t&uUka, <£Fprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto IX. - Št. 212 Ljubljana, sobota, 4. septembra 1948 Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Pred II. kongresom KP Slovenije Ob klevetniški kampanji proti naši državi Kmetijske zadruge se pripravljajo na gozdarski teden — Poročila iz naših krajev — Fizkultura Izhaja vsak dan razen ob petkih 7 Mesečna naročnina din 45.— Cena dip 2.— VELIČASTEN POGREB A. 2DANOVA Od pokojnika se je poslovil Molotov, ki je na kratko očrtal življenje velikega borca za komunizem Moskva, 3. 6ept. (Tass). Včeraj je bil slovesen pogreb tovariša Ždanova. Mimo mrtvaškega odra, na katerem je ležal pokojnik, je šlo več kot pol milijona oseb. Ob 17.30 so članii Centralnega komiteja VKP(b) dvignili krsto in pogrebni sprevod se je počasi napotil proti Rdečemu trgu, kamor je prispel ob 17.50. Rdeči trg in vse dohodne ulice so bile prepolne ljudstva. Za topovsko lafeto, na kateri je bila krsta, so stopali generalisim Stalin, Molotov, Malenkov, Svernik, Beria, Voroši-lov in drugi člani Centralnega komiteja Ko je sprevod prispel na Rdeči trg, je imel Molotov govor, v katerem je na kratko očrtal življenje velikega borca ždanova. Poudaril je pokojnikove velike sposobnosti kot vojaka in državnika, potem pa se je dlje zadržal pri poudarjanju pomena Ždanova kot teoretika marksizma. Njegovi sijajni referati o umetnosti, literaturi in filozofiji — je dejal Molotov — so v veliki meri pripomogli k razvoju marksistične-leninistične teorije in odprli nove poti v razvoju socia- listične kulture v naši domovini. Na ta način je dal vzgled, kaj mora biti pravi boljševiški voditelj, ko je znal združiti svojo udeležbo pri vsakodnevnem deln za izgradnjo socializma z globokim študijem o teoretičnih vprašanjih marksizma. Molotov je tudi poudaril udeležbo Ždanova pri oblikovanju internacionalne protiim-perialistične fronte, naperjene proti vsem vojnim podpihovalcem, in je zaključil: »Življenje tovariša Ždanova je bilo sijajen zgled pravega borca za stvar komunizma.« Za njim sta govorila v imenu moskovskega sovjeta Popov in v imenu leningrajskega sovjeta Popkov. Zadnji se je pa poslovil od pokojnika maršal Govorov, eden izmed branilcev Leningrada. Stotine vencev 60 bile položene ob Leninovem mavzoleju. Krsto so spustili v grob med bobnenjem topovskih salv in igranjem sovjetske himne. Stalin je stopil na stopnice mavzoleja. Enote Sovjetske vojske so defilirale po Rdečem trgu, sledili pa so jim tisoči sovjetskih državljanov. Pogreba so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora. Žalna zborovanja po Sovjetski zvezi Moskva, 3. sept. Tass prinaša poročila o veliki žalosti, ki je zavladala po "sej Sovjetski zvezi ob smrti znanega ivoTca in funkcionarja Boljševiške partije ter Sovjetske države Ždanova. Sovjetski tisk prinaša izjave sožalja sovjetskih javnih delavcev. Brzojavke z izjavami sožalja so poslale Komunistične partije različnih držav, med njimi Komunistične partije Francije, Holandske, Kitajske, Velike Britanije, Japonske, Avstrije, Poljske in Bolgarije. Listi navajajo poročilo ministrstva za zunanje za- deve ZSSR, ki poudarja, da bo požrtvovalno delo A. Ždanova navdihovalo vse sovjetske diplomate pri njihovem dedu. Po vsej državi prirejajo žalna zborovanja delovnih ljudi. Zlasti pomembno je bilo zborovanje velikega kolektiva Kirov-skega zavoda v Leningradu. Ime A. Ždanova bo ostalo vedno povezano z junaško obrambo tega mesta med veliko domovinsko vojno. — Prebivalci Mariupolja, rojstnega kraja Ždanova, so poslali vladi prošnjo, da bi se mesto odslej imenovalo po njem. Smrt Sergeja Lukina člana Centralne revizijske komisije VKP(b) Moskva, 3. sept. (Tass). Centralni komite Vsezvezne Komunistične partije (boljServikav) in ministrski svet ZSSR sporočata, da je po težki bolezni umrl Dr. Edvard Beneš umrl Praga, 3. septembra. Danes zvečer je po večdnevni agoniji umrl bivši predsednik ČSR dr. Edvard Beneš. ske komisije VKP(b) deputat Vrhovnega sovjeta ZSSR in namestnik ministra za 2. septembra t. 1. član Centralne revizij- I lahko industrijo ZSSR Sergej Lukin. OSVOBODILNA BORBA GRŠKEGA LJUDSTVA Uspešne diverzantske akcije enot demokratične armade Vojaški komentator monarhofašistične vojske priznava neuspehe ofenzive na Gramosu . Atene, 3. septembra. Radijska postala Svobodne Grčije poroča o uspešnih akcijah diverzantskih oddelkov in sa-mo-8lojnih borcev demokratične vojske na sektorju Gnumosa. Ti oddelki so 30. avgusta onesposobili 15 monairhofašističnih ''e.iakov in oficirjev. Istega dne so enote demokratične vojske v zapadni Makedoniji razbile v spopadih z monarhofašisti na sektorju Vicija, Negrohorija in Krapine 453. in 73. monarhofašistiono brigado, pri čemer je imel sovražnik več *ot 300 mrtvih in ranjenih Ujetih je Mio 10 monairhofašistov, uničeni dve nklopni vozili, zaplenjena dva radiotele-Ufafska aparata, 7 puškomitraljezev ter Mnogo pušk, streliva in drugega vojaškega materiala. V srednji Makedoniji «0 enote demokratične vojske izvedle Jrsto napadov na monarhofašiste pri-Hiolustu, na monarhofašistično garnizijo Stratonizi na Halkidiki ter na orožniško postajo v Boši. Enote demokratične vojske so vkorakale v mesto Neo-n°ri na Halkidiki. V teh operacijah je •riel sovražnik 42 mrtvih in ranjenih. * Tesaliji so pehotne in konjeniško 6note demokratične vojske prodrle v vasi Amuri. Petroti in Magula. Enote demokratične armade so odbile sovražne Jnpade na področju Kajmaikčalatna v Tvli-*ir»i Lutrakije. 1. septembra so se na sektorju Dendrohori nadaljevali tudi bo-ji. v katerih so imeli monarhofašisti nad MS mrtvih in ranjenih. V noči med 31. avgustom in 1. sep-Mnbrom so enote demokratične armade naPadle utrjene sovražne položaje na "odročju Dervenia. kjer so uničile so-'Tažni bataljon ter zavzele Derveni in Mtoliške vrhove. Zaplenile so večje kocine vojnega materiala. Sestreljeno je ''Ro sovražno letalo. . 29. avgusta so monarhofašisti nasilno 1? s terorjem poskušali organizirati v °k>su miting, da bi proslavili »zmago« Gramosu. V času, ko bi moral biti Schuman odložil mandat Pariz, 3. septembra. Po zadnjih po-f°čilih je Robert Schuman, potem ko socialisti odklonili sodelovanje v 'jegovi vladi, odložil mandat zn se-Mftvo vlade. Predsednik republike je "«to poveril monrfltt Leucouru, pred-st«vniku MRP UJtiifnVn republiknnske-«» gibanja). IV. KONGRES SKOJ-a SKLICAN ZA 12. OKTOBER Beograd, 3. septembra (Tanjug). Centralni komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije je na svoji seji z dne 1. septembra 1948 odločil: IV. kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije bo sklican 12. oktobra 1948 v Beogradu. Na kongresu bo predložen naslednji dnevni red: 1. Poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije (referent tov. Miljan Neoričič); 2. Sprejetje resolucije IV. kongresa. Delegati bodo takole voljeni: na vsakih 400 članov SKOJ-a bodo izvolili po 1 delegata, in sicer s tajnim glasovanjem. Do kongresa je treba sklicati konference vseh skupin SKOJ-a za izvolitev delegatov za okrajne (mestne in rajonske) konference SKOJ-a, na katerih bodo izvolili delegate za kongres. Centralni komite SKOJ-a bo izdal navodila za način, kako bodo volili na konferenci delegate. PRED II. KONGRESOM KP SLOVENIJE Osnovna partijska organizacija v tovarni verig v Lescah napoveduje tekmovanje vsem industrijskim partijskim celicam Sklicanje Ljudske skupščine LR St bije Beograd, 3. sep tem lira (Tapjug). Predsedstvo Preizidija Ljudske skupščine LR Srbije ie objavilo ukaz, s katerim se sklicuje Ljudska skupščijia LR Srbije na drugo izredno zasedanje dne 5. septembra 1948 ob 9.30 uri dopoldne. miting, so diverzanti demokratične armade razstrelili poslopje monairhofaši-stičnega okrožnega načelstva. V 20 umih bojih, ki so jih pričele enote demokratične armado 31. avgusta na področju Epira. so imeli monarhofašisti velike izgube. V centralni Makedoniji so enote demokratične armade napadle monarhofa-šiste v Manolaki na področju Korone. V V Horini na področju Kilkisa in na višinah severno od Petriča so imeli monarhofašisti 40 mrtvih in ranjenih. Topništvo demokratične armade je iznova raarušilo most na reki Sbrumi in Učinkovito tolklo monarhofašistične kasarne Petriču. Agencija France Presse prinaša izvlečke iz člamjkA vojaškega komentatorja atenskega lista »Elefteria«, ki priznava, da vladne čete na Graniosu »niso dosegle nikakršnega uspeha v borbi proti partizanom«. V obrazložitvi svojega zaključka vojaški komentator med drugim zlasti poudarja »odlično organizacijo in popolno disciplino partizanskih oddelkov«. V zvezi s skJepm vodstva federacije državnih uslužbencev, da objavi stavko za 3. september, je atenska vlada izdala poročilo, v katerem je rečemo, da državni uslužbenci po zakonu iz leta 1932 nimajo pravice stavkati aili groziti s stavko in bodo vse osebe, ki bodo kršile ta zakon, aretirane. Smrtne obsodbe v Atenah Atene, 3. sept. (AFP). V Atenah so usmrtili skupino grških domoljubov, ki so jih obsodili na smrt zaradi podpiranja demokratične armade. Agencija dodaja, da je vojaško sodišče v Larisi (TesaJija) obsodilo