ST. 69. V GELJU, ČETRTEK 3. JULIJA 1919 LETO I. taehaja vsak torek, četrtek in •ObOto. — C«na i Za celo leto 36 K, aa pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mesec 3 krone. Potam«zBi Mevilka stane 40 vinarje«. Na pismenc naročbe brez pošiljatve denarja «« na moremo ozirati. Naročnlki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamaclje glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na doDise brez podpisa se ne ozira. Urednl&tvo in upravniötvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica St. 3. Oglasi se računajo po porabljeneni prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- xnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BQQ 0DG0V0RNI UISEDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. AVG. RE1SMAN: Gerenti. Pred vojno gerentov vsaj naSpod- njem Štajerskem sploh nismo poznali; marsikje so v začetku gerenta celo zamenjavali z regentom. Upeijava ge-* rentov pa je bila pri nas po politič- nem prevratu neobhodno potrebna, ker bi sicer cela vrsta občinskih uradov na najvažnejših postojankah sploh ne funkcijonirala ali pa vsaj v ogromno, nepopravljivo, čenekatastrofalno škodo naše državnosti po bivšem Štajerskem in Koroškem. To mora pač vsakdo uvaževati, če tudi sicer morda upravičeno go- drnja nad gerentstvom. Zadnji čas pa se v javnosti sumljivo množijo pri- tožbe nad poslovanjem raznih geren- tov. !n kjer je mnogo kritike ter ne- zadovoljstva, mora biti gotovo tudi kaj nezdravega. Zdi se mi že zacinji čas, da o tem javno spregovorimo. Narodna vlada je morala imeno- vati gerente predvsem v onih občinah, ki so jih imeli v rokah Velenemci in nemškutarji deloma vsled nasilja, de- loma pa vsled naravnega položaja — popolne narodne nezavesti našejra ljudstva. — (V kolikor so na Kranj- skem spodili Šuštercijanca s častnih in odgovornih županskih stolcev, mi ni znano). Samoobsebi umljivo je, da bi morala vlada imenovati gerentom radi ogromne odgovornosti in skrajno te- žavne naloge, ki so jo morali prevzeti, Ie najboljše može, kateri imajo pred- vsem smisel za javni blagor, voljo in ljubezen do nesebičnega dela, brez- madežno preteklost, na vse strani pro- ste roke, skrajno čisti značaj in pa mnogo znanja, vpogled v javno go- spodarstvo ter vsaj nekaj narodno- politične orijentacije. Samo takšni možje bi bili zmožni obvladati dani položaj in zadovoljivo rešiti svojo naj- važnejšo nalogo, t. j. v svojern kraju Pvigniti, oziroma ustvariti ugled nove države SHS med tolikimi so- vražnimi elementi in rešiti prevzete občine gospodarskega propada, v ka- teri so znali nemškutarji vse njihove občine tako rafinirano zavozljati. To delo je bilo tem težavnejše in potreb- nejše, ker so odstavljeni odborniki kar prežali na napake novega vodstva, da bi lahko rekli Ijudstvu: glejte j i h, ali nismo mi boljše gospodarili ? lzbira gerentov je bila radi tega zelo težavna, ponekod skoro nemogoča, ker nismo imeli v celi občini ne enega zavednega narodnjaka, ki bi mu lahko zaupali tako važen posel. Drugod je bilo zopet preveč kandidatov-zaslužnih «rodoljubov«, ki pa jim je bilo vse druge bližje. kot javni blagor. Posledice so se kmalu pokazale. Nekatere občine so zapadle v popolen nered in korupcijo, kakor nekateri Narodni sveti in Straže, drugi zopet v nedelavnost, ker se gerent pri naj- boljši volji v občinskem uradu sam ni vedel ganiti, odpuščeni odbornikt pa so stali škodoželjno ob strani. Nekateri gerenti so »zboleli«, novih pa ni bilo mogoče najti ; ponekod so bili narodni občani tako solidarni z odpuščenimi nemškutarji, da ni hotel nihče vstopiti v sosvet, ker so se bali zamere. Ma- riborsko okrajno giavarstvo bi vedelo o tem marsikatero mučno zanimivošt poročati. Veüko teh neprijetnosti je zakrivil tudi naš birokratični aparat, ki je celo po žandarmeriji (!) poiz- vedoval o narodni zanesljivosti raznih občanov. Neizbrisljiv narodni madež pa so nam zadjali številni gerenti z uvedno pristnega avstrijskega afcsolutizma v občinske hiše. Nekateri gerenti so se