Novičar iz raznih krajev.
30. dan t. m. se bojo cesar podali v Ostrogon(Gran)> kjer bo drugi dan, v nedeljo, praznično blagoslovljenje on-dašnje nove stolne cerkve. — Zavolj dohoda presv. cesarja in cesarice v Gradec, so premenili letošnji sej m tako, da se bo začel 25. dan t. m. in končal že 6. sept. zvečer ob šestih. — Da se bojo gojzdni servituti v red djali, se ima po višjem ukazu v vsaki deželi deželna komisija ustanoviti; pod to komisijo bo po velikosti dežele več ali manj okrajnih komisij, ktere bojo hodile gojzde ogledovat. — Poslednji teden je žitna cena padla po vseh tergih našega cesarstva. — Deželno poglavarstvo dunajsko je ukazalo, da vozovi za teleta morajo biti s slamo dobro nastljani in tudi lojtre,kamor teleta glave naslanjajo, morajo liti s slamo ovite; čez lojtre ne sme nobenemu teletu glava viseti, pa tudi ne sme tele na teletu ležati. Tudi vozovi za prešiče morajo biti tako napravljeni. — Železnica , ktera se ima, kakor nam je poslednji „novičar iz avstr. krajev" veselo novico povedal, iz Celja v Celovec napraviti, se bo nek iz Koroškega potegnila do Bocen-a na Tiroljsko in se sklenila z Bocens-sko-veronežko. Bankir Oppenheim v Koloni (Koln) stoji nek na čelu početnikov omenjene železnice, kteri so po izdanih delnicah (akcijah) 55 milijonov kapitala skupaj spravili. — Kardinal in nadškof pražki knez Švarcenberg, izvoljeni oglednik vseh avstrijanskih samostanov, si je za soogled-nika samostana Admonškega pridružil milostljivega kneza in škofa lavantinskega Slomšeka. — Judov je v avstri-janski armadi blizo   12.000, izmed kterih jih je več kot 500
274
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* BleiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
oficirjev in pa zdravnikov, ki so tudi na stopnji oficirjev.— Ko je unidan v Pragi zlo grcmelo in treskalo, je udarila strela v neki strelovod , iz tega pa je sinila v Moldavo v vodo; kraali potem se je na verhu vode prikazalo veliko rib, ki so večidel bile popolnoma mertve ali pa tako omamljene, da so se dale lahko z roko vjeti. Tedaj tudi v vodi ne zgubi elektrika (nebeški ogenj) svoje silne moči. — Španjolske novice so še zmiraj brez vse važnosti; nič se ni še zgodilo, da bi se moglo reči, kaj bo vprihodnje. — Čedalje ste-si angležka in napolitanska vlada manj prijatlici; to se vidi očitno iz tega, da je angležka vlada velela svojemu poslancu, ki ga je dosihmal imela pri napolitanski, naj zapusti Neapel; pa tudi francozko sili, naj stori po njenem izgledu.— Časnik francozki „Siecleu je razglasil pisma parižkih študentov, v kterem oni svoje sočutje z Lahi razodevajo. — Po strašni morii v Kuči so pustili Černogo rci 100 vojnikov v Medunu, neki terdnjavi, da bi tako si obderžali prisvojeno okrajno. Na to pošlje paša škutarski berž 1000 vojakov , da bi zapodili Černogorce iz Meduna, — al Černogorcom pride še 400 Piperanov na pomoč; na to pobegnejo sicer Turki; ai med pasom škutarskim in knezom černogorskim je vstal nov razpor, ki se bo težko z lepo končal. — Čudna novica (menda prazna pravlica) se razglaša zastran prihodnjega kneza Moldave in Valahije 5 govori se namreč, da cesar Napoleon misli Napoleonca Petra Bonaparte-ta na to mesto spraviti. Dosedaj se od njega ni veliko slišalo, kakor da je leta 1848 v deržavnem zboru mutast sedel, in da ga afrikanska armada v Algieru ni hotla za polkovnika imeti. — Francozki poslanec grof Morni je čaru rusovskemuh kronanju red častnega legij ona prinesel. — Po oporoki (testamentu) Napoleona I. se bo na Francozkem 26 okrajnam, ki so v testamentu imenovane, po 50.000 frankov razdelilo. — Ponoči 8. dan t. m. je v Lisabonu, poglavnem mestu portugaljskega , kakih 200 oseb skušalo prekucijo vneti; klicaje ^Živi don Pedro V.! Živi narod portugaljski! Preč z odertniki! so po mestu se klatili, hitro pa pobegnili, ko se je približala mestna straža. — Imenitno novico smo zvedili iz severne Amerike pa tudi iz Angležkega, da po več krajih so skusili iz lesa papir delati, in da je leseni papir prav lep in bolji kup od navadnega, iz cunj napravljenega. Najprej dajo les namakati v hudem lugu (kaust. Soda), da mu izvlečejo smolnate stvari; potem ga denejo pod klorov gaz, ga zmijo, pa spet v hudem lugu namakajo, še enkrat spero in potem beliti dajo. Vse drugo se potem dela na mašinah kakor po navadi delajo papir.    V 24 urah je na to vižo iz lesa papir gotov.