176. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. avgusta.
XXV. leto, 1892.
lakaja Tlak dan necer, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejemat, sa a v s t to-o g e r h k p deiele za vse letn 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld„ za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brca pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za t nje deiele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oananila plačuje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga It. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t, j  vse administrativne stvari.
0 našem političnem položaji.
VII.
Prvi govor tira. Laginje in dopisnik „Slovencev", kanonik Kinu. — Mladočehi. — Njihovi uspehi. — „Slovenski poslanci" in njihovi „uspehi" za slovenski narod sploh, a za slovenski in hrvatski narod v Istri posebe.
Gospod Laginja je v svojem prvem govoru dne 16. januvarija 1892. povedal, da gosp. Šuklje dne 12. januvarija 1892. ni storil svoje politične izjave popolnem porazumljen z vso skupino slovenskih poslancev, ker se sploh Ž njimi ni sporazumel, ker ue o tem splob menil ni niti ž njim, niti s Spincićem, niti z Gregorcem. Gospod Laginja se je izjavil proti sistemu, po katerem se vlada z ozi-rom na slovenski in hrvatski narod, in proti političnim zvezam, pa bodi to tudi na račun miru.
Dopisnik „Slovencev", kanonik Klun, izcrpil je na kratko govor dra. Laginja in izrekel o njem svojo sodbo tako-Ie:
„Mladočehi so govorniku Živahno pritrjevali, saj je govoril popolnoma v njihovem smislu; prihodojost pa bo učila, ali je bilo prav, ali je bilo politično, da se je dr. Laginja v istem hipu postavil ua stališče Mladočehov, ko že sami Čutijo in spoznavajo, da so sedanje razmere neznosne, in da je radikalna politika napačna. Će Mladočehi spregledujejo škodo, ki jo dežela češka trpi vsled trmoglave politike, če večina njihovega kluba priznava, da je zgolj opozicija nepotrebna, če pametnejši mej njimi sami pravijo, da se brez skupnega delovanja celega Češkega naroda ne da ničesa doseči; kaj more pričakovati de le mala in uboga Istra, ki se je začela komaj gibati, ako se njena zastopnika postavljata na stališče skrajne opozicije, katero so začeli že zapuščati celo zastopniki mogočne in bogate Češke. Dr. Laginja se je a svojim prvim govorom formalno odpovedal zvezi a slovenskimi poslanci, ki po njegovi izjavi ne zaslužijo druzega, kakor da vzame mati Slove* nija v roke bič, in da jih zapodi iz tempeljna. Ako Dr. Laginja meni, da bode Slovanom v Istri poma-
gano, ako se stovenski poslanci več ne zmenijo zanje, slobodno mu, ali potem ostanejo slovenski poslanci tudi brez vse odgovornosti, ako načela, ki jih je danes proglašal doktor Laginja, rode slab sad in žalostne posledice za tamošnji slovanski živel j.  Tužna Istra 1" —
„Slovenčevemu" dopisniku z Dunaja se na obrazu bere silna slast, zbadati Mladočebe. Kjerkoli se mu ponudi prilika in če tudi samo od daleč, on jih zbode, pa bilo to po krivici ali po pravici. „Slovenec" ima, dejali bi, stalno rubriko v svojem političnem pregledu o MladoČehib ter beleži o njih vsako ve.st, katero je moči iztakniti v novinah, sovražnih Čehom in sploh Slovanom, ne glede na to, ali je istinita ali ne, samo da meče na Mladočebe slabo senco. Gotovo ima za to razlogov, a glavni je najbrže ta, da slovenski narod ni zadovoljen s politiko, katero tirajo „slovenski poslanci", da jim, če mislimo na javno mnenje o Slovencih, gori pod nogami.
S tem, kar pravi g. Klun o Mladočehih vsled prvega govora dra. Laginje, pobija se samega sebe. On piše, da so Mladočehi dru. Laginji živahno pritrjevali, ker je govoril v njihovem zrni sin, a v istem hipu trdi, da čutijo in spoznavajo, kako slaba je njihova politika. Ako so Mladočehi — brez izjeme — pritrjevali dru. Laginji, ker je govoril v njihovem zmislu, potem ue čutijo in ne spoznavajo, da je njihova politika slaba, potem so si v svesti, da je njihova politika dobra. Mej ujimi ni niti večine niti manjšine, niti pametnih niti manj pametnih poslancev, oni so samo Mladočehi.
Kot takšni zastopajo narod češki, ki jih je kot takšne poslal v državni zbor. Oni, ako se ne-čejo izneveriti narodu, morajo kot takšni tudi po stopati. Češki narod jih je poslal v državni zbor, ker je uvidel, da so Staročehi, katerim nihče ne odreka zaslug v prošlosti, zadnja leta v državnem zboru omahovati in zavozili na pot, na kateri bi bili škodovali Čehom in koristili Nemcem in na kateri bi bili pokopali češko državno pravo. Nemcem v Češki, ker so izgubili večino v ustavnih korpom-
LISTEK.
Kot nekdaj?
Izvirna novelictt, apisal Muro Tresov.
V teku, ki teko ga leta, Ti se spremenila boi,
V modro ženo iz dekleta, Jaz bom iz mladenča mož.
Srce bo ae spremenilo, Zginil čas bo sladkih Banj, Nič ne bo se ohranilo Neg' Bolze v spominu nanj.
S. Jenko.
Krasen dopoldan bil je in vroč. Ves razgret prišel sem 7 vaje po drevoredu proti domači vili: na okau sosednje pa je stala ona; eeveda, bsj je to bila Akina. Skoro je nisem spoznal. Hitro sem jo pozdravil: nasmejala se je in veselo odzdravila.
Čutil sem, da so me spremile njene oči do vrat. Ljubo mi je delo — a vender to ni bilo tako, kot nekdaj.
Tedaj bi ne bila obstala ob oknu, nasproti bi mi bila pritekla in nazvala me svojega Rada.
Kedaj je neki bila došla domov? Da mi ni* česar niso povedali! Prošli so pač časi, ko sva si bila najboljša prijatelja, ko smo bili dao na dan ■••upaj: jaz, ona in njen brat Andor —
Štiri leta so minula od najinega slovesa. Takrat odšel sem v vojaško akademijo, ona pa, štirinajstletna deklica, ostala je doma. Pozneje šla je v stolico in kar sem bil v domači garniziji častnik, nisem je videl doma.
Seveda sedaj je bila vzrastla, pozabila me je v velikomestnem hrupu, ulili so jej tam drugi moderni pojmi, postala je pač praktična realist in i a, a izgubila vse, sosebno ženskemu bitju toli potrebne ideale.