smatrali nekaj časa kot prave bogove in so to zoprno napihnjenost kazali zlasti napram Slovencem, medtem ko pred nemškimi veljaki niso mcgli do- volj globoko pripogniti hrbta. (Da ne bo spet kake zamere, izjavljam, da tu ne mislim kake gotove osebe, ker po- znam več takih slučajev.) Pereče go- spodarske, šolske, narodno-preporodne, nujr.e socijalne in druge občinske za- deve jim pa sploh niso prišle na um. Potuho so dobivali ti gerenti zlasti od naše vlade, ki se je precej pozno spomnila na sdsvete, katerim pa 5e do danes ni določila njihovega delo- kroga. Naravnost absurdno pa se sliši, da imajo velikanske občine kct Celje, Ptuj, Maribor itd. samo po 10, 6, po nekod kar samo po 3 može v občins- kem sosvetu, (edino Slovenska Bi- strica jih ima primerno Stevilo: 12) in še ta demokratična skrpucala skličejo gerenti komaj vsak mesec enkrat, na- zadnje pa Se drugače ukrenejo, kot je sklenil sosvet. Radi tega se ni čuditi, da ljudje toliko godrnjajo, češ, saj je ostalo vse pri starem. Če nič ne delamo, tudi ne moremo imeti uspehov in napredka. Zavedajino se, da bomo morali pola- " gati o svojem delu v tej kritični pre- hoani dobi račun in radi tega ne smemo več trpeti teh nezdravih razmer. Zadnji čas ježe, d:i postanemo v vsem dosledni demokrati, posebno pa v delu! Unija Jugosloyanskega učiteljstva. Slovensko učiteljstvo, ki je ostalo vkljub vsem oviram, vkljub vsemu pre- ganjanju zvesto svojini načelom in svojemu narodu, je ustvarilo v svoji organizaciji »Zavezi« 2e pred desetietji predpodobo naše današnje ljubljene Jugoslavije. Vrli misleci učiteljskega stanu so. že takrat zahtevali, da morajo izginiti u^ctne meje med Slovenci samimi in med njimi in Jugoslovani in so to z Zavezo deloma vsaj za organizacijo dosegli. Vzijrajno in smotreno je delovala Zaveza za združenje Jugoslovanov in Slovanov sploh. K njenim veličastnim občnim zborom so prihajali in oglašali so se k besedi zastopniki vseh važ- nejših avstrijskih slovanskih učiteliskih združenj: Mrvatje, Čehi in Poljaki, a prišli so tudi mili bratje iz Srbije že takrat, ko je pri nas še malo ljudi sanjalo o Jugoslavs in ko jih je še manj verovalo v njo . . . Zdaj pa, ko so se uresničile mla- dostne sanje osivelih pijonirjev pro- svete, je zopet v prvi vrsti učiteljstvo Zaveze na delu, da izpopolni, kar je pričelo. Te dni so se zbrali v Beogradu zastopniki Zaveze jugoslovanskega uči- teljstva v Ljubljani, Saveza hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu, Saveza učiteljskih društava Bosne in Herce- govine v Sarajevu in Saveza dalma- tinskih učiteljskih društava v Splitu z zastopniki srbskega Učiteljskega Udru- ženja, da polože temeJj združenju ali Uniji vsega jugoslovanskega učiteljstva. Učiteljstvo je s svojo vzorno orga- nizacijo doseglo lepe uspehe za svoj nekdaj tako prezirani in zatirani stan. Brezdvomno bo v mogočni skupni orga- nizaci/ tem izdatneje zastopalo svoje pravice. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da ga vodijo pri njegovem delu samo oziri na lastno korist. Predvsem ga na- vdušuje globoka ljubezen do našega trojedinega naroda in iskrena želja, da bi se naša lepa mlada država čimprej in čim tesneje ujedinila in ukrepila na znotraj, da bi se povzdignila na podlagi resnične kulture in rastla v blagostanju, v sreči in na ugledu . . . Zato srčno pozdravljamo rodo- Ijubno delo učiteljstva in mu želimo popolni uspeh! Začasna ustava kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Dalje. Člen 66. Narodno predstavništvo je sklep- čno, ako je pri seji navzoča najmanje četrtina celokupnega števila poslancev. Člen 67. Zakonskih predlogov in onih eno- letnih zakonov, ki stoje z budgetom v neposredni zvezi, izvzemši budget sam, ne more vzeti Narodno predstavništvo prej v pretres, dokler jih državni svet ne prouči in odda o njih Narodnemu predstavništvu svojega mnenja. Člen 68. Vsak zakonski predlog, računajoč tu tudi budget, se mora, predno ga vzame Narodno predstavništvo v pre- tres in o njem sklepa, odkazati poseb- nemu skupščinskemu odboru v pro- učevanje. Ta odbor je dolžan podati Narodnemu predstavništvu poroČilo. Člen 69. Noben zakonski predlog senemore pretresati v Narodnem predstavništvu, dokler ni predhodno prišel v pristojni odbor. Člen 70. 