na smrt 6 partizanov, medtem ko so v Halkisu usmrtili 5 borcev demokratične armade Žetev na osvobojenem ozemlju v Grčiji Atene, 3. sept. Radijska postaja Svobodne Grčije je poročala o uspešni žetvi na osvobojenem ozemlju v Epiru. Skupine po več sto žena iz osvobojenih vasi so delale več tednov na njivah in spravile pridelek na vama mosta. Njive, ki. so bile okrog 100 m od sovražnikovih črt, so poželi ponoči. Žetvena skupina iz vasi Despotiko je bila samo 50 m od sovražnikovih položajev. Rudnika Trbovlje in Zagorje sta dosegla plan v avgustu Delovni kolektivi Zasavskega bazena se zavedajo važnosti borbe za plan. Plan celoten bazen sicer ni dosegel za 0.5 %, kar je pripisati velikim težkočam. ki jih je imel rudnik Hrastnik, ki plana ni dosegel za 3.3 %, sta pa plan dosegla Rudnik Zagorje in Trbovlje. Trbovlje ga je celo presegel za 0.3 %. V pričetku me6eca avgusta je bil rudnik Trbovlje za 24.6 % pod planom. Ta odstotek se je stalno zmanjševal, tako da je zadnje tri dni bil plan presežen. V veliki meri je to zasluga Zapadnega obrata, kjer so plan presegli za 4.8 %. Ta odstotek pa bi bil še višji, če ne bi v zadnjih dneh nastale tež koč e pri mehanizaciji. Velike uspehe so imeli na obratu Doberna, kjer so plan tekom vsega meseca stalno presegali, in to prvi dan že za 16.1 %, zadnji dan pa za 25.4 %, Z velikimi težko čarni se je boril Vzhodni obrat, ki nikakor ni mogel zmanjšati 46.6% izpada, ki ga je imel prvi dan avgusta. Kljub temu pa je bil 31. avgusta 1948 samo še za 10.3 % pod planom. Ovira za doseganje plana na Vzhodnem obratu so bili veliki zruški, ki so onemogočili delo na 6 številkah, in velik vdor vode. Kljub vsemu temu pa ie bil plan celotnega rudnika presežen. Delovna disciplina je bila dobra, saj je bilo le 0,7 % neupravičenih izostankov. Rudnik Zagorje je plan dosegel 100%, čeprav je bil 2. avgusta še pod planom za 14.1 %. Najboljši izmed obratov rudnika Zagorje je obrat Podstrana, ki je plan presegel za 8.9 %. Obrat Podstrana je v letošnjem letu stalno presegal plan, največ pa ga je presegel v maju, in sicer za 23.1 %. Plan sta dosegla tudi obrat Šemnik za 5.3 % in obrat Kotre-dež za 0.6 %. V rudniku Zagorje plana ni dosegel edino obrat Kisovec, ki pa se že več mesecev bori s slabimi prilikami, vdori vode in skalnatim terenom. Tako je bil obrat Kisovec dne 31. avgusta 1948 pod planom za 8.9 %. Rudnik Hrastnik, kljub dobri volji kolektiva, ni mogel doseči plana. Prve dni je bil nad planom za 5.6 %. Ta razlika pa je stalno padala, tako da je ob’ zaključku meseca bil pod planom že za 3.3 %. Delovna disciplina je malo popustila — julija je bilo 2.8 % neupravičenih izostankov, v avgustu pa 2.9 % — vendar to ni bil glavni vzrok nedoseganja plana. V rudniku primanjkuje džlovne sile, pojavile pa so se tudi druge težave kot odkopi na jalovini in voda. V pripravah za I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije pa so si delovni kolektivi Zasavskega bazena zadali nalogo plan ne samio doseči, ampak ga tudi preseči. P. Člani osnovne partijske organizacije tovarne verig v Lescah pri Bledu 60 se takoj po objavi, da bo sklican H. kongres KPS, zbrali na izreden sestanek. Partijci 60 navdušeno pozdravili vest o sklicanju kongresa in sklenili, da bodo ta veliki dogodek počastili z napovedjo tekmovanja vsem industrijskim celicam v Sloveniji. Njihova celica pa je sklenila, da mora biti v tem tekmovanju prva. Ker je najvažnejša naloga partijskih organizacij v industriji skrb za doseganje plana in dvig produkcije, napovedujejo partijci tekmovanje v čim večji aktivnosti komunistov v podjetjih pri mobilizaciji delavstva za dvig produkcije. Partijci se obvezujejo za prostovoljno delo v tovarni, in sicer vsako soboto po tri ure, ter napovedujejo tekmovanje, katera partijska organizacija bo pritegnila k temu prostovoljnemu delu čim več nepartijcev. Prav tako napovedujejo tekmovanje v čim boljšem ideoilošikd-poliličnem delu v partijskih organizacijah in med ostalim delavstvom. * Partijci v tovarni verig v Lescah 60 predlagali, naj bi sc za uspešno istvedbo predkongresnega tekmovanja osnoval poseben list kot priloga »Ljudski pravici«, ki bo posebej poročal o tekmovanju par- tijskih organizacij in delovnih kolektivov do - II. kongresa KPS. Ta pobuda tovarišev iz Le6c je važna. »Ljudska pravica« zaradi pomanjkanja papirja ne bo mogla izdajati posebnega lista, pač pa bo za poročila o tekmovanju odprl* posebno rubriko. Tovarna tesnil »Donit« v Medvodah bo v čast II. kongresa KPS močno dvignila produkcijo Delovni kolektiv tovarne tesnil »Donit« v Medvodah je z velikim navdušenjem sprejel vest o sklicanju II. kongresa KPS. V počastitev tega velikega dogodka za delovno ljudstvo Slovenije bodo delavci v podjetju do 11. novembra izpolnili te obveznosti: dokončali bodo dfugi nov tesnilni stroj za proizvodnjo plošč, izdelali bodo nov mešalni stroj z vsemi pripadajočimi napravimi in s tem dvignili produkoijo za 100 odstotkov, iz-dcjali bodo orodje za izdelovanje tesnili« za glave domačih jugoslovanskih avtomobilov in do pričetka kongresa že izdelali nekaj tesnilk v Partijo bodo sprejeli najboljše delavce v tovarni in od vseh kolektivov bodo najboljši pri gradnji zadružnega doma v Medvodah. Govor podpredsednika Prezidiia L udtke skupščine FLRJ Moša P 5ade na zborovanju ob prihodu mladinskih delovnih brigad Beograda Beograd, 3. sept. (Tanjug). Tovariši, tovarišice, mladinci, mladinke) Vračate se s prostovoljnih delovnih akcij, v katerih ste se tako zelo odlikovali. Nisem prišel, da bi vam govoril, ampak da bi vas videl, kakšni ste po vrnitvi z delovnih akcij. Vidim, da iz-gledate vsi enako. Na vas se vidi, da ste delali in da niste lahko delali. Niste prišli debeli in rejeni, kajti tudi odšli niste, da bi se zredili, ampak da bi delali. Mladinci in mladinke! Sreča je za vsakega človeka, zlasti za mladega človeka, da se počuti utrujen od koristnega dela. Vsi aktivno sodelujete pri ustvarjanju nove družbe, ki vsak dan bolj raste in se dviga. Vem, da ste utrujeni in da ni treba da bi vas zadrževal z dolgim govorom. Zavedajte se, da smo sredi drugega leta našega petletnega plana. Vam vsem je znano, da je to leto najtežje pri izvajanju našega plana, da so napori, ki jih zahtevamo od vas, v tem letu najtežji Dosedanji rezultati našega dela v tem letu dokazujejo, da bomo tudi drugo leto plana končali zmagovito in da se bodo mnoge brigade tako kakor vaše zmagoslavno vrnile. Dokazali bomo vsemu svetu, sovražnikom in prijateljem, ki so danes v čudnem položaju in nas napadajo, da smo navajeni zmagovati, tako v vojni kakor tudi pri graditvi socializma. Vsem dejanskim in nujnim težavam, ki jih imamo pri graditvi socializma, so se pridružile težave še s tiste strani, od koder jih nikoli nismo pričakovali. Ne bavite se mnogo s tem in ne razbijajte si glave s temi klevetami. Ne popuščajte in ne izgubljajte živcev, nasprotno, utrjujte zaupanje, ki ste ga doslej imeli., V Jugoslaviji so danes vsi tesno združeni okrog vodstva, ki mu zaupajo, vodstva, ki nas je vodilo trdno, pogumno in varno, ustvarjajoč v naši državi tisto, kar tudi pristoja močni, pogumni in pošteni Partiji, kakršna je naša, zgrajeni na načelih marksizma - leninizma. Do pred nekaj meseci So prihajali k nam, da bi se učili stari in mladi, danes pa brišejo in skrivajo resnico. Vendar resnice ni mogoče zbrisati. Ona je živa. Socializem v naši državi raste. Pričakuje vas slava, ker ste vse svoje sile zastavili za zgraditev socializma v naši državi. Naj vas danes slišijo tudi vsi tisti, ki so se včeraj od vas učili in se v svojih državah mučijo, ker še ne morejo ustvariti tistega, kar vi danes ustvarjate. Naj vas nobena stvar ne zmede, resnica in socializem v naši državi bosta zmagala. Lahko rečemo, da smo sc že toliko naučili, da zmagujemo, da ni vzroka misliti, da ne bomo tudi v bodoče zmagovali. Vi tovariši ste zmagovalci, vi ste del veličastne mladine, ki danes po vsej naši državi na številnih gradbiščih vedno znova zmaguje. Tovariši, pozdravljam vas in izražam dobrodošlico. Nadaljevali boste svoje koristno življenje v dobro in srečo naših narodov pri delu v šolah, delavnicah itd. Zmagali boste, tovariši, ker vas vodi in vas bo vodila naša slavna KP Jugoslavije skupno z njenim vodstvom — z vašim največjim prijateljem in tovarišem, vašim učiteljem maršalom Titom na čelu.« SVEČAN PRENOS POSMRTNIH OSTANKOV 74 RDEČEARMEJCEV IN BORCEV JA ki so padli za osvoboditev Beograda V Slov. Bistrici so presegli plan odkupa krompirja Z odlično orsajuzacijo je bil v Slov. Bistrici plan odktfba krompirja presežen v 2' dneh. Celoten predpis je bil 12.199 kg, a v 2 dneb je bilo kontrahiranega 14.398 kg in 955 kg za zamenjavo za koruzo. Tako je bil odkup krompirja s kontraluratnjem presežen za 20%. Veliko je k uspehu 'prrpotrvogel predsednik kmetijske zadruge. š. L. Petletni kmetijski plan v Čekovniku V nedeljo je bil v Čekovniku okraj Idrija množični sestanek za postavitev petletnega plana v kmetijstvu. Na tem sestanku so kmetovalci sjdenilj. da bodo v petletki povečali število glav goveje živine za 50. Z lastnin)! moči bodo zgradili trideset gnojnicnih jam. Nadalje so Beograd, 3. sept .