebe na uporabljanje knjižničnega gradiva ter znanstvenih in strokovnih informacij;
— samostojno in v sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami ter društvi pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižničarsko dejavnost:
— sodeluje z drugimi družbenimi pravnimi osebami in društvi pri zbiranju, urejanju, hranjenju in uporabi njihovih knjižnih fondov ter jih spodbuja k vključevanju v enoten knjižnično-informa-cijski sistem oziroma znan9tveno-informacijski sistem;
— zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesrečah.
Knjižnice na območju ene ali več občin sel dogovorijo, katera knjižnica bo v okviru svoje dejavnosti zbirala in dokumentirala tudi domoznansko gradivo.
16. člen
Knjižnice vseh vrst v občini ali na širšem območju sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje delovanje in razvoj, skupaj zagotavljajo dostopnost knjižničarskih storitev in si pomagajo pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena.
17. člen
Poleg sodelovanja po prejšnjem členu sodelujejo knjižnice pri uresničevanju programov, pri določanju nabavne politike knjižničnega gradiva, pri izvajanju ukrepov za dostopnost tega gradiva ter za razvijanje interesa za knjižničarsko dejavnost in pri ugotavljanju želja in potreb uporabnikov.
V	skladu s prejšnjim odstavkom sodelujejo zlasti splošnoizobraževalne knjižnice s kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in društvi. Šolske, visokošolske oziroma univerzitetne in specialne knjižnice pa sodelujejo z vzgojnoizobraževalnimi, razisko-
valnimi in drugimi organizacijami in strokovnimi društvi s področja, za katerega so ustanovljene.
18. ölen
Visokošolske in specialne knjižnice, ki opravljajo knjižničarsko dejavnost na istem ali sorodnih znanstvenih oziroma strokovnih področjih, se med seboj delovno povezujejo tako, da ena izmed njih opravlja nalogo osrednje knjižnice za določeno strokovno oziroma znanstveno področje.
Univerzitetna knjižnica lahko opravlja tudi naloge osrednje knjižnice za določena znanstvena oziroma strokovna področja.
Osrednja knjižnica, poleg nalog iz 15. člena tega zakona, tudi usklajuje nabavo knjižničnega gradiva, posreduje v medknjižnični izposoji, skrbi za čim hitrejši pretok strokovnih in znanstvenih informacij o knjižničnem gradivu, usmerja knjižnično gradivo, ki ga knjižnice izločajo, vodi strokovne centralne kataloge in se povezuje s specializiranimi informacijskimi centri.
19. člen
Strokovno delo v knjižnicah opravljajo strokovno usposobljeni delavci.
20. ölen
Delavci splošnoizobraževalnih knjižnic pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga knjižnica ustvari predvsem s svobodno menjavo dela v občinskih ikulturnih skupnostih, delavci šolskih,, visokošolskih oziroma univerzitetnih ter specialnih knjižnic pa v ustreznih izobraževalnih in raziskovalnih skupnostih.
Kadar pridobivajo delavci knjižnic dohodek s svobodno menjavo dela v večjih samoupravnih interesnih skupnostih, uskladijo le-te med seboj kriterije, merila in druge pogoje svobodne menjave deda.
Materialne pogoje za delo knjižnice, ki je organizacijska enota izobraževalne, raziskovalne in druge organizacije združenega dela ali drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organov, zagotavlja organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba oziroma državni organ, v čigar sestavu je knjižnica.
21. člen
Knjižnico upravljajo delavci knjižnice, v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom, pa enakopravno soodločajo delegati ustanovitelja in uporabnikov, ki imajo dodgo-ročni interes za dejavnost knjižnice, ter delegati organov družbeno-
političnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti).
%
22. člen
Organ upravljanja knjižnice je svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev knjižnice in delegati družbene skupnosti.
Število delegatskih mest v svetu, uporabnike ter organe družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki delegirajo v svet, določa statut knjižnice.
23. člen
Delegati družbene skupnosti v svetu knjižnice soodločajo zlasti:
— o predlogu statuta;
— o sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov, razen tistih, ki urejajo delitev dela dohodka, namenjenega za osebno in skupno porabo, in delovna razmerja;
— o razvojnih programih in o razširitvi prostorskih in tehničnih zmogljivosti knjižnice;
— o predlogu smernic za pripravo plana, o predlogih elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti;
— o planu knjižnice;
— o letnem delovnem načrtu in zaključnem poročilu;
— o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka;
— o finančnem načrtu, periodičnem in zaključnem računu;
— o določanju cen storitev;
— o pogojih za dostopnost knjižničarskih storitev in o omejitvah dostopnosti posameznih delov knjižničnega gradiva;
— o določanju prispevkov neposrednih uporabnikov;
— o načelih in merilih kadrovske politike ter o njihovem izvajanju;
— o imenovanju in razrešitvi ter o volitvah in odpoklicu poslovnih in izvršilnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
— o spremembah v organiziranju.