Uverjen sem bil, da sva se odtujila, izginili so pač spomini .... in bo li še kedaj se vrnil isti lepi čas, nekdanji dnovi?
Zvedel sem, da je brat njen, Andor, došel domov. Posetil sem torej sosedove. A ker ni bilo nikogar razven nje doma, velel sem, da me oglase pri njej.
Malo bleda, bolehna bila je videti, no, prijazno se mi je nasmehnila, tekla naproti — „ttado!u — a nakrat je obstala, nekako mrzlo se poklonila in velela mi, da naj sedem.
Zadnji up mi je izginil ....
Prav hladno — tuje pričela je razgovor, da, celo vikala me je ... . Govorila sva o stolici, kjer je bila posetila svojo teto za delj časa.
cijah tega glavnega dela češkega kraljestva, boteli so dati jamstvo, da se onemogoči oživotvorenje češkega državnega prava, hoteli so dati njim, manjšini, ne samo jednaka prava s Čehi, z veČino, nego še nekatere predpravice. Že samo to zadoščevalo bi bilo, da se proti njim dvigne ves češki narod; a če pomislimo, da ae maujšinam v zakonodavnih kor-poracijab drugih delov češkega kraljestva, na Mo-ravi in v Šleziji, niti manjšinam v Koroški, Štajerski, v Trstu, v Istri ni dalo istih ali analognih prav, kakeršoe so hoteli dati in nekaj res dali nemški manjšini v Češki: tedaj moral bi se bil proti temu dvigniti ne samo češki uarod in v njegovem imeni češki zastopniki, nego dvigniti bi se bili morali vsi pravi zastopniki vseb slovanskih narodov ali vsa] odobravati postopanje češkega naroda in njegovih poslancev v državnem zboru.
Vlada in Nemci storili so, privatno in javno, vse, kar je mogoče, da bi uničili odpor Mladočehov, da bi razcepili njihovo jedinstvo, da bi jih pridobili za takorekoČ Že izvršeno pogodbo, katero so bili sklenili ne obziraje se nanje, ne da bi bili oni pri tem sodelovali. Uplivnejšim izmej njih ponujali so višje službe; one, kateri se bavijo z nauki, hvalili so, kako so učeni in kako visoko nadkri-ljajo svoje tovariše; vsak hip se je pisalo, kakšna nasprotstva vladajo v mladočeškem klubu, kako bode skoro razpadel in vsak čas našlo se je kaj novega, kar bi imelo prouzročiti ta razpad.
(Dalje prib.)
Politični razgled.
\ otfraiijt* dežele.
V L i u b 11 a u i, 4. avgusta
Čehi Iti r lat t a. „Politik", govoreč o odstopu ministra Pra-žiika in premenjenem položaji, pravi: Češki narod ni v miuisterstva zastopan. Ministerstvo se ne meni za zastopnike češkega naroda in celo tretji faktor, Staročehi, izključeni so iz javnega življenja, tako da je ii 11 li vodja, kot žrtev spravni politiki propadli dr. Riep.er v svojem listu, v katerem je odklonil imenovati nove češke člane v komisijo za delitev
Teško mi je delo, da so se moja razmišljanja tako do pičice uresničila iu nehote postal sem zloben.
„Da, res prijetno je bilo," dejala je, „vender do-movja svojega nisem pozabila nikdar. Dan na dan s- m razmišljala o starih spominih in o dragih mi tovariših."
„Seveda, bili ste prav sentimentalni, gospica. V stolici, v srci in sredotočji današnjega reulizma in materijalizma, v tem modernem Babelu priučili ste se celo idealizmu."
„Mogoče!" odgovorila mi je rezko, „gotovo sem si marsikaj ukoristila, česar tu doma ne poznamo". „Klubu temu pa sem vedno hrepenela po naših domačih gorah. Uprav vleklo me je semkaj, kjer je bilo pred leti — tako lepo!* pristavila je mehko.
„Torej bili ste vender le prav zelo sentimalni", dejal sem lahno porogljivo, „res, prava izjema ste bili, gospica, niti talmi-idejalizma niste tam spoznali, katerega pač nevedoma na ustih nosi —"
„Gospod poročnik!" prestrigla mi je besedo, Bo svidenji nisem pričakovala, da bode moj nekdanji tovariš postal kedaj toli smelo brezčuten.
— Odslovila me je.
No, dobro si je bila v stolici priučila bistvo modernega občevanja. Vse lepo, vse krasno, le da se zakrije realnost. Mnogo sem pričakoval, a več našel. Bila je pač moderna ženska.
To ni bilo — kot nekdaj t (Daljo prih.)
sodnih okrajev, moral sam priznati, da se ne naslanja več na zaupanje češkega naroda. V takih okolŠČinah pade vse breme zastopanja interesov naroda češkoga na konservativne veleposestnike. Le-ta klub je zategadelj, ker druli člane obeh narodnosti], tista srednja stranka, ki jo želi vlada, in sicer v dokaj večji meri, kakor klub liberalnih veleposestnikov, katere vodi strogo narodni kavalir grof Oswald Thun. Konservativni veleposestniki in ves češki narod ne bode vzprejel ponudbe, nadaljevati razpravo o punktacijah za to, da se pokliče v vlado nov minister-rojak Žalil bi veleposestnike češke, kdor bi trdil, da je vse to res nasledek avstrijske politike, kar vlnda kot tako postavlja. Priznavamo, do narod sedaj ne ceni veleposestnikov tako, kakor bi bilo treba, ali to nezaupanje bi še dosti bolj naraslo, da zapuste veleposestniki češki narod v tem kritičnem trenotku. Strah nas ni. Mi zaupamo živ-Ijennki sili naroda češkega, vemo, da vsaka nesreča je zanj krepčilna kopel], ali varovati ga hočemo ekstremne opozicije, ker ae v njej z jedno i z druge strani potroši preveč civilizatormh in kulturnih moči j, m tudi tega nečemo, da bi se narod odtujil kakor od vlade tako tudi od drugih faktorjev v državi, kajti do skrajnosti phtiraa narod je v svojih dejanjih nepreračunljiv, in ker nečemo, da bi inozemstvo kazalo na razmere v Češki, češ, to je odkrita državna rana.
