St. 164 PoStaiu Mm v eefovici (Coats nrrtDit cob la puta)
V Trstu, v sredo 12. julija 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVfiE
izhaja, IrvztmS Asiškegs it. 20. \/ pisma $€ ce spri Ste fan Godi/ (naia za mesec t^ Za faozcmstv* me> ^
dan zjutraj. Uredništvo: uUca sv: Fcaočifta naj te poil!)a]o ureduiSh*. Nefrmkirana vračajo. Izdajate?! ta odgovoril EdinosL TUlr «*-*
«5	______
Te	t t ti B L 2 A
Llccfls** tal i^S^otlaviJt
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. - Oglasi se računajo » Urnosti ene kolone (72 mm.) - Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent' cam tnice, ia zahvale, poslanice In vabila po L 1« —, oglasi denarnih zavodov mm po L X Mali oglasi po 30 sL beseda, majnanj pa L 2 - Oglasi ■aročnina In reklamacije se pošiljajo Izklužno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.J Frančiška Asiikega itev. 10.1 nadstropje. - Jeiefcn uredništva in uprave ll-tf/
Občni zbor Polituru arnnvo „Edinost"
na Opčlnah
Ob mnogoštevilni udeležbi članov se je vršilo včeraj na Opčinah nadaljevanje občnega zbora Pol. društva «Edinost».
G. Iveša je javil, da so istrski člani Pol. društva «Edinost» na sestanku v Her-peljah od 10. t. m. soglasno sklenili zaupnico dru Wilfanu s prošnjo, da ostane še nadalje narcdu na čelu, kakor tudi da so z veliko večino sklenili, da ostane Istra še nadalje v sedanjem političnem društvu. Zborovalci so priredili dru Wilfanu nad vse prisrčno ovacijo.
Na to se je prečitala nastopna resolucija tržaškega odseka Pol. društva «Edinost»: Izredni občni zbor Političnega društva cEdinostb>, ki se je vršil na Opčinah 11. 7. 1922., je glede preosnove naše politične organizacije v Julijski Krajini v imenu svo jih, istrskih in tržaških članov sklenil naslednje:
1. Razdelitev naše politične organizacije v posebne in samostojne pokrajinske organizacije je nepotrebna, nevarna in škodljiva; nepotrebna, ker se delo, ki naj bi se poverilo pokrajinskim organi-
zacijam. lahko opravlja tudi v okviru' g. dr. Bitežnik..
pritrjuje ustanovitvi Narodnega sveta za vso Julijsko Krajino. Kolikor bo nova organizacija vršila svojo nalogo v tisti smeri, ki odgovarja smeri Političnega društva «Edinosti», s© bo njegovo delovanje glede označenega ozemlja omejevalo na podpiranje nove organizacije v sporazumu z njo.
Zato se članom priporoča, da pristopijo k novi goriški organizaciji, in odboru naroča, da stopi takoj v stik z novo goriško organizacijo, posebno radi skorajšnje ustanovitve Narodne sveta.
4. Ker ni dvoma o potrebi, da se za naše ljudstvo v Italiji ohrani edinstvena organizacija in ker ni tej potrebi nikakor zadosteno z nameravanim Narodnim svetom, obdrži Politično društvo « Edinost« v Trstu v ostalem svoj prvotni delokrog.
Razvnela se je živahna debata, na kar je bila resolucija odobrena z vsemi glasovi tržaških in istrskih članov. Tej resoluciji je odločno prigovarjal edino le zastopnik snujočega se političnega društva v Gorici,
edinstvene organizacije, v obliki avtonomnih odsekov; nevarna, ker se na-sprotstva, ki so pri političnem delovanju neizogibna, težje izravnajo in prej poostrijo v ožji. kakor pa v širši organizaciji; škodljiva, ker nam vzame tisto moč, katero nam nudi edinstvena organizacija, obsegajoča vse naše ljudstvo v Italiji, in katere ne more nadomestiti predlagani Narodni svet, ki bi bil sestavljen le iz zastopnikov čisto samostojnih političnih organizacij, niti mogel imeti potrebne nezavisnosti in lastne avtoritete in moči.
2.	Ni prav, da se tudi za drugo politično organizacijo rabi ime «Edinost». To bi moralo ostati pridržano tistemu društvu, ki mu je pridobilo toliko veljave, tembolj, ker radi enakosti imena lahko nastanejo nesporazumljenja.
3.	S temi pridržki se jemlje ustanovitev posebne samostojne politične organizacije za Goriško in priklopi jene de Iz Kranjskega in Koroškega na znanje in se
Po obširni razpravi o nem političnem društvu
novoustanovlje-za Goriško in dosedanjem političnem društvu «Edinost», ki bo raztezalo svoje delovanje na tržaško in istrsko ozemlje, se je izvolil novi odbor. Ob burnih, prisrčnih in kake četrt ure trajajočih ovacijah in manifestacijah zaupanja in simpatij je bil — vzkljub vsemu njegovemu nasprotovanju —izvoljen zopet enodušno in navdušeno naš dosedanji voditelj dr. Jcsip Wilfan, ki se je soglasni in na ganljiv način izraženi volji zboro-valcev slednjič udal in zopet sprejel to važno mesto. — Po besedah prisrčne zahvale dra Wilfana za toliko ljubav se je vršila volitev ostalega odbora. Izvoljenih je bilo zopet soglasno devetero Tržačanov in istotoliko Istranov in zopet ob soglasnem navdušenju. Zlasti je tudi zopetna izvolitev dra E. Slavika izzvala vsesplošno in oduševljeno odobravanje. In tako se je moral udati tudi on! Podrobnejše poročilo bo sledilo.
izjava posl. Rajerja na sobotni seji finančnega odbora. V imenu SKS je posl. Rajer takoj začetkom sobotne seje podal načelno izjavo, da bo samostojna kmetska stranka glasovala proti posojilnemu zakonu, če vlada ne da zadostnih garancij, da se zgradite progi Kočevje - Severin - Jadransko morje, oz. proga Sevnica - St. Janž, da bi bila na ta način z morjem zvezana Maribor in Ljubljana. Obenem je posl. Rajer izjavil, da SKS v nasprotnem slučaju, če vlada ne ugodi tem zahtevam, izstopi iz vlade.
Ta izjava je v političnih krogih vzbudila veliko pozornost, mestoma pa tudi nezadovoljstvo. V radikalnem klubu vlada proti samostojnim splošno nerazpoloženje. Radi-kalci zastopajo stališče, da je treba preskrbeti tudi Srbiji železniško omrežje in dostop do morja, dočim so severne pokrajine bogato preprežene z železnicami.
V demokratskem klubu je izjava posl. Rajerja povzročila daljše razmotrivanje. Demokratski klub pa ima tendenco, diferenco med samostojnimi in radikalci izravnati ter delati na to, da se doseže zadevni sporazum. V slučaju, da ne pride do tega, je pričakovati močne vladne krize. Radikalci, posebno gotov del, naglašajo, da je bolje, če' pride do krize, kakor pa, da bi se ugodilo zahtevam samostojnih kmetov.