0 vsakem zakonskem predlogu se mora glasovati poprej dvakrat v istem Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Dalje.) Jezdim pod Kamianom. Ledena sapa brije od strmih njegovih reber, ki so še deloma pokrite s snegom. Oble- čem kožuh. Kamiano me spominja v svoji obli,ki na naš Gozdnik, ki sem ga gledal dnevoma skozi dolgo vrsto let. Zato sva se s Kamianom hitro pobratila. Sicer pa ima tudi lastnosti Gozdnikove. Kar hipoma se zakremži in si zakrije obcaz z gosto meglo. In tako se hudo- uri, dokler ne začara vse solnčne oko- lice in jo porine v de2 in vlažno meglo. Če je dobil Gozdnik kapo, smo zasto- kali študenti, ker smo spoznali njegov hudoben namen. Če je oblekel kapo skaloviti Kamiano, nas je zazeblo, ker smo vedeli, da bo po celi dolini raz- trosil ledeno boro in sneg... Sicersem gledal vanj zamaknjen v solnčnih dneh in govoril z njegovimi čermi, ki so se mi videle Gozdnikove. In tarn je naša lepa zemlja in najlepši spomini vseh dnij in ljubezenske sanje pod njegovim vznožjem pokopane. Pokopane na skriv- nem kraju, da vem zanje le sam; bom li še kedaj obiskal to sveto mesto, to mojo Meko, kl se ji približujem s sklon- jeno glavo, v srcu sladkobridkih čustev nebroj?.. Svojo Meko, v katero sto- pim čist, brez greha in madeža z njenim imenom v mislih in srcu. Kamiano, ti glasnik mladosti moje v teh žalostnih krajih! Prav pod samim Kamianom smo na vrhu in svet SL odpre. Nasproti leži v sneg zakopana Lenia, na levo od nje prelaz Čafa Šinapremtese. Pogledsepo- lagoma potaplja navzdol po lijaku prav do najglobokejšega dna tarn daleč doli. Tarn leži Šina premte. Po strmih stenah tega lijaka proti vzhodu daleč narazen raztresens hiše. Tu pa tarn katera v pristnem albanskemslogu. Bogseusmili. Žalostna pot začne navzdol. Hoja na hrib je neprijetna, hojo navzdol pa naj vrag vzame. Po kozji stezi, strmi, kakor najstrmejša streha, gremo. Mulec je slabe volje in bije s kopiti. Jezditi ni mogoče in muka je voditi konja za uzdo. Kolena bole. Dan pa tudi gre po- lagoma h koncu. Nestrpno vprašujem Srba, kako dolgo še. Njegovi odgovori so neprijetni. Tri, dve uri ... Vedno pogosteje postajamo in kolena se šibe in vendar je dno lijaka še precej dale<3. Res dobri dve uri smo hodili po oztri strmini, da smo prišli do prvih his. Tu stoji hrib — dasi mračno, raz- ločim takoj, da se je nekdaj preklal sam — z dvemi vrhovi, ki jih imenujemo Kastor in Poluks. Skozi mogočno raz- poko teče divja voda in polno velikan- skih skal je v njeni strugi. Preko bo- kanega mostiča pridemo nadrugo stran v Šina premto —: konec dolge poti. Ampak pravi Šina premte je tarn doli, kamor kaže prst srbskega vojaka in to bo še pol ure menda. Siknem klet- vico in gremo. Na samem dnu iijaka stoji albanska hiša in tarn so stanovanja za častnike, častniška obednica in ku- hinja. Po nerodnih stopnicah grem gor. Tesno mi je pri srcu. Koliko tujih ob- razov bom srečal, kolikokrat bom pre- klel na obrazih razpaseno egalnost in hlinjeno prijaznost po gubah obrazovih? Okoli ozke mize jih sedi šest in dve ženski. Prav ste imeli obe tarn v Bul- čaru; ena debela, druga stara. Torej na dnevni red preko njih! Čakali so z ve- čerjo. Med njimi najdem Slovenca Šli- barja, vojnega kurata, po poklicu me- niha iz Trsata. Nepopisno se ga razve- selim. Bila sva eel čas bivanja v Alba- niji iskrena prijatelja in locüa sva se šele, ko je prišel prevrat. Drugi so bili vsi vncti Antantovci in toliko odkritih besed proti Avstriji nisem nikdar prej govoril in slišal, kakor tu doma. Moštvo kolone sami Jugoslovani. Hitro sem se privadil in nič več nisem vzdihoval. Tiste dni je začela velika nemška ofenziva v Franciji. Kako smo trepetali za Francoze. Poročila, ki smo jih dobili iz domovine, so bila najmanj 16 dnij stara. Telefonske