(Tanjug). Danes so v Beogradu prenesli posmrtne ostanke 74 rdečearmejcev im enega borca Jugoslovanske armade, ki so padli na Čuka-rici v predmestju Beograda v borbi za osvoboditev glavnega mesta naše domovine. Z Banovega Brda, kjer so bili pokopani, s0 jih prenesli na novo pokopališče in jih položili v skupno grobnico. Zadnjega slovesa so se udeležili Vladislav Ribnikar, predsednik komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ, Vlada Popojvič, pomočnik zunanjega ministra, Božidar Maslarič, predsednik Vseslovanskega komiteja, v imenu genetjalnega štaba JA generalni polkovnik Peko Dap-čevič, generalni poročnik Veljko Kovačevič in generalni maijor Miloje MRoje-vič, predsednik glavnega odbora vojnih invalidov Jugoslavije. V imenu Sovjetske zveze sta bila navzoča veleposlanik Sovjetske zveze Ana-tcrlij Josifovič Lavrentijev in vojaški aitaše veleposlaništva generalni major Georgi) Stepanovič Sidorov s člani veleposlaništva. se obvezali, da bodo v potih lotih povečali površino orne zemljo za 20%, površino travnikov pa za 40%. Prav tako bodo povečali in počistili površino pašnikov za 40%. Zasadili bodo tudi več izbranega sadnega drevja. A. P. V pogrebnem sprevodu je bila tu« četa ofioirjev in četa vojakov JA te veliko število prebivalcev. Od padlih herojev sta se poslovila krajšim govorom generalni major Miloj Milojevič v imenu Jugoslovanske armad in generalni major Georgij Stepanovi Sidorov v imenu sovjetske armade. 1 imenu Ljudske fronte VII, rajona, v ka terem so padli rdečearmejci, je govor Panta Tutundjič. Odredba o ustanovitvi avtoprometnega tehnikuma Beograd, 3. septembra (Tanjug). Z novo odredbe Zvezne vlade se ustanavlja v Beogradu Avtoprometni tehnikum na stopnji sredne strokovne šole. Ta tehnikum ima namen vzgojiti avtomobilske tehnike za remont in eksploatacijo avto-prometa. V ta zavod se bodo sprejemali učenci z dovršeno sedemletno ljudsko šolo z nižjim tečajnim izpitom odnosno absolventi triletne avtomehanične šole z odličnim ali prav dobrim uspehom. Šolanje v tehnikumu traja 3 leta, učni plan pa razširja komite za avtopromet pri vladi FLRJ, v sporazumu s komitejem za šole in znanost vlade FLRJ. OB KLEVETNBKI KAMPANJI PROTI NAŠI DRŽAVI Na protestnih zborovanjih izraža delovno ljudstvo popolno zaupanje Komunistični partiji in trdno vero, da bo resnica zmagala Protestni miting delavcev trboveljske elektrarne V sredo so se zbrali delavci in nameščenci trboveljske elektrarne k protestnemu zborovanju, na katerem so obsodili klevetniško kampajiijo, ki jo vodijo v deželah ljudske demokracijo proti ju* jioslova.nski Komunistični partdji in državi, Z mitinga so poslali resolucijo Centralnemu komiteju KPJ, v kateri pravijo med drugim: »Kolektiv elektrarne Trbovlje le dobro spominja ostrih borb, ki jih je vodila KP v bivši Jugoslaviji proti vsem izkoriščevalcem, dobro se spominja »jime vodilne vloge v času borbe ln po vojni. Naša Partija je neštetokrat dokazala in vsakodnevno dokazuje laži, da je »na* clonalistična in malomeščanska«. Delov* ni kolektiv v celoti odobrava note, ki jih je naša vlada poslala vladama Madžarske in Rumunije. Hkrati izraža naomajno zaupanje CK KPJ s tovarišem Titom na čelu in obljublja, da bodo delavci ln nameščenci trboveljske elektrarne s svojim delom dokazali neresničnost teh klevet in se še bolj strnili okrog voditeljice in učiteljice — naše Partije.« * Člani KP okraja Trbovlje so imeli v torek redni seminar, na katerem so proučevali referate V. kongresa KPJ. S sestanka so posjaili protestno resolucijo CK KPJ, v kateri obsojajo klevetniško kampanjo, ki j prisostvujejo temu velikemu dogodku našeaa platičkoea gospodarstva. Program proslave, ki bo trajal ves dan se bo zaM Že v zgodnjih j-utratijih urah. Zjutraj ob 7 uri ee bodo zbirale množico Maribora, sindikati in druge organizacije na Gla/vnem trgu, odkoder bodo krenili v sprevodu po Koroški cesti •proti hidroceintrali. Sprevod bo nato krenil miimo hidroeentralo na slavnostni prostor pred tribuno, kjer se bodo zbrali predstavniki Pairtije, Zvezne vlade. republiških vlad in krajevnih obla* sli. Sledili bodo slavnostni govori, proglasitev udarnikov ter najsvečanejši tre-nutelk, ko bodo slavnostno spustili prvi agregat hidjrocentrale v pogon. To veli- častno delovno zmago bodo lahko navzoči opazovali, ko bo zažarelo neibroj žarnic z novo električno energijo in tvorilo obliko turbin«. Popoldne ob 3 bo velik letalski miting na lotališču na Teznem, na katerem bodo sodelovala jadralna in motoma letala ter padalci. Ob 5 popoldan bo pod kamniškim klumceim, blizu otoka kulturno prosvetna prireditev, na kateri bodo sodelovale najboljšo skupine sindikalnih aktivov, na Mairiboirslkoim otoku pa bo ob 7. uri zvečer kultiurao-umetni&ka prireditev ob podetavanju mariborskega ( narodnega glodallfiča z orkestrom, solisti in baletom. Obiskovalci te drugih kraijev Slovenije (skupinski obiski), ki se želijo udeležili proslave imajo 50% popusta na železnicah, Obmelo se naj na želez-nJako upravo zaradi rezerviran in železniških vosov. V nedeljo naj bodo najpozneje že oh pol 8 uri v Mariboru. Preosnova našega glasbenega šolstva Doslej v našem glasbenem šolstvu ni bilo enotnega načrta. Da bi dosegli enotnost in načrtnost pri vzgoji ustvarjalnih, pedagoških, znanstvenih in drugih strokovnih glasbenih kadrov, je akademski svet ljubljanske glasbene akademije dal lanske jeseni pobudo za skupne delovne konference zastopnikov vseh visokih glasbenih šol v državi, ki naj bi izdelale načrt za poenotenje glasbenega šolstva. Na delovnih konferencah so zastopniki ljubljanske, zagrebške in beograjske glasbene šole razpravljali o aktualnih vpra* šanjilp. V' iste namene je tudi Komite za kulturo in umetnost pri zvezni vladi sestavil strokovno komisijo. V dneh 8. ln 9. julija letos je bila skupna konferenca zastopnikov prosvetnih ministrstev in visokih glasbenih šol, na podlagi katere bo Komite za kulturo in umetnost izdal uredbe, statute in pravilnike za posamezne glasbene sole v ljudskih republikah. Naše glasbeno šolstvo, bo odslej obsegalo šestletno nižjo, štiriletno srednjo glasbeno šolo z značajem srednje strokovne šole in Akademijo za glasbo, petletno visoko šolo v rangu univerze. Nižja glasbena šola bo predvsem skrbela za glasbeno kulturo najširših slojev in seveda ne bo dala posameznikom zaključene strokovne kvalifikacije. V to šolo se bodo mogli vpisati učenci po sprejemnem izpitu in z najmanj enim razredom ljudske šole. V izjemnih primerih, pri izrazitih talentih, se bodo dopuščale izjeme. Srednja glasbena šola bo dajala kadre za orkestre, učitelje glasbe za nižje glasbene kakor tudi za splošnoizobraževalne in strokovne šole, hkrati pa bo priprava za študij na Akademiji za glasbo. Obsegala bo, solistično petje, klavir, violino, pihala, kontrabas in harfo, razen tega pa tudi teoretsko-učiteljski oejdelek, kjer se bodo vzgajali učitelji glasbe in se pripravljali učenci za študij kompozicij ter dirigiranja. Ta oddelek je torej posebne* ga pomena in zato tudi zasluzi vso po* zoruost. Za sprejem v srednjo glasbeno šolo je potrebna absolvirana nižja glas* bena šola in poseben sprejemni izpit v stroki, v splošni izobrazbi pa sedemletka. Seveda so tudi pri sprejemu v to šolo dopustne izjeme. Posebnost nove oblike srednje glasbene šole je v tem, da so v njen učni načrt vključeni splošnoizobraževalni predmeti (materinski jezik s književnostjo, ruski jezik, splošna in narod* na zgodovina, ustava FLRJ, umetnostna zgodovina, osnove marksizma-leninizma, prirodoslovne vede in fizkultura, s čemer doseže dijak ob strokovni izobrazbi tudi splošno srednješolsko, ter formalno z zaključnim izpitom rang srednješolske mature. Namen splošnega izobraževanja v okviru srednješolskega glasbenega študija je ta, da se učenci posvetijo izključno glasbenemu študiju, da pa dosežejo splošno izobrazbo kar v srednji glasbeni šoli in jih gimnazijski študij ne obremenjuje posebej. Tako se bo dvignila kvaliteta študija na srednji glasbeni šoli in bodo mogli učenci absolvirati to šolo znatno prej kot je bilo to doslej mogoče. Učenci, ki se odločijo za gimnazijsko šolanje poleg svojega glasbenega študija, seveda ni- šoli morejo biti učenci redni ali eksterni, učenci solističnega petja, kontrabasa, pihal in harfe pa morajo obiskovati pred sprejemom posebni pripravljalni teiaj. Akademija za glasbo ima rang univerze, razen dosedanjih oddelkov za kompozicijo in dirigiranje, za operno in koncertno petje, za klavir, orgle, violino, vi* Olo, violončelo ima tudi oddelek za pihala, kontrabas in harfo, česar doslej na naših visokih šolah še ni bijo, in pa oddelek za bodoče profesorje teoretičnih predmetov na glasbenih šolah ter profesorjev glasbe na gimnazijah in učiteljiščih. Akademija za glasbo bo izobraževala glasbene znanstvenike, kritike, lektorje v radijih in filharmonijah, razen tega pa bo imela tudi teoretskozgodovin-ski oddelek, ki bo po absolutoriju nudil široke možnosti zaposlitve. Ta oddelek naj bi nadomestil dosedanji oddelek ljubljanske Akademije za glasbo. Oba nova oddelka