Italija
Predsednik argentinske republike v Rimu.
BIM, Danes zjutraj ob 8 je prišel v Rim predsednik argentinske republike g. De Al-vear. Pri sprejemu na postaji so bili kralj, mi
širno poročilo. Z ozirom na sedanji zunanje - politični podožaj, osobito ker se minister Schanzer še ni bil povrnil v Rim, izostane ta odgovor.
BELGRAD, 11. Tekom teh dni so trajale
FrancUa
Francoska «rnmena knjiga».
PARIZ, 11. Francosko ministrstvo za zunanje stvari je objavilo «rume no knjigo« o francoski po-litiki glede Balkana v treh letih pred svetovno vojno. Knjiga dokazuje, da je Francija s svojo miroljubno politiko skušala izravnati spore med balkanskimi državama in da je pri tem postopala v sporazumu z Anglijo in Rusijo. Med tem ko so se nemške" vojne spletke na Balkanu množile so šla prizadevanja Francije za tem, da se ohrani v Evropi mir. V knjigi se omenja imenovanje generala Landersa za poveljnika armadnega zbora v Carigradu in nenavadno zbiranje avstro-ogr-skih čet v Bosni, ki so se opžale že 27. maia 1914. Francija je v tem Času svetovala Turčiji bolj popustljivo politiko napram sosednim državam.
Francoski politični krogi o Schanzerjevem obisku ▼ Parizu
PARIZ, 11. V krogih francoskega mini strstva za zunanje zadeve se izjavlja, da je Schanzer Francozom zedo ugodil, ker je prišel v Pariz obvestiti francosko vlado pogovorih, ki so se vršili v Londonu. Na sestanku med Poincarčjem in Schanzeit-jem pa so bila glavna vprašanja, kakor vzhodno vprašanje le dotaknjena, ker ni bilo zraven tretjega prizadetega, namreč Lloyda Georgea. Kljub temu pa je bil ta sestanek zelo koristen. Sedaj ko Anglija več ne nastopa na stališču, da morajo Grki in Turki sprejeti določbe, ki jih vsebuje predlog o premirju, se upravičeno upa, da bosta oba nasprotnika v kratkem povabljena k pogajanjem na kako vojno ladjo v Mramornem morju. Čim se to zgodi, se sovražnosti ustavijo in nato se bodo lahko začela pravilna pogajanja za sklenitev miru. Ministrski predsednik Poincare je
naj se ohrani pariški program nedotaknjen m obenem naj se Turkom onemogoči taktika zavlačevanja.
Zve«a med Dublinom in Beliastom prekinjena
DUBLIN, 11. Včeraj je bila prekinjena vsaka zveza med Dublinom in Belfastom.
Nasproti veliki zvezi narodov na vzhodu pod rusko - turškim vodstvom
LONDON, 11. Nekateri listi imajo vesti iz Carigrada, ki se bavijo z močnim gibanjem Moslimov v Afganistanu, Azerbajanu in Perziji, ki gre za tesno zvezo s Turki in Rusi. Odlične osebe so ob različnih prilikah imele govore sestavljene v tem smislu. Vse gibanje je pred vsem naperjeno proti Angležem in angleški listi se navidez norčujejo iz njega, vendar pa ne utegnejo skriti popolnoma svoje skrbi nad naraščajočim vplivom rusko - kemalistične politike.
Washingtonske pogodbe končno po ti jene
LONDON, 11. Doljna zbornica je odobrila v tretjem čitanju zakon o ratifikaciji pogodb, ki so bile sklenjene na washingtonski konferenci.
« C.OI f A 11 J^l C^CUIU A1CL ^VO Vd^l J U l/lil	*"» j . . v	.	.	f.»	f •	.
nistrski predsednik Facta, predsednik senata ■ mališe konference med ministrskim pred- iziav:t mini-t™ Seban^rm Aa io Tittoni« predsednik zbornice De Nicola, argen- sednikom Nikolom Pašićem na eni strani | Jfi!^ I^^^f^f^^s^	V,T
1!__1 *___1__!l. ____F— J___(J. -1. .11—II- I__' iA, ...... » ** — - -	-	J_ M:__JC2i
tinski poslanik in mnogo drugih civilnih in vo-! ter zunanjim ministrom dr. Ninčičem in jaških dostojanstvenikov. Ko je vlak prispel ministrom dr. Krsteljem na drugi strani, na postajo, je šel kralj naproti predsedniku Razgovori so bili o nevtralni coni okoli De Alvearu m mu krepko stisml roko Nato|mesta Zadra . rešk vprašanju. Zuna_ sta si skupno ogledala častno četo. Ko stal.. • . , , »t. ... .	. . .
kralj in predsednik prišla iz kr. čakalnice, je f ^ minister dr Nmcić je predložil mimstr-pristopi! rimski župan Cremonese ne želel skemru predsedniku vse tehtne razloge
predniku s primernim govorom dobrodošlico. Nato sta se kralj in predsednik odpeljala v kralejvi kočiji v dvor. Predsednik je sedel v kočiji na kraljevi desni strani. Kočija je prispela v dvor ob 8Med potjo je velika množica oba vladarja viharno pozdravljala. Ob 9. uri je predsednik zapustil dvor in se odpeljal v avtomobilu na argentinsko poslaništvo pri sv. stolici.
RIM, 11. Ko je predsednik De Alvear zapustil dvor, se je podal v argentinsko poslaništvo pri sv. stolici. Tam so ga čakali 4 avtomobili, na vsakem sta bili dve zasta vi, ena argentinska, druga papeška. Pred sednik De Alvear se je peljal v drugem avtomobilu. Na vatikansko dvorišče je sprevod prispel ob 9.15. V Vatikanu je imel predsednik s sv. očetom zaseben pogovor, ki je trajal en četrt ure. Nato je pred sednik De Alvear obiskal državnega taj nika Gasparrija. Po pogovoru, ki je traja 20 minut, je kardinal Gasparri predstavi1 predsedniku diplomatski zbor. Papež je podaril predsedniku nekoliko svetinj, ki so bile kovane ob času «sede vacante». Ko je prišel predsednik na trg sv. Petra, mu je izkazalo čast vojaštvo z godbo, ki je svirala argentinsko himno, in ljudstvo ga je zopet burno pozdravljalo.
Senat sklican za 13. t. m.
RIM, 11. Senat je sklican k javni seji za v četrtek 13 t. m. ob 16. uri.
Znižana eskomptna mera pri emisijskih denarnih zavodih
RIM, 11. «Gazzetta Uffici<Je» je objavila ministrski odlok, s katerim se navadna eskomptna in obrestna mera na predujme v emisijskih denarnih zavodih znižuje od
6% na 5Vo %.
