SO. ŠfčVliRO. DanaSnja Številka stane Din 1*50. I UnUlonu v pet« 18. opfflo mz*. Leto um. Isiiaia vsak dan nopotdna, iavaaamai nadali« In praznika. ati s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede in sera to v naj se priloži znamka za odgovor. Upravniatro „S1oy. Ilaroda" in „Narodna tiskarna" Knanova ulica *L 3, pritlično. — Telefon it. 304. Uradalatvo ,(Slov. Naroda" Knaftova o lica it 3, I. nadstropje Telefon Mar. 34. Dopise sprejo na la podpisane ta zadostno fraakovane. iHaT* Rokopisov ao no vrata. Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—6 str« po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 43—8 str« 2 O., 8 in več po 3 O. Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod- velja: ■ubliani po polti V la o i cm s t to 12 mesecev 6 . 3 . 1 Din 240— , I2f>— . 60--20-— Din 240*— . 120-— » 60— 20-— Din 360*— . 180'— 90*— . 30— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnini doolačstf. \Tovi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno f]*aT* po nakaznici. Na samo pismena naročila bre.T poslatve denarja se ne moremo o.^iratL Račun brez kramarja. V trenotku. ko so prvi Radićevi poslanci prestopili prag narodne skupščine, je krenila Jugoslavija v svojem političnem življenju na novo pot. Ta pot lahko pripelje k rešitvi nesrečnega srbsko-hrvatskega spora, lahko pa tudi poostri že itak napeto razmerje med obema faktorjema, ki si stojita nasproti kot izraza dveh bistveno različnih na-ziranj o ustroju države in njenem obstanku sploh. Do prihoda Radičevcev v Beograd, ki pomeni zgodovinski dogodek v naši notranji politiki, je bila situacija dasi čudna in s parlamentarne- | ga stališča abnormalna, vendar jasna in več ali manj opredeljena. Vlada je imela v parlamentu absolutno večino in je kot taka opravljala državne posle ne glede na opozicijo, ki je bila Številčno preslaba in preveč razcepljena, da bi mogla vplivati na redno parlamentarno delo. Radič se je ta čas izprehajal po evropskih prestolicah, kjer je sondiral teren za eventuelno samostojno akcijo v prid »hrvatski človečanski republiki«. Ko se je po dolgem in brezuspešnem prizadevanju prepričal, da evropski državniki nikakor ne smatrajo hrvatskega sebaškega pokreta za resno, upoštevanja vredno in v okvir splošnih zavezniških interesov na Balkanu spada-jočo politično akcijo, da torej pretendent na stolec hrvatske seljačke republike ne more računati z uspehom s pomočjo zunanjih sil, je Radič hočeš-no-češ spremenil svojo taktiko in izdal dovoljenje za odhod v Beograd. Abstinen-čna politika je doživela popolen fiasko, treba je bilo poiskati novih potov m kombinacij, da ne ostane na cedilu ves pokret. Česar ni mogel doseči v inozemstvu, kjer so državniki in politiki preveč pametni, da bi nasedli eksaltira-nemu apostolu kmetske osamosvojitve in prezgodaj rojenega republikanskega deteta, je mislil Radič izposlovati po svojih agentih tu v Jugoslaviji. Poteza ni bila napačna in gesta je na prvi mah presenetila vso politično javnost. Prenos Radičevega utopistič-nega. na ljudski naivnosti in demago-štvu zasnovanega podjetja iz inozemstva v domovino, je imel celo delni uspeh, ki izvira iz napačne premise, da Je število odločilno vedno, tudi Če bi se zapeljana in nahujskana večina ljudstva po svojih zastopnikih izjavila za razkosanje Jugoslavije. Toda ta uspeh je bil samo fiktiven. Slabo so namreč računali tisti, ki so Radiću nasedli. Takoj prva vest o prihodu Radičevih poslancev v skupščino je vplivala na nekatere politične kroge kot električna iskra. Zazdelo se jim je, da bo odslej večina v parlamentu na Radićevi strani in zato hajdi brez pomisleka v nje- gov tabor. Tako je bil osnovan sedanji opozicijonalni blok. kateremu pripadajo vsi tisti, ki menijo, da so strankarski interesi vse, država, njeno edinstvo in odporna sposobnost pa nič. Naraven in logičen je bil vladin odgovor na ta nepričakovani in dobro premišljeni Radičev trik. Če stoji na čelu bloka mož, ki je opetovano odkrito izjavljal, da ne priznava današnje Jugoslavije, da hoče postaviti med Hrvati in Srbi kitajski zid in da je pripravljen žrtvovati narodno in državno edinstvo svojemu fantastičnemu seljaškemu pokretu, če hočejo priti na krmilo ljudje, ki so taktično protidržavni in proti-jugoslovenski, če se snuje blok, čigar idejni, deloma pa tudi programatični ustanovitelj je sovražnik države, je treba postaviti proti temu bloku drugi blok, ki bi mogel paralizirati za enotnost države skrajno nevarno akcijo prvega. Tako se je tudi zgodilo in danes imamo dva bloka, okrog katerih se polagoma zbere na eni strani vse. kar je v jugoslovenskem narodu še zdravega, idealnega in nacijonalnega, na drugi pa elementi, ki še vedno tavajo pod vplivom splošne povojne zmede ter se ne morejo orijentirati v kaosu, ki se jim zdi posledica naših notranjih razprtij. Opozicijonalni blok je z gotovostjo računal, da vrže Pašić-Pribičevićevo vlado in da prevzame državne posle ne glede na to, da so v njem elementi, ki bi ne samo povečali sedanji nered, temveč bi potom pospešitve centrifugalnega gibanja spravili državo na rob prepada. Ta račun je bil seve brez krčmarja in zelo prenagljen. 2e pni koraki opozicije so jasno pokazali, da v Jugoslaviji še ni mrtev jugoslovenski duh, da se z državo ne more in ne sme poljubno eksperimentirati, ker ima v sebi še sile, ki lahko to preprečijo. Običajnim parlamentarnim potom ni šlo. Zato je opozicija spremenila svojo taktiko, obrnila se je tja, kamor pravzaprav ne sodi. ker je doslej to institucijo več ali manj sploh prezirala. Začele so se avdijence opozicijonalnih šefov na dvoru. Celo Radićevi poslanci so po naročilu baje z Dunaja izrazili željo, da bi radi potožili kroni svoje gorje. To je pač unikum v zgodovini narodov in menda je samo v Jugoslaviji mogoče, da kličejo v hudi stiski na pomoč kralja tisti, ki ga sicer sploh ne priznavajo* Toda sila kola lomi in naklonjenost krone, ki si jo hočejo pridobiti, je zadnja karta opozicijo-nalnega bloka. Prvi račun se ni obne-sel, drugi pa tudi ne obeta kdove kako ugodnega rezultata. Zdi se nam namreč, da je ta še veliko bolj brez krčmarja. Krona je namreč vidno zname- nje narodnega in državnega edinstva, ona je izraz jugoslovenske misli in kot taka ne more poveriti usode Jugoslavije ljudem, ki jim je ta osnovna ideia trn v peti. Fantaziranje o poslovni vladi na čelu z opozicijonalnim blokom mora ostati za vsako ceno to. kar je sedaj. To zahtevajo višji državni interesi, ki jih tudi krona ne more prezreti! Edini izhod iz zamotane situacije je razpust narodne skupščine in volilni mandat v rokah tist'h. ki so v kritičnem trenotku prevzeli težko nalogo, da rešijo državo pred razpadom. gove odsotnosti dostaviti tozadevno vabilo na avdijenco. Govore tudi še vedno, da bo krona pozvala na avdijenco zastopnika Radičeve stranke. Po končani konsultaciji sprejme kralj sedanjega predsednika kraljevske vlade Pa-šiča in pa voditelja samostojnih demokratov PribiČcvića. da mu še enkrat pojasnita vse one tehtne motive, ki govore za razpust skupščine in za razpis novih volitev, da narod izreče svojo sodbo o notranjepolitični ureditvi države. — Beograd, 17. aprila (Izv.) Dasi parlamentarna kriza normalno poteka, vendar ne bo tako kmalu končana. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se kriza konča Šele po pravoslavnih praznikih okoli I. maja. V parlamentu vlada sedaj popolno mrtvilo. Tupa ta m ic opažati do 15 poslan- cev. K'erika] muslimani in zemljoradnr- Povolien razvoj parlamentarne kriza. Včerajšnje avdijence. — Volilni mandat upravičen. Nesoglasja v bloku. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Razvoj in razplet sedanje vladne in parlamentarne krize gre povsem v rednem parlamentarnem toku. Vsak objektiven opazovalec mora ugotoviti, da se kriza razvija mirno in na i o vsem parlamentaren način. To priznavajo tudi vsi politični in parlamentarni krogi, celo opo-zicijonalne skupine ne morejo ničesar ugovarjati modremu in premišljenemu postopanju najvišjega čuvarja ustave. Vsi so soglasni v sodbi, da postopa kralj, dobro ocenjujoč veliko važnost in dalekosežnost sedanje parlamentarne krize, modro in državniško, ker je začel konsultirati zastopnike vseh parlamentarnih skupin o položaju in o načinu, kako naj bi se uredilo dobro notranjepolitično razmerje. Včeraj popoldne je kraJj pozval na posvet dr. S p a h a. voditelja bosaii. niuslitndbov in predsednika radikalnega kluba Marka G j u r i-č i č a. Dr. Mehmed Spaho je bil sprejet v avdijenco ob 18.30 ter je avdijenca trajala skoraj uro. Dr. Spaho je kralja informiral o stališču muslimanov napram parlamentarni krizi, obrazložil je kralju notranjepolitični položaj in razmerje muslimanov do Radičeve stranice kakor tudi stremljenje opozicijonalnega bloka. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, je dr. Spaho naslikal splošni položaj kralju v zelo optimističnih črtah, očrtal mu je proaram opozicrjonalnega bloka v slučaju, da ji bo poverjen mandat za sestavo poslovne vlade. Po avdijenci je bil dr. Spaho zelo molčeč in se je edino sestal z Ljubo Davidovičem. Dr. Spaho je danes odpotoval v Sarajevo. Kralj je sprejel nato predsednika parlamentarnega radikalnega kluba Marko Gjuričtča, ki je kralju pojasnil položaj z vidika radikalne stranke. Značilno je. da je Gjuričič pred avdijenco in po avdijenci dlje časa konte riral z ministrskim predsednikom Pašičem. S to avdijenco je krona začasno zaključila konzultacije z vodilnimi političnimi faktorji in Nj. Vel. kralj Aleksander je danes zjutraj odpotoval v Topolo, kjer ostane do ponedeljka. V ponedeljek se nadaljujejo avdijence ter bosta sprejeta vodja zemljoradniške stranka Voja Lazić in predsednik Samostojnega demokratskega kluba dr. Edo Luki-nič, kateremu se ni moglo vsled nje- ki so polnoštevilno zapustlH skupščino m odšli na aeritacijska potovanja. Vsi se pripravljajo za volitve. — Beograd. 