na Akademiji sta izrednega pomena za vzgojo kadrov. Študij pihal, kontrabasa in narte [e bil doslej mogoč le v glasbeni srednji soli, zdaj pa je raztegnjen tudi na visoko šolo, s čimer si bodo kadri pridobili višjo kvaliteto (n §e posvetili instrumentom, ki jih v glasbenem reproduktivnem življenju zelo potrebujemo. Vsi stari slušatelji umetniškega odseka bodo skupno s slušatelji zijnnstvenega oddelka dokončali svoj studi v smislu dosedanje uredbe o Akademiji za glasbo. Nove organizacijske oblike veljajo le za nove slušatelje, v oddelkih za koncertno petje, klavir, orgle, violino, violo in violončelo, kakor tudi za pihala, kontrabas majo na srednji glasbeni šoli pri študiju in harlo sta uvedeni umetniška in peda nobenih ugodnosti (na primer oprostitev goška smer, ki bosta omogočili pravilno od raznih predmetov itd.), kakor je to I dirigiranje kadrov po sposobnostih. — bilo doslej v navadi. Na srednji glasbeni I Umetniška smer vodi k specialnemu iz- obraževanju reproduktivcev, pedagoška pa k posebnemu izobraževanju glasbeni« pedagogov. Na akademijah za glasbo se upošteva tudi teoretsko-glasbena in znanstveno-glasbena izobrazba v mnogo večjem obsegu kakor pa doslej. V smislu novih izobraževalnih stremljenj sta za vse slušatelje uvedena tudi dva predmeta splošne izobrazbe, namreč umetnostna zgodovina in osnove marksizma-leninizma. Slušatelji akademij za glasbo so lahko redni ali eksterni z isto razliko kot na drugih visokih šolah in univerzah. Perspektive akademij za glasbo FLR Jugoslavije so široke, uspehe pa bo pokazal čas. Širokemu množičnemu glasbenemu izobraževanju je treba posvetiti večjo po-zornpst, da ne bi ideja popularizacije glasbene umetnosti ostala le beseda. V gimnaziji, ustanovi za splošno izobrazbo, bo treba primemo urediti tudi glasbeni pouk. Razen tega bodo v kratkem osnovani posebni tečaji za glasbeno šolanje množic, v načrtu pa so tudi tečaji za strokovno izpopolnjevanje učiteljskega kadra ln pa tečaji za ideološko politično izgraditev učiteljstva sploh. Preosnova glasbenega šolstva je torej izvedena na š;rokih osnovah, upošteva nove potrebe in tudi zahteve po čim višji kvaliteti glasbenih kadrov. Nova organizacijska oblika stopa v veljavo s šolskim letom 1948-49 in bo prav gotovo i«vala pri dosedanjih učencih in slušateljih, prav posebno pa še pri novih kandidatih za vpis, potrebno pozornost. Poklicna glasbena izobrazba dobiva vedno večjo pomembnost in resnost, zato je tudi tu potrebna načrtna vzgoja glasbenih kadrov, kakor v splošni izobrazbi sploh. ter bi bili še izpostavljeni nevarnosti, da ne dobe kupca. Kot primer uspelega delovanja kmečkih nabavno-prodajnih zadrug lahko služi zadruga Semedele pri Kopru, ki je od 17. maja 1948 do 19. avgusta 1948 sprejela od svojih čla- nov in oddala naprej 490 stotov češenj, 3177 stotov paradižnika, 388 stptov hrušk, 317 stotov smokev, 308 stotov sliv, 647 stotov buč, 130 stotov kumaric, 109 stotov grozdja, 288 stotov fižola, 411 stotov graha in več desetin stotov raznega drugega sadja in zelenjave. Protest primorskih partizanov zaradi procesa proti 24 delavcem v Trstu Trst, 3. septembra (Tanjug). V zvesl z razpravo, ki se vodi pred anffloatn*; riškim vojaškim sodtSčem v Trstu proti 24 delavcem ladjedelnice Sv, Marka, kef so v 6vojem podjetju branili dvojezične napise, je Zveza primorskih partizano^ poslala predsedniku todiSča majorju BaMysu pismo, v katerem ugotavlja, sodi danes n;i zatožni klopi ne,- samo “ d el avce v-p ar tiz ano v, aimpak ves dclaV” ski razred, katerej)a se obtožuje, da bori proti vstajajočemu fašizmu, ki z3' hteva odstranitev dvojezičnosti tam, kj®f že deeelletja skupno delajo slovenski '« italijanska delavci. Pismo zaključuje: »M* partizani, ki sm<, se borili skupno z biv-šimi zavezniki za uničenic faidama, «e moiremo, da ne bi danes protestirali, ko se postavljajo pred sodišče naše pravic0 in naše pridobitve.« V Italiji je ustanovljena Zveza slovenske mladine Trst, 3. sept. (Tanjug). V Italiji so ustanovili Zvezo slovenske mladine Itaf lije, ki je imela v nedeljo svoj ustanoviti kongres. Zvieza bo vključena v italijansko mladinsko fronto in se ho boril® z vsemi naprednimi organizacijami proti imperializmu, v okviru Demokratične fronte Slovencev v Italiji pa za prizna’ nje vseh narodnostnih pravic slovensk* manjšine v Italiji. * VSEM SVETA — Pred izrednim ljudskim »"J dlsonm v Pragi ne je pričela razprava pl*”11 bivlcmu generalnemu sekretarju blvCe na-rodne socialistično stranko dr. Vladimir!« Krajini, ki .te po osvoboditvi OManllli1** •vohunsko delovanje v korist, neke tuje sil®* SOFIJA, - Na svoji včerajšnji eojt 1* j,.„° nnrodno sobranje sklenilo, Izročit* sodtStSu 7 opozicijskih poslancev s TCnst" T.itleevtm na (talu zaradi njihove prot.lt Rke 0"lnvnosti. VARŠAVA. — Okrožno so' nov v Osvyleczlnsketn koncentracijskem *»' norlsčii flahtoviilo ^efikoslovaftkn, frnncoi«»cft vloafl. Oc^knslovnRlco ? 71 T Lnndorm je Izromio britanskem« minifltriftvii fcununj* zndcvn noto, v K*1' lori prot^tlra vrM\ odločitvi britansko v!®-npmm Tlorlnga. i ■ .ni i.r PrennSa poročilo nifj1 • nravi, da britanska voln#'j? oprava ni odobrila sklepa pokrajin?,1'' skupsčme severnega Porenja — Wcstfrtllj° 0 P^rootrovnikov. ms?! n T V Avstriji vsak d n n m«.#! nv*?°. Planjo 7,a zvJSanio pl£? V .M nat bi jih povišal 1 zn S«*/.. ™'1nrskl delavci v Rt. Poltemi sklenili, da hodo proglasili 15. septeni,il[.'l liki ;1'm f1° takrat ne hodo lig"1"!' zahteve po povlSanju plač. Tlelavcl steklgj n« v Hranim, delnret podtetja nafte »!»'! tpr delavci kemično Industrije v Poltonu so v znamenje solidarnosti s vinarji |n rudarji St. PBltona sprejeli res" lueijo. s katero odločno zohnvaiA zvišani" p ^tioljfianje delovnih Y01?K. — V Now Torku je prl^0', stavkali približno 20.000 Šoferjev kamiona'’ ki zahtevnjo zviJSnnie plač. Zaradi te stn,„ ke je delno prenehalo preskrbovnnje trgev’ K proizvodi ln blairom ter tiskarn s tiskarskim matrvrialom. NewyorSko trgovinska industrijsko združenje je zahtevalo od VTC L sodnika Trumana, da prepovo stavko podlagi Taft-Hartlevevega zakona P°Y SL 'nloo. da bo to resno ogrozijo izvaja«' Marshallovega nnčrta In zunanjo trgovl«"’ T.OVnON. — List »Vorkshlre Post« PjJJj da so v T/ondortu končana pognjanja predstavniki britanske vlade in nmerii*«1 mlsilo. ki proučuj" orohlem poSIlinnja teglčnlb surovin ZT)A r okviru Marshall" voga načrt*. Am^rlSkl tehnični strokov«* kt bodo uvedli »Industrijsko inšpekcijo nrr tonskih kolonij«, v katerih jo vložen vW‘» ameriški kapital. do podrobnosti izdelan. Zavedajmo se, da »mo napovedali tekmovanje OZKZ Celju-okolica. Mariboru-okolica in Dravogradu ter Mozirju. Podbočean Kmetijske zadruge se pripravljajo na gozdarski teden Gozdarski odseki kmetijskih zadrug, *i iili združuje okrajna zveza v Poljca* ®#h »o izvršile že 00% svojih planskih nalog v proizvodnji gozdnih Bortimen-*W. Pxav za prav je to zasluga kmetijsko zadruge Zreče, ki izkazuje rekordno Številko izvršitve plana, to je 120%, dQeim so nekatere pohorske zadruge, Posebno v Smartnu im v Tinjah bolfj počasne. Gozdarski teden jih je lo vzdramil. Kmetijska zadruga Tinje naipovedu-i* tekmovanje svoji Sosedi v ftmartnu. V okraju ie mnogo posestnikov- zadružnikov, ki požrtvovalno in častno dobavljajo les tor so svoje plansko obveze ^ presegli. Hren Jožef iz Padeškega Vrha pri Zrečah je oddal do sedaj že 30% več lesa, kot zahteva plan do konca leta. Plan so še presegli Grobelnik Filip iz Skomarij pri Zrečah, Kovše Rudolf 'n Skomairiij, Kovše Frančiška i» okomarii in Kovše Matilda tz Sitoma rij. Slabše pa so se odrezali nekateri drugi: Koprivnik .Jernej iz Resnika je pripravil od 207 m" lesa šele 23, Mernik Anton iz Padeškega vrha od 392 m3 šele 85, Ravni jak Janez iz PadeSkega vrha od 338 m’ samo 7, Kotnik Alojz iz Hudinje oid 159 m’ šole 59, dalije so v velikem zaostanku tov. Krančnn Karl, Be-škovnik Anton in Kolniik Ivan, vsi iz Hudinje. Pričakujemo, da bodo v gozdarskem tednu ir/vršili svojo dolžnost ter da jih bomo uvrstili med »pohvaljene«. Pri vseh KLO poslujejo že krajevni Štabi, naijagilnejSi pa je okrajni štab v Poljčanah. Vsi štabi pozivajo ponovno vse prebivalstvo k skupnim akcijam v gozdarskem tednu, po načrtu, Ju je že RAZPORED VLAKOV za prevoz delovnih brigad v nedeljo 5. t. m. za gozdarski teden 1. Na progi Ljubljana—Kočevje vo«i poseben vlak št. 9323-11 samo za brigade, ki bodo delale v Ribnici in Kočevju. Odhod iz Ljubljane — glavni kolodvor ob 6.12, Odhod iz Kočevja ob 18. uri. Za brigade, ki bodo delale v Dobre* poljah, Ortneku in Vel. Laščah, je odhod iz Ljubljane ob 5.10 z rednim vlakom, ki bo imel posebne vagone. Povratek ob 16.55 iz Kočevja. 2. Proga Ljubljana—Kamnik vlak št. 7812-11; odhod s postaje Lfubljana-Siška ob 6.15, povratek iz Kamnika Ob 20.15. 3. Na progi Ljubljana—Tržič odhod iz Ljubljane z vlakom št. 8522 ob 4.20, ki bo ojačen. Povratek iz Tržiča ob 17.03. 4. Proga Ljubljana—Postojna vlak št. 682 s postaje Ljubljana odhod ob 6.30. Povratek iz Postojne ob 17.34. 5. Proga Ljubljana—Lesce odhod ob 6,25 in povratek iz Lesc ob 18.16. 