Jugoslavija
Sporazum z Italijo
BELGRAD, 11. Na včerajšnji dopoldanski seji bi imel odgovoriti zunanji minister dr. Ninčič na interpelacijo dalmatinskega poslanca dr. Dulbića glede jadranskih konvencij. Prvotno je zunanji minister nameraval o jadranskem problemu in njega rešitvi potem rimskih konvencij podati ob-
gospodarskega značaja, ki govore za to, da se dovoli mestu Zadru v konvenciji zasnovana svobodna nevtralna c ona. V tem oziru je doseženo med vsemi soglasje. Ninčiču se je posrečilo ministrskega predsednika pridobiti za konvencijo in je upati, da vlada odobri sedaj zasnovani sporazum z Italijo. Parlamentarni krogi tudi izjavljajo, da je postala demisija ministra dr. Krste-lja sedaj brezpredmetna.
Narodna skupščina. — Glasovanje o proračunu
BELGRAD, 11. Narodna skupščina je včeraj nadaljevala generalno proračunsko debato. Dopoldanska seja je namenjena še govorom opozicije. V govorniški listi sta vpisana še dva opozicionalca, na kar slede govorniki vladnih parlamentarnih skupin. Ker pa je večina vladnih strank opustila govore v zbornici, pričakujejo parlamentarni krogi, da pride proračun v načelu na glasovanje tekom današnje seje. Po sprejetju proračuna v načelu sledi podrobna debata k posameznim postavkam ministrstev.
Pri debati o proračunu ministrstva zunanjih zadev je napovedan ekspoze zunanjega ministra o zunanji politiki, osobito o sporazumu z Italijo. Ta ekspoze pa je odložen za nekaj dni z ozirom na sedanji trenotni zunanje - politični položaj. Sploh upajo parlamentarci, da se o proračunu zunanjega ministrstva, o organizaciji diplo-matične službe, o organizaciji poročevalske službe razvije daljša, podrobna in stvarna debata.
Ameriško posojilo in samostojna kmetska stranka
BELGRAD, 11. Na včerajšnji dopoldanski seji je nadaljeval finančni odbor razpravo o zakonu glede ameriškega posojila v znesku 100 miljonov dolarjev. Dr. Kosta Cumanudi bo nadaljeval svoj ekspoze o podrobnostih kreditne pogodbe, sklenjene z BI ero v o skupino. Odboru predloži original pogodbe, ki je sklenjen* z neko družbo glede gradnje Jadranske železnice.
Splošno senzacijo in presenečenje pa je v vladnih parlamentarnih krogih vzbudila
ljen priti v Italijo v Milan ali Torin ali kako drugo mesto v 'Italiji na konferenco. Ne bi pa rad videl, da bi se konferenca vršila v kopališču ali kakšnem takšnem mestu, ki se lahko smatra za poletno shajališče letoviščarjev. Kar se tiče avstrijskega vprašanja, o katerem so pisali razni francoski listi, se naglaša, da ti listi niso dobili dotičnih vesti v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve, kajti Poincare se je takoj po svojem sestanku s Schanzer-jem in Sforzo povrnil domov in torej ni videl nobenega časnikarja. Kljub temu pa se priznava, da odgovarjajo objavljene vesti več ali manj stališču francoske vlade, o katerem je Poincare govoril pred kratkim v senatu. Francija se zanima za avstrijsko vprašanje in se strinja z Italijo, da se priključitev Avstrije k Nemčiji ne sme dopustiti. Glede gospodarskega položaja se priznava, da je v Avstriji zelo težaven in da, kar sta dala Anglija in Francija in kar še namerava dati Italija, ne zadostuje in da bo treba z vsemi sredstvi pospeševati gospodarsko obnovitev te dežele. O vprašanju Italijanov v Tunisu je Poincare razpravljal z grofom Sforzo. Poincarč je obljubil, da bo to vprašanje proučil. Naravno je tudi, da je Schanzer želel biti obveščen o misiji Parmentierja, ki pojde v Ameriko se pogajat z vlado Zedinjenih držav o francoskih dolgovih v Ameriki. Tudi glede tega vprašanja se Francija in Italija popolnoma strinjata, ki sta obe porabili posojeni denar za skupno stvar, t. j. za vojno. Končno se naglaša, da je preveč enostavno predlagati brisanje dolgov. Na drugi strani pa je zopet krivično, da se zahteva, da naj se povrne posojilo, ki je bilo porabljeno tudi na korist upnika samega, toda kljub temu se ne da tajiti, da je dolžnost dolžnikov, da dolg povrnejo.
Nizozemska
Izjave Krasin o va in Litvinova o kreditih
HAAG, 11. Včeraj je imela sejo neruska podkomisija za zasebno lastnino. Na tej seji se je v prvi vrsti preučeval seznam industrij, ki jih je ruska vlada pripravljena dati zasebnikom v zakup. Na tem seznamu ni nekaterih industrij temeljne važnosti, kakor mehaniške, tkalske itd. Nekateri člani so ugovarjali, da je ta seznam nepopoln, potem pa je bilo priznano, da se lahko smatra za nekak prvi popis. Nato se je razpravljalo o izjavah, ki sta jih podala na seji preteklega tedna Krasin in Litvinov o pegejih oddajanja industrijskih podjetij v zakup. Seja je sklenila, da bo treba nadaljevati z Rusi razpravo o tem predmetu.
HAAG, 11. Ob soudeležbi niskih odposlancev je podkomisija za kredite nadaljevala včeraj razpravo, da se ugotovi, kateri krediti so najnujnejši za obnovitev prevoznih sredstev in poljedelstva. Ruski člani komisije so odgovarjali na vprašanja o organizaciji zunanje trgovine. Krasin je na dolgo odgovarjal na ta vprašanja. Glede železnic je rekel, da bodo stare železnice ostale v rokah sovjetske vlade, medtem ko bi dala v zakup le nove železnice. Naglašal je, da so za poljedelstvo potrebni krediti za semena, poljedelske stroje, za kanalizacijo in za nakup umetnih gnojil. Glede zunanje trgovine je vztrajal na stališču, da mora vsaj začasno ostati v rokah države. Nato je Krasin na dolgo poročal o mešanih podjetjih. Ob koncu je naglasil, da bi se moralo posoditi 3.5 miljarde rubljev v zlatu brez ozira na to, kar bi zasebni kapitalisti iz lastnega interesa založili v Rusiji. Po Krasinu je govoril Litvinov, ki je rekel, da je rusko odposlanstvo mišljenja, da haaška konferenca nima naloge razpravljati o po-
Ogrska
Razsodba ▼ procesu radi umora Iszaku.
BUDIMPEŠTA, 11. Vojaško sodišče je včeraj izreklo razsodbo v procesu radi umora Iszaku. Obsojeni so bili Zevna, Dannika, Ju-hasz in Toth, in sicer na 7, 6, 5 in dve leti prisilnega dela.
