UUBUAKl, PETEK, 28. SBP1EMBBA 1958
veleposlaništva, jrveške vlade go-;n je nato' stopil beograjskega ra-
občutim, blizu. V
LETO XIX., STEV. 227
SLOVENSKI
izdaja >n usKa Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Oirektoi Budi janhuba. G-lavnl in odgovorni urednik Sergej VoinjaJc. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica £t, 1 In 3, telefon 23-621 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, TomSičeva ulica 8t. l-II, telefon X*522
do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-896, za" ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Postni predal št 29- — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana stev 600-704/1-367	— Mesefna naročnina 230 din
Prisrčna sprejem ¥ Zessiunii
¥5ercri popoldne je prišel na osemdnevni obisk v FLRJ norvsški prsmier Eintir Gsriiaids©n  letališču ga je sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj
BEOGRAD, 25. sept. Predsednik norveške vlade gospod Ger-ba-rdsen je danes ob 17. prispel v Jugoslavijo na osemdnevni uradni obisk. Gospod Gerhardsen se je s tem odzval povabilu vlade FLRJ, ki mu ga je lansko poletje izročil naš državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič med svojim uradnim bivanjem na Norveškem.
Visokega gosta iz prijateljske Norveške je na zemunskem letališču sprejel in pozdravil podpredsednik zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj. Gospod Gerhardsen je priletel v Beograd s štirimotornim letalom skandinavske letalske družbe SAS, ki vzdržuje redno zvezo s Srednjim vzhodom. Poleg njegove soproge je v njegovem
spremstvu tudi direktor predsedstva norveške vlade gospod Andreas Andersen, svetnik v norveškem zunanjem ministrstvu gospod Ole Algard :	pred-
sednik Zveze norveških novinar-
je^r gospod Christian Christinssn.
Zemunsko letališče okrašeno z norveškimi in jugoslovanskimi zastavami, se je kopalo v toplih žarkih jesenskega sonca, ko se je nekaj minut pred peto pojavilo nad letališčem letalo, s katerim je prispel predsednik norveške vlade. Stirimotorni Douglas DC-6 'v ki nosi irre Leif viking, s katerim je prispel predsednik norveške vlade, je
napravil velik krog nad letališčem, nato pa pristal točno ob
petih.
Iz letala je prvi stopil gospod Gerhardsen, nato pa njegova soproga in spremstvo. Tovariš Kardelj in njegova soproga Pepca Kardelj sta se prisrčno
rokovala s predsednikom norveške vlade in soprogo, kateri sta dva pionirčka izročila v pozdrav
lep šopek cvetja. G-ospod Gerhardsen je nato - tovarišu Kardelju in njegovi, soprogi predstavil svoje spremstvo, tovariš Kardelj pa je visokemu gostu iz Norveške predstavil člana zveznega izvršnega sveta tovariša Vladimira Popoviča in
državnega podsekretarja v državnem sekretariatu za zunanje zadeve tovariša Srdjana Pričo, ki opravil a dolžnost odsotnega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki je trenutno na zasedanju Generalne skupščine OZN. Gospoda Gerhardsena sta pozdravila ob
tej priliki tudi naš veleprrZanik
na Norveškem Vladimir Lorovlč in norveški veleposlanik v Beogradu Dag Bryn.
Vojaška godba je intonirala norveško in jugoslovansko himno, nato pa je komandir častne čete raportiral gospodu Ger-hardsenu, da je četa pripravljena za pregled. Po obhodu častne čete, ki je predsednika norveške
vlade pozdravila z gromkim zdravo, je tovariš Kardelj predstavil gospodu Gerhardsenu ostale jugoslovanske državne funkcionarje, ki so ga prišli pozdravit na letališče: člana zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja in Nikolo Minčeva, podpredsednika Zvezne ljudske
skupščine Vladimira Simiča,
predsednika zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleša Beblerja, predsednika Ljudskega odbora Beograda Djurico Jojkiča, člana izvršnega sveta LR Srbije Iso Jovanoviča, generalnega sekretarja
predsednika republike Lea Ma-tesa, državnega sekretarja v zveznem izvršnem svetu dr. Antona Vratušo, predstavnike generalštaba generalpolkovnika Kosto Nagyja, generalnega polkovnika Zdenka Ulepiča in generalnega podpolkovnika Mil-oša Sumonjo. Norveški veleposlanik
MEDNARODNE KONFERENCA 0 &T0MSK1 ENERGUl
Heiao sodelovanje
DUNAJ, 25.' sept. (Tanjug). Voditelj jugoslovanske delegacije na generalni konferenci mednarodne agencije za miroljubno uporabo antomske energije Slobodan Nakičenovič je Izjavil v razpravi, da bo treba v delu agencije tudi v prihodnje pospeševati raznolike oblike mednarodnega sodelovanja na poprišču
atomske energije.