Držarnosbor.ska volitev tia Dunaji. V jirvcm Dunajskem okraji, središču trgovine in tinaučne aristokracije, unel se je živahen volilski boj za državnnzhorski mandat. Kandidatov /a to nif-to je Kila mnogo. Mimo bivšega sovražniku liberalcev in bivšega demokrata dra KrODHVattra oglasile so se še nekatere liberalne korifeje, zeipie mandata, tako Magg, dr. Weitlof, dr. Auspitzer, Carneri in drugi. Lih*T>tlna stranka se oficijelno še ni izrekla za nobenega teh kandidatov. Gotovo je, da bi rajše vsakemu drugemu kandidatu pomagala do zmage nego dru. Kronavvcttru, a mož hi je pri zadnjih splošuih državuozborskih volitvah stekel za liberalno stranko toliko zaslug, da mu vsaj oficijelno ni smeti nasprotovati. Liberalci delujejo torej le bolj za tega ali onega svojih brezpogojnih privržencev računajoč na to, aa se bodo glasovi razcepili, a Kronavvetter znal si je pridobiti toliko pristašev, da je njegova zmaga skoro gotova.
% li h nje di/avf.
Srbija in Bolgarija. Razmerje mej Srbijo in Bolgarijo je jako hladno. Regent R stit' izrazil se je o njem proti poročevalcu „Ki>ln. Ztg.u uprav lapidarno. Srbija je v neprestani trgovinski zvezi z Bolgarsko, za to ne more srbska vlada dopuščati, da bi se na srbskih tleh kaj snovalo zoper sedanjo bolgarsko vlado. Srhom je vse jedno, kdo je gospodar v Bolgariji, o Srbom prijatni stranki še ni bilo nikdar čuti, zate-gadeli tudi Srbija ne makne niti z mazincem. Kot sosedna država gleda ua to, da se v njenih mejah ne zgodi ničesar, kar je proti določbam mejnarod-nega prava m bi utegnilo roditi komplikacije. Sicer pa v Srbiji ni terci ugoden za Bolgare, saj je celo Cankov deželo prosto voljno zapustil, videč, da se Srbi ne menijo za politične razmere svojih sosedov.
M inistevska kriza na -Pruskem.
I matični minister pruski dr. M<quel ni nič kaj zadovoljen z reformo neposrednih davkov. V oHcijoznih listih namignil je to že večkrat in splošno se govori, da ministerstvo samo se še ni zjedinilo, kako bi bilo najlaglje in najjednoslavneje pomnožiti državne dohodke. Miquel izdelal je torej poseben načrt in ga v soboto predložil ministerskemu svetu, ki ga ju tudi odobril. Ugovarjal je samo minister notranjih reči j, Ilerrfurth. in sicer na podlogi posebnega memoranduma, katerega misli cesarju predložiti. Ker se je ministerski svet odločno izrekel zoper Herrfurthove nasvete, odstopil bode ta v kratkem, njegov portfelj pa bode prevzel ministerski predsednik grof Kulenburg. Pruski aristokratje bodo Heri furtbovega odhoda močuo veseli, a tudi liberalni elementi ne bodo po njem žalovali. Mož je bil sicer demokrat, a tako voden, da ni imel nikjer prijateljev.
Dopisi.
Iz Šoštanju 1. avgusta. [Izv. dop.] (Na veselo svidenje!) Ako se, dragi prijatelj, popelješ prvokrat po novi železuici iz Celja proti prijaznemu Šoštanju po lepi Savinjski dolini, gotovo bodeš, zapustiva! malo pred Rečiško vasjo bistro Savinio, čudom Be oziral nazaj na ta zares pre krasni kraj naše zemlje, in vozeč se naprej ob šumeči Paki čez ozko ravnico mej visokimi hribovi pač ne bodeš m shI na to, da te bode železni kouj po kratki vožnji pripeljal v drugo čarobno in s prirodno lepoto obdarjeno dolino naše mile domovine. Iu ako si, dragi prijatelj, čital ali slišal kdaj o divni in rajski lepoti naše sicer male Šaleške doliue, ako si čital o prijaznem in zalem Šoštanji in njegovi krasui okolici, o rodovitnih njivah, plodonosnih vrtih in zelenih travnikih in o bistri po njej se vijajoči Paki, o pritekajočih, kakor kristal čbtih  gorili h potokih z igrajoči m j  se poitrvami
o lepem jedno uro od Šoštanja oddaljenem gradu in trgu Velenjskem, o prijaznem jako priljnbljenem in obiskanem kopališču v Topolšci, o zelenih celo dolino obdajajočib gričih in hribih, o staroznanem Kozjeku, o visoki Uršili s krasnim in daljnim razgledom, o ponosnem Smrekovcu, o lepi romarski cerkvi sv. Križa, o cerkvi sv. Antona, o sv. Florjani itd., — vse to razprostira te sedaj v celi svoji naravni lepoti pred tvojimi očmi in strmeč in za-maknen v to krasno panoramo vikliknil bodeš veselega srca: .Oh kako lepa, kako krasna si zemlja slovenska !"
In to z rajsko lepoto obdano dolino izbralo si je vrlo „Slovensko pevako društvo" za letošnjo slavnost, in v kratkih dneh prihiteli bodo semkaj vrli slavčeki iz vseh slovenskih pokrajin in v središči Šaleške doline, v lepem Šoštanj i zadonela bode iz sto in sto grl mila slovenska pesen in razlegala se bode daleč po osli okolici, ter knzala in pričala mnogobrojnim gostom in poslušalcem, da prebiva tukaj zaveden, za milo petje vnet in navdušen uarod slovenski.
Vi pa, vrli Slovenci in Slovenke, vi prijatelji in čestilci slovenske pesni, katero vam je preljuba mati še v zibelki prepevala in tako vzbudila pri vas v rani mladosti veselje in ljubezen do pevanja, pridite v mnogobrojnom številu k tej lepi pevaki slavnosti, da bomo pri milem petju jeden dan se skupaj veselili, skupaj radovali in a petjem ponovili in potrdili staro zvestobo in ljubezen tli naše mile domovine slovenske. —
Na veselo svidenje dne 14 avgusta v Šoštanji!
Prvi občni zbor slovenskega ferijalnoga društva „Sava".
V Ljubljani, 3. avgusta Tiho in mirno, a dostojno hotel je prirediti osno val m odbor prvi shod novega društva. Novorojencu treba še nekoliko miru ob zibeli, akopram se že krepko zaveda svojega življenja in ve — vsaj v tem slučaji — kaj mu je storiti v bodočnosti.
K prvi jutranji javni seji je poleg rednih članov došlo mnogo starešin in hrvatskih velikošolcev; v veliki Čitalnični sobi, kjer se js zborovalo, zbranih je bilo nad 70 oseb. — Po 10. uri otvoril je predsednik osnovalnega odbora cand. jur. Maurer sejo s presrčnim pozdravom že pristopliin članom in gostom ter zajedno naznanil, da je dotlej pristopilo in polne zneske uplačalo 7 ustanovili ko v, 12 najodličnejših narodnjakov • starešin in 19 rednih članov, katerim so se izročili trakovi. Predsednik pojasni namen in nagibe novemu društvu ter zaključi svoj pozdrav z željo, da se mogočno dvigae „Sava" po vseh slovenskih zemljah.