Habsburško vprašanje na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 11. Pogajanja z legiti-
misti tvorijo sedaj središče političnih inte-resov na Madžarskem. Ministrski predsednik Bethlen je odgovoril deputaciji kmetov ki so ga prišli vprašat, ako se vlada res bavi s Habsburžani, da gre le za sporazum z legitimisti. Predsednik svobodomiselne stranke Rassay je v narodni skupščini izjavil, da sedanja državna oblika še ni definitivna in da mora o tem odločiti plebiscit. Bivši ministrski predsednik Friedrich agitira za palatina nadvojvodo1 Jožefa, s čimer se strinja tudi razkraljica Žita.
Usmrtitev poročnika SoaaHeya.
BUDIMPEŠTA, 11. Včeraj je bil usmrčen bivši ogrski poročnik Gabrijel Somley, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt radi vohunstva. Somley je v teku obravnave priznal, da je skušal izdati čehoslovaškemu poizvedovalnemu uradu v Bratislavi važne vojaške tajnosti.
Tuniški bsg umrl
TUNIS, 11. Včeraj je po daljši bolezni umrl Tuniški beg. Generalni zastopnik Francije je izročil prestol novemu begu Sidi Mohamedu. Danes se bo vršil pogreb ranjkega bega.
gojih, pod katerimi bi zasebniki dovolili Rusiji kredite, temveč o posojilu ruski sovjetski vladi z jamstvom evropskih vlad, katere spodbujajo k temu politični ali drugi razlogi.
Prvi podatki o volitvah
HAAG, 11. Iz do sedaj znanih podatkov volitvah v nizozemski državni zbor je razvidno, da je desnica pridobila devet sedežev. Komunisti in socialisti so izgub'li nekoliko poslancev, demokratje so ostali pri starem številu. Največ sta pridobili zgodovinsko - krščanska in kalvinska stranka,
Švica
Zveza za interese človeštva
BERN, 10. Prve dni tega meseca se je vršila v Bernu seja Zveze za interese človeštva. V odbor so bili med drugimi izvo-jeni podpredsednik belgijskega senata lenri Lafontaine, član Instituta de France dr. Richet, bivši naučni minister dr. Stre-cker, prof. Cosetini v Turinu in dr. Zveza bo poslala na londonsko pacifistično konferenco posebno delegacijo, ki bo predlagala razširjenje Zveze narodov na gospodarsko polje.
AnslUa
Anglija pristala na konferenco o vzhodnem vprašauju
LONDON, 11. Reuterjev dopisni urad javlja, da si francoska m angleška vlada zadnje dni pridno dopisujeta o vzhodnem vprašanju. Že pretekli teden je angleška vlada obvestila francosko, da sprejema francoski predlog o konferenci zaveznikov ter zastopnikov Grkov in Turkov, na kateri naj bi se našla podlaga za vzpostavitev miru na vzhodu. Sprejem s strani Anglije pa je podrejen gotovim pogojem, s katerimi
Nemiija
Za zaščito republike
BERLIN, 11. Državno vodstvo Ljudske stranke je na včerajšnji seji sprejelo resolucijo, v kateri odločno protestira proti za strupi je van ju nemške javnosti od strani monarhističnih elementov. Vodstvo poziva poslance Ljudske stranke, da glasujejo kompaktno za zakon v zaščito nemške države. S to resolucijo je storjen načelni prepad med Ljudsko stranko in nemškimi nacionalci.
BERLIN, 11. V Weismarju je bil aretiran grof Schltitz - Gortz radi odobravanja umora zunanjega ministra. Aretirani je bil glavni steber nemške nacionalne stranke.
BERLIN, 11. Pravni odbor je sprejel zakon o zaščiti države. Zakon je veljaven za dobo petih let. Zakon določa tudi smrtno kazen.
Na Bavarskem se nekaj kuha.
BASEL, 11. «Rothe Fahne* poroča, da so člani udruženja Erhardt prejeli nalog, da se podajo na Bavarsko, da podpirajo reakcionarno gibanje. List je mnenja, da se namerava na Bavarskem proglasiti vojaško diktaturo z Ludendorffom na čelu. Vest je treba vzeti na znanje s primerno previdnostjo.	i
Vprašanje srednje šola v Postojni. Včerajšnji «Piccolo della Sera» se bavi s tem vprašanjem v člančiču, ki je v gotovem cziru moj-stersko delo. Povdarja najprej velik uspeh, k ga je imela meščanska šola v Postojni ne samo za mesto, ampak tudi za obsežno okolico. Iz tega dejstva izvaja potrebo srednje šole v Postojni. In nato člančič zavija. Spočetka se zdi, da bi morala biti ta srednja šola slovenska, češ, mnogošetvilni Slovenci morajo pošiljati svoje otroke v Ljubljano. Tu pa pridejo na plan ^parecchi slavi» ki so izjavili, da je bolje imeti italijansko srednjo šolo v Postojni nego slovensko v Idriji in — da je edini način, na kateri se bo rešilo jezikovno vprašanje, ta, da se Slovenci dobro naučijo italijanskega jezika. Hvaležni smo *Piccolu», da je prepustil očetovstvo tega zares klasičnega stavka < nekaterim Slovencem». Mi ga v imenu teh nekaterih Slovencev« mirne duše naprej prepuščamo «Čuku na palci.» Clančič končuje s top lim priporočilom, naj bi to splošno željo Postojnčanov upoštevali gospodje v Rimu.
K temu le par besed. Italijanske srednje šole lahko ustanavljate, .kjer hočete, nihče vam ne brani Ne mislite si pa, da bi bilo s tem rešeno vprašanje slovenskih srednjih šol. Te nam dajte in radi bomo videli, da se bo na njih podučevala italijanščina v taki meri, da jo bodo naši otroci popolnoma obvladali. Tistim «nekaterim Slovencem» s katerimi je govoril «Piccolov» dopisnik in ki znajo delati tako imenitne stavke, pa nikakor ne priznavamo pravice, da bi govorili v imenu naroda. Oni lahko govorijo v imenu svojih gostilen ali poslopij, katere bi radi dobro in sigurno dali v najem.
Nekaj pa vendar hočemo podčrtati v «Pic-colovem» člančiču. Podpira namreč svojo idejo o postojnski srednji šoli s tem, da je Idrija preveč oddaljena in da ima skrajno slab^ zveze. Kolikokrat smo mi to povdarjali v Trstu in Rimu, ko smo zahtevali, naj se nam postavijo srednje šole v naravna središče dežele! A niikoli ni to veljalo. Sedaj pa, ko gre za to, da se pokaže potreba italijanske srednje šole v Postojni, se naenkrat spominjajo, kje leži Idrija in kakšne zveze ima. Dragi «Piccolo*>, pusti te «buffonate»! Saj gospoda v Rimu itak storijo, kar hočejo, če «PiccoIo» spušča svoje klasične stavike ali ne. Nas pa naj se vsaj pri miru pusti in nas ne ima za norce. Saj ne živimo ne na severnem ne na južnem tečaju, ampak približno na sredi; tam, kjer si Sv. Just in Sv. Marko podajata roke.