17. aprila (Izv.) Iz vladf, frih krogov je doznal vaš dopisnik, da Je med radikali in samostojnimi demokrati sklenjen sporazum za slučaj, da dobi Pasle volilni mandat, v tej smeri, da se izvede delna rekonstrukcija vlade in da prevzame za časa volitev vodstvo ministrstva notranjih del Svetozar Priblčevič. Vedno jasneje postaja, da so volitve popolnoma upravičene in da srovore za razpust skupščine povsem tehtni razlogi, ker je od nekaterih strani forsirana koncentracijska vlada absolutno nesmisel in nima nikakega življenjskega obstanka. V bloku so tudi nastala velika nesoglasja radi poslovne vlade. RadlGBva stranka želi volitve. Slovenski klerikalci se volitev boje. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik se je pri nekaterih poslancih Hrvatske republikanske seljačke stranke informiral o stališču njih parlamentarnega kluba napram poslovni vladi. Poslanci Radičeve stranke so kratko pojasnili stališče o poslovni vladi opozicijonalnega bloka. Izjavili so med drugim: »Mi smo storili s svoje strani vse, kar je g. Davidovič želel, da storimo v svrho sestave vlade opozicijonalnega bloka. Mi bi tako vlado lojalno podpiral?. Zahtevali pa smo gotove ob- veze. Naglašati moramo sedaj, da nam ni do tega. da se sestavi taka posiovna vlada ki da raje sprejmemo volitve. Računamo in upamo, da pridemo po volitvah v skupščino številno in kvalitativno močnejši !< Z druge strani ie vas dopisnik dcw znal, da je bil v opoziciionalnem bloku dr. Korošec posebno proti ven volitvam. Ta ie vedno naglašal, da se morajo volitve izvesti kasneje, ker njegova stran, ka na volitve nj pripravljena. Med dr. Korošcem in Radićem obstojajo v vprašanju volitev največje diference. Radić sili vedno na volitve, to skuša posebno doseči s taktiko svojih intervk-wov v inozemskem tisku o notranjepolitičnih razmerah v Jugoslaviji. Radič je splošno nasproten vsaki sestavi poslovne vlade opozicijonalnega bloka. Uradniške tfranjniske doklade. Vprašanje izplačila uradniških plač za maj. -- Beograd, 17 aprila (I^v.) Ko na eni s-trani vlada v parlamentu poi>oino rirrtvi-lo, vlada na drugi strarrf v predsedstvu vlade živahno delovanje. Predsednik vlade }e včeraj ves dan konfertral s osamrw-mi ministri in ugledate! radikalnimi poslanci, na kur Je b"!a /večer seja ministrskega sveta, ki je bila v edn+i posvečena vprašanju ureditve uradnikih ttrstrirdskfh do-klad. Na stmčni seft k* bfla predlože?** uredba o urađniškfti đragfrrfskih doklađah. ki je Imela tod i/delana do 10. tm. Uredba je bila Izročena v detajlno proučavanje posebnemu ministrskemu odboru, v katerega so bili deNgirani ministri: dr. Stojacfi-novič, dr. Krizman, Sknonovlć, dr. Sveti-slav Popović, Miša Trifunovlr in dr. Koflc. Ta ministrski odbor hira do danes predfo-zftj ministrskemu svetu definitivni tekst uredbe, ki ga vlada na to takoj odobri. V zveri t ureditvijo uradniških dravinjskih doktad «e bUa na seii Izražena želja, da M se u radništvu place za mesec maj mog k nakazati že pred velikonočnimi prazniki. Ta želja izhahi rudi iz irradrri*kfh krogov in iz uradniških organizacij« Finančni minister ima nalogo proučiti finančno tehnično možnost Izplačila plač pred veirkonočnim" pravniki. Kakor nekateri zatrjujejo bo finančni minister danes izdal finančnim upravam nalog, da čimpreje sestavijo spiske o Plačah, da bi se v resnici nradnflcnnt nakazale plače pred prazniki. RADIĆEVA IZJAVA RESNIČNA. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Opozicijonalni blok skuša z vsemi mogočimi triki zmanjšat! vtis, ki ga je napravila Radičeva izjava v ■■»Nezavisimi Makedoniji«. Zemljoradniške »Novosti*, ki so prejšnji dan skoraj prve prinesle vest o Rađićevcm potrdilu glede pristnosti izjave, SO včeraj razširile potom letakov senzacijo, da je bila ta vest skovana v Beogradu in da je bila potem naročena izdaja tera lista makedon- AJeksei Tolstoj. 20 SPolet na Stlars. Roman. Kameniti soli človek je stal visoko vzravnan, noge so bile stisnjene, roke so se tiščale ozkih be-der, zbočena prsa je podpiral zobčasti pas, na soln-cu je motno bleščal njegov izrezljan oklep, okrašen z ostrim grebenom, podobnim ribjemu hrbtu. Na okroglih ustnah krepkega obraza z zatisnjenimi očmi je igral smehljaj. — Magacitl — je spregovoril Marsovec in pokazal na nebo. Daleč za kipom je bilo videti ogromne razvaline amfiteatra in mračne obrise podrtih stebrov vodovoda. Po natančnem ogledu je Los spoznal, da so kupi gramoza na ravnini in jame ostanki starodavnega mesta. Novo mesto, Soacera, se je začenjalo z blestečim jezerom zapadno od teh razvalin. Crne točke na nebu so se približevale in postajale čedalje večje. To so bile stotine Marsovcev, ki so leteli naproti v krilatih čolnih in sedlih, na raševinastih pticah in v košarah z zračnimi padali Prva je priplula, zakrožila v poleta in ob-vfccte nad ladjo blesteča, zlata, kofaattd podobna ozka cigara s štirimi krili. Na krov ladje so se vsu-le z nje cvetlice in pestri koščki papirja — sklanjala so se mlada, razburjena lica. Los je vstal in, držeč se za ograjo, snel čepico — veter ie dvignil njegove bele lase. Iz kajute je prilezel Gusjev in obstal poleg njega. Butarice cvetlic so se vsule nanje iz čolnov. Na vijoličastih, zdaj zagorelih, zdaj rdečkastih obrazih priletelth Marsovcev je bila napeta razburjenost, navdušenje in groza. Nad glavo, spredaj, ob strani in za ladjo, ki je plula počasi, je letelo sedaj sto in sto zračnih kočij. V košari pod padalom je švignil navzdol debeluh v pisani čepici ter je mahal z rokami. Za hip se je pokazalo bradato lice, ki je gledalo skozi cev. Ves v skrbeh se je vrtel pred ladjo na krilatem sedlu ostronosi Marsovec z valovečimi lasmi ter napeljava! na Losa nekak vrteči se zabojček. Mimo je hitel ves s cvetjem okrašen pleten čoln — trije krilati ženski obrazi z velikimi očmi, modre čepice, modri vihrajoči rokavi in beli pajčolani. Brnjenje vijakov, šum vetra v krilih, tanki piski, blesk zlata, pestrost oblek v zračni sinjim, spodaj — škrlatne, zdaj srebmkaste, zdaj zopet rdečkasto-rumene krone drevoredov, v solnčnih žarkih blesteča okna vzbočenfh hiš — vse je bilo kakor sanje. V slavi se je vrtelo. Gusjev se je oziral in ponavljal z zategnjenjm glasom: — Poglej, poglej, eh ti... Ladja je priplula nad visečimi vrtovi ter se je lahno spustila na velik okrogel trg. Takoj se je vsulo z neba kakor dež sto in sto čolnov, košar in velikih ptic, ki so obsedele ter padale na trgu na bele plošče. Po ulicah, ki so se razprostirale od trga v obliki zvezde, so šumele množice ljudstva — begale so, metale cveth'ce in papirčke ter mahale z robci. Ladja se je ukrcala pred visokim in močnim, piramidi podobnim mračnim poslopiem iz črno-rdečega kamna, Ka širokih stonnicah. ined štiri-oglatimi, zgoraj ozkimi stebri, ki so segali samo do tretjine pročelja, ie stala gruča Marsovcev. Vsi so bili v čmih plaščih in okroglih čepicah. To je bil. kakor je Los zvedel pozneje. Vrhovni Svet Inženirjev — vrhovni organ, ki je upravljal vse Marsove pokrajine. Marsovec-spremljevalee je dal Losu znak, naj počaka. Vojaki so se spustili po lestvici na trg, obkrožili ladjo ter so zadrževali radovedno množico. Gusjev je z navdušenjem opazoval pestro, valove-čo množico na trgu z nebroj kril, ki so mahala nad glavami, skupine sivkastih ali črnordečih poslopij in prozorne obrise stolpov, ki so se vzpenjali izza streh. — Da, to je mesto, da je veselje pogledati— je ponavljal in mencal z nošami Marsovci, ki so stali v črnih haljah na lestvici, so stopili narazen. Pojavil se je visok, sključen Marsovec, tud' črno oblečen, z dolgim, mračnim obrazom in z dolgo, ozko. črno brado. Na njegovi okrogli čepici je trepetal zlar greben, podoben ribjemu hrbtu. Obstal je sredi stopnic m, oprt na palico, dolcro motril s temnimi, udrtimi očmi oba prišleca s zemlje. Tudi Los ga je motril pozorno in nezaupljivo. — Vrag — kako ti buli — je zašepetal Gusjev. Obrnil se je k množici in je brezskrbno zakričal: — Zdravstvujte, tovariši Marsovci! Pozdrave vam prinašava, sprejmite goste! Množica je začudeno vzdihnila, zaropotala, za-šumcla in se je pomaknila bliže. Mračni Marsovec se je prijel za brado in obrnil svoj pogled k množici ter je premeril trg z motnimi očmi. Pod njegovim pogledom je polagoma utilialo razburkano morje glav. Obrnil se je k stoječim na stopnjicah, spregovoril je nekaj besed in pokazal z dvignjeno palico v smeri proti ladji. Takoj je odhitel eden izmed Marsovcev k ladji in je tiho ter naglo zašepetal nekaj na uho drugemu Marsovcu, ki se je nasnil k njemu čez krov. Začuli so se signalni piski, dva vojaka sta odhitela na krov, zabrenčali so vijaki, ladja se je mogočno oddellla od trga in odplula nad mestom v severni smeri, stran. 2. »SLOVENSKI NAROD« dne lg apriTa 19X4. *rev 90 akih organizacij. Baje jo dobil neki Boi-Str za to izjavo honorar 200.000 dinarjev, in kakor danes »Pravda« trdi celo 300.000 dinarjev. Na prvi pogled je jasno, da so taki dementlft povsem glirpi in Is trte zviti. Faktu m je. da je izjava popolnoma pristna in da se nje pristnosti na more ugovarjati. Uredba o uradniških dokladah. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Mini-sirskemu svetu bo na današnji seji predložena v odobrenje uredba o uradniških draginjskih dokladah, ki stopi > veljavo dne 1. maja 11. in ki je sestavljena v smislu uradniškega zakona z dne 31. julija 1923. Uredba o uradniških dokladah razločuje: a) Osebne draginj ske doklade in b) rodbinske draginjske doklade. Osebne draginjske doklade. Glede \eh doklad razločuje uredba tri dravinjske razrede: I. dravinjski razred: V ta razred spadajo Beograd s Čukari-co, Zemun in Sušak, H. razred: a) Kraljevska slobodna mesta in mesta, kjer .se nahaja'o srezke oblasti v Hrvatski in Slavoniji, b) srezka mesta v Srbiji, c) v Sloveniji In Dalmaciji vsa mesta, kjer Je sedež sresklh oblasti. Ravno-tako v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, tu tudi mesta s slobodnim sta-tatom. ITI. razred: Vsa ostala mesta v kraljevini SMS. Draginiske doklade se določajo ta-kb - le: a) Uradnikom I. in 2. skupine /. kategorije: f. razred 1500 Din mesečno, fl. razred !3n0 Din in tli. razred 1200 dinarjev mesečno. b) Uradnikom 3. in 4. skupine I. kategorije in 1. skupine 11. kategorije: 1300, 1100 in 1000 dinarjev meseceo po zadevnih razredih. c) Uradnikom 5. in 6. skupine /. kategorije in 2. skupine //. kategorije po 1200, 1000 m 900 dinarjev. d) Uradnikom 7., S. in 9. skupine h kategorije in 3., 4. in 5. skupine H. kategorije in 1. skupine 111. kategorije po .1100, 900 in 800 dinarjev mesečno pa zadevnih razredih. e) Uradnikom 2., 3. in 4. skupine 111. kategorije po 1000, 800 in 750 dinarjev. f) Zvaničnici tn službene* dobivajo draginjske doklade po draginjskih razredih m sicer 700, 600 in 540 dinarjev mesečno. g) Ostali državni uslužbenci 540, KO in 480 dinarjev mesečno . Rodbinske draginjske doklade. Te &oMade so brez razlike na razred in skupine za vso kraljevina izenačene in "Sicer znašajo: 1. za zakonsko ženo mesečno 150 ■dinarjev in 2. na zakonsko rojeno a!i pozako-nieno dete mesečno 150 dfnariev. Doklad a na deco se računa v smislu Člena '41. zakona o državnih uradnikih z dne Bi. julija 1923. Rodbinska doklada, ki se priznava Meni, ne pristoja onim ženam, ki so dr-favne uslužbenke ali vpokojenke, kakor tudi ne onim ženam, katerih dohodki iz 'drugih vtrov znašajo mesečno 200 dinarjev ali več. Rodbinska doklada ne pristoja tudi od moža ločenim ženam |n to tudi onim, ki niso sodnijsko prav--hoveljavno ločene. POSEBNE DRAGINJSKE DOKLADE SODNIKOM. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Danes v ministrskem svetu odobrena uredba p draginjskih dokladah bo vsebovala fedi posebno določilo o specijalnih dokladah sodnikom. Po tem dolocTu prejemajo predsednik in člani državnega "sveta, člani glavne kontrole, Člani kasači j ske ga sodišča, predsednik apelacijskih in upravnih sodišč in vrhovni državni tožitelj pri kasacijskem sodišču Jposebno doklado v znesku 1500 dinarjev mesečno, ostali sodniki pa povprečno 600 dinarjev mesečno. NADALJEVANJE KRIZE V DEMOKRATSKI STRANKI. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Razkrojni proces v demokratski stranki se se nadaljuje. Iz zanesljivega vira poroča današnji Cicvarićev »Dnevnik«, da nameravajo srbski samostalet, ki so člani Davldovtfevega kluba, Izstopiti Iz .parlamentarne demokratske organizacije ter se popolnoma odcepiti od stranke. Vodja te struje je Kosta ThnotUevič. Povod za razkol je dala posebno zadnja Radićeva izjava v znanem sofijskem listu makedonskih organizacij. RAZBURJENOST FAŠISTOV RADI PAPEŽEVEGA DARILA — Rim, 17. aprila (Izv.) Papeževo darilo, odposlano v znesku 1 in pol milijona Kr s posebnim spremnim pismom državnega tajnika kardinala Gasparrija, katoliškim organizacijam, ki so jih oplenjli faibtt, je v fasistovskih vrstah vzbudilo veliko ogorčenje in razburjenje. Glavno glasilo fašistov »Popolo d'Italia« pristavlja, da bi papež denar, ki ga je dal na razpolago katoliškim organizacijam, lahko drugam namesti in plodonosneje vložil. Sumljiv je ta pojav in videti ie, da se od vernikov zbrani denar vporablja sa poMtttno pronazAode* Resen konflikt med Ameriko in Japonsko. Zabranitev priseljevanja Japoncev v Ameriko. — London, 17. aprila (Izv.) Po poročnih is W ashingtoaa je nastopil resen konflikt med Japonsko m Zediajenimi drŽavami radi novega sako na. ki ureja priseljevanje v Ameriko. Senat te sprejel zakon kljub ugovorom predsednika CooHdga in državnega tajnika Hughesa, ki sta svarila na resne posledice. Zakon vsebuje stroge določbe ki skoraj zabranjujejo Japoncem Priseljevanje v ameriške države. Zakon je senat sprejel soglasno brez vsakega poimenskega glasovanja. — Berlin, 17. aprila (lav.) »Berliner Tageblatt«. javlja tz Tokija, da ie sakoa o priseljevanja v ameriške države vzbadll na Japonske« veliko razburjenje. — London, 17. aprila (Tzv.) Reiterjev biro javlja 's Tokfja, da Japonska zelo obžaluje, da Izraz »resne pos'edfce«. rabljen od japonskega poslanika napram državnemu tajniku ameriških držav Hughesu ni bil pravilno pojmovan. Japonski poslanik Je hotel s tem izrazom opozoriti ameriško vlado na razburjenje na Japonskem, ki je nastalo vsled priseljeniškega zakona. ODGOVOR NEMČIJE GLEDE REPARACIJ. — Pariz, 16. aprila. (Hitas.) Nota nem« ške d»žavne vlade je bila danes izročena repa raci j ski komisiji. — Pariz, 17. aprila. (Izv.) Nemški dele« gat komisije za vojna, bremena dr. M a y e r je snoči ob 18. izročil generalnemu tajnflcu reparacijske komisije noto nemške državne vlade, naslovjeno na predsednika reparacij* ske komisije L. Barthouja te-le vsebine: Nemška vlada ima čast potrditi prejem note reparacijske komisije t dne 11. aprila t. L s poročilom strokovnjakov. Nemška vlada smatra to poročilo kot praktično pode laco za repidno rešitev reparacij}ske'ga pro* blema. Pripravljena jm zagotoviti tvoje so* delovanje pri izvedbi načrtov strokovnjak kov. — — Pariz. 17. aprila, (Izv.) Berlinskemu dopisniku »Matina« je iz i a vil državni kan* eelar dr. Marx, da znači odgovor nemBke vlade reparacijski komisiji to, da vxtraia Nemčija pri načelih, ki jfh je Izrazil pred* sednfk prve komisije strokovnjakov general Datves. To poročilo, ki sloni na solidnem temelju, smatra nemSka vlada za dobro podlago nadaljnim razpravam. Poročilo navaja jasne točke. Ko pride moment, od' posije Nemčija svoje rastopnike ▼ Pariz, da se pogaiajo za sporazum v rešitvi reparacij« skega vprašanja. G!~de anuitet, ki lih ima Nemčija plačevati, ie kancelar izjavil, da je njih znesek v poročilu nekoliko previsok in se bo treba Še podrobneje pogajati. Glavne točke poročila strokovnjakov Nemčija spre* jema, glede nekaterih točk pa bodo potreb« na podrobna pogajanja. Glavno je. da mora Nemčija ohraniti svojo suverenost ter go-spodarsko in finančno neodvisnost, to po« sebno nad pokrajinami, ki so sedaj zase« dene po zaveznikih. V njeno posest mora preiti državna uprava in železnice v zase* denem ozemlju, PomfloSčenje političnih ob« sojencev ima slediti avtomatično. Glavni cilj vlade je tudi, da doseže osvojenje nem* Skega naroda v zasedenem ozemlju. VELIKANSKI NAVAL NEMCEV V ITALIJO. — Trst, 17. aprila. (Tzv.) Kakor javljajo iz Florence, Je tam tako velikanski naval tujcev, osobito Nemcev, da je moralo nocoj nad 1000 Nemcev prenočevati pod milim Pebom. 0 nameravanem napadu na Horfhvja. — Dunaj. 17. aprila. (Izv.) iz Budimpešte se poročajo podrobnosti o namera vanem napadu na regenta Horthyja. Trije aretiranci so člani monarhične družbe, ki Imajo svoj sedež v Nemčiji in podružnico na Dunaju Ti so bili določeni, da isvrše napad na Horthvja povodom tekme med madžarskimi In italijanskimi športniki na budhnpeštanskem igriSču. Hoteli so priti v bližino Honhyja pa se jim poskusi niso posrečili. Njihova naloga je bila, da ga ubijejo. Eden izmed aretirancev, Szarom. je poskusil samomor, ki ie bil pa preprečen. rVNUSms vesti. AgltacFsko potovanje Ltabe Davidovima. Z današnjim dnem nastaja v parlamentu popolno zatišje. Pričenja se doba živahne agitacije po vseh pokrajinah. Vse stranke se pripravljajo «a volitve. Ljuba Davidovlć odnotnje danes v spremstvu dr. Ivana Ribarja, dr. Angjelinovlća in dr. Krstelja v Suboti-co, kjer namerava za velikonočne praznike prirediti velik političen shod demokratske stranke, da pridobi za tebe vojvodinske demokrate, med katerimi ima veliko saslombo Svetozar Pribiče-vić. Po subotisTcem shodu odpotuje Da-vidović v Zagreb, da tam okrepi položaj demokratske stranke ter govori na političnem shoda na velikonočni ponedeljek. =5 Bivši hrvatski ban umrl Dne 10. t m. ie umrl na svojem posestvu v Mihovljanih bivSj hrvatski ban dr. Aleksander pl. R a k o d c z a t. Umri je v starosti 70 let kot upokojeni predsednik stola sedmorice. Za bana je bil imenovan, ko je zaradi železniške pragmatike, ki je zahtevala, da morajo tudi vsi železničarji na Hrvatskem biti vešči madžarskega jezika, padel ban Teodor grof Pejačević. Kot ban je ostal na svojem nekaj tednov, njemu ie sle- du znani baron Pavel Rauch. Pod Čuva- 8 hi a. Zupan, Val trije so imeti zelo srečen jevim in TomaSIcevim režimom je aktivno pomagal hrvatsko-srbski koaliciji tn jo podpiral v njenih stremljenjih v Peiti, ker je bil v ozkih rodbinskih zvezah z znanim madžarskim politikom Gezom PolonviJem. *•= Uredniške drmginjeke doklade. Na drugem mestu priobČujemo sklepe ministrskega sveta glede draginjskih chbklad državnih nameščencev. Iz poro* čila je razvidno, da je finančni minister dr. Stojadinović glede draginjskih do« klad ostal mož*beseda. Draginjske