Nadalje imenuje potrebni .bureau" in da besedo poročevalcu o tajniških in blagajniških poslih, stud. jur. Ravniharju.
Govornik podal je kratko predzgodovino društva, ki sega za dvajset let nazaj, orisal plodno delovanje osnovalnega odbora in v kratkih a krepkih potezah zaznamoval glavne faze razvoja do današnjega dne. Končno je izkazal statistično tajniško in blagajniško upravo.
Ker so udje še pristopali pogosto mej sejo se je računski  zaključek  preložil  pred absolutorij.
Naslednji poročevalac stud. jur. Venca j z predložil je načrt poslovnikov skupščini in ga toplo priporočil v v/prejem. Razvijajoč velevažni pomen poslovnika za ferijalno društvo, je govornik razjasnil stališče novega društva. Prepotrebna mu je krepka organizacija, ker deluje le v treh raztrganih dobah, iu mu pravila ne podajajo vseh določb natančno; meje glede marsikatere reči še niso določene. Če hoče društvo delovati z uspehom, s katerim je pričelo, mora imeti trden poslovnik. Koncem še razlaga potančnejše posamezne važnejše toČae in je predlaga k vzprejemu „en bloc".
Naslednji poročevalec stud. jur. V od u še k poročal je o „navodu" za leto 1892/3, kateri je izdelal osnovalni odbor novoizvoljenemu v vodilo. Nadalje razlaga pomen na vodov proti poslovniku. V poslovnik se sme vzprejeti le, kar mora ostati stalno, vse drugo pa bode društvo v letnih navodih izražalo. Slednjič tolmači posamične važne naredbe v navodu m predlaga, da se vzprejme navod .en bloc".
Ker ni bilo nikakega nasprotstva proti poročilom in so se zahtevala le tu in tam pojasnila, vzprejela so se vsa poročila osnovalo ega »odbora soglasno.
Konečno je predlagal stud. med. B le i vre i s-T rate niš k i v svojem in tovariša casd. med. GregoriČa imenu, kot pregletnik, naj se odjto-pajočemu odbora da absolutorij, Čemur je zbor soglasno pritrdil ter aa predlog starešine Svi-gelja osnovalnemu odboru izrekel srčno .zahvalo".
Imenom Zagrebška posestrime „Z tata ve* je stud. jur. M sr u pozdravil prisrčno .Savo" in jej želel najlepšega procvita. Zistopnik Djnajskoga „Zvonimira" stud. med. Altmann je istotako laskavo nazdravil bodočnosti novega društva in bratski vzajemnosti slovensko hrvatski.
Predsednik se je obema zastopnikoma prisrčno zahvalil in prečital številno došle brzojavke, mej njimi one .Slovenije", .Hrvatafce", „Vesne", »Dunajskih slov. velikošolcev", .Spolka čeških m^diku", .Akad. apolka ve Vidne", in aT.iwjirič4tva ruske mladeži v Lvovu".
Jutranja   seja se je opoludne  skončala in večina velikošolcev  udeležila ae ie na to b&ikata abiturijentov .Pri zvezdi".
Popoludne se je otvorila tajna seja ob 3. uri. Končni rezultat je sledeči:
Na predlog stud. jur. Venca i za kandidoval in volil se je predsednikom stud. med. Bleivveis-Trsteniški.
Na predloga istega in druzih volilo Be je 14 odbornikov in sicer: stud. jur. Ravnihar, cand. med. Gregorič, cand. jur. Maurer, drd. iur. Do m i cel j, stud. jur. Zvvitter, stud. phil. Pi -penbacher, atud. phil. Žilib, stud. jur. Fa-ganelj, stud. jur. Tomec, atud. jur. Maš era, drd. med. Švab, stud. med. Gregorec, abitu-rijent Zarnik in abit. Vrtačuik.
Za vse slučaj-a volilo se je še 7 namestnikov izmej navzočnih članov.
Na predlog cand. jur. Maurerja volita ae preglednikoma atud. jur. Vencajz in stud. jur. Vodušek.
Vse te volitve završile so se po listkih in večinoma soglasno.
Na to volili so se per acclamationem starešinski sovet 7 članov in 3 predsedniki eventuelnih društvenih častnih razsodišč.
V starešinski sovet ao voljeni gg. starešine : dr. Hudnik, dr. K ris per, drd. Košar, doktor Majaron, dr. Rosi na,  dr. Tavčar in doktor T ruden.
Predsednikom Častnih sodov volili so se: cand. jur. Širgelj, dr. Tekavčič in dr. Žitek.
Na to se je seja zaključila ob 4l/a uri popoludne. Ob zaključku štelo je društvo 7 ustanovni kov, 21 starešin in 25 rednih članov, priglašenih pa je bilo še 8 starešin in 43 rednih članov.
Na shodu uavzočni velikošolci sklenili ao da sledeči resoluciji:
1. „Združeno slovensko dijaštvo izjavlja, da stoji v narodnih in kulturnih vprašanjih, ki bo tičejo slovenskega in slovanskih narodov, na odločno naprednem stal išči."
2. „Vesna" bodi poleg .Slovenskega Naroda" glavno glasilo, .Sive" oziroma v njej združenega  slovenskega naprednega d i j a 8 t v a."
Ob 5. uri na večer peljali ao ae .Savani" in hrvatski velikošolci v 7 dvoupreženih vozovih preko mesta na Vič, v.Ameriko', kjer so uredili „stol"-
Pred 8. uro pa so se že vrnili in se naravnost odveli k Virantu na Sokolov družbinski večer, kjer se je unela zelo živahna zabava.
Tako zaključil ae je prvi dan naše mlade .Save" za vsem kar najčastnejše in najuglednejše. Osveščeni, da bode .Sava* v isti smeri vedno nadaljevala, kličemo jej prisrčni: „ Vi vat, rhreat, creBCat!"__
Občni zbor „Pedagogiškega društva".
(Izvirno poročilo.)