Odškodnina državnim poslancem. To vprašanje se vedno in vedno ponavlja v poslaniški zbornici. Že lani je predlog, ki je šel za tem, da se prejemki poslancev zvišajo, propadel. Letos ga je zopet načel Turati, a sledila mu je cela vrsta drugih predlogov. Če se pomisli na drago življenje v Rimu, če se pomisli, da poslanci morajo preživljati svoje družine in da jim politično delo povzroča mnogo stroškov in zgube časa in da poslanec mora tudi svojemu stanu primerno nastopati, potem je naravno, da jih vprašanje odškodnine in dijet peče. To kar dobivajo, je res premalo, na drugi strani pa so vsi sloji v stiski in nekam čudno je, v teh težkih časih zahtevati povišek dohodkov. Tako vidimo, da je 532 najbolj briht-nih glavic Italije v nemali zadregi. Če sklenejo poviše.k svojih dohodkov, se bo vsa humoristična in satirična Italija zarežala, češ, zase znate skrbeti, deželi pa ne morete pomagati; če predlogi za povišek propadejo, bo izdignila pesimistična Italija roke kvišku: Še sebi ne morejo pomagati kako bodo tako ogromni državi! Radovedni smo, .kako se bo ta stvar rešila, ki je res vredna brihtnih glavic, če bi jim smeli svetovati, bi bilo najbolje, da si sklenejo povišek. Nekaj časa bomo zbijali šale, potem se bo vsa stvar pozabila in dijete bodo tekle. Če se pa ne morejo zedinitr, pa naj — š traka jo I
Društvo državnih upokojencev v Trstih
Vodstvo omenjenega društva javlja, da se je ustmeno in pismeno zavzelo pri pristojnih osebah in uradih za čim hitrejše reševanje prošenj državnih upokojencev za dosego italijanskega državljanstva ter za čim hitrejše izplačevanje tistih pičlih priboljškov, ki so bili dodeljeni različnim kategorijam upokojencev, vdovam in sirotam Vodstvo društva v Trstu kakor tudi zveza italijanskih upokojencev v Rimu vzdržujeta živahno agitacijo za dosego nadaljnih poboljskov in za odpravo krivične in zoprne neenakosti med upokojenci iz starih in novih pokrajin.
Koaceri uMi jlitbf«— itiiln»«Mi 10. tobtro CMmcfone, Di Francfa, Remon-1 Ugafal arf Jt lUsti ^MMat^a^i!
Marija KotfoTie Vrti y peTck. 14. jaBja obi dini. Bianchi V., Rosadi, Pellefrmo, Bttonocor« »rednji ato^L Fp toakU« pa fal ban niao 20, t Trgovskem domu v Gorici, (ne v sredo Caporali, Tinozzi, Jaafolla, Cald, Ouilioo, prijli do veljave,	pri fi^uriraoein b«au v
kot je bilo pomotoma javljeno). Program ob- Mancini, Augusto, Barolomei, Tumiati, Torre zadajem odstavka. Po	mntnpt fe Kravo
sega stvari, ki kaiejo razvoj slovenskega sa-!Edovdo, Gai Silvio, Cappa Innocenzo, Orano, t to, da so bili baai v oaadpa ptfM^o I»sUvIjenif mospeva od starejših do najmodernejših naSih1 Stanger, Siciliani, Marchi, Piva, Negretti, La. tako da se k njihov glas ubijal oP fcrpte spred-
w. i,---t^A* rfrt.n Rosa Luigi, Rosa Italo, Martire, Montini, Pel- nih glasov Gospodična Sancmova je zapela
lizari, Anile, Tamanini, Petriella, Agostinone, Baratono, Bennani, Bovio, Bussi, De Angelis, Gallavresi, Galeno Tonello, Zanzi, Faudella, Capobianco.
11. Delo, izseljevanje, socialno skrbstvo: Alice, Casalicchio, Repossi, Cocco-Ortu,
sklad a tele fv. Na koncertu sodeluje tudi gosp. Romanovsky najboljši baritonist ljubljanske
opere, in recitator Karel Širok.
Koncert se ponovi v soboto 15. julija v Tolminu in v nedeljo 16 julifa v Kanalu.
Parlamentarne komisije. Pred par dnevi so se ustanovile, kakor smo poročali, parlamen
ac u^a^u,,	-----Facta, Poggi, Bassino, Mazzarella, Veneziale,
lame komisije za posamezne zadeve, ki spadajo 0Uvetti. Belotti Bartc4o, Raineri, Labriola, v področje parlamentu. Teh komisij, katerih g Fera Capanni, Corgini, Pighetti, Pru-nameri ie^ da pasa-mezata JP^Janja^ nata"^ notto, Tuntar, Paolucci, Pogatschnig, De Ca-......." ~	**	pitni, Bacci, Banderali, Salvadori, Grandi A.,
proučujejo in sestavljajo poročila in predloge za plenum zbornice, je 12 in so tako-le sestavljene:
1. Notranje zadeve: Chiggiato Mariotli,
mh glasov Gospodična Sancinova je zapela
Ravnikovo «Ljubezen mojo mlado® in Kogojev »Istrski motiv*. Oboje je bilo umetniški podano. Spremlal je g. skladatelj Marij* Kogoj lino in temperamentno, le včasih premočno, tako da je pevko na nekaterih mestih popolnoma udušil, zlasti pri tretji točki. Želel bi slišati enkrat gospodično Sancijiovo pri kakšni skladbi, kjer bi njen ogromni organ prišel do popolne veljave (Smetana, Dvofak, Rimski-Korsakov, Čajkovski, Razkošnji) ne samo pri ekspresijonističnih skladbah, ki pustijo večino občinstva popolnoma hladno.
G. prireditelju koncerta smo hvaležni, da nas seznanja z najmodernejšo slovensko glasbo. Sed variatio delectat. Recitacija «Skozi
Lit m, ""-»"I ---------i-----------—;-----■
onginotti, Gronchi, Fino, Crngolani, Ferrare-.. ,	_	__ . _	. ... se, Baldesi, D'Aragona, Ercolani, Monici,
1.	Notranje zadeve: Chiggiato Mariotli, Mucd Piemontei Zirardini, Merloni, Di Vitto-Garosi, Ambroži, Furgrnele, Solen, Cplosimo, TuratJ picraconif Capasso, Sadulli.	do. oea Viurmilo -Baviera, Graziano, Squitti, Luaani, Larussa, j o^^^ m odrešene dežele: Venino,	gozd jc šei, ni naredila vtisa, toliko bolj pa Fumarola, Guanno-AmeUa, Vittona, Compagna. BeUone G., Peano, Cucca, Dossi	narodna balada •Mornar., ki je zelo ugajala. Lupi, Mussohni, \icmj, Lonti, Fodgornik, L Amendoiai Pezzullo, Mauro Clemente, Cac-	Tukaj se nam je g. Marij Kogoj pa približal, Gray, Codaca-Pisanelh, Sarocchi. Lappa cianiga Capitanio, Girardini G., Ristofo«\ Lo-	razu^eli smo ga ^polnoma. Maloktera sklad-
Carapeli e^ ubbics^Galla.^ ucchini ,^Selmi^ p!! ^ Casertano, Albanese U BilucagHa, Giun-1 ba me ,c lako |loboko tangirala kot ta njegova
Beltramini, Bussonu Martini, Maffi, Grolf Bonomi, Ciriani.