do« klade so ostale v bistvu iste. Znano je, da ie obstojala tendenca, da se te do« klade z osirom na poviike stalnih prejemkov znižajo. Da ta tendenca ni pro» drla, je v prvi vrsti zasluga Pribičevi* će ve skupine, ki se je po svojih mini« strih z vso energijo zavzela za to, da večer; razigrani ie z gladkim g'asovnim razpoJoženjem so odpeli in odigrali svoje vloge. Tudi orkester z g. Nefbatom Je bU dosti akuraten in živahen. —č. Sokolstvo. — Sokol L priredi tudi letos svojo tombolo, ter bode eaa najbolj bogatih na dobitkih Poleg nevestine kuhinjske opreme živega prašiča, moškega kolesa bo Še ne-broj drugih lepih dobitkov. Kupujte že sedaj tablice od naših bratov in seter. — Zdravo! — Sokol Ljubljana II priredi v nedeljo dne 17. tm. za vse članstvo in naraščaj obvezen peš-iziet v 15ki Vintgar. Članstvo v kroju. Zbirališče pri mostu čer Orubarjev kanal na Karlovski cesti, točno ob 7. Odhod točno ob 7.H na Ig, povra- tek preko Škofljice s večernim vlakom, vlada državnim nameščencem ne vza- I Podrobne odredbe, zlasti glede prehrane me z eno roko tega, kar jim je dala z drugo roko. Nadejamo se, da bo v naj* krajšem času vobče na najpovolinejši način rešeno vprašanje uradniških pre* jemkov. sss Rađićevci m poslanls*ke dnevnice. Kakor je znano, so Radlčevi poslanci dvignili poslanike dijete, ki so znašale nad 6 milijonov dinarjev. O tem vprašanju se je razpravljalo tudi na seji Radićeve stranke. Inteligentni poslanci so predlagali, naj vsak radi-čevski poslanec da polovico svojih dnevnic v strankarsko blagajno. Temu predlogu so se uprli vsi kmetski poslanci, smatrajoč svoje dnevnice kot svoj zaslužek. Pri glasovanju je predlog, naj vsak poslanec odstop! polovico svojih dnevnic v strankarske svrhe, seveda propadel. Za ta predlog je glasovalo samo 17 poslancev. =s Obč'nske volitve v Bakru. Dne 13. aprila so se vršile v Bakru občinske volitve, pri katerih je glasovalo vsega skupaj 364 volilcev. Dobili so: radikali 97, zajednica rji 104, delavska lista 79 in demokrati 71 glasov. Na orvi dve listi odpadejo po trije zastopniki, na drugi dve po dva. slede. Slabo shaiano testo naredi potice težke in ne delajo časti pospodinjl. Obvarujte se te nesreče I Hitro tedaj po zanesljivo pomoč: .,Ad>ia 1 pecivni prašek in A drla" vani! in sladkor. 7823 Presveta. — Zever Jul., Tri legende o razpelo. Iz češčine prevel dr. Bradač. »Prosveti In zabavi« 5. zevek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Din 20 poštnina Din 1 več. Izmed leposlovnih del znamenitega češkega romanopisca Jul. Zeyerja so »Tri legende o razpelu« prava umetnina. Idejno predstavljajo po-veličanje ponižanega naroda, ki ga poviša trpljenje. Prva legenda pripoveduje o prar škem umetniku Inultu. ki se trudi, da bi vpodobfl Kristusa, druga o toledskem Židu, ki smrtno sovraži kristjane, a tretja Je zajeta Is narodnega trpljenja slovaškega. Knjigo prav toplo priporočamo. Glasbeni vestnik. — Opera. O. Walser v »SevUsfceni brivca«. Današnja predstava »Sevilskega brivca c je potekla od začetka do konca v prav prijetno zabavo ob sicer maloštevilnega občinstva. Poseben interes sta vzbuja a gg. VVaisar m dr. Rigo. Prvi kot gost, Jci poje za angažman, drugi kot novi Tigaro. Grof Almaviva Wa!sarJev Je hvale vreden. V ti vlogi je gost pokazal svojo spretnost v »cirgesangu«, ki ga kvalificira za pevca izvrstne Šole. Brez vseh težav, lahko In prijetno je odpel svojo partijo, ki zadaja pevcu ee© težke naloge. Ves čas se Je držal vpisanih koloratur, zvenele so nezabrisano, glas mu Je tekel gladko Jasno; skratka, ostavi! Je dober vtis. Z grofom Almavivo je zaključi' svoje gostovanje. Tudi igralski je, zlasti v drugi sliki, za Almavino »Brivec« dokaj težaven. Več ali manj spretno se je g. Waisar nevajenim, dostikrat Improviziranim situacijam (saj so iste na raznih odrih različne) srečno prilagodi?, no, •emtertam pa tudi živahni tok »godbe vsled nevajenosti sadržava!. V splošnem je bil njegov Alrndviva za mnogo odstotkov boljši, kakor smo Jih bi1 i vajeni do sedaj. Po vestnem preudarku ga morem z ml m tal srcem upravi priporočiti v angažman. Ne sicer kot prvega našega bodočega tenorja, a kot irvaževanja vredno dobro moč, ki ima v bodočnosti, sklepajoč po današnji predstavi, vendar le dovolj možnosti pevskega, zlasti pa igralskega razvoja. Seveda pa ie vnaprej vem, da nas bo zapustil, kakor hitro se vpoje in razvije, kakor se nara je enaka ie zgodila z mnogimi pevci. Potreba prvega tenorja z g. WaJsarJem sa našo opero tedaj še ni krita, in pričakujem aadaUnfli gostovanj. — Oosp. dr. Rigo kot Figa r o me ni ogrel. Njemu sploh ne leže vloge lahkega, gibkega, celo komičnega značaja. Preveč nagibi je k podčrtanemu patom V nemalo saslugo pa mu štejem, da se js z redko pridnostjo naučil slovenske vloge rigara. Jasnost govora )• bila seav tertja sicer problematična, kar me sa sedal v očigled neznanemu slovenskemu jeziku ne morem šteti v ve'lko slo« saj mnogi naši drugojezičnf pevci niti toliko ne dosežejo. Toplega, veselega odobravanja pa so bife dolaini. ga. Wea*4 - Poiia, g, Betetto Turistika in sport. — T. u. SV. Mflnchen v. 1860, kl apsolvira na velikonočne praznike v Ljubjarrf dve nogometni tekmi, spada med najbolj znane klube nemške prve lige, v kateri se je vzdržal nepretrgoma od leta 1899. in dosege' večkrat prvenstvo Bavarske. Iz zadnje prvenstvene sezone je treba posebno poudariti njgove rezultate 0 : 1 in 1 r 1 proti prvaku Nemčije I. FC. Nflrnberg ter 1 :1 In 2 : 0 proti SV. FCrth. Svojim lokalnim tekmecem Bayem ta tudi pri nas poznanemu VVackerJu je bfl vedno nadmo-čen. Od njegovih mednarodnih rezultatov iz zadnjega časa je navesti 1 : 0 proti PC. Basel, 0 : 1 proti DFC. Praga, 5 : 3 prod Union Žižkov, 2 : 1 proti VVlener SK. 5 : 1 proti PC Genova to 2 : 2 proti reprez, Torina. Mnogo njegovih Igralcev je nastopfo po večkrat reprezentativno za Mflnchen. za Bavarsko in za južno Nemčijo; v napadalni vnrd, ki nastopi v Ljubljani, zavzemajo mesta trtje intemacijonalci: Oabler (levo krilo), Stadler (center) In Huber (d. krilo). — Tekmi z Mcnakovčani otvarjata v Ljubljani klubske Internacij onalime prireditve ter stavrjata Ilirijo in Hermes pred težko, toda nikakor ne nedosegljivo nalogo, da častno, ako mogoče zrnagonosno zastopata naš nogomet. — S. a. T. V. Manchea v. 1860. Na velfkonočno nedeljo nastopi S. K. Hermes prvič r internat, tekmi in sicer proti najmočnejšim monakovsklm klubom Mflnchen v. 1860. Zadnji rezultati pričajo o njegovi m«"»ČI proti VVacker :Monakovo 3:1, S. V. FOrth 0:1, Unfon Žižkov 5:3, VVlener S. V. 2:1. Oenova 5:1. reprez. Turina 2:2. Ker pripravlja »S. K. Hermes« turnejo po jugu naše države, bo ta tekma glavna preizkušnja za turnejo. Zadnji rezultat proti S~ K. Prtmorje kjer je Hermes nastopil s 4 rezervami je Istega premagal z 2:0, kar kaže da razpolaga s prav dobrim moštvom, nastopi pa še z ravno kar od voja*-kov došluri Plesom IT. ter ofačen z DoM-narjem. Predprodaja vstopnic za to tekmo v trgovini Goreč in trgovini Ahlin v Sp. BUL — Predprodaja vstopnic za mednarodni tekmi Iliri je 'm Hermesa proti monakovske-mu T. u. SV. v. 1860 se vrši v trgovini * Goreč, Dunajska cesta, od petka naprej. Z oziram na zelo visoko režijo sta Iduba primorana nastaviti nekoliko višjo vstopnino, ld pa Je v primeri z drugimi športnimi centri države še vedno minimama ter komaj zadostuje, da se krijejo stroški Znižane karte za dijake in redne klubove člane se izdajajo samo v predprodaji. — Razglednice olimpijskega sprevoda se dobijo v foto-ateljeju L Pogačnik, Aleksandrova c 3. — Turki ▼ Colom besa. Angorska vlada je votlrala 2 miljona (čitaj dva milijona) francoskih frankov za pripravo olimpijskega moštva v Colombesu. Trening turških atletov vodi Amerikanec Tobin. PROBLEM VALORIZACIJE V BILANC \H DELNIŠKIH DRUŽB. Konec Jasno je, da se mora zajedno aH še pred valutno reformo povsem urediti vprašanje valorizacije v delniških bilancah. Sicer nikakor ne bodo kazale pravega in realnega stania posameznih podjetij. Obstala pa bo še dalje nevarnost ovire za razvoj našega tržišča vrednostnih papirjev in za dividende v razmerju g stvarnim stanjem podjetja. Za kurz delnice pač ni vseeno, v kakem razmerju stoji nominalni iznos delniške glavnice s stvarno vrednostjo podjetja samega. Rentabiltteta posamezne delnice v polpreteklem Času ni igrala skoro nikake vloge. Saj so se kupovale tudi delnice, ki niso nosile niti 1 odstotek. Kakor hitro je bilo padanje valute v glavnem zaustavljeno, prihajala je rentablllteta delnice v vedno večji upoštev na razvoj kurzov Ker danes nihče več ne kupuje delnic v bvt-ho, da reli gotovino In svoj fmetek, morajo delnice donašari pač toliko, kolikor znaša običajna obrestna mera. Zlom naSega trfiSča t vrednostnimi papirji pred dvema letoma je v veliki meri na-stopfl vsled tega. ker dividende posameznih podjetij niso bile v nikakem razmerju s kurzom njihovih delnic. Nasa podjetja plačujejo danes dividendo od 10 do 20 odstotkov. Obrestna mera preko 20 odstotkov slovi že kot ! rekordna Hi povzroča napade in sumni-čenia. V prfcneri g predvojno dividendo i 5 odstotkov, ki je tačas predstavljala 5 zlatih kron. dandanes dividenda tudi 20 odstotkov ne pomeni niti polovice zlate krone. Razen podjetij, ki so se ustanovila v zadnjem času z dandanes vplačanimi dinarji, pač vsa starejša podjetja danes v razmerju s predvojnim stanjem ne plačujejo nikake dividende, tudi če se nastavi na 100 odstotkov ah še čez. Edini izhod iz te situacije bi bilo abnormalno povišanje