Nakičenovič je pripomnil, da se takšno sodelovanje vsiljuje v današnji atomski dobi, ko se je treba truditi, da bi atomska energija izključno služila napredku, miru in blaginji človeštva. Morali bi se truditi, da bi agencija z vso dejavnostjo pri
izkoriščanju atomske energije ugodnov plivala na mednarodno dogajanje in podpirala vse tiste sile, ki mednarodni razvoj usmerjajo v konstruktivnem smislu.
Sredstva, s katerimi razpolaga agencija, j s treba uporabiti tako, da bi pospeševali sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi državami. Akcije, ki jih je doslej sprožila agencija, da bi pomagala nerazvitim državam, dokazujejo, da je šla agencija oo dobri poti.
Dalje je Nakičenovič izjavil, da je Jugoslavija kakor druge članice agencije pripravljena dati svoje inštitute in laboratorije na razpolago agenciji, da bi ta lahko čim ekonomičneje opravljala svoje naloge. Opozoril je tudi na to, da je jugoslovanska vlada izrazila pripravljenost, da bi sprejela določeno število štipendistov agencije v svoje inštitute in laboratorije. Jugoslavija je tudi pripravljena s posredovanjem agencije po-lariti nekaj elektronske opreme
tistim članicar ki jo potrebujejo.
Na koncu je Nakičenovič dejal, da bo jugoslovanska vlada — kot doslej — tudi v prihodnje sodelovala z agencijo v želji, da
bi ji po svojih možnostih pomagala čimbolje opravljati svoje poslanstvo za dobrobit vseh narodov sveta.
Jugoslovanski delegat je bil danes izvoljen za poročevalca odbora za program in proračun na drugi generalni konferenci. V imenu odbora je opolnomočeni minister Vjekoslav Cvrlje poročal na plenumu o tej točki dnevnega reda konference.
Ameriški delegat John McCone je danes predložil nekaj predlogov, da bi se razširilo področje dela te agencije in da bi se povečala njena učinkovitost. Ameriški delegat je predlagal, da bi proučili nove .ožnosti za uporabo radioaktivnih izotopov v medicini, biologiji in kmetijstvu. Pozval je agencijo, naj začne pridno sestavljati mednarodne predpise za prevoz in uporabo radioaktivnega materiala in odstranjevanje »atomskih odpadkov«. ZDA so pripravljene delati na določenih projektih skupaj z agencijo. Ameriški delegat je tudi predlagal, da bi mednarodna agencija izdelala pregled obstoječih vrst reaktorjev, stroškov za njihovo graditev in kri-
terijev za graditev atomskih električnih central na področjih, kjer jih doslej še niso poznali.
Ameriška delegacija na zasedanju mednarodne agencije je danes izročila .agenciji v dar prenosni atomski laboratorij z izotopi in napravami. Laboratorij bo služil strokovni vzgoji kadrov, ki se specializirajo za uporabo jedrske energije v medicini, industriji in kmetijstvu.
v Beogradu gospod Brjm pa je gospodu Gerhardsenu predstavil osebje svojega veleposlaništva.
Predsednik norveške vlade gospod Gerhardsen je nato' stopil pred mikrofon beograjskega radia in prebral naslednji pozdrav jugoslovanski javnosti:
»To je moj prvi obisk v Jugoslaviji in izkoriščam to priložnost, da bi se zahvalil jugoslovanski vladi za povabilo, ki ml ga je poslala, naj pridem sem. Jugoslavija je daleč od Norveške in ima drugačno politično in družbeno ureditev. Kljub temu globoko občutim, da smo
si v marsičem blizu. V moji deželi je čutiti iskreno spoštovanje in simpatije do jugoslovanskega ljudstva, do njegove odločnosti in vere vase.
Prepričan sem — je poudaril norveški premier — da. osebni stiki med politiki prispevajo k ustvarjanju boljšega razumevanja med raznimi'državami. Zato
se veselim srečanja s predsednikom Titom in drugimi člani jugoslovanske vlade, ter pogovorov, ki jih bom imel z njimi.
Veselim se, da je v programu mojega obiska v Jugoslaviji do-ločeno, da ne bom obiskal samo glavnega mesta, ampak tudi nekatere republike. S tem mi je bila dana možnost, da pridem v
neposrednejši stik z različnimi narodd v Jugoslaviji. Jugoslavija je razvila svoje posebne družbene in gospodarske ustanove in upam, da se bom tudi z njimi bliže seznanil.
Upam, da bo moj obisk prispeval k novim stifcom in utrjevanju vezi med našima dvema državama,« je končal premier Gerhardsen:	^
Po tem toplem" pozdravu se Je v spremstvu tovariša Kardelja napotil v odprt avtomobil, s.katerim šta se odpeljala na dvor na Dedinju. Na vsej poti od Zemuna do Dedinj so Beograjčani toplo pozdravljali visokega gosta iz prijateljske Norveške in njegovo spremstvo.	M.	P.
Predsednik norveške vlade g.