2.	Zunanje zadeve ia kolonije: Maury, Gra-ziadei, Giolitti, Orlando, Falcioni, Nitti, Torre Andrea, Colonna di Cesaro Pasqualino-Vas-sallo, Dudan. Giuriati Chiesa, Guglielmi, Fe-derzoni, Slandra, Cavazzoni, Jačini, Mattei-Gentili, Mauri A, Tovini, Lucci, Lazzari, Mo-digliani, Morgari, Pondani, Treves, Celli.
3.	Finance in zaklad: Pucci di Benisichi, Crisafulli-Mondio, Bombacci, Alessio, Corra-dini, Fazzari, Masciatonio, Cuomo, Paratore,
nanca vtikala t to zadevo, k! je stvar orožni-itva, ks pa as je vedlo povsem korektno na priporočilo tuk. civil, komisarja.
I« Vipava. «SIov. plan. društvo« v Vipavi naznanja, da priredi tudi letos običajni C. M. izlet na Nanos v velikem obsegu. Izlet se vrši 29. in 30. t. m. Iz mnogoštevilnih vprašanj glede izleta je sklepati, da so izleti na Nanos iz prošlih let ostali udeležencem v prijetnem spominu ter je pričakovati tudi letos velike udeležbe. Odbor S. P. D. v Vipavi marljivo deluje s predpripravami ter si je nadel nalogo, da preseneti izletnike z mnogovrstnimi zabavami.
Natančneje o izletu prinese «Edinost» pravočasno.
Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo!
■"H 7	e„i : p Idiu, Vdati i<mu, ruuautat m-M.,	—^zl'---- Da me le iako giuoono »ngu«"	"i'-s«'«
jalla, Zuccnim, beuni, V.. ^	^^ Suvich) Krekich, Pesante, I improvizacija. Gospodična Bortolotti nam je
vanZam7 a- tL.k i CurU, De Gasperi, Corazzin, Frova, Carbonari je igrala Mirka in Kreka. 2 njeno igro smo bUi , Vella, Zanarai, /.oioccm, Mcrlin^ Biavaschi, Cicogna, Bentini. Cosattmi, | nad w zadovoljni. Prav je, da slovenski pia-
Cigna, Eilero, Gallani, Flor, Viotto, Marchioro, nisti igrajo slovenske klavirske skladbe. Pri-Noseda, Spagnoli, Salvalai, De Berti, Tortorici...............•• —■- —2-----^
hodnjič bi radi slišali eno najnovejših Kogoje-j vih. Adamičev mo£ki zbor «Kregata se baba in devojka» je V3d>udit veselo razpoloženje,f tukaj pa so basi prišli lepo do veljave. Samo skoki v gornjo oktavo pri besedah «Moj je» niso lepo učinkovali ne pri basih in ne pri tenorjih — pa to je le malenkost, ki ni
1 •!	*'if___ XT__3 _____IA /1/vt\nriDi Anami.
Druitvent vesti
»Šentjakobska Čitalnica» naznanja vsem Članom dramatičnega odseka, da se prične dramatična šola v četrtek v dvorani DKD točno
ob 8. uri zvečer. Naprcšeni so člani, da se te — ------— r-------, . . ,
šole vsi in točno udeležijo.	Odbor. motila užitka. Nad vse pa je dopadel Adami-
dini fazzari masciatonio tuomo raraiore, Tržaško učiteljstvo društvo bo imelo svoj čev mešani zbor «Mlad junak*. Občinstvo je &SCS DAkssio Franci: izvanredni občni zbor v soboto 15. t. m. občilo kar ^^Vfl^ral c,n rnrn.77, riaLip||n FirPfiHa Pietravalle 10. uri pr Sv. Ivanu s sledečim dnevnim re-. močnem učinku te skladbe, to so jo morali
dom: i Pozdrav predsednika. 2. VoUtev nove- ponovi«. ^JP^V^ST^-Sr To«enburg, Rocco AHrcdo. ga odbora. 3. Sitost..	Odbor. ^ *ap*uca. m ^ojes Kovač .
^ K'feg |2 tržaškega živUenia^^fcr^^i
Rpnaduce' Alberto	^ odigrala v stanovan u bančnega uradnika vemu zboru častitamo iz srca, smo mu hva
4 ^LdfL vojna mornarica: Lanza di	Petra Cri^i v vili «Lmgi=> v ulici MicheUn- ležni m ga prosimo na, nas kmalu zopet osreči
Scalea Guaccero, Rabezzana, Mattoli, Piva-	gelo Buonarotti pretreljiva ljubezenska zalo-
no, Vili a bruna, Trollo, De Caro, Finochiaro-	igra: Ada Crivici, žena gonomenjenega banc-
Aprile A„ Palma, Ciocchi, Rossini, Bonardi,	nega uradnika ^se je priplazila v sredi noči, z
Gasparolto, Tripepi, De Vito, Devecchi, Maz-	— — L J-1	-
zucco, Carusi, Lombardo-Pellegrino, Lussu, Greco, Lanza di Tra b ia, Franceschi-Boncom-pa^ni-Ludovisi, Padulli, Brunelli, Rodino, Ro-
icult i-i' r-t p ujmuu	- ----
s tako dovršenimi produkcijami.
Vinko Vodopivec.