dividende pn starih družbah ali razširjenje podlage, na kateri se razdeluje dividenda. Metoda visokih dividend kot nekake odškodnine za pad valute je največ nemogoča zaradi davkov in obdavčenja. Po obširnem utemeljevanju prihaja tu dr. Belin do zaključka, da davčni sistem in praksa onemogočata izplačilo dividend, ki bi s svojo pravo vrednostjo odgovarjala predvojni dividendi. Ne preostaja drugo, nego da se razširi podlajra za dividendo s povečanjem delniške glavnice na temelju valorizacije bilance. Naše delniške družbe prirejajo bilance, ki že davno ne odgovarjajo pravemu stanju. Čim več nepremičnin, strojev in efektov ima družba, tem manj odgovarja njena bilanca realnosti Prometna vrednost strojev je najmanj 10 do 15krat večia. V mirnem času so družbe lzkaza-| ie svoja aktiva v čim najmanjši vrednosti v svrho pridobitve tajnih rezerv, s čimer naj bi se pokrili eventualni neuspehi. Vsled perturbacije naše valute izgledajo bilance tako. da te tajne rezerve večkrat prekašajo vrednost celo delniške glavnice z izkazanimi rezervami vred. Naravna slika je 5 tem pokvarjena in so delniška glavnica in rezerve izkazane daleč pod pravo vrednostjo. VspriČo kolikor toliko stabilizirane valute brez nevarnosti daljnega znatnega padca jo lr*ba izvesti temeljito revizijo v bilancah akcijskih družb. Ugotoviti bi se morala prava vrednost vseh aktiv m kot protipostavko utrditi, koliko Iznaša sedaj delniška glavnica. Kakor je absurdno, da Narodna banka v svoji bilanci zlato zalogo tako bilanclra, da 1 zlati dinar odgovaria vrednosti t papirnatega, prav tako absurdno je, da se v bilancah naših akcijskih družb nahajajo neznatni zneski za stvari, katerih današnja velika vrednost je izven vsakega dvoma. In tu nastane dvojno vprašanje, kako naj se izvede in kak vpliv in uspeh bi uneJa ta valorizacija. Dr. K. V. Smrtna nesreča v triglavskem pogorju. — Mojstrana, 16. aprila. (l*v) V torek 15. t. m. popoldne ob 15. jo napravila večja družba dijakov t gimnarijcev \z Ljubljana, sedem po številu, turiBtovaki izlet v triglavsko pogorje. V dražbi je bil rudi Ante Lenarčič, 18 letni maturant I. državne gimnazije, sin profesorja učiteljišča Lenar» čiča v Ljubljani. Iz Ljubljane so se peljaK e vlakom do Mojstrane in so ie Isti dati odSli pe§ naprej v triglavsko pokorio. P.rrr velikih naporov so prispeli ponoči ob 22. do neke drvarske, oziroma pastirske koče. kjer so radi neugodnega vremena prenočevali Naslednjo jutro je bil krssen. popolnoma jasen dan. Vstali so zgodaj ter je cela sku* pina ob 5.30 odkorakala proti Sfaničevi ko* či. Pot je bila lepa in ob 9. dopo}dne kramenre župnfk AHaž. Zdravnik dr. Kogoj jo sicer vse poskusil, da bi ohranil Lenarčiču življenje, toda rana na čelu jo bila tako globoka ?n smrtna, da je ponesrečenec ostal ves čaa v nezavesti. Na odredbo dr. Kogo;a so Lenarčiča prepeljali v je*em.fko privatno bolnico, kjer je v sredo dno 16. t. m. ob 22. rvečer umrl, ne da bi se sa moment zavedel. Pokojni j« bil iskrenega tn veselega značaja, zelo marljiv in priljubljen pH svojih šolskfh tovarf3Ih. Ril je relo nadarjen. Pokojnik bi Imel koneem leta po!ož:H rre* lostni izpit. TrsgIČna smrt je vzbudila povsod globoko sočutje. Lenarčič Anto je bil član »Sokola«, član »Planinskega draitve«. »Preporoda« In Je bfl obenem predsednik Ferfjalnega Saveza na L državni gimnaziji. Težko prizadeti rodbl* ni nafto solaljel — Koncert. Dne 19. 20. In 2\. tm. te vrli jo zadnji poslovilni koncerti umetniškega orkestra v kavarni »Balkan«. \ Stev 90 SLOVTN^Ki NAVOD. -me 18 aprila 1924 Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Spoštovanje zasebnega življenja in svetovnega nazora« Današnji »Slovenec« je začutil potrebo ,da v obrambo nekih svojih pristašev načne poglavje o zasebnem življenju In javni kritiki. To vpraštnje ima res precej mikavih strani, da bi se izplača njegova obširna razprava. Javnost bi še enkrat videla« kako zna tolmačiti »Slovenec« velika načela in kako se jih rad poslužuje, kadar ščitijo njegove strankarske pristaše. Kajti to je za »Slovencaa poglavitno: z modernimi načeli kriti početje klerikalnih pristašev ter odvračati kritiko od pravega dejanskega stana. Ml se danes omejujemo na kratko konstatacijo, da smo vedno odklanjali časopisno vmešavanje v zasebne dogodke in razmere poedinlb nasprotnikov In da smo se tega načela držali dosledno rudi napram klerikalcem, ki pa te obzirnosti ne zaslužijo, kajti ta stranka in vesoljno njeno časopisje stoji na stališču, da je samo klerikalec deležen pristnih m poštenih In tudi etičnih prepričanj, do-Clm le vse nasprotno, ves ostali slovenski In drugi svet v težkih zablodah, v moralnih zmotah, v materialističnih pregrehah ter da živ! v puhlih, neod-krltosrčnih m nezavednih svetovnih nazorih. Se nikdar ni klerikalno glasilo aH klerikalna stranka priznala splošno-veljavnega javnega načela, da se spoštujejo notranja prepričanja nasprotnikov, še vedno je neumorno in neutrud-Uivo kričala v naš* svet, zlasti na deželo in v svoje razumntštvo, da se nahajalo dostolnl ljudje samo med klerikalci, da le vestnost In duševnost samo pri njih doma« ker so le oni patentirani nositelji tisočletnih »krščanskih«, »katoliških« tradicij ra etičnih načel, vse drngo pa, kar ne sledi klerikalni politični frakciji, pa da je samo Izrodek materijalizma« sebičnosti, pokvarjenosti, ziobnosti in bogsigavedi še kakšnih drugih grdobij. Zaradi tega po pravic! postavljamo klerikalni stranki in njenim glasilom tole vprašanje: 1.) Ali priznavate načelno enakopravnost neklerikalnlh prepričanj in Idealov, tako političnih kakor duševnih in 2.) ali ste voljni v tem ozlru spoštovati splošno veljavna družabna pravila olike m dostojnost! ter v časopisja m v stranki omejiti svojo strankarsko in in idejno propagando res samo na ideje In programe ter brez vsakega najmanjšega dvoma prepuščati med vašim članstvom, zlasti med podeželskim, da je ravno tako notranje utemeljen m opravičen neklerlkalec ter pošten človek, kakor je klerikalec? šele ko priznate te temeljne zahteve kulturnega življenja, zdrave družabnosti in narodnega sožitja, vam od svoje strani priznamo upravičenost, da prosite za zasebno življenje svojega članstva pardon in časopisno, odnosno javnokritlč. zaščito. Pred spoštovanjem zasebnega življenja gre spoštovanje nasprotnega človeka kot takega, njegovih duševnih Idealov, njegovih žlvllensklh prepričanj! Tega pa klerikalec nikdar ni hotel storiti niti načelno niti praktično. ★ ★ ★ — Odhod kralja na lov. Po poročilu iz Beograda ie Nj. Vel. kralj danes Zjutraj odpotoval v spremstvu ministra pošte In telegrafa Vukičevica ht narodnega poslanca Radosavlievića v Topolo, kjer ostane dva dni Od tn odpotuje kralj z večjo lovsko družbo v Rudnik na lov. od koder se povrne v Beograd v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj. — Sami Herkun m tigri so v opo-aicijonalnem bloku. Vsi šefi tega zasilnega političnega konglomerata so dobili delirium tremens in zdaj vidijo v svoj! bujni domišljiji Jugoslavijo kot Avgljev hlev, ki ga lahko očistijo samo Herkulove mišice. Klerikalni tigri niso več zadovoljni s tem vse časti vrednim priimkom. Dokazati hočejo ljudstvu, da so v eni osebi tigri in Herkuli obenem. Današnji »Slovenec« pravi, da je velika naloga, ki si Jo je nadel opozicijonalni blok in da sliči Herkulovi nalogi, očistiti Avgljev hlev. Že verjamemo, kajti v tem »hlevu« je tudi korito, ki prav posebno diši Herkulom. — Razstava slovenskih umetnikov ▼ Hodonlnu na Moravskom. Kakor smo že poročali Je bila v nedeljo 13. t m. v Hodonlnu na Moravskem otvorjena izložba slovenskih umetnikov. Izložba je nameščena v »Dumu umelcu«. Je to prva razstava slovenskih umetnikov v Češkoslovaški in med Čehoslovaki sploh. Razstavljenih je 213 slik ln plastik. Veliko pozornost vzbujajo dela ekspresijonistov. Izložbo ie otvoril predsednik »Sdruženi« akad. slikar Roman H a v e 1 k a. ki ie v svojem govoru pozdravil prisotne zastopnike državnih oblasti in deželnega odbora. Otvoritve so se med drugimi udeležil! dunajski Juooslo venski poslanik M Hoje vi ć. češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. K r o f t a, dunajski češkoslovaški konzul dr. D o 1 e Z a i in drugI od-Kajakt V češki itvposfc vzbu* t&4r 1 17. aprila 1924. ha veliko zanimanje in eelki Ihrfi obetajo e nji izčrpne ocene. — Proslava 50letnice generala Mai-sra. SnoČi je priredila Glasbena Matica v Mariboru generalu Rudolfu Maistru, ki slavi danes svoj god, svečano podoknico, k! se je končno razvila v prave manifestacijo. Pred stanovanje jubilanta se je napotila ob 20. velika povorka, na čelu katere so korakali Orjunaši v kroju, za njimi pa pevski zbor Glasbene Matice. Pevci so zapeli tri pesmi in nazadnje prisrčno Maistrovo »To so fantje, vsi soldatje, vsi za Maistrom pojdejo«. Med tem se le zbrala v Maistrovi ulid tisočglava množica, ki je generalu, ki se je prikazal ob oknu, prirejala spontane ovacije. Culi so se vskliki: »Živel osvoboditelj Maribora!« »Živel Maister!« General Maister se je množici najprej prisrčno zahvalil za ovacije, nakar je poudarjal potrebo narodne zavesti, ki naj vedno Čuva slovenski Maribor. Naglasa! je tudi lepoto m moč slovenske narodne pesmi. Zaorili so navdušeni klici: »Živela armada!«, »Živela Jugoslavija!