6. Proga Ljubljana—Straža (Novo mesto) odhod ob 6.55 in povratek iz Straže ob 18.37. VSI VLAKI BODO DO 22 V LJUBLJANI! Republiški štab za organizacijo gozdarskega tedna Za izpolnitev plana v gozdarstvu in rudarstvu 2Veodgovornost in malomarnoHt komisij za delovno silo v okrajtt Maribor-oholica Pravočasno in zadostno vidi uče vanj e delovne silo v našo produkcijo je za izvršitev petletnega plana odločilne važnosti. Pri mobilizaciji delovne sile igralo poleg mestnih in Okrajnih uprav za delovno silo veliko vlogo tudi krajevne komisije. Zlasti sedaj ko je izredno pereče vprašanje delovne sile za naše gozdarstvo in rudarstvo, je aktivnost krajevnih komisij posebno nujna in potrebna. Kako delalo na primer krajevne komisije za delovno silo v okraju Maribor-okolica? Kljub temu, da je že deli ča-*R. od kar so bile v okraju ustanovljene komi si le, niso doslel storile skoraj nl-*taar. Tako ie od 57 ustanovljenih komisij samo 20 začelo delati in še tem ie treba vsled nelniciativnosti nuditi stalno Pomoč in jih nadzorovati. Ostale komi- sije pa se sploh niso »ganile. Da bi lahko iapolnile vrzeli v namerni gozdarstvu in rudarstvu z mobilizacijo nove delovne 6ile je uprava zn delovno silo pri MLO Maribor sklicala dne 29. pt. m. konferenco vseh krajevnih komisij. Konferenca jo bila posebno pomembna za uvedlbo popisa, koliko je v posameznih krajih pokretne in nepokretne delovne sile. Uprav« je pismeno pozvala vse Sane krajevnih odborov, vabilu pa se je odzval samo — predstavnik Hoč1 Razumljivo je, da se konferenca vsi od take skrajne malomarnosti in neodgovornosti članov komisij ni mogla vršiti. Taiko velik izostanek vsekakor priča, dn množične organizacije vse premalo skrbijo za tekanje novih virov delovne sile. Sprejem učencev v Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani Vsak dan večji poudarek s strani »«ih voditeljev na izvajanje planskih Halog v kmetijstvu, nam nalaga večje in odgovornejšo naloge. Pokret »Borcev za Večji hektarski donos< zavzema vse šlr-"I obseg. Vsak dan je več poštenih in Predanih delovnih kmetov, ki spoznavajo, da so interesi države tudi njihovi interesi. Dviga živinoreje, ki je v vojni tako občutno nazadovala si no moremo predstavljati brez resnične skrbi za zdravje živin«. Z drugimi besedami: čim več strokovnjakov borno imeli, tem več bo nogojev za zdrav in uspešen napredek f-ivinoreje. Za izobrazbo tega kadra jttiumo v naši republiki odgovarjajoče Me, od katerih je najvažnejša srednja Veterinarska v Ljubljani, ki ie bila odprta kot prva šola te vrste v Sloveniji 15. oktobra 1947. Vsi vemo kakšne so t&žave, če zboli živinče. Sami ne znamo Pomagati, živimosdrarvnlk pa, ki je na OlO saim za ves okraj, ne dospe povsod. Kolikokrat mora krava ali svinja prav faradi prepozne in morda nepravilne Domači poginiti. Koliko mnn| bo takih Primerov tekom let, ko bodo že naši Veterinarski tehniki s svoltm znanjem Pomagali lajšati težave našim kmetom. Te dni bo vpisovanje v 1. letnik, v katerega bo sprejetih 40 učencev. Absolventi J. letnika se vračajo s počitniških delovnih akcij in kmalu bo na srednji veterinarski soli v Trnovem spet živahno, Mladino, ki je letos končala 3. in 4. razred gimnazije bo gotovo zanimal Studii na srednji veterinarski šoli. Kdor je Pravil izipit za višjo srednlo šolo, mu ne bo treba polagati posebnega sprejemnega Izpita, ostali ga pa bodo polagali 7' Septembra t. 1. ob 9. url na šoli iz slovenščino, ruščino in matematilko. Sola t° združeno z internatom. Dilnkl imaijo uKodno stanovanje in zadostno hrano, »ečinn dijakov, ki pokaže dober uspeh šola brez/plačno. Bodoči absolventi srednje veterinarske šole, t. i. veterinarski tehniki ali Veterinarski pomočniki bodo pomagali v Veterinarjih bolnicah in amlbulancah "n državnih posestvih in kmetijsko obsevalnih zadrugah veterinarjem pri ^ogledih, operacijah in podobaieim. Kot ^rokovni' tehnični nameščenci bodo na-li zaposlitev v veterinarskih provavod-nih, znanstvenih in drugih zavodih. Važ-* bo njihovo delo pri umetnem osemenjevanju in zatiranju jalovosti, t n rajnih ljudskih edbofih bodo sodelovali pri zatiranju živalskih kužnih bo-laani, pri nadziranju naktiP« Podaje ^vall in premeta z živili. Prenrecevah Mo delovanje raznih rozarlev m ma-lačev, i<| povzročalo živinorejcem ogrom-nf> škodo in pogosto ogrožajo žlvtnoreio 8 širjenjem raznih kužnih bolezni. Pouk na Srednji veterinarski Soli ‘raja tri leta. V prvem letu se seznanjajo predvsem s predmeti splo&ne na-^rarabe kakor 90‘. elovcnšStna. ni&cina, latinščina, matematiko, fizika, kemija, botanika, zemljepis, pa tudi že iz nekaterih strokovnih predmetov, n. pr. anatomija s histologijo, fiziologijo in biologijo. V drugem in tretjem letu se učijo že čisto strokovnih predmetov Živinoreje, notranje bolezni, farmakologija, patološka anatomija. V tretjem letniku pa posamezne kužne bolezni, higieno mesa in mleka, kirurgijo, porodništvo z umetnim osemenjevanjem itd. Prošnje za sprejem pošiljajte ravnateljstvu srednlje veterinarske šole v Ljublfaimi, Cesta v Mestni log 47. Odhod koroških otrok Ljubljana, 3. »eptembra. — V sredo sta se poslovili dve koloniji koroških otrok, ki sta prebili pri nas počitnic#, V obeh kolonijah, ki jih je organiziralo ministrstvo prosvete, je bilo 195 otrok Prva grupa je bila 14 dni v Ribnici na Dolenjskem in 14 dni v Crikvenlcl, druga grupa pa 3 tedne v Crikvenicl. Na povratku so si koroški otrooi ogledali tudi Opatijo in Postojnsko jamo. Pri prihodu v našo državo so jih sprejele žene terena Kodeljevo, Otroci so bili sl abot* i in slabo oblečeni. Zen so jih na postaji obdarile in jim Želele, da se pri nas popravijo. IOOF In RKS sta jim dala razna darila, žene terena Kodeljevo in mladina Ljubljane pa jih je prt odhodu obdarila s slovenskimi knjigami in drugimi stvarmi. Na železniški postaji sta se od koroških otrok poslovila dr. Fcllachcr in tov. ^ Majcen Tončka, ki je bila med osvobodilno borbo aktivistka na Koroškem. Otroci so »e vračali polni najlepših vtisov in navdušeni nad vsem, kar #o videli pri nas, saj so se pri nas počutili bolje kakor doma. Vsi so izjavljali, da bi radi drugo leto ponovno prišli k nam. A. J. Odkup mleka in mlečnih izdelkov na Tolminskem Šele pred dobrim letom dni so ustanovili v Tolminu podjetje »Mlekosir«, V kratkem času je podjetju uspelo organizirati dnevni dotok mleka na 2500 do 3000 litrov, ki pa ga je v svojem primitivnem obratu s težavo predelalo v razne vrste trdih in poltrdih sirov. Gornje količine mleka so dovažali le iz bližnjo okolice Tolmina. Iz daljnje okolico mleka ni60 mogli dovažati zaradi nezadostno strojno opremljenega obrata. Uprava se je potrudila in pod težkimi pogoji uspela nabaviti potrebne mlekarske stroje in opremo. Poleg obrata so dozidali malo kurilnico in noter montirali parni kotel, v obratu samem pa so postavili v prvem prostoru malo kombinirano pinjo z zorilnikom, v drugem pa separator, paster in kompresor s hladilnikom za mleko. Prav tako so nabavili bakreno pločevino za izdelavo petih 1000 litrskih sirnih kotlov, katere bodo montirali v tretji prostor, Prej tako primitiven obrat je postal že znatno moderniziran, ki bo ob zaključku vseh teh dol sposoben predelati dnevno 10.000 litrov mleka v konzumno mleko, maslo in v razne vrste trdih sirov. Da je podjetje zajelo celoten okraj, je pričelo z odkupom sira, masla in skute, V ostalih predelih okraja se je predelovalo mleko v sir Se po primitivnih zadružnih mlekarnicah. Odkup teh izdelkov v začetku ni bil preveč uspešen, dvignil se je šele v zadnjem času, ko je stopila v veljavo uredba vezane trgovine. Plan odkupa mleka je bil presežen v juniju za 23.76%, v juliju pa za 13.83%. C. F. KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE DR2AVE Površina obdelane zemlje se bo pri jesenski setvi povečala za 37.6%. Jeseni bo treba obdelati več zemlje predvsem zaradi teiga, da bo manj pomladnih setvenih del. Izkušnje kažejo, da je spomladi teže obdelati ve6je površine zemlje, ker je zemlja dolgo premokra za oranje ker slabo vreme pogosto zadržuje delo. Razen tega je tudi v mnoigih pokrajinah bolje sejati ozimno žito, ker daje večji donos kakor jaro. V Makedoniji bodo jeseni posejali nad polovico celotne setvene površine. Na Hrvatskem ter v Bosni In Hercegovini bodo posejali mnogo več oljne repice! na Hrvat-skem 300%, v Bosni in Hercegovini pa 160%. Povprečno bodo jeseni v vsej državi posejali 1.6% več krimskih rastlin, V črni gori bodo setvene površin« celo za 640% večje. Pridelovali bodo mnogo več bombama. Površine za bombaž se bodo povečale tudi v Hercegovini in Dalmaciji. 