Vesti z Notranjskega
Iz Postojne. To poročilo o zadnjem nadvse sijajno uspelem .koncertu učitelistva JuL kra-
nabruŠenim bodalom v roki v spalnico svojega moža se približala k spečemu možu in mu zasadila bodalo v grlo ... Na to je začela
pa^ni-Ludovisi, Padulli, lirunelli, Kodmo, ko- begati po stanovanju kot blazna; odpirala je	—----milimo da
Lrti Angelini Canoe leri Tcmmasi, Vassal- okna, razmetavala perilo in zlatenino. Končno jme je sicer malo zakasnelo, toda mislimo, da
s&zsss?'vUvonogo'Crivici
^^uTrSTMaccb, Di Oio:| ^iStkAda ^^	^^^^
5 Javna dela- Volpini Lo Monte, Corncli,! nogo? Stvar je bila pojasnjena pred porotnim nas je ta nastop očaral. Vedeli smo v naprej,
ašsrd-^	r SSsSSt s®?«
na-Randacćio, Caradonna, Lancellotti, V al lo-som iz zapora. Do tega ,e pripomogel njen	tudi gospodje člam zbora, ki pnna^jo k a
: TlvrpnčS Irnoei-ti Suvicli Di Salvo Ric-	mož. Pred včerajšnijm pa so izpustili iz zapora	jam iz zelo oddajnih krajev JuL krajine^ na,
cio r/nesi ^MiSS"De CrSila^T	ludi De Santa. De Santa bi moral sedeti v za-	bodo za zgled našnn mlacnezem ki ima p v
B»»chi Fantoni LucangeH Fer^ i Adolfo	poru še kakih 10 mesecev. Bil pa je pomilo-	domačem kraju pnhko se	v glasb
Novasio, BaniS Caldara, CosU, Giacome tti,	ščen od kralja in Uko izpuščen po 8 mesecih; in ^
Lopardi, Mastracchi, Quaglino, Romita, Smor-	prestane kazni.	.»	lećV vrU	H^v ki nam ^a ie nu-
bini, Cerme^fa ti? C or g in i. Tam bojrkio^,B e nedu c e	let. stanujoč v ulici dei Rettori št. 2, Mladenič	Srčna hvala _g.	f^u. da rije
Saitta, Cocuzza, La Loggia. " " ' ' jlet; stanu joč v ulici Giulia št. 12.
7. Industrija, trgovina, trg. Fontana, Ferrari Aretacija. Pred snoenjim je bd aretiran prt
G., Galiazzo, Sitta, Rossi C., De Bellis, Pala strelli, Bianchi C., Di Maržo. Mininni, Tofani, Dcnegani, Albanese G.. Scialabba, Serra, Ba-nelli, Ciano, Ostinelli, Canepa, Sandroni, Wal-
Pevsko društvo «Postojna» je priredilo dne 18. t. m. izlet v Lozice, kjer amo bili pn g, Žvanutu prav bratsko »prejetf in pogoščeni. Naš pevski zbor in orkester, ki nas je sprem-
Sv. Jakobu delavec Julij Luco, star 30 let, stanujoč v ulici Concordia, ker je ozmerjal krar
Ijeve stražnike.	™ ----- —
...no, «	--, fosknSea sf«o«or. Včeraj popoldne okoUljal SU^^fiaš p^el
Ur. Lni^i, Benni,^ Celesž. . Bo^ano-Rco.' ^fi	stan"!	P«^er^oA SSi ko so
s-1 —1; Vipavci. Le naš neprijatelj .Juppiter plu-nam je ve« popoldan nagajal, da smo bili
Borsna oorocila.
Tečaji«
Trst, dne 11 julija
/adranski banka ............
Cosulich .......*
Daimatia . ............. • •
Gerolimich
Lfbera Trlestina •• .......t • •
Llojd •• >*«•»•»•*••(»••
Lussino Slartinoltdl
Oceania >■••■•••••••••••
Premuda
Tripcovich ...............
A in pel ea
Cement Daimatia
Cement Spalato .............
Tuja valuta na tržaškem tri as
Trst, dne 11 julija 1922.
ogrske krone.........
avstrijsUo-nemške krone ....
češkoslovaške krone • • • . . dinarji .* •••••••••
Ieji .,...*.••••••
marke dclarii
francoski franki.......
švicarski franki . . . • * > • angleški funti papirnati .... angleški funti, zlati . . . • • napoleoni ..•••••..*<
1922.
, . 129 , . 283 , . 271 ( . 1530 » . 454 , . 1225 , . 645 , . 138 , . 175 t . 368 . . 220 . . 567 , . 310 . . 244
POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, Umnice V 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3.
1324
POZOR I Krone, korale, zlato, platin in zobovje po naiviijih cenah plačuje edini gr < sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16
je znak testenin „PEKATETE". Ako jih kuharica skrbno pripravi, ie ni boijše jedi te vrste.	(63/8)
največje prilika za birmo!
Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is
ii Ai Uala ihno Soda
1.6(>.	— 1.70
—.11.	--.13
52.75.	— 5 ".75
26.75	— 27.25
12.75.	- 1 <.75
4 s 5.	— 4.65
22.25	— 22.40
177 25	—178.—
428.—.	—432. —
99.40.	— 99.70
108.—.	—110 —
86.50.	— 87/0
asi	
se računajo po 20 stolink b*»eda. — Najmanja pristojbina L 2'—. Debele Srke 40 atotink b^-oeda. — Najmanjša prutojbina L 4'—, Xoor IšČ«? sla/.bo- plača polovično ceno.
IVAN KAČiN, izdelovatelj orgelj in harmonijev, Gorica, Via Caric Favetti 6 (Venturini) ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune, za tamburice in jezike za harmonije. Popravlja in uglašuje orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke. 1556
SOBICO oddam takoj v ulici Maiolica 12, IV.
1557
morske kopeli, Strunjan, Villa Tar-tini, sobe, hrana.	474
Psjaiiia 1 jM M 8. zalogs \m.
Velika zaloga vina, žganja In likerje'
ustanovljena leta 1878
Trst, via S. T. Xydi3s št. S, te?efcn 2-8&.
Vedno v zaEogi in po cenah izven vsake konkit-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevcc in kranjski slivovec.
Lastni izde!ki : Sumeča vina kakor šampanjec, Sumeči istrski refošk Lacrima Cristi In druga.
Speciaiiteta s Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni ffc&ji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)
ORKESTRON, skoraj nov, s štirimi cilindri, 24 komadov, se proda po jako nizki ceni. Via Sani ta št. 16, I. levo.	1558
KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v II. Bistrici.	28/6
DEČEK, zdrav, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. A. Zorman, Hrašče pri Postojni-	1326
ri^uiui, ru t,cinit;i, /isaciuiaiu,	umuiu,	... .. .
Buozzi, Bogianchino, Innamorati, Panebianco, zav2tl "ekohko Iixola. 'Bianchi U., Todeschini, Giulfrida, Drago, Lo ,	__--
Piano.	i vesti z uorisKesa
8. Občila (železnice, posla itd) Mantovani,
ljud-
—- — - — — - —- — - — — — —- ■ — —j—--- — » ---——i	| ^ ^ gt
Abisso, Arpinati Finzi, Sardi, Arcani, De	ske knjižnice v Nabrežini vprizori v nedeljo,
Andreis, Reut-Nicolussi Misuri, Casarctto,	30 -ulifa 1922. na dvorišču .kavarne v Nafcre-
Petnllo, Marconcini, Piscitelli, Pestalozza,	žini večerno predstavo -Nebesa na zemlji« ve-Stefini, Manenti, Signonm, Speranza, Fanoli,: sc!oižra v lreh dejanjih. Začetek točno ob 19
Aroca, Amedeo, Bagliom, Beltramini, Bisogni,	jn zveČer
Cavina, Del Bello, Kamela Faggi, Sardelli,	Koncert pevskega zbora učiteljske zveze
Musatti, Reale, Bcrardelii, Dello Sbarba.	za Julijsk0 Krajino dne 8. julija v Gorici.