depeSe pa iz Elbasana so vznemirjale. Na pošto smo čakali, mi zavrženi od sveta, oii zjutraj naprej včasi eel dan, dokler ni prišel vojak, ki smo ga pošiljali vsak drugi dan v Gramši. Potem pa se je zaril vsak v svoj kot in čital. Gospodar hiši, v kateri smo sta- novali, je bil večkraten morilec. Ubil je svojega očeta» in dva brata. Orijen- talsko potuhnjen je priberačil vsak dan v našo sobo, da je dobil cigarete. Otrok je bi!o okoli hiše mnogo. Vzel sem jih nekega dne v delo in jih učil prekli- njati po slovensko. Glave so imeli bistre. Ko' je prišel kurat Šlibar, so ga sprejeli vsi s kletvijo. Kako se je začudil, na- smejal in jih blagohotno pokaral. Naša soba je bila nad hlevi. Pod nami so stanovali trije osli in veČ koz. Ločeni smo bili drug od drugega le z deskami, ki so bile položene preko tra- movja. Špranje tolikšne, da sem včasi dolgo opazoval, kako 2ro osli in pre- žvekujejo v taktu koze. Smradu vseh vrst smo bili seveda deležni, če smo legli v postelj, ali sedli k obedu, večerji. Zidovje je bilo zloženo iz surovega ka- menja in na marsikaterem mestu bi lahko porinil pest skoz zid iz sobe v beli dan. Stropa naša soba ni imela, ponoči sem lahko prešteval zvezde na jasnem nebu. Da nisem zaspal, so skr- bele podgane, ki so smukale v temi sem in tja, se lovile in bojevale. Vreme je bilo prve dni lepo in stan mi je de- lal zabavo. (Dalje prih.) •~ *< O v a {'¦ n ft *< Stran 9. Celje. (Zborovanje mesarske za- druge za celjski in konjiški politični okraj.) Redni občni zbor se je vršil v nedeljo 29. junija v hotelu pri »Pošti« ob navzočnosti 16 članov. Zborovanje vodi načelnik Franc Rebeuschek, ki pozdravi navzočega naČelnika Zveze g. Zupanca. Zadruga šteje 61 članov; v poslovnem letu sta se vršila 2 občna zbora in 1 odborova seja, rešilo se je 73 spisov; 6 članov je na novo vsto- piio, 2 sta obrt odložila, 1 član je umrl. Vajencev je 9 vstopilo, 6 jih je biio oproščenih. Dohodicov je bilo 129S K in izdatkov 1169 K, zadružno premoženje znaša: vloženih 189 K, voj- nih posojil 4987 K in v blagajni 128 K. Izvoljeni so bili kot načelnik Franc Rebeuschek, narnestnik Franc Selak, kot odborniki Zupan Ivan, Henrik Ratej (Vojnik), Ivan Tadina (Laško), Svetel Ivan, Tratnik Albin (Trbovlje), Fridrih Ivan. Zadruga je sklenila soglasno pri- stop k Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug in delegatom sta izvoljena Re- beuschek Franc in Tadina Ivan. Skle- nili so se zadružni obvezni prispevki za 1919 po 12 krön za člana. Zadruga je pristopila ustanovljeni Obrtni tis- kovni zadrugi kot članica. Sklenil se je protest proti nameravanemu zakonu c osemurnem delavnem času za malo obrt. Izvolila se je deputacija, ki bo nastopila pri oblasti proti neupravičenim obrtnim šušmarjem; nadalje se je skle- nila vloga, da se odpravi pri mestni ledni skladnici shramba piva za gostil- ničarje ozir. zalagatelje piva in da se nastavi stalna straža v mestni klavnici, ker se je tamkaj dogodila mesna tat- vina. Občnemu zboru je sledil prija- teljski sestanek. , Iz cinkarne nam piše več de- lavcev: Eden največjih hujskačev proti Slovencem in proti naši državi je paz- nik H.... Če bi hoteli vse povedati, kako se je ta možakar izražal glede Jugoslavije ob prevratu in še pozneje, r.e vern, kakšne misli bi käj dobili o njem v Ljubljani. Sedaj pa se je začel dobrikati vodji podjetja in črni nas stare delavce pri njem, češ da nočemo delati, da smo mi krivi, da ni cinka in govori okoli, da se nas mora odpu- stiti. On je bil glavni hujskač proti zavednim Slovencem Jurmanu, Vrečku in Čehu inž. Hummelu, sedaj pa bi rad še nas delavce spravil ven. Čudno je res, da imajo pri nas največjo besedo najbolj zagrizeni nemškutarji, ki se slučajno skrivajo pod socijalnodemo- kratsko suknjo. Pa bodi mu povedano: nekaj časa Vam je terorizem rodil sadove, vedno pa to ne bo — in tudi Vaša drevesa niso zrasla v nebo. Glavno tobačno zalogo v Celju je dobil invalid- g. AI. Finžgar in jo je 1. t. m. prevzel. Za srbsko siročad so zbrali