Kardelj ob pr«
n podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard čete na beograjskem letališču. (Telefoto)
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Govori zunanfih mtnlifr®w
Selwyn Lloyd je med drugim dejal, da se Britanija in Jordanija posvetujeta o umiku britanskih čet
NEW YORK, 25. sept. (Reuter - AFP). Generalna skupščina OZN je danes nadaljevala splošno razpravo, med katero je prvi govoril italijanski delegat senator Attilio Piccioni. Predvsem se je zadržal ob pomenu gospodarskega sodelovanja med državami ne samo za gospodarski napredek v svetu, marveč tudi za mednarodno politično stabilnost. Senator Piccioni je sporočil, da bo italijanska vlada letos znatno povečala svoj prispevek za program tehnične pomoči OZN nerazvitim državam.
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je izrazal v svojem govoru upanje, da bo uspeh tehničnih pogajanj o nadzorstvu nad razorožitvijo prispeval k splošnemu napredku pri
reševanju fažorožftvenega- problema. Med drugim je izjavil, da bo Velika Britanija podprla ameriški predlog, da bi vsemir-ski prostor uporabljali samo v miroljubne namene.
Četrti sestanek v Varšavi
Veleposlanika ZBS in LB Kitajske v VarSavi sta govorila 1 uro in 40 minut — Prihodnji
sestanek bo v torek — Britanija posreduje?
VARŠAVA, 25. sept. (Tanjug, Reuter). Današnji, četrti sestanek med kitajskim veleposlanikom Vang Ping Nanom in ameriškim veleposlanikom Jacobom Beamom je trajal eno uro in 40 minut. Naslednji sestanek so določili za torek, 30. tega meseca ob desetih po krajevnem času. Sodijo, da ta dolga odgoditev pomeni, da se bodo ZDA in LR Kitajska skrajno potrudile, da bi dotlej prišlo do sporazuma.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je danes
sporočil, da je LR Kitajska izročila v nedeljo britanskemu odpravniku poslov v Pekingu spomenico, v kateri ponovno pojasnjuje svoje stališče do Formoze in otokov ob kitajski obali- Spomenico so izročili tudi zastopstvom drugih držav v Pekingu. Po mnenju britanske vlade spomenica ne terja odgovora. Izvedelo se je, da zahteva spomenica podporo pekinški zahtevi v varšavskih
razgovorih po umiku ameriških šil s področja Formoize.
Danes je bila sklicana seja ožje britanske vlade pod predsedstvom premiera Macmilla-na. Izvedelo se je, da so v glavnem govorili o Daljnem vzhodu.
V uradnih krogih niso nič podrobnejšega povedali niti o seji vlade niti o včerajšnjem
razgovoril zunanjega ministra Lloyda s svojetskim zunanjim ministrom Gromikom. Toda kljub temu- ozko povezujejo oba dogodka, tembolj, ker je zastopnik britanskega zunanjega ministrstva potrdil, da je bil včerajšnji sestanek Lloy-da in Gromika posvečen daljnovzhodni - krizi. Kakor piše dobro obveščeni »Daily Tele-
graph«, je Lloyd včeraj pozval sovjetsko vlado, naj vpliva na Peking, da bi krizo v Formo-ški ožini reševali s pogajanji.
Britanski premier Macmil-lan bo danes sprejel delegacijo generalnega sveta britanskih sindikatov, ki mu bo iz-
razila zaskrbljenost zaradi položaja v Formoški ožini. Včeraj so že poročali, da je vodstvo britanskih sindikatov zahtevalo, da bi pogajanja med ameriškim in kitajskim veleposlanikom v Varšavi razširili na države, ki niso najbolj neposredno prizadete, in da bi pod okriljem Združenih narodov sklicali konferenco, na kateri bi uspešneje reševali krizo na Daljnem vzhodu. Delegacija bo zahtevala, naj britanska vlada vpliva na politiko ZDA in naj se vzdrži kakršne koli udeležbe pri morebitnem oboroženem spopadu.
Sonstelle grozi KPF
Francoski minister za informacije pravi, da mora bodoči režim »onemogočiti akcijo komunistov« — Pritisk kardinalov
Ko je govoril o Cipru, je minister Lloyd dejal, da se zaveda, da je izvajanje novega britanskega načrta povezano z nekimi nevarnostmi, pripomnil pa je, da bi bilo še nevarneje, če bi Velika Britanija vodila »politiko omahovanja in vračanja na staro«.
Glede Srednjega vzhoda je minister Lloyd dejal, da se resolucija Generalne skupščine OZN z dne 21. avgusta letos po njegovem mnenju ni uresničila in da zato na tem področju ni prišlo do pričakovanega popuščanja napetosti. Pripomnil je, da se bodo • britanske čete umaknile iz Jordanije, »brž ko se bo pokazalo, da je na Srednjem vzhodu popustila napetost«.
Nato je jordanski delegat Abdul Rifai obvestil Generalno skupščino da se jordanska in britanska vlada pogajata o umiku britanskih čet. Po njegovih besedah se bodo britanske čete umikale postopoma v skladu z normalizacijo odnošajev med Jordanijo in drugimi arabskimi državami.
V razpravi je nato govoril francoski zunanji minister Co-uve de Murville. o razorožitvi je dejal, da bo Francija sprejela vsak program, ki vsebuje določene ukrepe za razorožitev.