Letošnji občni zbor „Pedagogiškega društva" je bil dne 27. julija ob 2. uri popoludne v Krškem. Zbor otvori predsednik gosp. Fran Gabršek in pozdravi prav presrčno navzoče, do 50 udov in več gostov, predstavi vladnega zastopnika c. kr. okr. komisarja g. Alfonza Pivca, pozove na trikratni „Slava" presvetlemu vladarju in poroča o društvenem delovanji v preteklem letu primeroma takole:
(Zadnji, t. j. 6. občni zbor je bil ravno tu dne 15. julija 1891 ob drugi uri popoludne. Za-
piinik  kot  znan   is  .Pedagogilkega letnika" se udom po njih zahtevi  ne prebere,  ampak tako odobri.)   Društvo je priredilo svoje zborovanje v Kostanjevici na dan 5. maja 1892. 1., a ker je v okolici razsajala „miliaria*, moralo je je preklicati in na neodločen čas odložiti. Glavno društveno delovanje je bilo v preteklem društvenem letu izdaja V. „Pedagogiškega letnika". Letnik je isdal odbor skupno za jedno* in dvaindevetdeseto leto radi slabega gmotnega stanja.   Pričel je odbor tudi do-kajšnjo akcijo a tem, da je razposlal vsem slovenskim učiteljem povabila, ponatisnjena iz letnika, in dodal vsakemu položni listek,  kar atane društvo aicer precej, a nadeja se povoljnoga uspeha Kako hoče društvo nadalje postopati, to je razvideti iz vabil. Pred vsem gre pa za izpečanje knjig, Že izšlih letnikov, katerih ima društvo še dokaj  v zabojih.   Na slovenskem učiteljstvu je torej, da se započeto delo nadaljuje.   Tovariši in tovarišice sežejo naj po knjigah, Če jih še nimajo, prebirajo naj jih v ponovilo nekdaj priučene tvarine, gotovo si bodejo s tem več koristili, kakor z malo VButo, ki se položi na oltar pedagogiBke vzajemnosti sebi v čast in korist, v čast in koriat svojim naslednikom, „Pedagogiškega društva" in vsega slovenskega naroda. Tovariši, tovarišice, borimo se krepko naprej, ne obupajmo, neomagujmo pod težkim naporom našega poklica, zakaj „ne samo, kar veleva mu stan, kar more storiti, to mož je dolžan". Odbor se ne straši ne truda ne dela in hoče v svojem podjetji krepko dalje korakati.   Obrnili smo se v minulem letu za podporo v izdajo IV. „Pedagogiškega letnika" na merodajna mesta, a slavni deželni odbor še prošnje ni rešii, tudi ni prišla na vrsto ne v lanskem, ne v letošnjem zasedanji deželnega zbora.  Prošnja za odobrenje društvenih učnih knjig:   „ Vzgoje slo v jau, „Ukoslovja" in „Dušeslovja", kakor tudi ona za priporočilo pomožnih knjig: .Jezikovni pouk" in „Navod k risanji" po visokem c. kr. deželnem šolskem •vetu tudi še ni rešena. Kakor prejšnja leta obračal je odbor tudi letos vso pozornost na stalno učilsko razstavo „Pedagogiškega društva"  v Krškem, kar svedoči razstava, razvidi ae pa tudi iz ocen letošnjega letnika.
Predsednik sklene poročilo in zbor je soglasno odobri
O blagajniškem stanji društva poroča, ker je blagajničarica gospodična M. Miehel na dopustu, zopet g. predsednik. Dohodkov bilo je 459 gld. 89 kr., stroškov 454 gld. 30 kr., torej preostanka 5 gld. 59 kr., razven tega še delež pri posojilnici v Krškem 12 gld. Poročilo se z zadovoljstvom vzame ua znanje.
Pregledovalce računov izvoli zbor gg. Lundra, Grčarja in Pavčiča; ti račun pregledajo in najdejo v redu; na to ga zbor potrdi.
V društveno vodstvo voli se po aklamaciji prejšnji odbor, le mesto umršega g. Jamšeka izvoli se učitelj g. Flor. Rozman.
Letni prispevek za prave in podporne ude ostane stari 1 gld. Cena V. Ped. letnika za neude se vzprejme, kakor jo je določil odbor, namreč 1 gld. 40 kr.
Gospod ravnatelj J. Lapa j ne se spominja pred kratkim, 23. julija umrlega ravnatelja in odbornika našem društvu, g. Franca Jamšeka iz Raj-henburga. Opisuje njegovo neumorno delovanje na šolsko-literarnem polji in obljubi ga v prihodnjem .Pedagogiškem letniku" natančneje opisati. Koncem govora zakliče mu zbor „slava in blag spomin".
Gosp. dr. T. Romih izreka presrčoo zahvalo g- predsedniku Fr. Gabršeku na njegovem požrtvovalnem, trudoljubivem delu pri vodstvu društva, pri izdaji, spisovanji in urejevanji letnikov. Temu zbor soglasno pritrdi.
Učitelj g. Flor. Rozman omenja zaslug gosp. J. Bezlaja na literarnem polji pri „Pedagogiškem letniku".
Gosp. Potrebi n priporoča podpirati izdajo 8 mešanih Nedvedovih zborov; na to se po nasvetu g dr. Romiha nabere obilico naročnikov.
Gosp. Lunder nasvetuje, naj bi društvo vsaj dvakrat na leto zborovalo, da bi tako udje dobili več duševne hrane in se bolj vnemali za svoj stan. Gosp. dr. Romih podpira ta predlog, isto tako g. Grčar. Po nasvetu g. Grčarja vzprejme se dvakratno zborovanje zunaj in jedenkrat v Krškem.
Goap. Potrebi n opozarja še na slavnost uči-teljiških abiturijentov dne 4. avgusta v Ljubljani In nabere mej navzočniki precejšnjo zvoto njim v Podporo.
Tako je bil končan letošnji občni zbor „Pedagogiškega društva", upajmo, da v napredek in odpomor učiteljatva in v to pomozi Bog!
Domače stvari.
— (Dnevni red seji obči nskega sveta Ljubljanskega) v petek dne 5. avgusta 1892 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: L Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo o prizivu zoper c kr. deželnega predsedstva kranjskega razpis z dne 24. julija letos štev. 2033. III. Peraonalije.
— (Veselica abiturijentov slov. in hrv. učiteljišč.) Danes zvečer sklenila se bode z jako zanimivo veselico tridnevna vrsta zabav, katere bo se priredile te dni povodom shodov naše mile omladine. Brez dvoma bode tudi danes naše domoljubno občinstvo ae odzvalo prav mnogobrojno pozivu bodočih učiteljev in učiteljic naše mladeži. Tako bode podpiralo blagi narodni namen, kateri ima lepa veselica, ob jednem pa pokazalo, da so nam posebno mili in dragi tudi bodoči izobraževalci našega mladega naraščaja, kateremu bodo vcepili isto ljubezen do domovine, ki navduja njih. Na svidenje torej v streliški dvorani!