«, »Živel general Maister U. Tamburaški zbor »Drave« je za tem zasviral par koračnic, nakar je bila impozantna slavnost končana in se je povorka razšla. Na generalovo stanovanje pa je odšla posebna depuacija Orjuna-šev in Glasbene Matice m mu v imenu mesta Maribora izrekla * Iskrene čestitke. — čemu to? Tržaška »Edinost« v zadnjem času v precej zajedljivem tonu polemizira s našim listom. Na to pot ji ne bomo sledili, čeprav vemo, da stoji v zadnjem času popolnoma pod vplivom »Narodnega dnevnika«, za katerega priobčuje reklamne inserate m tudi reklamne uredniške notice. Ako mislijo gospodje pri »Edinosti«, da je zanje najboljše, ako so podružnica »Narodnega dnevnika« v Primorju, svobodno jim. — Ljubljanske banke na velikonočno soboto ne bodo poslovale za stranke. Društvo bančnih zavodov. — Ljubljanska brtvnlce bodo ne velko-nočno nedeljo ves dan zaprte ter v ponedeljek samo dopoldne odprte. — .Vn-Čelstvo. — Koagree slovanskih geografov v Pragi. V Junija s« sestane v Pragi prvi mednarodni slovanski kongres zeozrafnv. VrSe se Že obsežne priprave. Kongres bo od 1.—8. junija. Na programa so mnoge ekskurzije po rarnfh zemljepisno važnih krajih ČSR. Največ zaslug za ta kongres si ie PridobP beogradski profesor Cvlfle, ki je že pred vojno na kongresu čeških pri-rodoslovcev in zdravnikov sprožil to misel. Ponovno se ie Cviiič zavzel za to idejo 1. 1922, ko je prišel nalašč v to svrhe v Prago. Kongres se bo pečal v prvf vrsti s antropološkimi prob'emi. ker so to stroko v ČSR sistematično studira!! že 10 let in tma*o znanstveni krogi pripravljen ogromen materijal. — Češkoslovaški do« v Beograda. Trgovinski referent Češkoslovaškega poslaništva v Beogradu konzul dr. Andrial je opozoril češkoslov. iugoslov. gospodarske udruženje v Pragf na potrebo, da se zgradi v Beogradu čchoslov. dom, kjer bj našle streho vse beogradske Češke organizacije !n kjer bi bili tudi val potrebni reprezanta-cijski In klubski lokali. V poslopju bi bilo nameščeno tudi poslaništvo, kar bi še Preostajalo as prostoru, bi se dalo v najem češkim trgovcem. Zgradba bi stala 1 milijon čK. Gradbena dela bi prevzela beogradska črska tvrdka Blecha. — Iz carinske službe. Pri carinarnici v Mariboru j« prenehal poslovati carinski posrednik Josip C v i t ič. — Prošnja do železniškega ravnatelj-sira. Pišejo nam: Turisti, ki posečajo. borovniško cerkniško gorovje, zelo pogrešajo primernega vlaka za povratek v Ljubljano. Dočim je za odhod preskrbljeno izvrstno s vlagom štev. 33 ob 8.50 zjutraj, manjka take zveze za povratek zvečer. Na razpolago sta le brzovlak Št. 14, ki se pa ustavlja le v Rakeku, Logatcu in Borovnici, a dospe že ob 4. popoldne v Ljubljano, torej veliko prezgodaj, is pa ediai popoldanski potniški vlak štev. 34. ki odhaja iz Rakeka šele ob H10. zvečer ter dospe v Ljubljano ob H11. ponoči, torej prepozno. Svojčas. še leta 1921, vozli je zele primerni osebni vlak proti večeru h? Rakeka, katerega pa sedaj n! več. Ali bi ravnateljstvo ne moglo zopet uvesti ta vlak ali pa vsaj Priklopiti par osebnih vosov kakemu večernemu tovornemu vlaku, ki prihaja okolu 30. zvečer v Ljubljano? Saj je rudi na gorenjski progi upeljan tak tovorni vlak ki je vedno nabito pola. Turt* sti prosijo ravnateljstvo, naj bi upoštevalo njih željo ter uvedlo tudi aa tržaški Progi tak osebnotovorai vlak. ki bi dolel v LJubljano nekako ob 30. ali 91. zvečer. — Mesto e ve tja v spomin blagopokoj-aega gos?. Miroslav Praprotnica daruje Anica franketova Dna 90 akad. dr. Jadra a. — Omiki trgovski akademiki v Beogradu. V Beograd je prispele 40 dijakov Trgovske akademije i» Gradca, da si ogledajo beogradske znamenitosti m razvoj ondotne mdnstrije na trgovine. Iz Beograda odpotujejo v Zagreb. V kratkem posett-jo Beograd tudi Študenti dunajsko trgovske akademije. veliko nedeljo ne posluje, aato pa veliki petek vee popoldne od treh naprej, de bo mogoče vsakemu preskrbeti aa praznike primerno čtivo. Vsem našim dražim poset-nikom prav vezale nraznikai Zdrava! — Kanalska mladina deške šele ped vodstvom svojega cčftelja g. Pogačarja je naslikale večje stavne velikonočnih razglednic v korist Jugeelev. Merici Vse hvale vredne. — Elektrifikacija Sava, 5nočs ob IK je huci v veliki dvorani Univerze univerzitetni pral. g. Alojzij Kral predava h je o temi: Elektrifikacija Save. Predavanje, aa katerega so bili vabljeni večinoma strokovnjaki je bilo zelo izčrpno in zanimivo. Predavatelj je najpreje ra pravljai o geoloških in MdrogTafičnih razmerah Save in njenih pritokov, o vodnem stanja Save, © padcu struge in energije, ki bi jo dajala voda ter je prišel aa podlagi rezultatov teh komponent do zaključka, da bi bila zgradba hidroelektrane centrale pod izlivom Ljubljanice vsekakor umestnejja. kakor pa nad njim. Izključno pa je tudi, da bi mogla Ljubljana izhajati brez kaloričnega dopolnila hidroelektrane centrale. G. prof. Kril je žel za svoje temeljite n&srudfrane predavanje splošno priznanje. — čla tiskarskega škrata. V včerajšnji številki je nam v notici »Marijine družbe v LJubljani« napravi! tiskarski škrat v stavku »Čudno je, da imajo klerikalne gospe toHko sort bogov« iz besed ^klerikalne gospe«-»k!errka!ne goske«, kar Je današnjega »Slovenca« spravilo nemalo nt ravnotežja. Da njegove razdražene Živce pomirimo, ugotavljamo ta zločin t?skarske«ra škrata. — Vendar enkrat! Vojaške barake ob vogala Resljeve ceste in Ceste na Južno železnico, ki so tvorile celo naselbino hi taborišče sa razne to jaške formacije, so v teku sadnjfh tednov podrl! fn odstranili. Te lesene zgradbe, kf se stale tam ed pr> eetka svetovne vojne (1914.) so bile trajna požarna nevarnost sa soesdna poslopja. — Malomarnost, ki jo je opaziti v našem mestu ob deževju na vseh koncih in kraiih. so — pokvarjeni m razjedeni žlebovi pri strehah iz katerih llje voda na pasante. Ker policijska oblast take nedostatke zasleduie in brezbrižne hišne gospodarje z globami kazanje, se le ti opozarjajo, da dajo Žlebove pravočasno popraviti, ker Ljubljana navsezadnje vendarle ni kaka »Radlčeva vas.« — Celjske vesti. Smrtna kesa, V Gradcu je umrl po dolgi mučai bolezni na posledicah neke operacija g. VlVtor Leit-geb v 42. letu starosti. Pokojnik ja bil svoj čas nadnčltelj v Rogaški Slatini. — Celjski denarni zavodi v soboto pred prazniki ne poslujejo. — Lape so ln€-a e dni smo dobiH pri nas pe dolgem neprijetnem deževnem vremenu. Ljadje hite z zamujenim delom po poljih, vinogradih tn travnikih. Drevje naglo Poganja zelenje, črešnje so ponekod že pričele cveteli. Toda danes se je zopet zobl&čllo in napoveduje se zopet slabo vreme. — Radi rat* žaljenja vladarja je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 6 tednov poostrene ječe 20-letni komunistični elektromonter .losfp Mervar *z Trbovelj. — Otroka pustila zmrzniti. 2$. dec. 1923 je v nef:?m hlevu porodi'a nera-krnskege otroka 35-Tetna Helena Vengnšt v Grbrovem v Konjiškem okraju ter ga pustila nato zmrzniti. Zagovarjala se je pred sodiščem z revščino in sramoto. Do-bfla Je dva meseca poostrenega zapora- Mariborske vesti. Proslava generala Maistra. Gla?beoa Matica je sklenila v proslavo 50'ietnice g. generala Maistra na predvečer rfHegovega gedu 16. aprila prirediti slovesno podoknico. — Otvoritev umetnostne raz sTa ve k 1 a b a Mladih. V sredo dne 17. t m. se ie po po-■ovnfh preložitvah končno vendarle izvršila otvoritev umetnostne razstave kluba Mladih. Otvoritev se }e rudi to pot zakasnila, namesto ob 10. dopoldne se je Izvršila še le popo'dae i a sicer na tale skromen načrn. kakor desedaj še nobena. Oflcieme otvoritve. Do 15* ure so biK, vštevši vašega dopisnika — nrile obiskovalci. Te omalovaževanje bi si bil Maribor lahko prihrani'. Celotna razstava nudi na prvi pogled precej vabljivega in očarlfive-ga. Toda veliko vprašanje ie, če bo naše umetnost v moderni smer? ugajala okusu Mariborčanov. Pokrajinske slike Prana Zupana bodo brezdvomno ugajale. Cede ostalih je treba počakati Večjega obiska je pri-čakovau za praznike. — Nesrače. Trgovski aotrudnlk Koioman Vogrinčič ie prišel v Samostanski ulid med dva kolesarja, kf sta ga podrla na te. Vogrinčič si je pri padcu razbil glavo. Prv© pomoč mu je nudila rešilna postala, ki je ob Istem Času in skoro aa istem mestu prbrala na eestf onesveščenega Julij ana Oumze. Skoro ob istem času v ter ©k večer je pred vhodem v Sto'uo ulleo podrl v boju z drugim psom se nahajajoči vcJfifl pes ŽH*mozdravnIka dr. S. uradnico zadruge Mojmir gdčao. H. St. s tako silo aa tla, da Je vsled poškodb na noga obležala doma. Nekega otrdfca !e dragi pes nevarno obgrlznil v nogo. Na sodiSSu se je v sredo dopoldne vs*nd krvavljenja onenveetila Eliza Vabič. Moral 5e nastopni rešilni oddelek. — Goreči vagon sesa. V sredo zjutraj se je na tiru glavnega kotcTvora v b'I Zini Laj ter spe rga vnel vagon sena. Gasilno društvo je prihitelo takoj ne lice mesta, ogeni zadušilo, refSo vagon, de-lonsn rudR seno. Dan prejo pa so gasflci aa-stoett pri ognja, ki se te pojav* v skladišču tvrdka Medic - Rakovee - Zanki v Gosposki ulici Gorele so oljnate ounje. — Ne-navadna vročine. V torek in sredo ae je pojavila v Mariboru nenavadna vročina. V torek opoldne aa solncu 31* R. v seaei 29—Jo* C. V srede zjutraj ob 9. je termometer kazal že 30* C opoldan na solncu 3* R. — Ptujske vneti Gremij trgev-eev. Dne 29. tm. se vrši v gostilni Zupančič glavni obdai ibor, gremije trgovcev v Ptuja. — Za okrožnega zdravnika za zdravstvene okrožje Breg pri Ptuju je bi! imenovan dr. Matija Mrgole. — Izpremembe v poštni služb! za Ptuj. Poštarica JosiPina Hočevar ie premeščena iz Celja v Ptuj. Alojz Knea pa ta Ptuja v Beograd, kolodvor. — Pretep. atn Jakob Petaek * vrha pri Ptuju je prSel v prepir dne- 36. dec. lanske za leta v gostilni Kari P. z nekim Trancetom Prejsern. ki ie njegovega brata napadal. Prišlo je do prece? hudega pretepu, nakar je Jakcb Pernek potegnil nož ter ga zasadil Rojsu najmanj 22 krat v hrbet. Frane Roja ja nsie v groznih bolečinah nmrl. Dne 14. tm. se i* moral Jakob Peru?k eagovarjar? pred okroi. sodiščem. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — — Sejmsko poročilo. Včeraj se je v t lil v Lrubtiani živinski sejem, na katerega je bilo prignanih 10 konj, 17 volov, 29 krav, t teleta in 183 plemenskih prašičkov. Pri kupčiji, ki je bila srednje živahna, so se dosegle sledeče cene: volt 1. vrste i3.50 D n. 12.50 Din. ITI. vrste 11 Din. krave za klobase 8 do 9 Din irve teže. prašički od 900 do 1000 Din par. Par dobrih konj je stal do 30.000 Dra, Udeležba od strani kmetov je bfl a topot prav mala, ker so bik zaposleni g pomladanskimi deh. — Tragična usoda slovenskega letalen, V ponedeljek, 14. tm. ob 17. se Je v Novem Sadu smrtno ponesrečil letalski poročnik Pran S t e n o v e e, rodom iz Smlednika pri Ljubljani. V omenjenem času se je dvignil poročnik Stenovec s »vijonom »Gašper«, tipa »Spadc v zrak. V vlllni 70 metrov se ie vnel motor in v trenutku je bilo eek> letalo v plamena. Aeroplan je treščil s strahovito brzino aa tla tn se popolnoma razbfi Stenovćevo ožgano truplo so potegnili izpod ostankov razbitega letala. Pokojni Stenovec ki je bil star šele 38 tet je bil vesel fn žtvahen mladenič ter ie bil tako pri častnikih, kot pri vojaštvu izredao priljubljen. Leta 1922. je btl poveljnik letalskega oddeTka v Ljubljani. Bfl je navdušen Jugoskvven ter se je leta 1919 udeležil pri Podrožčioi a strojnim oddelkom bojev na koroški rronti. Truplo tragične smrti umrlega poročniku pripefjejo danes ob pol 15. v Ljubljane. Lahka m« zomlfi-ea? — Poplave, Sava Je tekom zadnjih 24 ur pri Zemunu in Beogradu narasla za 12 cm. V notranjosti države reke padajo, ksr je dež prenehal. Pri Novi Gradiški j« Sava včeraj zrušila nfslp m poplavila 1600 oralov žemlje. Mesti Re'Fcs »n Staparskl Lug sta pod vodo. V seltr Rater5 pri Ohre-novcu ie ietotnk« porušen sas*p m >e celo selo pod vodo. Donava mestoma pada, d očim v doljnem toku v Bolgarski silno narašča. Vldfm m ostali obre*>.i kraji so ogTOženi od poplave. — Radi konja uMl otera, V selu Veri pri Vukovaru ie poljedelec Djoko Avramo-vie' s sekiro ubi! svojega očeta Slrn*. Kritičnega dns sta odšla oba. oče fn sin. sa-kupovat koruzo. Vračajoč se domov, je nenadoma voz obstal v blatu ra konja ga nista mogia izvleči. Djoko je nato izjavil očeta, da bo konje prodal. Slednji se je temu proti vil, nakar ?e odšel sm domov, pusteč očeta s«meja. Zvačer j« prispe* ode domov in se spri s frfnom. V prepira a naval H z nožem nanj, vendar je sin sunek presfrigel in je očeta s sekiro ubil. Djoko ie bil oddan sodišču. — Bomba na tramvajski progi v Za~ grebu. Včeraj so naSM na tramvajski progi pri Južnem kolodvoru v Zagrebu bombo, pokrito z vejamL Tramvaj je zavozfl v bombo i« odskoči!. K sreči bomba ni eksplodirala. Policija je uvedla strogo preiskavo. Splošno se mistf. da so otroci našli bombo v bll?ni ka';sne> kasarne ter jo v otroški nagajtroatt položili na progo električne železnic«. — Policijska krenit a. Ovadbo: tatvine 4, vlom 1, poneverba 1. razžaljen^ Btrs-že 1. zglašev. predp-si 1, cestno-pol. red 6* telesna poškodba 1, napad !, prekor. Pol. ure 2, prestopek obrtaeza reda 1. naplačan zapittk 1. goljufija 1. Aretsciie: Prijet je bfl delavec Josip Zupančič, ki je v semenišču ukradel 150 Din vrednega purana. — Radi beračenja je bfl prijet Franjo Belič. — — Vlom. V barako ob Zrleni poti je bflo vlomljeno v noči od 15. na 16. tm. Tatovi so odnesli nekaj vrtnarskega orodja in 40 nageljnov v vrednosti 2S0 Din. — Vremenska napoved. Dun*4, ln\. aprila. Uradna vremenska napoved za 17. tm.: Megleno, mestoma deževno, padanje temperature, severozapadnl vetrovi. —> Telesno zaprtje. Po izkušnjah, nabranih na klinik? za notranje bolemf na Dunaja, ačinkuje greočiee »Prenz - Josef« tudi pri hemeroldfh zanesljivo m prijetno. — Dotični fantič, kateri je pomotoma preveel v torek lo. tm. dopoldne v Be-thovnovi ultel št. 9 en beli zavot suhega mesa ter se nato odpeljal e zapravijfčTcom se naproša, da vrne blago takoj rvrdki A. Stacul, Ljuljana. Društvene vesti. «-* Skute«stroga plnnmskefra društva ebeut zbor bo v soboto dne 26. on rita i. L *b 249. snrešer v remt&vraeifi Narodnega doma v Ljabljm. — Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, tajniško rs blagajniško poročilo, poročili mčunskih preglednikov, dopobrfme vofrrve, »mostoirt predlogi in raznoterosti. Na poht^te*ri>oo udeležbo postvlia Odbor SPD. ■p- Udruženje GrađltenjeT kr. S. E S. hna svojo glavno skupščino dne 30. m Ti. t m. na Sušaka. Ljubljanska seirerfa opoearja svoje člane, d« je združitev z Zagrebško seketjo av. v soboto 19. tm. ob 7.25 na Zagrebškem glavnem kolodvoru, ker se Še Isti večer vršijo ne SuisVa predkonferen- f ee. Za znižano vožnjo je aaprošeno. stavbeniki Sfovenlfe se pontvfraie k Sta vec3 udeležbi SefccMa Ljubljana. Poslano/ Podpisana deJnilkn družba htjavbn. ee, ni Identična s trgovske družbo »Svetla* elektrotehnično podjetje. Janko Pogača*. Lovro Cffenbergnr et Co„ e kateri objavlja uradni Ust št. 35 z dne 14. tm, narok sa prisilno poravnave. »Svoda« d. 4. si* samice, elektrotehniko hi avtomarerija1 s centralo in nodnržnlcami v LinbUen*.. Mai-iboru. Zagrebu jz Beograda , fifiiiii poroOla. Diptematične zveze med Združenimi državami in japonsko prekinjene? — Pariz, 17. aprila. (Izv.) Senat v Washingtonu je sprejel paragraf novega zakonskega načrta za naseljevanje, ki izključuje za Japonsko skoro vsako naseljevanje v Ameriki. Posledica ter>*: bo, da se skoro ukinejo diplomat; Studj zveze med Z hi j enimi državami ji Japonsko ter da se razvije vladr- krfea v Zecflnjenih državah. Ni verjetno, da bi Coolidge interveniral v konfliktu s svrv-jim vetom proti odpravi prejšnjega spr> razuma z Japonsko. Verjetno ie* da poda svojo demisijo državm tajnik Hughe*. DELAVNI PROGRAM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. — RJm, 17. aprila, Clzv.) Za 24. t m, sklicani ministrski svet bo razpravljaj o vseh dispozicijah vlade in korakfh. ki so potrebni za sklicanje zbornice. T?1nv skl parlament se sestane dne 24. maia, to je na dan sedemletnice. ko je Italija vstopila v svetovno vojno* Ministrski svet bo radi razpravljal o delovneus programu zbornice. ITALIJANSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI. — Rhru 17. aprila. (Izv.) »TrOrtrna« pripominja k vestem o dovolitvi 600-. milijonskega posolila Jugoslaviji od strani TtaPie. da o tem na mercKlajnem mesna ni ničesar znanega. Po eventualnem sklepa trgovinskih podajani bi bila dana pač možnost, da h? se moglo o tetn razprav Uatt NIKAKE SPREMEMBE V POLITIČNI KRIZI. im Beograd, 17. aprila (Izv.) Dane«, dopoldne ni beležiti nlkakih važnih po-. HtlČnih dogodkov v razvoju parlamentarno krize. Vse je stacijonarno. N\ Ve4» kralj danes dopoldne ni sprejel no .ene-« g* politika. Konzultacije so v i^smc-l prekinjene do ponedeljka. ODKOD KRALJA NA LOV, — - Beograd. 17. aprila. (Izv.) Nj. Vel kraH Aleksander ni dopoldne odpotoval v Topola kakor ie bilo to prvotno 2hs-traj javljeno. Kralj je dopoldne odprav« Lml vse za odhod. Odpotuje- uajhrčar daneg popoldne po obedu PLAČE DRŽAVNIH URADNIKOV, mi Beograd. 17. aprila. (Izv.) T ozjm rom rta danes zfntraS razšhieno vest. da namerava vlada nakazati drž. uradnikom in nsfc.Tbencera plače Jo pred ve* t!konočjo. se te V a* dopisnik dopoldne obrnil na glavno računovodstvo financ-' rtefra mfnHtrstva. klet le dobn kratkft pofasn^a da raermovodstvu nI o tem ničesar znarTejr** m da ni Izšla nfkaka zadevna otfredha od strani fina0?neqa> minira. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 17. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Curlh 14,20—14.30, Pariz 50S.75—50S.75, London 850.25—^3.35, Dunai 0.1131—0.1151, Prajra 237.30-* £40.50, Trst 357.50—W> 50. Nevvork; 80—81. Budimpešta 0.95—0.125. Valu* te: dolar 79.25—«025. lira 357.50—360.50\ Efekti: T^> fnvert. po*. 1921 | #5.50. drž. renta za ratnu «^ Vevcn 175 —.—- INOZEMSKE BORZE. «~ CttrtK. 17. aprila. Današnja bore*: Beonrad 7.10 bi., ?ra«?a 16.70 bi. Newyor^ der.^ T^>ndon 24.73 den„ Pariz 353* dcn., MIlan 25.20 bl„ Berlin 1.29 bL, Amstcr* dam 211-— den„ Dunaj 0.0S023 bl_ Buk** Mfttu 3.—. Sofija 4.15. — Trat, 17. af>rila. Današnja predbome: fWAgrad 27.52—27.90. Londrm 07 90—0*10. Pnrit 140 25—141.25. Kesrvork 22 50—22.^, Čarih 3*>5—59^, Prajfa f3rj.80—67.10. — Beoarad, 17. aprila. Današnja borrt, Aumrerdam 30, Dtrnai 0.1145. BudrnTpcšt» 0.1J. BnVareita 41.80, Ženeva 1422. London 381 50. Mflaa 568.M. Nawyork »».80, Parfri »a, Praia »8.75, Solun 180. — Dunaj. 16. aprfla. Devize: Bee-irad 878—982, Lrndon 309.000—810.000, Mflaa 8160—3181, Nawyork 70^»—71.18i, Pari« 4442—4458. Pra*a 2107—2117. Curft 12.4015—13.545, Valute: dfuar 87a—3$U dolar 70.460— 70.800, lira 8180—3300. češke krona «002—3108, švicarski frank 13.380— 12.460. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMStt. Odgovamt urednik: BdMMeOM KOPITAR Stran 4. »SLOVENSKI N A K Ob«, do« 18. aprila 1^4 štev. y0. Zahtevaj od trgovca ob pri-Hfcl, ha aataapM^ež barvo zc Pnafns&m pttnKhg ntohaaUtna delavnica l. BARAGA, Lfarbifana, Seientmrgova ulica 6-L Sobo ! s pumiholiB vhodom, po možnosti v sredini mesta, lic« zelo soliden aa miren gospod. Najemnino plača tudi za več mesecev naprej. Ponudbe pod .Soba 284*, postni predal 11. 