Izjavil je, da sovjetski predlog
o zmanjšanju vojaških proračunov velesil za 10 do 15 odst. takoj vsiljuje vprašanje nadzorstva nad razorožitvijo. Nastopil je tudi proti predlogu o demilitariziranem pasu v Evropi.
PARIZ, 25. sept. (Tanjug). Francoski minister *a informacije Jacques Soustelle j« danes obdolžil komunistično partijo, da je »s svojo dejavnostjo pripeljala Francijo do roba državljanske vojne«. V govoru, ki ga je imel v degolističnem klubu v Parizu, je minister Soustelle dejal, da je »največjega pomena, da bo
novi režim, ki bo vzpostavljen po referendumu, onemogočil akcijo komunistov, ki so zastrupili. ustanove četrte republike«.
BEOGR4D 25 sept. (Tanjug). Predsednik posvetovalne skupščine Maroka Mahdi Ben Barka je danes* obiskal zvezni odbor SZDLJ in se pogovarjal z Veljkom Vlahovičem, Bobrivojem Radosavljevičem in Cvijetinom Mijatovičem. Zanimal se Je za delo in organizacijo Socialistične zveze Visoki gost je danes dopoldne obiskal tudi sekretariat zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo. V razgovoru z Ivom Frolom ter Dušanom Popovičem in Rodoljubom Jemuo-vičem pomočnikoma sekretarja, se je Mahdi Ben Barka zanimal za reformo šolstva in šolanje kadrov. Popoldne je predsednik maroške skupščine obiskal rektorat beograjske univerze. Nocoj bo Mahdi Ben Barka odpotoval v Sarajevo. Na sliki: Ben BaTka pri Petru Stamboliču.
V obveščenih krogiuh danes izjavljajo, da je, sedanji minister za informacije najverjetnejši kandidat za predsednika vlade po izvolitvi generala De Gaulla za poglavarja države.
Direktor lalberalnega katoliškega glasila »Pričanja« An-dre Siferre je danes odstoipil pod pritiskom francoskih kardinalov na redakcijo revije, da bi opustila opozicijsko stališče do vlade generala De Gaulla. Tako je prišla v Parizu na dan najnovejša afera z vmešavanjem katoliške cerkve v francoske notranje zadeve. V zadnji številki »Pričanj« je direikjtor Sdfesnre objavil daljši članesk ob zahtevi francoskih kardinalov, naj verniki »neizogibno zatro gibanje. ki se je zdaj pojavilo v nekaterih katoliških knjgih proti no*vl ustavi«. KtftiSmdi
so namreč priporočili vernikom, naj »obvezno glasujejo za novo ustavo«. — »Ne glede na to, kdo nam daje takšen nalog, je pisal Siferre, je znano dejstvo, da bo ustavni referendum v nedeiijo pomenil legalizacijo prevrata, ki so ga izvedli 13. maja v Alžiru. V obveščenih krogih trdijo, da je do izrednega pritiska . Mera na revijo »Pričanja« prišlo po izrecnih navodilih iz Rima.
Predsednik krajevne vlade v’ francoski Gvineji Sejou Toure je izjavil, da bo prebivalstvo tega ozemlja glasovalo proti novi ustavi generala De Gaulila.
V francoski kolonitji Senegalu je bala ustanovljena danes nova črnska »stranka narodnega zbiranja«, ki jo vodi prosvetni minister Latjire Camanre. V novi biro te stranke *o ctogiSi trt}«
ministrov krajevne senegalske vlade. Do ustanovitve nove stranke je prišlo takoj ob razcepu v dveh doslej največjih političnih organizacijah Sene-gaila — v socialističnem gibanju Lamina Gaya in v stranki konvencije Leopolda Saintgo-ra- Pod pritiskom svojih voditeljev sta obe stranki pred kratkim pozvali svoje člane, naj na referendumu v nedeljo glasujejo za vladni načrt ustave, da bi si »zagotovili še naprej francosko gospodarsko pomc-č« v kolonijah in da bi francoska unija prerasla v »svobodno francosko afriško skupnost«.
Opozicijski elementi v obeh teh dveh strankah so zato izstopili in ustanovili novo organizacijo. katere voditelj i danes trde, da imajo za seboj »gotovo večino volivcev v Senegalu«.
VREME
Napoved za petek: Spremenljivo oblačno, zlasti v vzhodni Sloveniji precej oblačno vreme z možnostjo padavin. Temperature ponoči med 8 ta 13. vi Primorju 16,
no3vl£j« dnevne do 20. v Primorju do M atopted c.
Pravoslavna duhovščina predsedniku republike
Beograd, 25. sept. Včeraj in danes je imelo Združenje pravoslavne duhovščine v FLRJ redno letno skupščino. V imenu Zveznega izvršnega sveta in Zveznega odbora SZDL je skupščino pozdravil Dobrivoje Radosavljevič, član zveznega izvršnega sveta in predsednik Zvezne verske komisije.