— (Družbinaki večer  „Sokola Ljubljanskega")  na čast slovenskim velikošolcem spada mej najživahneje  in najlepše uarodne veselice  poslednje dobe.   Obširni Virantov   vrt bil je tako natlačeno poln odličnega narodnega občinstva in milih   nam gostov  velikošolcev  in abiturijentov slovenskih in hrvatskih, da je bila za kasneje došle resna težava najti prostora. Ob dolgem, preko vsega vrta  sezajočem  obmizji   v sredini   bila je zbrana omladina, na čelu omizja pa odbor „Sokola" s starostom g. Ivanom  Hribarjem.   Bil je res lep in slikovit pogled, videti ob neskončno dolgem omizji toliko nadobudnih boriteljev za napredek naroda. S prav toplimi  besedami pozdravil je staroBta gosp. Hribar odlično narodno dražbo, ki se je bila zbrala na poziv „Sokola",  da pokaže svoje   simpatije do društva, še bolj  pa slovenskim velikošolcem,  ki so danes osnovali ferijalno društvo „Savo". Pozdravlja pa tudi prav iskreno  mile brate  hrvatske, drage nam   in dobro   došle goste, in   pa učiteljske abi-turijente, ki bodo priredili lepo slavnost v streliški dvorani. Vsem skupaj, prisrčen : Dobro došli 1 „Sokol" je društvo, ki ima v prvi vrsti nalogo krepiti poleg telesne tudi duševno krepost,  narodno zavednost, narodno odločnost. Z željo, da bi se naša omladina   ravnala vedno  po načelih  Sokolskih in bila neustrašna in odločna, kliče jej iskreni:   Na zdar! Gromoviti Na zdar   in Zivio-klici  odmevali so po prostranem   vrtu,   ko je končal   govornik. Bogati vspored pevski in glasbeni izvajala sta pevsko društvo „Ljubljana" in vojaška godba.   Vrlo društvo „Ljubljana", ki je vsekdar rade volje in požrtovalno priskočilo na pomoč „Sokolu", izvršilo  je tudi včeraj prav častno svojo nalogo in  pelo  vae točke v sporeda prav krepko in precizno. Živahno odobravanje bilo je priča, da je mlado društvo že postalo ljubljenec našega občinstva. V imenu hrvatskih gostov oglasil se je abiturijent g. V idr i č ml., zahvaljujoč se za prijazni bratovaki vsprejem in zagotavljajoč, da hrvatska omladina bode  vedno rada prihajala k rodnim slovenskim bratom. V imenu društva „Sava" zahvalil se je predsednik g. st. m. vit. B1 ei w ei s-T rs teniški. Člani „Save" bodejo vedno delali na to, da se združujejo slovenski dijaki, da se ustvari veduo  tesneja  vez mej   njimi,   razkropljenimi na raznih tujih vseučiliščih, in da se goji dub jedinstva, duh narodne obločnosti.   Živahni Živio-klici sledili so govoroma obeh  zastopnikov omladine.   Prav iznenadili so pa občinstvo vrli tamburaši hrvatski in pa Sokolski, ki ao improvizovali in kar „ex abrupto" priredili pravi tamburaški koncert izvan programa. Združeni zaigrali so pod vodstvom g. Jos. Nolli-ja „Venec hrvatskih pesmi", „Kolou, „Liepa naša domovina" in „ Naprej V Bilo jih je 24 a efekt je bil jako lep in občinstvo kar naudnšeno. Hrvatski goBtje ponovili  so nam  potem   pod   vodstvom izbornoga svojega dirigenta g. Doga na nekatere svoje točke od prejšnjega  dne in morali dodati  na burno za-btevanje še mnogo drugih.Tudi Sokolski tamburaši zaigrali so nekoliko svojih.   Bila je prava tamburaška produkcija, katere se je občinstvo udeleževalo z največjim zanimanjem, kakor so kazali na* udušeno odobravanje in klici   njoŠ* in „Še jedenkrat",   Po končanem vaporedu prepevalo se je pri pojedinih mizah in napijalo in nazdravljalo posebno pri „hrvatsko slovenskem atolu". Tako bo je dovršil
sijajno drugi večer trilogije, ki se bode danes za* kl ju čil a v streliški dvorani, nadejamo se, da isto tako živahno, kakor prva dva večera.
— (Jugoslovanska bicikl iS ka zaveza.) V nedeljo, dno 31. julija t. 1., zbrali so se jugoslovanski biciklisti in sicer klub Ljubljanskih bicikl is to v ter sokolska kluba iz Celja in Zagreba v Radečah, da se pogovore o ustanovi jugoslovanske bicikliške zaveze. Gosp. dr. J. Dečko iz Celje pozdravil je to idejo v imeni slovenskih bicikliatov ter povdarjal oje pomen z narodnega, gosp. Mihe-lič iz Zagreba pa s športnega stališč«. Zbrani biciklisti volili so poseben odbor da pripravi kar treba. Upamo, da se to najnolaje dete majke jugoslovanske, „Zaveza jugoslovanskih biciklistu vu, porodi še letos in če v narodnem oziru tudi ne bo posebne važnosti, bode pa toliko večje za športno in neposredno za socijalno življenje, ker bode združevalo rodne brate na športnem borišči.
— (Konfiskacija.) Včerajšnja številna „11 Diritto Croato" je bila zopet zaplenjena iu aicer zaradi razsodbe (seotenza), katero je izdalo okrožno sodišče v Rovinju, s katero se je ugodilo pritožbi uredništva proti neki zapleni. List je priobčil razsodbo, ne da bi bil dodal niti besedice. To je nečuveno, da se konfiskujejo že sodne razsodbe. Razven te razsodbe zaplenjen je bil še članek „11 Secolo di Milano4 contro „11 Diritto Croato" (Milanski .Secolo" proti „Diritto Croato.*1) Res, Puljska cenzura nadkrilja vse cenzure.
—- (Osobne vesti.) Nj. Vel. cesar potrdil je izvolitev gosp. Viljelma l'oseh a županom glavnega mesta Koroške. — Goap. Boleslav Bloudek, stavbeni praktikant pri državnem stavbenem uradu na Kranjakem, imenovan  je  stavbenim adiunktom.
— (Izlet kegljačke z veze „Edinosti") k Belopeškira jezerom bode v nedeljo dne 7. t. m. ob 7a7. uri zjutraj z južnega kolodvora. Oglasila vzprejema tajnik g. V. Jenič do jutri opoludoe v g. Mabra hiši, kjer je tudi dobiti vsako izleta tikajoče se pojasnilo.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljub-I j anska) preseli ae v ponedeljek dne 8. avgusta 1892 v hišo banke „Slavije" v Gospodskih ulicah št. 12 v pritličje na levo. Radi preselitve bode blagajnica dne 8. iu 9. avgusta strankinemu prometu zaprta.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju meBtne občine Ljubljanske) od 24. do 30. julija 1892 je bilo novorojencev 14 (=23.4 %0), mrtvorojenca 2 in umrlih 25 (= 424 %0); mej temi za različnimi boleznimi umrlimi je bilo tujcev 5 (=20%), «z zavodov 6 (= 24 •/»)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1 (v vojaški bolnici), za grižo 1 in za oslovskim kašljem 1.