26 milijard dinarjev za nora stanovanja v Zagrebu med petletko. V novih hišah bodo pridobili 3380 stanovanj. Mnogo zidajo industrijska podjetja. V naselju, ki ga gradijo za delavce in nameščence tovarne »Rade Končar«, bo zdaj končanih 97 stanovanj, Posebno naselje gradijo *a gTadbene delavce. Podjetje »Elektra« gradi pet večjih hiš za svoje delavstvo. Nadalje zidajo številne ustanove: planska komisija, statistični urad, direkcija za eksploatacijo železnic, sanitarna inšpekcija itd, 11.520 delavcev drugih strok pomaga gozdnemu delavstvu v LR Hrvatski pri nujnih delih v gozdovih. Ljudska fronta Hrvaitske je zbrala 8880 delavcev za gozdna dela. Prebivalstvo tudi pomaga * vprežno živino in volovi. Žetev lanu in konoplje. V nekaterih vojvodinskih okrajih se je že končal od' kup žita in začeli so odkupovati kenop-ljo. Mnogo lanu in konoplje, ki ju zdaj žapjejo, h krati se je pa tudi že začel odkup, so let06 pridelali v Slavoniji in Baranji. Povprečni letošnji donos konop Ije znaša 80 stotov na orql. Lepe uspehe pri pridelovanju konoplje so dosegli zlasti v vukovarskem, osiješkem, vinkov-škem in žufianjskem okraju, kjer so pridelali okrog 3000 vagonov konoplje. Le tos so bile zgrajene tri konoplja,me, racS' širili ter izpopolnili so pa tudi Številne stare obrate. Nad 262 milijonov dinarjev za gospodarski razvoj Osijeka, Tudi Osijek ima svoj petletni plan, ki so ga nedavno sprejeli na seji mestnega ljudskega od>-bora. Ustanovili bodo več modemih lokalnih industrijskih podjetij, med njimi veliko mlekarno in sirarno, pekarno itd. Za zgraditev gospodarskih podjetij lokalnega pomena je določeno nad 41 milijonov dinarjev, Mesto bo dobilo nov vodo* vod in popolnejšo kanalizacijo. Za gospodarski razvoj poreškega okraja (Istra) bodo do konca petletke investirali nad 29 milijonov dinarjev, Najpc membnejša gospodarska panoga je kme tijstvo. Krediti so določeni predvsem za pospeševanje lokalne industrije, kmetijstva in gozdarstva Minister za lahko industrijo FLRJ io izdal v soglasju z ministri za kmetijstvo, finance in trgovino ter preskrbo FLRJ odločbo o pogojih pri sklepanju pogodb glede industrijskih rastlin letine 1949, iz katere prinašamo določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb za pridelovanje lanu, konopljo, sladkotrne pese in oljnih rastlin. Po toi odločbi moraiio industrijska podjetja odnosno njihove glavne direkcije zagotoviti za izvršitev plana kon-trahiranie Setvene površine v okviru splošnega setvenega plana ter skrbeti za pravilno obdelovanje in spravljanje industrijskih rastlin. Proizvodnjo semen bedo zagotovila podjetja odnosno direkcije za vsako rastlino posebej s sklepanjem pogodb s proizvajalci. Uprave semenske službe in okrajne komisiie za izdajanje semen in sadik morejo blokirati potrebno površino industrijskih rastlin za semensko blago, če je mogoče pričakovati pridelek kvalitetnega semena. Pogodbe za proizvodnjo industrijskih rastlin bodo sklepala podjetja z okrajnimi poslovnimi zadružnimi ave*nmi, katerim bodo dala na razpolago tudi potrebno Število uslužbencev za sklepanje pogodb in pa odkup, ki so vrši prav tako kot kontra hiranje v zadrugah. Pogodbe bodo sklepali brez ploSila taks z o/načenimi ugodnostmi, obveznostmi pridelovalcev in odkupovalcev ter odškodninami za neizpolnitev pogodbe. Odkup industrijskih rastlin se bo vršil po državnih vezanih cenah. Pridelovalcem, ki bodo sklenili pogodbe, kmečkim gospodarstvom in kmečfkim delovnim zadrugam bodo dajali poleg odškodnine v denarju, tudi bone za nakup industrijskih proizvodov po nižjih enotnih cenah. Pridelovalcem — kontrahentom bodo dali na zahtevo denarni predujem kakor tudi bone v višini tega predujma. Predujem bodo dajali po odstotku vrednosti določenega pridelka, planiranem pridelku za kontrahirane površine in določeni državni vezani ceni, za konopljo in lan 25%, za seme oljnate repice in sladkorno peso pa 20%. Pravico do predujma imajo kontra-honti po izvršenem okopavanju in odstranitvi plevela. V predujem se vračuna tudi seme, umetno gnojilo teT sredstva za zafičito raflttln, ki jih dobe po tej odločbi. Kontrahentom lanu v pasivnih, neži-torodnih krajih se zagotavlja pravica de Saboterja pred ljudskim sodi&em Novo mesto. 3. sept. V torek sta se pred okrožnim sodiščem zagovarjala ing. Setino Anton, bivši direktor Dolenjskega gozdnega gospodarstva, in ing. Kuder Milan, pomočnik direktorja DGG, Obtoženi Šetinc je med okupacijo kot pristaš NDH dajal okupatorju navodila, kje so se umaknili partizani in kje lahko eksploatirajo gozdove. Po osvoboditvi pa je kot direktor DGG v Novem mestu napravil vrsto sabotažnih dejanj. ........... Obtoženi Kuder Milan je bil med okupacijo vnet pristaš nemških okupatorjev, ki so mu dali motorno kolo in dovoljenje za nošenje orožja. Z Nemci je hodil za zabavo na lov in užival razne privilegije. Pri vstopu v nemško vojsko se mu kot bivšemu oficirju jugoslovanske vojske dali isti čin. Nekaj časa je služboval v Brežicah, od koder je večkrat prišel v novomeške zaipore z gestapom kot tolmač ter pri zaslišanjih pretepal ujete partizane. Kot pomočnik direktorja DGG je po osvoboditvi napravil celo vrsto sabotaž nih dejanj. V zimskem času je poiiljal kamione v predele, ki So bili zaradi vi sokega snega nedostopni in so se nato morali prazni vračati nazaj. Imel je po polnoma malomaren odnos do rsake kontrole nad izvajanjem plana in vode njem knjigovodstva, Zakrivil pa je še razne druge stvari in s tem naredil ve' liko škodo pri DGG. Za vsa dokazana dejanja med okupa oijo in po osvoboditvi je ljudsko sodi šče Šetinca Antona obsodilo na 2 leti odvzema prostosti 6 prisilnim delom in 1 leto izgube pravic, obtoženega Kuder Milana pa na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic, M. V. Sklepanje pogodb za pridelovanje industrijskih rastlin nakupa pšenice ali koruze v smislu rešitve ministra za trgovino in preskrbo o odreditvi nežitorodnih področij in prodaji koruze tem kmetovalcem v veznni trgovini. Pri nakupu koruzo se lahko posluiijo tudi bonov, sprejetih kot predujem skupno s potrdilom. Kontirahenti oljnatih rastlin imajo pravico do nakupa jedilnega olja in oljnatih pogačic po nižjih enotnih cenah. Za vsakih 100 kg pešk solnčnic morejo prldelovalci-kontralienti kupiti 8 kg olja in 1 kg pogačic, če so peške oluščene in po 5 kg olja ter 15 kg pogačic, če peške niso oluščene. Pravico do nakupa jedilnega olja je mogoče izvrševati samo v mejah potret) gospodarstva. Semena industrijskih kultur bodo dajala proizvajalcem podjetja odnosno njihova vodstva po zadrugah, in sicer PO nižjih enotnih cenah. Seme za posevke fce daje brezplačno. POdjetlo odnosno vodstva podjetij bodo dajala po zadrugah potrebne količine umetnega gnojila in sredstev za zaščito posevkov, in sicer po nižjih enotnih cenah. Proizvajalci so dolžni posejati določene jim površine v eeloti in z določeno kulturo, storiti pa morajo vse agrarno tehnične ukrepe za obdelavo in nego posevkov, pri čemer se morajo držati pri vseh delih določenih rOkov. Proizvajali«! mora prevzeli v določenem rokti na poziv podjetja odnosno vodstva ali zadruge umetna gnojila ter sredstva za zaščito posevkov, ki jih mora obvezno uporabiti. Proizvajalci so tudi dolžni izročiti iz kontrahiranth površin celotni pridelek, in sicer oljnata semena v roku 8 dni do 2 mesecev po opravljeni mlačvi, za konopljina stebelca v času od žetve do 15. septembra, za lan od žetve do 25. julija, za sladkorno peso v roku 2 dni po pozivu podjetja odnosno zadruge do 1. decembra. V pogodbah je mogoče določiti tudi krajše roke za izročitev pridelka. V pogodbah je treba določiti odškodnino za noizvršltev določenih obveznosti. Pogodbe s proizvajalci je treba skleniti za vso industriilske kulture do 15. oktobra 1948. V roku 15 dni od objave te odločbe v »Uradnem listu FLRJ« bodo izdala ministrstva za kmetijstvo ljudskih republik sploftne agrotehnične predpise za pripravo zemljišč za obdelavo in nego industrijskih kultur, izdala pa bodo tudi navodila glede uporabe umetnih gnojil in sredstev za zaščito posevkov, in sicer po kulturah in posameznih m ionih. (Tanjug.) Pobo&tža (ji KoliA. kfuiiev LJUBLJANA. — V sredo se je Štirikrat udarna in enkrait pohvaljena mladinska delovna brigada »Ivana Regenta« vrnil* ir Železnikov pri Beogradu. Minister za delo tov. Ivan Regent je mladince obiskali v Domu za učence v gospodarstvu ter jim čestital za uspehe pri gradnji mladinske tovarne Ivo-Lola Ribar. Brigada ima 57 udarnikov in 68 pohvaljenih. Tov, Drobnič Janez je postal celo dvakratni udarnik. Brigada je postala 21. julija udarna, 31. julija drugič, 12. avgusta tretjič in 31. avgusta četrtič udarna. Stela je 232 brigadirjev in brigadirk večinoma delavske mladine, 36 brigadirjev pa je iz učiteljišča. Tudi kul-tuirnoprosvetno delo je bilo na višku. Tovarišica Drame Betka je postala pevovodja tudi v ostalih brigadah. Politično delo, kultumoprosvetno delo, risarski krožki, flakultura itd., to so bili napori brigadirjev v prostem Času. R. A. POLJČANE. — V nedeljo je bila konferenca borcev in aktivistov, na kateri smo izvolili nov okrajni odbor ZB. Po Živahni diskusiji »mo med drugim sprejeli sledeče sklepe: ZB bo na terenu pazila kot budno oko na vse sovražnike, špekulante, posrednike, črnoborzijance, na vse tiste, ki hočejo na takšen ali drugačen način škodovati našemu gospodarskemu razvoju, in dala vse sile za uspelen razvoj rekonstrukcije kmetijstev s tem, da bo v najtesnejši povezavi z vsemi množičnimi organizacijami sodelovala pri vseh gospodarskih akcijah svojega okoliša. ZB bo v vsakem pogledu učila in vzgajala svojo mladino, ji pomagala pri mladinski organizaciji In sovražniku ne bo