Pravoslavna duhovščina je s skupščine poslala predsedniku republike tovarišu Titu naslednjo brzojavko:
»Zveza združenj pravoslavne duhovščine v FLRJ vam pošilja s svoje redne glavne skupščine, ki je bila v Beogradu 24. in 25. septembra 1958, svoje iskrene in prisrčne pozdrave in izreka toplo zahvalo za široko razumevanje in vse dobrote, ki ste jih storili pravoslavni duhovščini. Združena duhovščina spremlja z občudovanjem ‘n globoko ljubeznijo vsa vaša prizadevanja za zgraditev sreče naših narodov in razcvit naše ljube domovine ter vašo herojsko hrabrost v borbi za mirno koeksistenco na svetu. Vsaka vaša moška beseda izvira iz globine našega srca in srca vsakega našega človeka. Skupščina vam iz vsega srca želi, da bi živeli še mnogo let v polni moči in zdravju in da bi s svojimi sodelavci dočakali plodove vašega velikega dela.«
ou 10 Bin
Letošnja jesen. Tako sončna in topla je. Ko bi le še dolgo
taka ostala.
Štipendiranje likovnih umetnikov
BEOGRAD, 25.- sept. (Tanjug). — Pod predsedstvom Rodoljuba Colakoviča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, ie bila danes v Beogradu seja upravnega odbora sklada za pospeševanje likovne umetnosti »Moša Pija-de«, na kateri so razpravljali o štipendiranju likovnih umetnikov v državi in inozemstvu. Sklenjeno je, da se do konca leta pošlje v inozemstvo več-ie število talentiranih in uglednih likovnih umetnikov oziroma umetnikov uporabne umetnosti na študij zaradi spoznavanja likovnega ustvarjanja v posameznih državah.
Upravni odbor sklada »Moša Pijade« je,prav tako sklenil, da se imenuje posebna komisija za organiziranje trienala likovne umetnosti Jugoslavije, ki bo 29. novembra 1959. leta v Beogradu.
Posvet otorinoloringologov
REKA, 25. sept. (Tanjug). — Na medicinski fakulteti na Reki se je danes začelo posvetovanje otorinolaringolo-gov Hrvatske im Slovenije, na katerem razpravljajo o narj-novejšiih raziskavanjih obolenj sluzokožnih organov za dihanje. Posvetovanju prisostvujejo tudi zastopniki iz drugih republik.
Na posvetovanju so imeli referate tudi zagrebški oto-nin olaringologi:	docenta dr.
Zvonimir Krakia in dr. Branko Femenič ter prof. dr- Branimir Gušič. Poleg teh je bilo tudi več koreferatov, izmed katerih se nekateri ba-vijo z negativnim vplivom industrializacije na zdravje delavcev, zlasti na sluzokožne organe za dihanje. Zato so predlagali, naj na tem posvetovanju sprejmejo priporočilo za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov v nekaterih industrijah.
Revizijakazenskega zakonika
Izpremenjene bodo predvsem določbe, ki se tičejo kaznivih prestopkov v gospodarstvu
Beograd, 24. sept. (Tanjug). Komsija za revizijo kazenskega zakonika ki jo je leta 1955 imenovala zvezna ljudska skupščina, je končala svoje delo. Njena glavna naloga je bila prilagoditi kazenski zakonik izpre-membam, ki so nastale v naši državi vzporedno z razvojem samouprave in družbenih odnosa j e v.
Kazensk; zakonik je bil sprejet že 1. 1951, ko so bili v naši državi ustanovljeni prvi delavski sveti. V tem času se je začelo opuščanje .administrativnega upravljanja v gospodarstvu in so dobili več svobode ekonomski zakoni. Zaradi tega je posebnega pomena revizija tistega dela kazenskega zakonika, ki govori o kazenskih prestopkih v gospodarstvu.
V izjavi sodelavcu Tanjuga je sekretar za pravosodno upravo pri zveznem izvršnem svetu Nikola Srzentič poudaril, da je veliko število predpisov v kazenskem zakoniku, ki se tičejo prestopkov v gospodarstvu, izgubilo danes svoj pomen zaradi izpremembe našega gospodarskega sistema. Zato je bila prva naloga komisije pri reviziji kazenskega zakonika, da iz njega izloči tasta kazniva dejanja, ki
so bila vnešena zaradi zaščite administrativnih ukrepov. Tako so bili na primer izločeni predpisi, ki se tičejo neizpolnjevanja obveznih dobav kmetijskih pridelkov, opuščanja polja, proizvodnje neuporabnih in slabih predmetov itd.
Važna naloga komisije je tudi bila precizirati nekatera kazniva dejanja, ki jih niso mogli točno določiti v času uveljavljenja kazenskega zakonika, pa se pogosto pojavljajo v naši
Ukrepi za ublažitev posledic suše
Beograd, 25. sept. (Tanjug' Zvezna direkcija za prehrano je iz materialnih rezerv federacije nakazala 40.000 ton koruze okrajem v ožji Srbiji in na Kosmetu, prizadetih od letošnje suše. Okoli 30.000 ton je direkcija nakazala po ceni 30 din za kg, kar je 4 din izpod nabavne cene. Podjetja za pro-
Pred kongresom fizične kulture
Priporočilo Sveta za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svstu
BEOGRAD, 25. sept. (Tanjug.) Svet za prosve’ in kulturo pri zveznem izvršnem svetu je priporočil republiškim svetom za prosveto in kulturo primerne akcije pred kongresom in med kongresom fizične kulture.
STRELSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Pie^eneiesife — Črnogorci
Beograd, 25. sept. — V nadaljevanju državnega strelskega prvenstva so tekmovali v
Rej prinašu »Komunist«
4(1. številka te-dnika »Komunist« KAKŠEN KRITERIJ — PRIPRAVE SO ZAKLJUČENE (ideološka komisija CK ZKJ .je razpravljala o proučevanju programa ZKJ) — M. M.: DELAVSKA STRANKA V ŽIVLJENJU NORVEŠKE — Dogodki in politika: POTREBNI SO NOVI NAPORI — RAZLOGI ZA ZASKRBLJENOST — Iz delavskega gibanja: GOSPODARSKA POLITIKA BRITANSKIH LABURISTOV — Dragan Markovič:	NI-
KOLI VEC — Voja Jovanovič: DOBRI IN HRABRI LJUDJE — D.j. Dj.:	PRAVICE HIŠNEGA
LASTNIKA — Llufriša Ristovič: NEPOPISANE STRANI . — V SKLADU S ČASOM (ct> razstavi »Družina in gospodinjstvo«) — TCO VE POLITIČNE SOLE — IZBIRA POKLICA ZA MLADE —
NEKAJ BESED O ČITANKAH —
Savo Kržavac: PROCES, KI JE VZNEMIRIL SVET -
40. številki »KOMUNISTA« je
priložena redna petnajstdnevna priloga »SKUPNOST« štev. 13.
streljanju z vojaško pištolo na 50 m. Najboljši slovenski zastopnik Delorenzo je odlično začel, vendar pa je v nekem trenutku nenadoma in samo za kratko razdobje — popustil, kar je zadostovalo, da mu je ušlo eno izmed prvih mest. — Presenečenje dneva je bil Črnogorec Radovič, ki je z rezultatom svetovne vrednosti (502 kroga od 600 možnih) postavil nov državni rekord. — Drugi je za zdaj Prinčič (S) 486, tretji pa Dragovič (Cg), tako da imajo Črnogorci mnogo možnosti tudi za osvojitev moštvenega prvenstva. Od Slovencev je Delorenzo četrti
(480), Umek šesti (474), Mejav-šek pa osmi (467).
Jutri se bo začelo tekmovanje posameznikov in ekip z
vojaško puško na Titovi tarči.' Slovensko reprezentanco bodo sestavljali Jež. Planinc. Mikolič, Mlinarič in Rems. fr-
Priporoča se, naj se v prvi polovici oktobra v okviru rednih pismenih nalog iz materinskega jezika obdelajo v višjih razredih osemletnih šol, gimnazij, učiteljišč in strokovnih šol teme: »Kaj pričakujemo od fizične kulture«, »Šport v šolah« in »Moji najljubši doživljaji v fizkulturi«. Učenci, ki bodo najbolje obdelali te teme, bodo prejeli kot nagrado fizkulturne pripomočke. Iz vsake šole bodo poslali po tri najboljša dela občinskemu svetu za šolstvo, ki bo nagradil tri najboljše naloge in jih priporočil republiškemu svetu zp šolstvo za nadaljnjo udeležbo v natečaju.
Gimnazije in strokovne šole bodo poslale izbrana dela okrajnemu svetu za šolstvo.
V prvi polovici oktobra naj v šolah organizirajo tudi množična tekmovanja učencev v jesenskem krosu, izlete in druge akcije. V dneh kongresa 16., 17. in 18. oktobra bodo seje šolskih odborov, na katerih bodo razpravljali, o napredku fizkulturnega pouka. Prirede naj se tudi roditeljski sestanki in skupno s starši sestavi skupen akcijski plan za širšo aktivnost učencev na
raznih področjih fizične kulture.
Pismo priporoča tudi ureditev šolskih dvorišč, vrtov, igrišč in telovadnic.-
Nagvišje odkupne cene za Jabolka in krompir
Beograd, 25. sept. (Tanjug) Zastopniki Zveze trgovinskih zbornic, Zvezne industrijske zbornice, Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic in Glavne zadružne zveze Jugoslavije so se danes dogovorili o najvišjih cenah, po kat6rih bodo gospodarske organizacije odkupovale od kmetij sikih in
zadružnih proizvajalnih .organizacij jabolka in krompir.
Po tem dogovoru se bodo najvišje odkupne cene za vi-sokosortna jabolka ekstra, I-
in II. razreda gibale od 20 do 37 din, za kvalitetna od 15 do 26 din in za navadne vrste jabolk I., II. in III. razreda od 30 do 22 din za kilogram.