— (Uboj) Neki aejmarji, vračajoč se od semnja v Šmartnem pri Litiji, stepli so se v Veliki Kostrevnici ter ubili 681etnega moža, njegovega sina pa budo ranili.
— (Poskusen samomor.) Dne 1. t. m. skočila je v Postoj i ni služeča natakarica v Pivko. Dva moža sta jo videla in jo rešila. Uzrok posku-Šenemu samomoru je bilo malo poneverjanje, katero je natakarica zakrivila na škodo svojemu gospodarju.
— (Nesreče.) Due 25. in. m. igrala sta se devetletni Alojzij in osemletni Andrej Benet na nekem prostoru zunaj Radeč. Alojzij vzel je bil očetu iz skrinje dinamitni kapselj in ga tu pričo svojega brata užga), a tako nesrečno, da je mlajšemu Andreju brliegnilo nekaj v oko in bode na njem skoro gotovo popolnoma oslepel. — Due 29. julija igrali so se otroci pri hiši posestnika Matije Poča na Vrtači z žvepljenicami ter užgali leseno tlnčilnico. Ogenj uničil je tlačilnico in sosedno hišo ter za ujo stoječa gospodarska poslopja z vsemi pridelki vred.
— (Razpisana ustanova.) Friderika pl. Weiteuhillerjeva ustanova za siromašno, dobro vzgojeno, leta 1891 poročeno Šeno v znesku 587 gld. 80 kr. je razpisana in je dotične prošnje, opremljene s poročnim listom ter svedočbami Biromašooati in poštenega vedenja uložiti do 20. avgusta t. I. pri deželni vladi v Ljubljani.
— (Razpisane službe.) Razpisana so mesta davkarja v IX.., eventuelno davčnega kontrolorja v X. in davčnega pristava v KI. činov ne m razredu. Prošnje je uložiti tekom Štirih tednov pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Na dvorazredui ljudski šoli v Kušani popolniti je mesto nad učitelja. Plače je 500 gld., 50 gld. doklade in prosto stanovanje.
ProSnje uložiti je do 6. avgusta pri okraj. Šolskem svetu v Postojini.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Zagreb 4. avgusta. ' Danes ob 11. uri
začelo se je zasedanje novovoljenega deželnega zbora trojedne kraljevine.
Pariz 4. avgusta. Listi javljajo, da je bilo v Parizu sedem slučajev kolere; šest osob umrlo. V mestu samem umrla jedna oseba, „Journal des Debats" javlja iz Toursa, da je nastala v obitelji, broječi petero članov, cholera nostras; dve osobi umrli.
Berolin 4. avgusta. „National-Zeitung" naznanja, da so vsled ponudbe ruske vlade glede trgovinske pogodbe ter nasledujočih dogovarjanj dobili pristojni državni uradi nalog, formulovati svoje nasvete za pogajanja, ki se začno v kratkem.
IVa/Jie vesti.
*(ProuzročiteljiPfibramskeneBreče) obsojeni so bili, kakor smo javili o svojem času, na daljši zapor. Sedaj izročilo Je 1316 v rovih Pfibramskih delujočih rudarjev prošnjo do cesarja, naj pomilosti obsojence, ker niso nesreče zakrivili iz zlobnega namena in ker so do katastrofe rudarji Kploh metali pogorele dude iz svojih svetilk, vsak dan Čez sto, misleč, da se nikakerflnn nnzgoda ne more primeriti. — Prošnjo to doveheuo je bilo podpisati samo tistim, ki delajo pod zemljo a podpisali so jo tudi vsi tisti, ki so bili v dan nesreče v največji nevarnosti. Upati je, da se bode cesar ozrl milostno na to prošnjo.
* (Senzačna pravda.) V Frankobrodu ob M. začela se je v ponedeljek kazenska razprava zoper bivšega blagajnika Iiotšildovega, Rudolta Jagra in sokrivce njegove Jiiger ukradel je bil iz blagajnice 1,700.000 mark in potem s svojo maitresso ušel v Egipt, kjer so ga prijeli in izročili sodiščn.
Tujci:
3. avgusta.
Pri Mali« t Klasnič iz Beljaka. — Kopsteln, Griiu-hnt, Schw»b, Podhr*csky, Wissgort, Strasser, Schvrame i
Dunaja. — Eanfili, Mankoč is Trsta. — Gerbaz z Reke. - Paterno, Sušak, Ehrlich, Juritsky iz Lundenburga. — Siebenschein Iz Zagreba.  — Deutsch iz Sarajevo.  — Be-
dić iz Pulja.
Pri Mnnn: Radich iz Dubrovnika. — Dus iz No-vegaaada. — Pučic.h iz Gorice, — Epstein is Prage. — Ambrož iz Pulja. — Ruda iz Budimpešte. — Bottehem, Mttller, Krenberger z Dunaja. — Lauter it Manbora.
Meteorologično poročilo.
1 Cm	Ćaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Meno	Mo-krina v j mm.
I tub > eri r	7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer	780 1 m. 7310 ■■. 733 0 ■<■	15-2° C 22 3° C 15 2« C	al. sov. brezv. al. vzh.	obl. d. jas. d. jas.	000za. |
Srednja temperatura 17*6°, aa 2*2" pod normalom.
;D*u.n.aJeIesL borza dne 4. avgusta t. I.
včeraj —
Papirna renta.....gld.   95 70
Srebrna renta.....„ 9630
/.lata renta.......113 HO
6°/0 marčna renta ... „ 1006o Akcije narodne banke . . , 999*— Kreditne akcije   ....    „ 313*50
London........119*50
Srebro.......
Napol........
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4' , državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/, . . Ogerska papirna renta 5%, . Donava reg. srečk« 5°/0 . . Zemlj. obč. avBtr. 4'/t°/o zlati zast. listi
Kreditne srečke......100 gld
Rudolfove srećke...... K) „
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-druit. velj. 170 gld. a.v..   . .
gld
9-49«/, 5-67 58*52'/, 250 gld. 100 „
100 gld
140 183 110 100 122 117 191 23 152 236
danes
. 95-65 9540 11375 10065 999 — 31325 119-50
9-49«/, 5-67 58-50 gld. 25 kr.
»   ***** n
, 60 „ f  \l ■
n <0 > n   °0 .
. 60 „ .   75 .
Slovensko ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani.
Št. 39.
Objava.
Kx. 66.
Svab.