V	zadevah iz prejšnjega odstavka je odločitev sprejeta, če so jo z ločenim glasovanjem sprejeli v enakem besedilu delegati delavcev in delegati družbene skupnosti. Če ni soglasja, se prične usklajevalni postopek, ki ga določa statut knjižnice.
24. člen
Delo knjižnice je javno.
Knjižnica obvešča javnost o svojem delu zlasti z objavljanjem:
— informacij o dopolnjevanju knjižničnega gradiva;
— poročil o dejavnosti in opravljenem delu.
S samoupravnim splošnim aktom knjižnice se podrobneje določi način obveščanja javnosti.
25. člen
Statut knjižnice mora biti sprejet v soglasju z ustanoviteljem, potrdi pa ga izvršni svet skupščine občine, na območju katere ima knjižnica svoj sedež.
26. člen
Zakonitost dela knjižnice nadzoruje za področje kulture pristojni občinski upravni organ.
III.	MATIČNE KNJIŽNICE
27. člen
Knjižnice, ki opravljajo, poleg dejavnosti iz 15. člena tega zakona, še posebne naloge, s katerimi utrjujejo in razvijajo strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: matične dejavnosti), so matične knjižnice.
Matične knjižnice opravljajo matične dejavnosti na določenem območju.
28. člen
Dejavnosit matične knjižnice v občini opravlja splošnoizobraževalna knjižnica, ki jo določi občinska kulturna skupnost na predlog organa iz 38. člena tega zakona.
Dejavnost matične knjižnice za območje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška matična knjižnica) opravlja narodna knjižnica.
Pri uresničevanju nalog matične knjižnice lahko sodelujejo na predlog organa iz 38. člena tega zakona tudi druge knjižnice. Medsebojne obveznosti pri uresničevanju teh nalog uredijo s samoupravnim sporazumom.
29.	člen
Za opravljanje matičnih dejavnosti je lahko določena knjižnica, ki ima dovolj usposobljenih strokovnih kadrov, obsežno in urejeno knjižnično gradivo in primerno tehnično opremo.
30. člen
Matična knjižnica razvija strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnicah in za usposabljanje drugih delavcev, ki zunaj knjižnice urejajo in posredujejo knjižnično gradivo, usklajuje politiko nabave knjižničnega gradiva, vodi razvid knjižnic in usmerja knjižnično gradivo, ki ga izločajo splošnoizobraževalne knjižnice.
31. člen
Matične knjižnice na narodnostno mešanem območju posebej skrbijo tudi za strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, namenjene pripadnikom italijanske oziroma madžarske narodnosti.
32. ölen
Matična knjižnica spremlja, ocenjuje in usmerja strokovno knjižničarsko delo na podlagi podatkov, ki jih prejema od knjižnic, in z neposrednim pregledovanjem njihovega dela.
Knjižnice morajo dajati matični knjižnici zahtevane podatke o svojem strokovnem delu in njenim delavcem omogočati pregled svoje dejavnosti.
33. člen
Matična knjižnica obvesti knjižnico o ugotovljenih strokovnih pomanjkljivostih pri| njenem delu.
Svet knjižnice mora obravnavati obvestilo iz prejšnjega odstavka in sporočiti matični knjižnici svoje odločitve glede odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti.
34. člen
Za posebne naloge, ki jih opravljajo matične knjižnice, pridobivajo delavci teh knjižnic povračilo v izobraževalnih, kulturnih in raziskovalnih skupnostih občin in republike.