Odkupne cene za krompir dobre kakovosti bodo do 12 din, za II. vrste, razen za krompir za industrijsko predelavo pa do 9 din za kg-
Na sestanku so tudi določili najvišjo odkupno ceno za vinski mošt na podlagi že dogovorjenih cen za vino.
praksi. To velja n. pr. za nevestno poslovanje v gospodarstvu,izdajanje poslovnih tajnosti, nedovoljeno trgovanje, razne špekulacije in drugo. Vsa ta kazniva dejanja bodo še nadalje ostala v zakoniku, le v nekoliko izpremenjen-i obliki. Izpremembe se v glavnem tičejo preciziranja teh kaznivih dejanj na podlag; rezultatov dosedanje prakse in realnibgpotreb za zaščito gospodarskega sistema.
Izpremembe in izpopolnitve kazenskega zakonika bodo obsegale kazniva dejanja, ki pomenijo v dosedanjih pogojih našega gospodarskega razvoja posebno nevarnost. Ta se pojavlja pri nas po prehodu na novi gospodarski sistem in se kaže v zelo različnih oblikah zlorabe.
Določenemu številu prestopkov je povod osebno koristoljubje, nekaterim pa želja pridobiti korist za lokalno skupnost ali določeno gospodarsko organizacijo. Imamo tudi prestopke, ki so posledica slabega odnosa do družbene lastnine m se kažejo v nevestnem varovanju in uporabljanju družbene lastnine, odtujevanju družbenih sredstev pod ceno, v čezmernem in lahkomiselnem zadolževanju, v sklepanju nesorazmernih obveznosti za gospodarsko organizacijo. Vsi tj prestopki, ki povzročajo ogromno škodo našemu gospodarstvu in prisilne likvidacije, bodo inkriminirani v novih predpisih. Pri tem bo treba upoštevati, da zakonski predpisi ne bodo omejevali koristnih pobud gospodarskih organizacij.
Načrt zakona o izpremembah in izpopolnitve kazenskega zakonika določa med drugim tri kazniva dejanja, ki so posebnega pomena za čuvanje družbenih sredstev. V prihodnje se bo kaznovalo vsako ustvarjanje in vzdrževanje nedovoljenih skladov, lažno prikazovanje dejstev po gospodarskih organizacijah zaradi zbiranja sredstev skupnosti, kakor tudi vsaka hujša zloraba pooblastil za koristoljubne namene.
Kaznovane bodo tudi odgovorne osebe, ki bodo s svojim nezakonitim delom povzročile prisilno likvidacijo gospodarske organizacije. Določba o tem je važna tudi zaradi tega, ker nastajajo zaradi prisilne likvidacije ene gospodarske organizacije motnje v stabilnosti dru-.gih podjetij, ki nastopajo kot upniki.
Prj reviziji kazenskega zakonika so posvetili pozornost tudi zatiranju zelo škodljivega pojava, ki se kaže v tem, da se pri prisilni likvidaeiji_.postavljajo posamezni upniki navadno lokali-ni, v ugodnejši položaj kakor drugj .Kaznovana bo odgovorna oseba, ki bo plačala, čeprav ve, da je njegova gospodarska organizacija nesposobna za plačilo in da je pred likvidacijo, določenim upnikom dolgove, jim priznala neresnične terjatve, sestavljala lažne pogodbe al= pa na drug način izigravala u-'-aiike.
Sekretar za pravosodno upravo Nikola Srzentič je poudaril.
da so pred izdelavo zakona o izpremembah in izpopolnitvah kazenskega zakonika pregledali prijave, ki so jih predložili inšpekcijski organi, kakor tudi prijave, ki so Mie predložene organom za notranje zadeve, sodiščem in javnim tožilstvom.
Skupaj s sodnimi sklepi so bile te prijave glavno gradivo, na podlagi katerega so analizirali kazenske prestopke in izločili primere, kj zaslužijo družbene sankcije. Pri tem so upoštevali nekatere nove težnje in nove oblike gospodarskega kriminala, ki se danes pojavlja v praksi in katerih razširjenje je treba onemogočiti..
Pred Tednom otroka
LJUBLJANA, 25. sept. Danes dopoldne je bila v Klubu ljudskih poslancev seja republiškega pripravljalnega odbora za Teden otroka, ki jo je sklicala Zveza prijateljev mladine Slovenije. V odboru so predstavniki raznih društev, organizacij in ustanov, katerih delo je povezano z življenjem in delom otrok ter mladine.
Letošnji Teden otroka bo od 5. do 11. oktobra, potekal pa bo v vseh republikah po enotnem programu. Otrok v stanovanjski skupnosti in pomoč družini — to ie geslo tega tedna, v katerem bo-do skušali konkretno reševati te probleme in delo z otroki ter mladino-
2e na razstavi »Družina in gosipodinjstvo 1958« je Zveza prijateljev mladine Slovenije prikazala rešitev marsikaterega 'problema v teh okoliščinah, kakršne so. Dvorišča za otroke, zelenice, knj ižnice čitalnice — to vse so oblike dela za izvenšolsko izobraže-■vanie ter dejavnost, mladih ljudi na različnih področjih Organizirati vse to pa je v veliki meri vloga družbenih organizacij v stanovanjskih skupnostih. Poleg šole, ki je v stanovanjski skupnosti eden od važnih činiteljev, morajo pa po svojih močeh pomagati tudi starši sami.