Osrednje upravnifitvo naznanja sledečo sestavo odbora: Predsednik: stud. med. Blelwels-TrsteniSki. Tajnik: abit. Z ar si k. Blagajnik: abit: Vrtaonik.
Podpredsednika:   stud. iur. Faganelj  in drd. med.
Upravniki: za Ljubljano stud. iur. Ravnihar, za Dolenjsko cand. iur. Maurer, za Gorenjsko stud. phil. Žilih, za Notransjko drd. iur. Domicelj, za Koroško stud. iur. Zwitter, za Štajersko Posavje drd. med. Svab, za Pohorje stud. pbil. Pipenbacber, za Slov. Gorice stud. med. Oregorec, za Tolminsko stud. iur. Mafiera, sa Kras stud. iur. Faganelj, za Trst z Istro stud. iur. Tome, za razne kraje cand. med, Gre-gorič.
Preglednika: stud. iur. Vencajz in stud. iur. Vodušek.
Starešinski sovet.: gg. dr. Hodnik, dr. Krisper, drd. Knšar. dr. Majaron, dr. Rozina, dr. Tavčar, dr. Truden.
Predsedniki društvenega častnega soda: gg. starešine cand. iur. Švigelj. dr. Tekavčič, dr. Zitek.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1892.
Za osrednje upravništvo:
Abit. Zarnik, Stud. med. Blelvrela-Trsteniški,
t. 6. tajnik t. č. predsednik.
Trgovski
star 19 let, s prav dobrim spričevalom, izučen v trgovini mešanega blaga in ieleznine, lftee primerne službe. — Ponudbe naj se posijelo pod črko O. B. ftt. 9» poste reBtante Zagorje na Pivki (Notranjsko). (878—2)
Na. Rakeku
ae odda od sadnjega oktobri« t. 1. naprej v uajem
prodaj alnica
s vso opravo In s »kladlNčeui, zatem dve sobi sa krčmo, ravno tako z vso opravo, z lepo kuhinjo in kletjo, v prvem nadstropji tudi' elika soba, potem dva hleva za voznike n jeden manjši hlev za jednoga konja. Za hišo je tudi vrt za zelenjavo, svinjak in njiva. Ker delavci na bližnji žagi krčmno mnogobrojno obiskujejo, je : je leža tudi jako ugodna. — Več se izvti u» Trsaškl oeatl it. S, v II. nadstropji, leva vrata. (892—1)
Št 11.245 tx 1892.
(891—1)
V najem se odda
od 16. avgusta 1892 naprej
v eraričnem poslopji Štev. 5 na Valvazorjevem trgu v
Ljubljani.
N nt ?ine ne) ču  pojasnila daje hišni oskrbnik gospod .Tlllinel Fruiičf o
v poslopji c. kr. finančnega ravnateljatva na cesarja Jožefa trga št. 1.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani
du6 3. avgusta 1802
Št. 15.042.
Razglas.
(840—3)
Od občinskega s\6ta Ljubljanskega mesta ustanovljeni št i penili j I rinili *£»>0 glfll. aa ohlNkovanJe obrlne šole v (■ruden ne /a
dobo 2 let — od prihodnjega šolskega letu počenši — v podelienje razpisuje.
Pravico do tega štipendija imajo učene, ki so dovršili z dobrim uspehom tukajtajo obrtno pripravnico, tudi če ao samo slovenskega jezika zmožni.
Prednost pa imajo oni učenci, ki ao v Ljubljano pristojni.
Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolsko spričevalo, ulofce naj se pri mestnem magistratu
do 15. arvgiit-itfi, t. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
19. dno julija 1802.
239
Prečistiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sum premestil avojo kujlgovesnlco m l'oljun-nUc «■«■**.«■ Mi. IO
w Šelenburgove ulice 6
nasproti glavni pošti.
Zahvaljujem ao svojim cenjenim naročnikom za dnsedaj iz-kasano Dat naklonjenost, ob jednom se pa priporočani i nadalje za obilna naručila, katera hočem izvrševati «'lt>K**Htuo, dobro, veatuo, po inoi.no ulmkt eenl.
Z velespoštovanjoiu
IVAN BONAČ
lCnjlgrQT7-©*Z. (884—2)
>-**yi*jr
Št. 1952.
Razpis natečaja.
Na podlogi jednoglaanega zaključka občinskega zastopstva z dne 4. junija t  I. razpisuje se b tem pri občini Buše tak I natečaj na mesto
tajnika^blagajnlka,
a letno plačo 600 gld., ki jih hode dobival iz občinske blagajnice v Buzetu v mesečnih posticipatnih obrokih.
Zahteva se polno znanje hrvatskega, nekoliko laškega in po mngočosti tudi nemškega jezika, ter imajo prednost takšni, ki ao že služili prt kateri občini.
Prositelji imajo svoje prošnje, katerim je priložiti spričevala o svršenih naukih, oziroma o svojem službovanju, najdulje «lo 1. septembra t. I. podpisanemu vposlati.
Občinsko poglavarstvo v Buzetu (Istra)
dne* 1. avgusta 1892.
(890)
Načelnik : Vlego.
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žiCastomrežnih postelj
Izubijana (Hlftku), poleg KoMler-|eve pivaru«*
priporoča
*lča«ie /IiiiiiIit ua|bol|we vrat« sa oiroAke poatel|e po 5 ubl. iu več, ,« »» »» »» valUaa i a        ., n
M* I mM na obroke. "■»■ ižll—43)
Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vlile, zasebnike itd. — Ceniki Baštonj. — Zunanja naroČila se točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
»♦»♦»♦*»♦♦♦*»♦♦*»♦♦
NOVO !
NOVO
- :
Zanimiva in zabavna j
je moja tukaj prvič na prodajo izložena « igrača' ♦
Dva JmcSna m -^ka, trdno narejena, oblečena kot herkula, borita s-, <lržeč se za a
roke, da kaj smeanejšena te ni bilo videti. To se lahko iu gotov«, izvršuje brez ♦
vsakeršno priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti igračo.   Ako f
hoćete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počastit«  mo b svojim *
obiskom.  Ta igrača vzprejeta je bila povsod i največjim odobravanjem. ♦
Cena paru ao, ttO kr., boljše vrste iz papir-inache 1 gld. in 1 gld. 2U> kr.« X
iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gld. SO kr. inJI gld., večji koniadi S gld. J
Prodajalo a« bode le malo «aaa §JmV ▼ Tonkalle. "■■8 ♦
Ad. Rissmann, j
(888—4) lastnik mnogih častnih diplom. X
Izdajatelj in odgovoril urednik: Josip N o 111.
MM v HIDf!
Laatnina in tiak „Narodne Tiskarne".
9044