2647 StfgM itpgShS proirelno dobarlia takoi v vsaki množini nntjcnneje 3o$. E. pik, £jB&I}sRd, Gradiška ulica 22. Telefon 513 oooooooooo Za vefikonočee praziike priporoča .hotel Južni kolodvor* Mrkftč, Kolodvorska ulica 43 čez ofioo 2697 nriatao stalnrako Mael|aao vtao ne 8 diaarfev Kter Sočasno se priporoča tudi jeruza-lemec, pikerčan, čmi otelo za slabokrvne in druga prvovrstna štajerska in dolenjska vina. - IH ULI OGLHSI SO para. — Na}wen|e p»a D4f» 5 — Pri 10 do 20 prooentnem popustu _ velikonočna pri A. Šinkovec nasL K. Soss, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19, Došle novosti s Za dame i Svila za kloinrire in obleke, m o sini trakovi, barvaš.i etamin in safin ; svileni in vomeni iiimperfi, bluze, roksviee, nogavice i. t. d. i. t. d. Za gospode: srajce zadnje novosti, kravate itd. Cene korknrenene. — Razno sH j a se po posti. Toir wijev ožina ovesieja Co. Najnovejši izdelek ORIGINAL Gcodpear kOcltskoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših obiikah. Lzdehue sedaj tudi higijentcrre čevlje za otroke. t aai malo in veliko s LJUBLJANA, Breg 20, Aleksandrova Prešernova ulica (Selj cesta 1, ak). Podružnica s Zagreb, Račkoga ul, 3 3626 Ji. I. Poiadlf ofca podoficirska šola .Kralja Aiokaandra 1* ▼ Booiji ■alii sprejema gojence iz civila in stalnega kadra. Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoje in pred-ložitm" sledeče dokumente: 1. Da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Sk>vencev, kar dokaže z domovinskim listom. 2. Da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokaže s krstnim listom. 3. Da je dovršil najmanj ljudsko šolo, kar dokaže s Šolskim spričevalom. 4. Če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega obnašanja m da ni sodnijsko kaznovan. 5. Da ima dovoljenje od starišev ali varana, da sme vstopiti v šolo. 6. Da m oženjen, kar dokaže s potrdilom od cerkvene oblasti. Kandidati iz civila se prijavljajo za šolo potom komande vojnega okruga na kojem teritorij« žive. Oni iz Beograda pa neposredno pri komandantu šole. Kandidati morajo iz javni z lastnoročno pisano prošnjo, da pristanejo na vse pogoje predpisane v .Uredbi o podoficirskim šolama* m prilože prošnji vse zgoraj navedene dokumente. Prošnja m vsi dokumenti morajo biti kolekovani po novem zakotni o kolekovanju. Prošnje z dokumenti je odposlali aH prinesti čhnpreje tako, da se bodo lahko pravočasno vrnile v eventualno dopolnitev, a naprasne je do 28. aprila 1924. Kandidati se morajo osebno prijavni k zdravniški preiskavi št k sprejem« dne 5. maja F924 ob sedmih zjotraj v kasarni Deltgradska nhca 33, Beograd« Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svrao se morajo pravočasno obrniti na komando svojega vojnega okruga, za izdajo potnih objav. V slučaja, da kateri od kandidotov ne bo sprejet v šoto, bo dobil od jofcfc komande brezplačno karto na povratek na svoj dom. ; ■ '■mat 1 I I i as. 3M od 28. 1994 v Beograda. »o S to tj Si! m Pozor! Pozor! Plačujem po rajvišjih cenah »tare obleke, čew* !je .pohištvo itd. Pridem n« dom; dopisnica za do* stujc. — Drame Martin. Ljubljana, Sv. Jakoba na* brežje 29. 2702 Kavarniški vajenec in deček ra dela v kuhinji se sprejme. — Narodna kavarna. 2676 Strojnika (izprašanega). ki je bil na žagi zaposlen in se razume na brušenje žag. sprejmem takoj. Ože* njen dobi stanovanje. — Fran Šuštar. Ljubljana. Dolenjska cesta, 200 Jfeore;&ičiuie Realitet na posredo\'afnica Josip Saje LJUBLJANA, Sv. Jako* bo nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA-KUP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN 2126 Majhna parcela do 600 nr se kupi. — Ponudbe pod »Majhna parcela. f2658« na upravo »Slovenskega Naroda«. Razno I Prodam Okrogla peč s šestimi železi, ta kroe jaško obrt in veli V a miza se proda. — Ogleda se pri Deržaju, Gosnosvet-ska cesta 6. 2fm Trije tovorni avtomobili »BSssing«, štiri j tonski, s polnogu * rrrijastimi obroči, skoraj novi. se po zck> ugodni ceni prodajo! — Ponudb be na: IMPEX. dr. z o. z.. Ljnbljanu. Krekov tre št. 10. 2659 Velika hiša z gospodarskimi poslopji, velikim lepim sadnim vrtom, niivami in goz« dom. v bl;..'-lni železniške postaje pri Kočevju sc proda. Hiša je pripravna za vsako obrt. — Pojass nila daje tiskarna v K,e vrste pristnih štajerskih in dolenjskih vin — čez ulico — pri 1 i t r m 1 O i n c e n e i e! — Poslužite se prilik r! 2606 Znižane cene za otrcš':e vrečke. ki se dobijo direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles — »TRIBUNA«, F B. L., Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali po* možni motorčki, šiva'ni stroji in pneumatska, ter sc sprciemajo v polno nopravo za emajliranje in ponikljanje dvokolesa. otr ^^i vozički, bivalni in razni drur^i stroji. —Pro* daia se tudi na obroke. 14S0 Sveže ribe, karpi. ščnke. postrvi fn namjena poienovka — se dobi n« veliki petek pri tvrdki Fr. K ham na« sproti hotela »Union« ^088 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren B ceno. — Vr zalogi imam M*t»o ćstofk eajg. š;t,>n.. icott. ntno. cefir. oksford, cvilh /a odeje (kovrr: ), modrooc, belo m rjavo za rpibe. moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobo* den naj ne zarmsdl! Sjrmo do 30. anrila! 26oo !fa?9en«fe — CEMENT — Prima Ponland trbovdjski in dalmatinski dobavita v poljubnih množimm. — V zailonl tu ali APIIO. — Naročila sprejema; N. Petrft, Gospcsvetska cesta 16/1. Zidna opeka normalno *n močno Žgana, priznana kot narboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. Smieiovvsfei, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne aa Vičn. Pisarna: Rimska cesta 2. Telefon 343 1741 Zasloni vam blaga aa ototeko nfkdo ne = 4o toda po iaredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki ■ Jtanlra" - if seli Jb BalMl Ljnbljana, Tarjaški trg 1 (bivša Preskrbovalmca) VefdBi zak>ya najragličnej-šet?^! PT^nan!itarii#Q;8 in galaatortfsaaga ter atan vseh vrst. Vsak si naj ogleda. Vabilo občni zbor ffa-holfsi Mvalai stro] za ?.?.'v:;3i5*fi In obrrnn rabo ?e enrno JOSIP PETELiriCB ^ GRKTZNER tn Adler ■--— LJUBLJANA ===== ob vod! poleg Prešernovega spomenika. ^rremnf trgevaev za 599-lltlčaa okraj Brezfee ▼ 6©trlek, S. inafa 1924 ▼ HABOMB&I SOMU ob 10. uri dopoldne. r>nevni red : 2G8r» L Poročilo tajništva 2. Odobritev letnega račtina. 3. Proračun za leto 1924/25. 4. Predlogi. 5. Slnčajnosti. 6 VoJiitev novega odbora. Za slnčaj, da ni ob določenem času zadostno števfco čl3nov navzočih, se vrši občni zbor eno uro posne je z istim v sporedom ob vsakem številu članov. Vsak čTan Ima pravico staviti na občnem zbora predloge, ki jita pa mora vsaj 3 dni prej naeeistvu prijaviti. Brežice, dne K), aprfia 1924. Gs-eaiil trajovoev zat politični okraj Brežice Skladiščnik 33 sidadršce —mak laož se spacimc. Oni, Iti so ko* takt že btl zaposleni, naj stavijo ponudbe s prepisi aađae—1 m zanfevki pismeix> na tovarno nsnja ALEKS P0DVINEC & Cn% Radeče 2672 pri Zidanem mosta. JihKsmmmuaaammmKam3mmmammam^asan^^^smmmmamHsm*^*}£ m* Za raUkiHiodae praznike, i« Prašba šmnVa In ter razfične delikatese kakoc: Bmenttaslsi'i sir, sas*3me, raxlicse koziservlraiie ribe, koolak, runa, cal, cokoiada, sikarft, itaoiian in buteljska šm nosfee atc. nmši liiidka 7*s7 FSL EH nstspnH hotela nDNI0llM Za pirnbe so izšle v zalogi Ruski tisk d. z o. z. Krško krasne razglednice „VESELA ALELUJA" in knjiga „PRAVU1CA 0 CAREVIĆU IVANU44 v trobarvnem tisku. Cena razglednici Din 1-50 Knjiga za otroke Din 15-— Dobite v vseh knjigarnah! Lepa trgovina z dvema velikima skladiščima ra gospodarskim poslopjem, 4 sobe, kopalna soba, vse z električno razsvetljavo, veliki sadonosnrk, lep vrt za zelerrjavo se zaradi preoelifve takof proda« Potreben kapital v teku tega leta Din 200.000*—, ostanek po dogovora. informacije naj se ravnajo na po&tzti prodal 11, Ormož (Slovenija). 2629 Razpis. Odda se ponudbenim potom podiranje starega in zidanje novega stolpa pri župni cerkvi v Radečah. Skupni stroški so proračunjen na Din 284.000'—. McisleRks Me Gradim Rti. ieia. wteji vsiliš* 1. ) Zidarska ea stavbna dela Din 2. ) Tesarsko delo...... 3. > Raznoterosti • • • • • • 4. ) Za nepričakovana, režemo dela in napsavo načrtov . 88.631 98, 11.923^60, 27.775 40. 73.247-43. I7.465-—, 26.623—, 4.349-91, 4349-91, 27.862 12 805 — 966-65 Sknpaj ^ 132.680-89, 121.683*34, 29.633 77 Podjetnik dostavi ves materijal in mora položiti 10%varščino v gotovini ali vrednostnih papinih. Načrti in natančnejša pojasnila so n razpolago ob uradnih urah v pisarni žnpnega urada v Radečah. Konkurenčni odbor si pridrži pravico oddati dek> ne glede na visino ponudbe KontareiU sdbor v Radečah pri Zid. most* ItatM Lovit« 2672 načelnik. IV. Pedadifska po d oficir si* a aoia ▼ Zagrobn sprejme to leto 500 gojencev. Za sprejem v to šolo so potrebni sledeči dokumenti, a) Domovinski list, da je državljan kraljevine Srbov; Hrvatov in Slovencev. b) Krstni list c) Šolsko spričevalo. č) Dovoljenje starišev, da sme stopiti v šolo. d) Nravstveno spričevalo o lepem vedenju. Vse le dokumente in lastnoročno pisano prošnjo je poslati ali prinesti vojnemu oJcrngn, v katerem žive. Vsi kandidati se morejo p oglasni v sofi ▼ Zagrebu 5. maja ob osmih zjotraj. Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandidati pravico na brezplačno vožnjo po železnici ki ladji. Vsi ostali pogoji so aaaeidni pni vojnem okrog j # ls pisano IT- Poini<|ajho ps^MMvsho šolo kvot 761 od 4. marca 1924. 2681 listana ia tisk »Naro^'r* tiskarna. 658