9. Sodne ia verske zadeve. Aldi-Mai, Came-	Zopet nam je podal g Srečko Kumar glas-
prisilieni se preseliti v notranje prostore prijazne in gostoljubne hiše g. Žvanuta Bratski pevski zbor Žvanutov nas je presenetil z nekaj prav krasnimi točkami. Opazili smo popoino Gorica. Brzojavno smo obveščeni, da je pri- izveibanost pevcev, ki aaj bi bili za zgled^ tudi * * " "	" "* na drugim društvom, tako glede izvežbanostt ka-
kor tudi glede požrtvovalnosti Vsa Čast m hvala zavednemu m požrtvovalnemu pevovo-djl g. Žvanutu.
Deloma premočeni, a vendar dobre volje smo došli domov s želio, da pridemo še, ali Ie v
lepšem vremenu v prijazno vipavsko dobno. • • •
Slovenska trobojnica vPos^Jnisefepo^-vila prvič, odkar «no pnUjučenf k Italij dne 22 6 o priliki naborov za postojnsko občino,
in sicer so se opogumili fantje nabornika iz
.. __i • i.___ti: _^v ■lrAvt celo mesto.
36 LETNO DEKLE želi službe pri mali slovanski družini; najrajši gre za hišino v zasebno hišo. Naslov pri upravništvu._1332
OGLARJI se sprejmejo. Stibe, Kočevje — Jugoslavija.__U 350)
2'28 plačujem krone mešane z goldinarji. "Via Pondares 6/1.	(1210)
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« @
nj/ani
iLttdiiifulij
reg. zadruga z o. z.
Trst, Via deli' Olmo šteo. 6.
PODRUŽNICI : Gorica	Monfalcor.e
Via Garibaldi št » Via Friuli št. 614
Zaloga In delavnica mojolUnlli peti In Štedilnika;;. 63
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se delo v okolic!
plačuje po višja Bi cenah kakor vsi drugi kupci
ERT POm - Trst, Vla SSMih4?.
PODLISTEK
L S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Iraa Vouk.)
(3«>
Za mizo nr bUo nič kaj veselo. Natalija je bila vsa bleda, kemaj se je držala na itolici in ni dvignila oči. Volincev je sedel kakor navadno poleg nje m izpregovorU tupa tam nekaj prisiljenih besed k njej. Zgodilo se je, da je Pigasov baš tistega dne obedoval pri Darji Mihajlovni. On jc največ govorii pri mizi. Med drugim je začel dokazovati, da je mogoče deliti ljudi kakor pse v krat kor epe in doJgorepe. Kratkorcpi ljudje pridejo taki na svet, ali pa so postali takšni po lastni krivdi. Kratkorepi ljudje imajo smolo: nič se jim ne pocrečt, oni nimajo samozavesti. Toda človek, ki ima dolg, čopast rep — je srečnež. On more biti manj vreden in slabejši od kratkore-pega, toda da mnogo nase; razširi rep in ga blagrujejo. In kar je najbolj čudno pri stvari, je to, da je rep popolnoma nepotreben del telesa, temu ne bo pač nihče oporekal, čemu naj služi rep? m vendar rti tcdHo o valih vrlinah oo reou.
—	Jaz, — je dostavil z vzdihom: — spa^ j dam k številu kratkorepih in kar je najbolj. žalostno, sem si sam odrezal rep.	j
—	To se pravi, reči hočete, — je pripomnil prežimo Rudin: — kar pa je že. davno pred vami rekel La Rochefonceau: j veruj v sebe in tudi drugi ti bodo verjelLj Čemu je bilo potrebno vriniti rep, ne { razumem.
—	Pustite vsakemu, — je rezko izjavil, Vofcncev in oči so mu zagorele: — pustite j vsakemu, da se izraža, kakor ae mu zdi. ^ Toliko se brblja o despotizmu ... Po mojem , mnenju ni hudega despotizma kot je oni takozvanih umnih ljudi. Vrag naj jih odnese.
Vse je presenetil ta izbruh Volinceva in vsi so utihnili. Rudin ga je pogledal« toda ni vzdržal njegovega pogleda, obrnil se je vstran, se nasmehnil m ni odprl usten.
«Aha! tudi ti si kratkorep!« je ponudil Pigasov; a Nataliji je zastala sapa od strahu. Darja Miha jI ovna je dolga in z nerazumevanjem zrla v Volinceva in končno prva izpregovorila; začela je pripovedovati o nekem nenavadnem pni ministra N. N....
VoHncev je ocUel takoj p« obedu. Ko se je poslavljal od Natalije, ae nt mofel vzdržati in ji je rekel:
—	Cen ste tako v zadreji? Kakor da
bi imeli kaj na vesti? Vi sploh ne morete ničesar zakriviti!...
Natalija ni ničesar razumela, ampak samo gledala za njim. Pred čajem je stopil Rudin k njej, sklonil se k mizi, kakor da izbira časopise in ji priSepnil:
—	Vse to je podobno sanjam, ali ne? Jaz moram na vsak način govoriti z vami na samem ... četudi eno minuto. — Obrnil se je k m-lle Boecourt. — Evo, — jc rekel: — to je feljton, ki ste ga iskali, — in zopet se je sklonil k Nataliji ter dostavil šepeta je: — bodite okoK desete ure pri terasi v bezgovi utici: čakal vas bom...
Junak večera je bil Pigasov. Rudin se mu je umaknil popolnoma s torišča. Darja Mihajlovna se mu je morala neprestano smejati; naiprej je pripovedoval o nekem svojem sosedu, ki je bil že trideset let pan-tofel svoje žene. Ko sta nekoč s Pigasovom imela preskočiti majhno lužo, je prijel z roko konec svoje suknje tako, kakor delajo ženske. Nato je govoril o dragem posestniku, ki je bil spočetka prostozidar, nato melanholik, nato je želel postati bankir.
—	Na lcakien način ste kazaH svoje prostozidarsko, F3ip Stepanič7 — ga je vprašal Pigasov.
—	Saj veste kake: nosa sem dcig nohet na mesmeu.
Delniška Slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija«, TRST, Zadar. o>
AfiUrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka. Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jclsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, M?tk~viču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Aflliranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Slade Bank«
Izvršuje vse bančne posle.
prejema vloge
bo Inailie knjižice in na tekoči račun ter jlS obresti po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
Da|a v najem varnostne predale (saffes) ==
Zavodov! uradi v Trstu: Vla Casia di Risparndo Sftev. 5 — Vla S. Nkol6 štev. 9.
Telefon St. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.