pustila, da bi na kakršen koli način vplival nanjo. ZB bo prekontrolirala celoten kader na terenu, ki je do sedaj nerentabilno izrabljen, in ga po njegovih težniah ter volji predlagala v zaposlitev. Vsak član ZB bo v tednu gozdarstva opravil 8 prostovoljnih delovnih ur. ZB bo izpolnila svojo obveznosti pri gradnji zadružnih domov. Kralevni odbori ZB bodo nudili mladinski organizaciji pri Izvedbi predvojalke vzgoje vso pomoč v zbiranju kadra, nabavi materiala In preskrbi prostorov. F. M. SLOV. BISTRICA. — Gradnja zadružnega doma napreduje dobro, ker le odbor delaven. Organizacija delovne sile je usmerjena po sindikatih In množičnih organizacijah. V 12 dneh je delalo 323 oseb z 863 urami. Doslej se je Izkazal najbolj sindikat tovarne perila, od katerega je delalo 133 delavcev z nad 300 urami, Material dovažajo sproti, temelje betonirajo, kamenja je že 10 m*, peska 12 vagonov, za apno je preskrbljeno, opeko izdelujejo v najeti opekarni in tako bo dvorana do določenega roka, to je do 15, oktobra, pod streho Grad beni odbor je napovedal tekmovanje gradbišču Laporje in Slov. Konjice: kdo bo imel več frontnih brigad, kdo več prostovoljnih ur, kdo bo zbral več materiala iz lastnih sredstev, kje bo delo kakovostno boljše in v kuilturnoprosvet* nem delu. S. L. SEVNICA, — Delovni kolektiv tovarne kopit je 28. avgusta imel svoj praznik. Tovariši, ki so s svojim požrtvovalnim in zglednim delom veliko pripomogli pri izvrševanju našega plana — zgledni borci za socializem, so bili proglašeni za udarnike: Kos France, Seniičar Karel, Kralj Ivan, Bec Franc, Tomažin Martin, Kovač Angela, Korene Jože in Kukovec Jože. Za udarnika in racionalizatorja pa je bil proglašen tov, Čolnar Edi. Poleg tega je bilo 32 tovarišic in tovarišev pohvaljenih In nagrajenih, Kolektiv tovarne kopit je ob tej priliki priredil pester program, posebno pa so se izkazali gostje iz tovarne glasbil Mengeš, ki so vpri-zorili res lepe točke, Sodelovala je tudi sindikalna podružnica iz obrata v Rimskih T oplicah. Ker je podjetje že spomladi dobilo ekonomijo, je postavilo barako, k|er je bila odprta menza, v kateri sc bodo hranili delavci vseh sindikalnih podružnic KSS Sevnica. Pod isto streho je kuhinja, okusno opremljena jedilnica, rdeči ko-tlflek s knjižnico, za katero ima kolektiv že precej kniig, ter radio aparat. Zamišljene so tudi štiri samske sobe z več posteljami. K. J. DOMŽALE, — Po zadnjem občnem zboru KSS Domžale je pričakovati, da bo sindikalno gibanje po posameznih sektorjih dela postalo še aktivnejše kot doslej, Med prvimi je imel posvet aktiv iz sektorja za socialna vprašanja prt KSS in v podružnicah. Sklenil je, da bo ustanovil patronat za Dom igre in dela v Domžalah in patronat za Dom onemoglih v Domžalah, članstvo bo svoje redne mesečne prispevke za socialni fond odslej dajalo za svoja dva patronata, tako da «e dajatve posameznikom ne bodo povečale, vendar pa bosta obe lokalni ustanovi prejemali redno mesečno pomoč delavstva iz domžalskega sindikalnega območja. I. R. RIHENBERK. — Z nestrpnostjo pričakujemo dograditve zadružnega doma. Dos1»i smo za prostovoljno delo prejeli okrajno H »'epublišico prehodno zastavico, ld bosta krasili naš zadružni dom. Poleg tega smo napovedali tekmovanje vsemu okraju. Po dogotovitvj zadružnega doma pa se bomo spet opriieli obnove naših porušenih domov, ker hočemo dostojno proslaviti obletnico naše priključitve. — Letina je bila letos dobra, le 10, avgusta je prišlo tako neurje s točo, da je nekaterim kmetom uničilo prav vse. Prepričani smo, da nam bo ljudska oblast priskočila na pomoč. O. V založbi »LJUDSKE PRAVICE« je pravkar iizšla brošura »PISMA CK KPJ IN PISMA CK VKP(b)« ki jo prodajajo wse podružnice našega lista in knjigarne. Večje Število izvodov naropajte pri upravi »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 2. Cena brošuri jc 8.— din Stran 4 -- I FIZKULTURA 1 Veerai so se v Ljubljani pričela vsearmiiska tekmovanja v atletiki Ljubljana, 3, septembra. — Na stadionu Enotnosti se je danes popoldne pričelo prvenstvo JA v atletiki, ki bo trajalo do nedelje. Pred začetkom tekmovanja je vse tekmovalce nagovoril polkovnik Vujoševič, ki je med drugim poudaril pomen Hzkulturnega udejstvovanja v Jugoslovanski armadi. V popoldanskem tekmovanju so bile na sporedu nekatere zelo zanimive polii-nalnc in finalne točke v teku, metanju krogle, diska in skoka v daljino. Rezultati današnjega dne so naslednji: 400 m z zaprekami — finale; 1, Kneževič (Beograd) 59.2, 2. Radivo-levič (Novi Sad) 1.01.4, 3. Zdravkovski (Split) 1.02.1, 4. Štibec (Zemun) 1.02.3, 5. Pavlič (Zemun) 1.02.7. Met krogle — finale: 1. Susič (Sarajevo) 12.79, 2. Janič (KNOJ) 12.59, 3. Višnjevac (Skoplje) 12.29, 4. Kulenovič (Zagreb) 12.21, 5. Harbinja (Ni«) 12.12. Skok v daljino — finale; 1. NOGOMET Proleter:Napredak 1:0 (1:0) Sarajevo, 3. septembra. Včeraj so v Sarajevu odigrali kvalifikacijsko nogometno tekmo za vstop v II. zvezno ligo med »Pro-leterjem« Iz Osijeka ln »Napretkom« Iz Kru-ševen. Tokma se je končala z rezultatom 1:1 (1:8) za »Proleterja«. S tem sc je »Proleter« kvalificiral za tekmo z osmoplaslrunlm društvom II. zvezne lige varaždinskim »Tekstilcem«. Tekstilac : Kladivar 6:1 (3:1) Varaždin. 8. septembra. V Varaždinu jo bila odigrana prijateljska nogometna tekma med »Kladlvarjem« Iz Celja in »Tekstilcem« Iz Varaždina. Zmagal je »Tekstilac« 7. rezultatom 6:1 (3:1). NAMIZNI TENIS Zagreb : Bratislava Zagreb. 3. septembra. V sredi tega meseca bodo v Zagrebu mednarodne tekme v namiznem tenisu med najboljšimi Igralci Zagreba In Bratislave. Tekmovanje bo trajalo dva dni. Prvi dan se bosta srečali ekipi »Mladosti« In »Bratislave«, drugi dan pa mestni reprezentanci Zagreba In Bratislave. HITROSTNE KOLESARSKE DIRKE V PARIH priredi jutri, 5. t. in., ob 9 kolesarska sekcija SŠK »Železničarja«. Vozile bodo tri kategorije. ln sicer scnlorska na progi Ljubljana—Naklo—Ljubljana (60 kin),» jnnlorfcka na progi Ljubljana—Kranj—Ljubljana (46 kilometrov) in turistična na progi Ljubljana— Medvodo (vrho klanca pri gostilni Bohinc)—Ljubljana (30 km). Startall bodo po žrebu Izbrani pari s presledkom treh minut. Start In ollj bo na Celovški cesti pred bivšo gostilno Brthar nad milic, postajo v šiški. Zaradi sestave startnih pol In žrebanja vrstnega reda naj bodo dirkači na mestu starta ob 8. zjutraj. Po predpripravah posameznih dirkačev sc da sklepati, da bo ta prireditev zanimiva že z ozirom na to. ko bodo posamezni pari morali pokazvtl vse svoje zmožnosti, vztrajnost In pravilno ir.blro tempa, od katerega bo odvisen najsmogljlrojSl povprečni čas naših kolesarj*r. Itako ae bodo odrezali posamezni Earl In kateri dirkači jih bodo sestavljali, omo videli jutri na staftu samem. Seveda bo povprečna brzlna odvisna tudi od ugodnega vremena. Simunič (Split) 6.40, 2. Vranešič (Sarajevo) 6.33, 3. Bernad (Skoplje) 6.20, 4. Kučar (Zagreb) 6.16. Met diska — finale: 1. Peterka (Novi Sad) 37.99, 2. Bečič (Zagreb) 36.33, 3. Tarbuk (Niš) 36.12, 4, Janič (KNOJ) 35.48, 5. Sandič (Zagreb) 33.68, 6. Popovič 33.44. Ena najzanimivejših točk današnjega sporeda je bil nedvomno finalni tek na 5000 m, v katerem je zmagal Cepenic (Split) z razmeroma odličnim časom 16.21.8. Omeniti moramo, da je zmagovalec tekel vseh 12 krogov v zelo pospešenem tempu in v zadnjih 200 m prešel v lep finiš, puščajoč za seboj vse ostale tekmovalce. Drugi je prispel na cilj Mu-stagič (Split) 16.23, 3. Gabrijel (Zagreb) 16.33. Omembe vreden je tudi dosežen rezultat v polfinalnem teku na 400 m, ki ga je dosegel Stankovič (Split) s časom 51.9. Tekmovanje se nadaljuje jutri zjutraj s pričetkom ob 8. na stadionu Enotnosti. Izbirne tekme naših najboljših atletov in atletinj Zagreb, septembra. V nedeljo 5. t m. bo v Zagrebu Izločilno tekmovanje za sestavo atletske reprezentance FLRJ, ki bo nastopila na balltansko-srednjcevropskein prvep-stvn v Beogradu. Atleti bodo tekmovali v teku na 200. 800 In 5.000 metrov, dalje v toku čez zapreke na 110 m. štatetl 4X100 m. v I skoku v višino, v daljino In metu krogle, j Atletinje pa bodo tekmovale v teku na 100 metrov. 800 metrov, 80 m čez laprckc, v j metu diska ln metu kopja. V teh disciplinah bodo nastopili znani atleti Račič, Stefanovič, Sabolovlč. Ceraj, Oberšck, Djurlč. Srp. Dlmltrljevlč. Vukovič. Lenert. Urbič, Vujačlč In drugi, od atletinj pa Butja, Rehar. Varmuža, Repovž, Oanadl. Madjar, Matej ln Radosavljevič. Izločilna tekmovanja bodo na stadionu v Makslmlru. LJUDSKA TEHNIKA Letalski miting v Mariboru Letalsko društvo »Žarko Majcen« priredi v nedeljo 5. t. m. na Teznem letalski miting, na katerom bo pokazalo svo.ie nspeho in napredek, ki ga je doseglo v pičlih 3 letih svojega obstoja. Na mitingu bodo tekmovanja letalskih modelov, jadralnih letal ter razne prireditve motornih letal: lopingi, akrobacije itd. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 3. septembra: Z Atlantika se naglo bliža močna depresija zračnega tlaka, ki bo že jutri vplivala na naše vreme. Yrcmcnska napoved za soboto 4. septembra: Pooblačltcv, dopoldne vetrovno in posamezno plohe, zlasti v alpskih predelih, le na vzhodnem štajerskem in v Beli Krajini brez bistvenih padavin: popoldrto, o*irtima zvečer po vsej Sloveniji močnejši dež, deloma z nevihtami in ohladitev. Dolgoročna vremenska napoved za priliod-nij teden od 5. do 12. septembra. V nedeljo 5. septembra naglo izboljSafljC, le v jfltVa-njih urah eo možne ponekod padavine. Naslednje kratkotrajne padavine ne pričakovati v petek ali soboto. V ostalih dnevih suho vreme. ■■■■■■ MALI OGLASI KLAVIRSKO HARMONIKO »Scandalli« 120 basov, 1 register, štiriglasna, redkost, 6 mesecev rabljeno — prodam. Resne ponudbe na: Kovačič, Zagreb, Dukljaninova 1, poiukat. VSA PODJETJA in druge interesento svarimo pred nakupom pisalnega stroja znamke >OLIYMPIJA<, ki jo bil ukraden iz pisarne splošnega ključavničarstva, Ljubljana, Čopova 10. 318B POŠTENEGA NAJDITELJA osebne legitimacije št. 15, sindikalno knjižice poselske zvezo, dopolnilnoga bona za 450 din štev. 181422, kolesarske knjižice, OF legitimacije in nekai denarja na imo Antonija Kolar, Bukovžiak 1!), KLO Teharje, izgubljeno v Celju na Mariborski cesti 30. avgusta, prosim, da dokumente vrne na naslov legitimacij. denar lahko obdrži. V nasprotnem primeru legitimacije razveljavljam. 611 RAZVELJAVLJAM osebno. OF, Mladinsko, sindikalno in izkaznico z mladinske progo Brčico—BanoViči na ime Pečar Zoro, Prešnica KLO Ocizla, Sežana. -"183 RAZVELJAVLJAM sindikalno izkaznico. Oornivec. Janko Strahinj 4G, p. Naklo. 903 RAZVELJAVLJAM kolesno izkaznico štev. okvirja 1213133 znamke -E terna«, na ime šmitek Stanko, Koroška 14, Kranj. 904 RAZVELJAVLJAM osebno, za soc. zavarovanje, ustop v tovarno in prometno izkaznico za kolo na ime Božič Branko, roj. 1925 Hrušica M, Jesenice, ker so izgubljene. RAZVELJAVLJAM potrošniško, nakaznico za tekstil in obutev I-R na ime Kranjc Anton, roj. 1931 Sov. Javornik, Taborišče, ker je izgubljena. 306 RAZVELJAVLJAM oblačilno karto IR-1 na ime Skoberne Marija, Zidanškova 27, Celje, roj. 9. 9. 1923. G12 RAZVELJAVLJAM OF izkaznico št. 113967 na imo Vrenk Franc, Ježica — Mala vas 11. 3187 RAZVELJAVLJAM kolesarsko knjižico štev. 261455 na ime Štrasberger .Tože, Vinica, KLO šmarjeta. 171 RAZVELJAVLJAM industrijsko ; akazmeo na imo Kojo Alojz, Gorica Ulica sv. Gabrijela 32. 11® RAZVELJAVLJAM izgubljeno kolesno Iz-kaznico na imo Nemec Marija, Vftojba št. 223. 112 PREKLICUJEM veljavnost iagubljene kolesno izkaznico na imo Malič Ivan, Vrtojba 8t. 195 PREKLICUJEM veljavnost osebno izkaznice na ime Zuljan Karlo, Kojsko — št. 46. 113 PREKLICUJEM objavo in vozno karto serija 1 »NO« št. 02888 od 4. 8. 1948. — veljavno o. sept. do S. uro zjutraj dr. Kušar Franc, Maribor, Tržaška c. 13. Prijavo za obiske na dom je javiti pri Rešovalni postaji, KoroSka c. 12, tel. št. 22-24. Dežurne traMke 5. IX.: Levstik Alojz, Pokopališka 14, Dolar Ivana, Tyrševa 12. Kmetič Ivana, Cejovška 54, Podmenik Minka, Masarykovn, Stefančič Angela. Šolonburgo-va, Oboršek Terezija Bleiwoisova, Ravnik FrančiSka Poljanska 51, Kobal Ferdo, Gosposvetska 7, Skorbič Rozalija. Kolodvorska 35, Kordiš Angela, Gajeva 2. Kajzer Franja, Tržaška 28, Medvod Angela, Prešornova. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. - Uprava: Kopitarjeva 2, — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 30-30. — Telefon oglasnega oddelka 36-85. —. Štev, ček. računa 6-90601-0. Popravek Okilic z dne 27. avgusta 1948 okrajnega sodišča v Postojni o začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za k. o. Strane, ki je bil ‘objavljen v »Ljudski pravici« z dne 31. VIII. 1948 št. 209, na str. 4, se ima v prvem, tretjem in šestem odstavku glasiti tako, da je tamkaj označeni datum 26. oktobra 1948 pravilen samo 6. oktobra 1948. PRESKRBA DELITEV MESA, MESNIII IZDELKOV IN TUNINE Obveščamo potrošniko mesta Ljubljane, d® si lahko nabavijo meso, mesne izdelke tunino v soboto 4. t. m. od (i—12 in od 14 * uro na odrozko živilskih nakaznic za mese september in sicer: TD-a jam. 2.125 gramov svožoga mesa odrezok Meso 1100 — 1 soptember, t TD-a 750 gramov svežega mesa na odreže Meso 1100 — I september, ■ k TD-b 500 gramov svežega mesa na oureze* Meso 1000 — I september, i. TD 300 gramov svežega mesa na odreže Meso 450 — I september, t SD-a 300 gramov svežega mesa na odreže* Meso 750 — I september, SD 200 gramov mosnih izdelkov na odrezek Meso 400 — I september, »»««« LD 150 gramov tunino na odrezek “les 300 — I september, % GD 500 gramov svežega mesa na odreže št. 90. „ _ LD 200 gramov tunine na odrezek Mes« OM 1 250 gramov skuš na odrezek Meso — I september. Doj 250 gramov skuš na odrezek Meso I september. Cene bodo nabite na vidnem meslu v pr®" dajalni . Ribe bodo delilo vse dosedanje posloval nice. ...i Opozarjamo vso mesarje, da smejo o®11!, navedeno blago izključno samo na gornje nakaznice. Potrošniki, ki no bodo prejoli mesa v s«' boto, si ga bodo lahko nabavili v nedelje 5. t. m. od G—11 uro v poslovalnicah na Odrezke z obračuni je prodložiti pristoj' nemu KLO KLO v torek 7. t. m. DELITEV KROMPIRJA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MljO v Ljubljani obvešča potrošniko mesta Lju^ ljane, da si lahko nabavijo krompir v vsen prodajalnah raciomiranih živil državnega 1“ zadružnega sektorja ter prodajalnah drž. P°' sestva Slovenije. . Krompir se deli na račun obroka za te»-loto in sicer na odrezke živilskih nakazm0 meseca septembra t. 1. . O višini obroka, ki se trenutno deli so seznanjeno vse prodnjalne. Oppzarjamo prodajalne, da smejo deli" krompir samo na živilske nakaznico mesta Ljubljano, t. j. žigosano s žigom RLO, Kuu mesta Ljubljane. Zaradi poznojšo dozoritve v letošnjem letu, bodo prejeli potrošniki krompir postoponia> pač pa je določen obrok zasiguran in si ff® bodo lahko nabavili vsi potrošniki. Zaradi tega jo vsako čakanje pred poslovalnicami nepotrebno. Cena je G din za 1 kilogram. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča DELITEV PRALNin PRAŠKOV, KAVINlB NADOMESTKOV. KASE IN JEŠPRENJA -KOT REPUBLIŠKA DOPOLNILNA PRESKRBA Pralni praški: V mesecu soptembru razpisujemo delit®* pralnih praškov naslednjim kategorijam-TJDa — jam., Tl)a 300 gramov, TDb, SD#-TD 200 gramov. SD. Doj, LT). GD 150gramo^ Navl in Nav 2, OM 1 in OM 2 100 gramov, za kolektivne oskrbovance (otroško j'nSl“ dočjo domovo, internate itd.) po 150 tratno’ na osebo. , , Dodatno k našim navodilom okrajnim lina* skim odborom z dne 30. avgusta za delit0* pralnih praškov obveščamo, da se pra'S; prašek deli na odrezke republiško dopolni1" ne preskrbe ln sicer: TDa — jam. na odrezok št. 5G3. TDa odrezek št. 423. TDb na odrezek št. 403. " na odrezek 403, SDa na odrezek 483, SD odrezek št. 383. GD na odrezok št. 92, LD J odrezek št. 343. Navl na odrezek St. ' C Nav 2 na odrezek St. 543, Doj na odreZ®* št. 3153, OM 1 na orlre^ek št. 443, OM 2 * odrezek 503. Kavlnl nadomestki: se delo v mesecu septombru naslednji® kategorijam v navedenih obrokih: c« TDa — jam. 400 gramov na odrezek St.JiS; TDa 400 gramov na odrezek St. 440, TD 300 gramov na odrezok št. 480, TD 200 gratn® na odrezek št. 420, SDa 150 gramov na 0“/.» zok št. 500, SD 100 gramov na odrezek št. 4% GD 200 gramov na odrezek št. 89. LD gramov na odrezek št. 300. Nav 1 100 gram®/ na odrezek St 540 Nav 2 100 gramov na ' rezek št 500. Doj 100 gramov na odreK0’' št. 380, OM 1 100 gramov na odrezek št. OM 2 100 gramov na odrezek St. 520. Nos gramov na glavo živilske nakaznice. _ Bo1' 150 gramov na glavo živilske nakaznic®’ Kaša: se deli naslednjim kategorijam v naved*" nih obrokih: , TDa — jam. 0.50 kg na odrezek št. TDa 0.40 kg na odrezek St. 422, TDb 0.40 »J na odrezek št. 4G2, TD 0.40 kg na odrezek St. 402 SDa 0.30 kg na odrezek St. 482, 0.40 kg na odrezek 91. Ješprenj: se deli nnslodnjim kategorijam v naved®" nih obrokih: TD-a — jam 1 kg na odrezok št 501. TP® 0.75 kg n,a odrezek št. 421, TDb 0.75 kg odrezok št. 401 TD 0.75 kg na odreže* 401, SDa 0.75 kg na odrezek št. 481, SD 0.* kg na odrezek št. 381, LD 0.25 kg na odrcze(j št. 341, GD 0.50 kr, na odrezek št. 90. 0.25 kg na odrezek št. 521-, Nav 2 0.25 kg odrezek št. 541, OM 1 0.25 kg na odrezok 441, OM 2 0.25 kg na odrezek št,. 501. ObišKte letafek* miting ki ga priredi letalsko društvo Zark^ Majcen na letališču Tezno v MariborU v nedeljo 5. septembra ob 15. «r' . Sodelujejo modelarji, jadralci, pil0*1’ padalci in vojno letalstvo VABLjENI! Pozivamo upnike in dolžnike nacionaliziranih podjetij: Vida Mohorko, Kranj, Cankarjeva Ivo Vendling, Kranj, Cankarjeva Ana Kristančič, Kranj, Cankarje^3 Marija Ogrizek, Kranj, Savski breg Pirc-Sajovic, Kranj, Prešernova u Češenj Jožef, Kranj, Majetrov trg Češenj Frančiška, Kranj, Tonišičev Bajt Marija, Kranj, Majstrov trg da prijavijo svoje terjatve, odnosn® poravnajo svoje obveznosti, izviraj®*' iz časa pred nacionalizacijo, vkljub* do 50. septembra t. 1. Trgovskem« Ij djetjn z drobnimi predmeti, Kra^J’ Titov trg. Vsem soborcem in tovarišem mI nikom naznanjamo žalostno vest, nas je za vedno zapustil MILAN OŽBOLT miličnik — član kluba Koit zvestega borca in čuvarja Uu^ »ko oblasti ga bomo ohranili v trajne spominu. Postojna, 3. septembra 1948. Okrnjni klub Narodne milic« Postojna