na- stavljenci mestnega magistrata v Celju, g. Virant ter gospociične Križaj, Furlan, Forbah in Gerne Mira po 5 K, skupaj 25 K, namesto venca gospe Logarjevi. Znesek je izročen našemu uredništvu. Iz Celja nam pišejo: Nujno želeti bi bilo, da bi se čez počitnice na vseh mestnih šolah napravili slovenski na- pisi. — Tudi mestni urad bi naj končno dobil napis. DNEVNE NOVICE. Petrolej. Od sedaj naprej se bode delil petrolej brez nakaznic. Vsaka stranka ga lahko dobi pri poljubnem trgovcu. Cene, po katerih se sine pro- dajati, smo že objavili. Trgovci, ki se ne bi držali predpisanih cen, se bodo po § 10 min. odredbe z dne 7. marca 1919. A Stev. 2684 uradni list Stev.81 strogo kaznovali.Trgovcemengrosistom bode prodajala direktno : „Zveza slov. trgovcev v Celju." Izborni demagogi so gospodje so- cijalisti. Njihov politični tednik »Ljud- ski glas« piše v. Št. 13. v članku »A- grarna reforma in še kaj« med drugim, da so na anketi o agrarni reformi v Beogradu sklenili, da se „onemu ne sme nič vzeti, ki ima 400 ha gozda. 400 ha, t. j. prilično 800 johov, dragi bralci ! Pri nas, to vedo vsi, so ve- činoma gozdi, ki prihajajo v poštev pri agrarni reformi. Vsak sme imeti 8«0 johov gozda. Vzemimo primer : Gros A. ali baron B., ali recimo g. Le- narčič, ima 50.000 johov gozdov. On ima ženo in 4 otroke; družina š:eje torej 6 članov. Na vsakega od teh v zemljiški knjigi prepiše po 800 johov, in ker je 6 X 8000 johov 4800 johov, je mož iz vode." Vzemimo, da je vse drugo čista resnica in nič demagoških laži zraven (bog ne daj !), je vsekakor interesantno, kako zna socijalistični žurnalist iz 800 namah napraviti 8000 johov, tako da obdrži grof A. ali baron B. ali g. Lenarčič skoro vseh svojih 50.000 johov, ker to gre sluČajno tako v račun gospodu socijalno demokrat- skemu demagogu. Kaj res misli slavni žurnalist „Ljudskega glasa", da naši „kmetje, bajtarji in dninarji", katerih ima vedno polna usta, ne znajo ra- čunati ? Vprašanje slovenskega vse- učilišča v Ljubljani je prisMo zadnji čas v odločilen štadij. V najkrajšem času bo tozadevni predlog predložen min. svetu in Nar. predstavništvu. Proti podpredsednlku deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjavu so pričeli pusto gonjo hrvatski in slovenski klerikalci z dr. Korošcem na čelu. Očitajo mu, da dela v vladi strankar- ško politiko. Očitanje je popolnoma neutemeljeno. Za resnega moža smo doslej sma- trali Abditusa-Prepeluha, bivšega soci- jalističnega poverjenika. Obtodozdajno sodbo pa nas je pripravil njegov članek v ,Naprejul: »Licitacija z narodnim ra- dikalizmom«, kjer pravi med drugim: »Vse to naročeno in nenaročeno denun- cijantstvo krije zgolj delitev plena, ki si gaburžoazijaprisvaja«. Če član stran- ke, ki dela, kjer ima moč, z nečuvenim terorizmom in denuncijantstvorn (Jese- nice, Trbovlje, cinkarna v Celju), očita drugim, ki zahtevajo samo, da se od- siove iz službe naše države ljudie, ki še danes sovražno nastopajo proti naši državi (n. pr. mariborski nemški železničarjil), ga ne moremo več pri- števati med ljudi, ki položaj rGsno in trezno presojajo, ampak vidimo v njem zgolj strankarskega fanatika, ki se mu gre samo za število članov njegove stranke. Razptsani ste službi okrožnih zdravnikov pri Sv. Marjeti niže Ptuja in v Sv. Lenartu v Slov. Gor. Prošnje do 15. jul. (Gl. Uradni List št. 112 dne 27. jun. 1919), Ravnateljstvojuž. žel.V Ljubljani. se ustanovi v smislu sklepa upravnega sveta južne železnice z dne 26. jun. Za pošiljanje denarja vojnim ujet- nik:m v Italiji je »Slovenski Rdeči Križ« v Ljubljani dobil zanesljivo pot in sprejema vse tozadevne pošiljatve. Opozarja pa, da je kurz 20 do 30 lir za 100 K. Naslov vojnega ujetnikamora biti natančen in razločen. Pošilja se naj na naslov: »Slovenski Rdeči Križ«, Ljub- ljana, Poljanska cesta 4, II. nadstropje, vrata 39. Kongres jugoslovanskih književ- nikov se vrši mesca septembra, najbrž v Zagrebu. V ruskem ujetništvu v Omsku se nahajata med drugimi: Miha Pogo- relec iz Vrhloge pri