IV.	NARODNA KNJIŽNICA
35.	člen
Narodna knjižnica opravlja, poleg nalog iz 15. in 30. člena tega zakona, naslednje posebne naloge:
—	zbira in hrani vse knjižnično gradivo, nastalo na območju SR Slovenije, knjižnično gradivo o SR Sloveniji, o Slovencih in pripadnikih italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji
ter izdaje slovenskih avtorjev v tujini ter drugo knjižnično gradivo iz tujine, natisnjeno v slovenskem jeziku,
— zbira knjižnično gradivo, nastalo na območju drugih republik in avtonomnih pokrajin SFR Jugoslavije,
— skrbi, da so v pomembnih knjižnicah v tujini dostopne slovenske publikacije in informacije o slovenskem tisku,
— strokovno obdeluje vse knjižnično gradivo, ki izide v SR Sloveniji, in omogoči knjižnicam in drugim sprotno obveščenost o item,
— sestavlja in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko narodno bibliografijo,
— opravlja naloge republiškega referalnega centra in se povezuje z drugimi referalnimi centri,
— zbira, strokovno obdeluje in posreduje bibliografske informacije o slovenskem knjižničnem gradivu in se vključuje v mednarodno izmenjavo informacij in knjižničnega gradiva,
— skrbi za uvajanje sodobnih tehničnih sredstev in načinov dela nai področju knjižničarstva.
Narodna knjižnica opravlja kot republiška matična knjižnica tudi naslednje naloge:
— razvija knjižničarsko stroko v SR Sloveniji ter spodbuja in organizira raziskovalno delo na področju knjižničarstva,
— organizira strokovno izpopolnjevanje knjižničarskih delavcev v SR Sloveniji,
— vodi centralne kataloge knjižničnega gradiva v SR Sloveniji.
36. člen
Delavci narodne knjižnice pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga knjižnica ustvari predvsem s svobodno menjavo dela v Izobraževalni skupnosti Slovenije, Kulturni skupnosti Slovenije in Raziskovalni skupnosti Slovenije.
37. člen
Slovenska narodna knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Ustanovitelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je SR Slovenija.
Knjižnica 27(1983)1-4	101
V.	STROKOVNI SVET ZA KNJIŽNIČARSTVO SR SLOVENIJE
38. člen
Strokovni svet za knjižničarstvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) je skupni organ Kulturne skupnosti Slovenije, Izobraževalne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije za področje knjižničarstva. Strokovni svet pripravlja strokovne podlage, ki omogočajo usklajeno obravnavanje problematike knjižničarstva v skupščinah vseh treh skupnosti.
Strokovni svet:
— obravnava stanje in razvoj posameznih knjižničnih mrež inj celotnega knjižnično-informacijskega sistema;
— spremlja vključevanje knjižnic v znanstveno-informacijski sistem;
— obravnava stanje in razvoj matičnih dejavnosti in predlaga mrežo matičnih knjižnic;
— obravnava vprašanje enotnosti knjižničarske dejavnosti, posebno usklajevanja nabavne politike in medknjižnične izposoje;
— obravnava stanje in razvoj bibliotekarske stroke, raziskovalnega dela na tem področju in izobraževanja strokovnih kadrov;
— obravnava problematiko vključevanja v knjižnično-infor-rnacijske sisteme v drugih jugoslovanskih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v itujini;
— predlaga normative in standarde knjižničarske dejavnosti.
39. člen
Člane strokovnega sveta imenujejo Kulturna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije izmed knjižničarskih delavcev in uporabnikov.
Samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka s skupnim aktom podrobneje določijo oblike in način dela, število članov in mandatno dobo članov strokovnega sveta.
40. člen
Strokovna in administrativna dela za strokovni svet opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
41.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev je za prekršek kaznovana knjižnica oziroma pravna oseba, v katere sestavi je knjižnica kot organizacijska enota:
1. če ne vodi enotno in tekoče katalogov in obveznih evidenc in ne sodeluje redno pri delovanju centralnih katalogov (4. alinea
10.	člena);
2. če s svojim knjižničnim gradivom noče sodelovati v medknjižnični izposoji (5. alinea 10. člena);
3. če ne da matični knjižnici zahtevanih podatkov ali njenim delavcem ne omogoči pregleda svoje dejavnosti (drugi odstavek
32.	člena).
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev je kaznovana za prekršek tudi odgovorna oseba knjižnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Knjižnice morajo uskladiti svojo organizacijo in delovanje ter samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
43. člen
Za kulturo pristojni republiški upravni organ izda izvršilni predpis iz drugega odstavka 14. člena tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
44. člen
Samoupravne interesne skupnosti iz prvega odstavka 28. člena tega zakona določijo, katere knjižnice bodo opravljale matične dejavnostih, v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
45. člen
Strokovni svet mora začeti z delom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
46. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o knjižnicah (Uradni list SRS, št. 11/65).
47.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ilistu SRS.
St. 63-8/82
Ljubljana, dne 14. julija 1982.
Skupščina Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.