Slov. Bistrici in Anton Milharčič od Ptuja. '¦ \ Pisma je treba od l.tm. naprej frankirati s 30 v, dopisnice s 15 v. Vidov-dan v Slovenijl. Poverje- ništvo deželne vlade v Ljubljani za soc. skrbstvo je izdalo oklic, naj se v praznovanje Vidovega dne priredi sporazumno v vseh mestih, trgih in občinah Slovenije dne 6. jul. 1919 cvetlični dan v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov. „Državna posredovalni- ca za deSo" je otvorila 10. tm. svojo »Podružnico za Ptuj in okolico«, koje delokrog se razteza na okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer ter na za- sedeni del slovenskega Prekmurja. Ker se v bližini Ptuja nahaja veliko begun- sko taborišče Stmišče, je začasni sedež imenovane podružnice v Strnišču pri Ptuju. Ker je ta potrebna inštitucija brezdvomno velikega socijalno-politič- nega pomena in enako važna za de- lavce, kakor tudi za delodajalce, upa- mo, da se bode te nove podružnice ljudstvo v največji meri posluževalo. Posredovalnica posreduie brezplačno in takoj: delavce vsake vrste, obrtnike, vajence, pisarniško osobje itd. Iz jugoslon. dem. strata Zboi* zaupnikov JDS se vr- ši v nedeljo 6. julija ob 9. uri dop. v Ljubljani v Narodnem Domu po spo- redu, objavljenem v štev. 64. »Ncve Dobe«. Pred zborom zaupnikov je v soboto 5. jul. ob 16. uri (4. uri pop.) v Nar. Domu za že isti dan v Ljub- Ijano dospele zaupnike zaupno po- svetovanje 1) o strankini organizaciji, 2) o strankinem gospodarskem in kulturnem delu. DOPiSL Vransko. »Ciril-Metodova podruž- nica« priredi na predvečer sv. Cirila in Metoda kresno veselico na Gorici s sodelovanjem pevskega društva »Vran- ska Vila«. Za jed in pijačo bo skrbljeno. »Cirll-Metodova podružnica na Vranskem« ima svoj občni zbor v nedeljo, 6. julija ob 4. uri popoldne pri Pihlbirtu v Kapli. S tern je omogočeno, ndeležiti se občnega zbora tudi zu- nanjim članom z Gomilskega, Sv. Jurja in Prekope. Pričakujemo obilne ude- ležbe. Čitalnica za Rogaško Slatino in okolico vabi še enkrat na veliki pevski koncert vse rodoljube od blizu in daleč. Koncert se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 6. julija ob 18. uri (6. uri pop.) v veliki koncertni dvorani državnega zdravilišča. Poje polnoštevilni mešani in moški zbor (krog 70 pevcev) »Celj- skega pevskega društva«. Nastopi tudi klavirni virtuoz g. Ciril Ličar. Vabimo posebno še naše kmečko ljudstvo od blizu in daleč, da bo slišalo na svoja ušesa lepoto milodoneče slovenske pesmi. V nedeljo 6. julija vse v Ro- gaško Slatino! Šmarsko-rogaško učiteljsko dru- štvo zboruje 6. julija tl. ob 14. uri v Rogaški Slatini (in no v Šmarju, kakor je objavljeno v »Učit. Tovarišu« !) po istern vsporedu. „Čitainica" v Rogatcu priredi v petek 4. julija t. 1. na predvečer godu Sv. Cirila in Metoda veliki kresni večer na Dcnački gori. Odhod iz Rogatca ob W uri popoldne. Zbirališče pri go- stilni g. Mikuša pod Donačko goro, odkoder ob pol 18. (V2 6) skupno od- korakamo na vrh. Vsak naj po mož- nosti prinese seboj omelo, dabolahko preprečil nabiranje pajčevinevželodcu; prazne steklenice si bo lahko vsakdo napolnil z dobro kapljico pri g. Mi- ku5-u. Jugoslovani! pohitimo vsi ta dan na prekrasen naš Triglav in za- žgimo prvi svobodni kres, da ga bo videla cela domovina. — Prid' vrh planin, nižave sin ! Opozorimo na izlet posebno one, ki §e niso imeli prilike občudovati krasnega razgleda raz Ro- gaške gore in krasote, ki se nudi ob solnčnem vzhodu. — Za židano voljo bo poskrbel med drugim »salonski or- kester«. —• V nedeljo dne 13. julija t. 1. pa priredi »Čitalnica« vrtno ve- selico z gledališko predstavo. RAZNE VEST!. Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto. Anton Završnik, klepar, roj. 1893 v Pasjem pri Velenju, je 30. jun. in 1. tm. stal pred ljubljansko poroto, obtožen roparskega umora prekupče- valca Jos. Omejca na Jesenicah, iz- vršenega 10. febr. t. 1. Pri obravnavi je bilo zaslišanih 41 prič. Porotniki so 10 proti 2 glasovom potrdili vprašanje krivde, nakar je bil obsojen v srnrt na vešalih. Zadnja poročila Pogajanja med Čehi in Poljaki zaradi tešinskega ozemlja. LDU. Moravska Ostrava, l.juL Iz Varšave poročajo, da se vrSe prihodnji teden v Krakovu med poljskimi in če- škimi delegati pogajarja glede tešin- skega ozemlja. Poljska delegacija v Parizu odstopila. LDU. Moravska Ostrava, 1. jul. Iz Pariza poročajo, da je poljska dele- gacija podala demisijo vsled protestov proti njenemu postopanju. Stavka v Varšavi. LDU. Moravska Ostrava, 1. jul. V VarŠavi traja že nekaj dni stavka 15.000 delavcev raznih tovarn zaradi zvišanja mezde. Pogajanja s Holandsko zaradi izro- Čitve nemškega cesarja. LDU. Haag, 1. jul. Iz Londona poročajo: Lord Hartwood je naznanil v spodnji zbornici, da so se otvorila po- gaianja s Holandsko vlado zaradi izro- čitve nemškega cesarja Viljema. Madžarske čete na Slovaškem se umikajo. LDU. Budimpešta, 1. jul. Umi- kanje madžarskih čet na Slovaškem se je pričelo včeraj ob 5. uri zjutraj. Bela Kun se pritožuje. LDU. Poverjenik madžarske vlade za zunanje zadeve Bela Kun je poslal francoskemu min. predsedniku Clemen- ceau-ju brzojavko, v kateri poroča, da so Rumuni 1. julija, ko so se madžar- ske čete pričele umikati, prekoračili Tiso, ter zahteva od entente takojšnjo ustavitev rumunskih napadov. Sokolstvo SHS v Beogradu. LDU. Beograd, 1. jul. Na po- vratku z izleta v Novem Sadu so Sokoli in Sokolice dospeli včeraj v Beograd. Z vojaškimi godbami na čelu, sprem- ljani od nebrojne množice občinstva, so korakali skozi mesto. Popoldne ob 4. uri so se vršile ob zvokih vojaške godbe na vežbališču velike vaje. Poziv na ruske Častnike v naši kraljevini. LDU. Beograd, 1. julija. Ruski vojni ataše je pozval vse ruske častnike v naši kraljevini, da se javijo pristojnim oblastem. Dogovor Amerike in AngHje s Francijo. Zagreb, I, jul. »Hrvat« poroča, da je Wilson pred odhodom iz Pariza podpisal dogovor s Francijo, s katerim se Unija zavezuje, poslati Franciji po- moč v slučaju nove vojne nevarnosti. Enak dogovor je podpisal tudi Lloyd George v imenu Anglije. Proslava miru v Parizu. LDU. Pariz, 1. jul. V pondeljek zvečer se je vršila v mestni 'hiši pro- slava miru, kateri so prisostvovali vsi mirovni deiegati zavezniških in prija- teljskih" držav. Madžai ski boljševiški vodje na Uegu. LDU. Du naj, 1. jul. Boljševiški komisar Kunti je na begu iz Ogrske tu. Tudi rodbina Bela Kuna je, oprem- ljeria bogato z denarnimi sredstvi, pri- pravljena na beg. KINO GÄBEÜJE. Petek 4., sobota 5. in nedelja 6. julija: Ustap Gladiatorjev <1V. sci»ij3 „Quo wadifi") Drama v 6 ogromnih dejanUb. Za mladino dovoljeno! Straus »NOVA D O B A* Štev. 69 T fSK CV^^TT Y^af^itiV w regisirovana kre- 17 ^WT TTT »PreJema hranUne vloge In ¦ t#m Jlfe ¦ 1^1 ¦ 1 II ||W| dilna in siavbena V ^JEl&tfJi^J Jinobrestufe po/«»|| •! \ ff JL#X4t ft*9 A 1^1 JL JL^ VI Jl zadruga z om. zav. Prešerilova Mca ft.*5. tri in pol od sto I*» (2 |o| Karol Vanič« Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Lisfnlca uredraiStva. Žetalez Na eno vprašanje — glede shoda —mi nijste odgovorili. Pričakujem! Pozdrav! — Storje: Zakaj ne podpišete imena? Saj ga ne izdamo! Vedeti pa mo- ramo, s kom imamo opraviti! Trditcv glede oddaje v dopisu navedene službe v Celju pa ni resnična, ker služba do danes še ni od- dana. ampak sc pretresajo došle prošnje. — „Več Slovencev": Za Vas velja glede podpisa isto ko zgoraj! iz boljše hiše za trgoviiro s papirjem se takoj sprejme. VpraŠa se v upravi. Radi selitve se proda pohištvo, poso- da in drugo po primerni ceni. Poizve se: Prešernova ul. 22, II. nadstr. 936 1 Dvoje dobro ohranjenih koles je na prodaj pti Oberžan Breg 14, pritličje. 2 meblovani sobi z električno razsvet- Ijavo z uporabo kuhinje se oddata s 1. veli- kim srpanom 1919, kje, pove upravništvo Nove Dobe. 940 1 Oddajo se meblovanc sobe Benjamin Ipavčeva ul. 20. 943 1 Prodajo se etara okna z okvirji vred. Benjamin lpavčeva ul. 20. 943 1 Proda SB majiino posestno 15minut oddaljeno odCelja, obstoji iz eno- nadstropne zidane hiše z večimi sobami, približno 1 oral zemlje s sadnim vrtom, na katerem se okrog 15 hi jabolčnika pridela, svjnjski hlev in kozolec spadata zraven. — Naslov se izve v upravništvu. 945 2—1 Sprejmem takoj trgovsko sotrudnico ki je zmožna samostojno voditi po- družno mešano trgowmo. And. Blsbacher, Laško. 946 2—1 Sprejmem čBiiljapshega pomočnilta in učenca s hrano in stanovanjem. Ignac Škrubej, Trnovlje St. 82. 939 3—1 Pravo an mi 20 čevlje iz res dobrih, pravih s terpentinom zgotovljenih surovin. Prispela je večja količina in to vrsta št. 0 (teža 45 gr.) 1 groos 220 K » »I. » 60 » 1 » 320 K » » II. » 80 » 1 » 410 K Pravo marsoljsbo pralno mill) 10—15 meterskih stoiov v kosih po 1 kg se pod ugodnimi pogoji takoj odda. B. Junker, agenturna komisija Zagreb 37, Petrinjska ulica 3. III. 925 4-1 Mesarski vez še skoraj nov se poceni proda. Vpraša se pi i Josipu Gracneiju, Go- sposka ulica 6. 934 2—2 Solidna natakarica želi službo spreme- niti do 1. avgusta v Celju in tudi v okolici Celja. Imam letna spričevala. Ponudbe na upravo lista. 929 2—2 Posestvo do 50 oralov z dobro ohranjenimi poslopji, na ravni legi na Štajerskem se kupi ali pa /.arnenja s posestvom na Gorenjskem. Cenj. ponudbe pod »Posestvo« na I. jugoslovan- ski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 938 1 Tudi najhujše boli v bokih v sklepih in križu, trganje v udili, bolečine v ledjih in zbadanje v prsih od- pravlja Fellerjevžezdavnaj preizkušeni Elsa-F8ifiid 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 24 K. Ob gorečici ali želodčnih krčih, nape- njanju, pri hemoroidih itd. jeniljimo rellerjeve od- vajajoče tabarbarne Eisii-pruSriB. 6 škatljic 12 K. - Edino prave pri lekarnarju Ev- genu V. Feller, Stubica, Elzatrg 356,Hrv.Zagorje. Zavoj in poštnina se pri- računa posebej, ali naj- ceneje, kolikor več se torej obenein naroči, tem- več se prihrani. IV Neznanjam cenj. občinstvu v mestu in okolici, da zopet sprejemam ovratnike, manšete itd. v čiščenje in likanje. csranc 3Cradil Q) Prva ceijska llkalnica in čtstilnica Celje, Gosposka ulica St. 13. 942 2-1 lif tifffil Via?! Muftftftffki pri % Mffl ob jiižni ždotci izvršuje od Ljulija tega leta naprej tudi zob&zdpavKiiško pr^akso. 9412-1 katere si Vi sami naložite, nastanejo, ako si pri kupovanju neoprezno izberete iz- yor. -- Gubite denar in še povrh tega imate neprijetnosti. Poizkusite, enkrat z ilusttovanim cenikom tvrdke H. Suttner (lastnik Henri IWaire) Ljubljana fit. 988p kateri Vam svetuje glede res dobrih ur, špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Svici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo ter vseh osta- lih zlatih in srebrnih predmetov. — Pa tudi druge potrebščine n. pr. Škarje, nože, britve, doze za cigarete in smotke, dija- mante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastnikH. Maire) Ljlloliaoa Jlev. 98-3. občinskega tajnika v Št. Lovrencu p. P. Plača po dogovoru. Invalidi in obrtniki imajo prednost. Pojasnila daje i>upan: Josip Gaj- šek Št. Lovrenc, p. Store pri Celju. 922 3—2 TrgoiFshi soMnik prva moč in ucesfec se sprejmeta takoj pri tvrdki Anton Kolenc-a nasl. A. Ermenc. v Celju. 924 3—2 IIAHmiflv I1IR1A najboljše vrste se llPrliiil!«lllIllldobi "Pri DaI" UulliEUl V IISU ma«KCU« Ivan V WH sib mi fit!» Matkovič v Celju, 807 10-9 Glavni trg Stev.8. Na prcdaj je [?n$estvo na Lomu, obč. Topolšica ;i Šoštanju, obsegajoüe 6 ha njiv, 6V2 ha tra\ nikov, 2'/2 na pašnikov, 48 ha gozdoy, hiSo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dorn). 847 - 6 TWIti&i podgane, sLe- ITUBA9 nice in Sčurki ter ves inrčes mora poginiti, če se vporabijajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 6 K, posebno raočna tin- ktura za sienice 6K, uničavalec moljev 3 K, prašek proti mrčesom 5 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za ušl pri fA- vini 3 K, prašek za ušS v obleki in perila 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- ienjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker» 85 —52 Zagreb 37,