Le prevečkrat srečujemo take pojave v vsakdanjem življenju, da nekdo pričakuje od drugih pomoči, sam pa pri rešitvi nekega problema ne sodeluje. V stanovanjski skupnosti . pa so prav starši tisti, ki bodo lahko pripomogli z lastnim sodelovanjem k rešitvi prenekaterega problema.
ZBIRAJMO SADJE!
Letos je v vsej Sloveniji sadje zelo dobro obrodilo. V mestih in industrijskih krajih pa so jabolka še vedno draga. Mnogo otrok jih nima na izbiro.
Zato poziva Zveza prijateljev mladine Slovenije in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vse pionirje in podmladkarje iz krajev, kjer je sadje dobro obrodilo: ZBIRAJTE SADJE IN GA POŠILJAJTE ŠOLAM V MESTIH IN INDUSTRIJSKIH CENTRIH!
To sadje bodo otroci dobili pri svojih malicah.
Pionirji iz mest in industrijskih krajev, pišite svojim sovrstnikom iz dežele!
ODDOLŽITE SE JIM S KNJIGAMI, Z IGRAČAMI IN Z RAZNIMI ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI!
Pionirski starešinski sveti, šolski odbori, poverjeniki Podmladka, upraviteljstva šol In učiteljski zbori! Razložite otrokom velik pomen te akcije!
Pomagajte pri izbiri embalaže in pri odpošiljanju
sadja!
UTRJUJTE VEZI, Ki SE BODO SPLETLE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OTROKI!
Letos bo imel Teden otroka torei predvsem delovni značaj.
V njegovem okviru bo tudi dvodnevno posvetovanje o nekaterih oblikah pomoči družini v stanovanjski skupnosti. na katerem bo sodelovalo okrog 200 udeležencev.
V. K.
Bled je obiskalo nad 41.000 gostov
Bled. 25. sept — Na Bledu se je sinoči sestal aktiv komunistov gostinskih in turističnih delavcev. Posvetovanja sta se udeležila tudi okrajni sekretar Zveze komunistov Franc Popit in predsednik gorenjske turistične podzveze Dušan Horjak. Razpravljali so o rezultatih letošnje turistične sezone na Bledu, o pomanjkljivostih ter o pripravah za zimsko in prihodnjo poletno sezono. Iz poročil na tem sestanku je razvidno, da ie bila letošnja turistična sezona na Bledu rekordna, saj ie obiskalo Bled na 41 tisoč gostov, ki so imeli 166-517 nočnin Te številke presegajo vse dosedanje sezone na Bledu. Tov. Popit in tov Horjak sta poudarila, da ie Bled v letošnji turistični sezoni dosegel Jep_ napredek da pa je bilo še vedno nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnji sezoni odpraviti. To velja predvsem za strežno službo, za vodovod in grajsko kopališče. Oba sta tudi poudarila, da bo treba čimprei izdelati program za zimsko in prihodnjo poletno sezono- Razprav-liali so tudi o ureditvi tarifne politike v gostinstvu Končno so sklenili, da bodo v najkrajšem času izdelali točno analizo letošnje sezone ter o tem razpravljali na razširjenih sestankih Zveze komunistov in SZDL.	B.	B.
Diplomatska kronika
BEOGRAD. 25. sept. (Tanjug). — Z ukazom predsednika republike je bil jugoslovanski veleposlanik v Indiji Dušan Kveder imenovan tudi za izrednega poslanika in
opolno-močenega ministra Ju. goslavije na Cejlonu in v Af-j ganistanu s stalnim sedežem v New Delhiju.
Naraščajoči pomen sam ©financiranja
Ko so nekatere panoge gospodarstva lansko leto začele poslovati s skladi lastnih obratnih sredstev, je bil v določenem smislu napravljen uvod v nov način financiranja našega gospodarstva. Bistvo te spremembe jev tem, da je praktično ukinjen centralni sklad obratnih sredstev pri NB, iz katerega so bile v obliki kratkoročnih kreditov financirane vse potrebe reprodukcijskega procesa. V sistemu enotne banke je centralni fond obratnih sredstev imel svoj določeni smisel, toda s postopnim uresničevanjem principa delavskega samoupravljanja, je ta centralistični sistem dodeljevanja, obratnih sredstev sčasoma po-' stal ovira hitrejšega razvoja proizvajalnih sil, zlasti ko je splošni vzpon gospodarstva zahteval bolj gibke in finejše finančne prijeme.
Prvi korak k boljšemu načinu dodeljevanja ^kreditov. se pravi k realnejšemu ocenjevanju dejanskih potreb gospodarskih organizacij po denarnih sredstvih, je bil storjen z decentralizacijo bančnega sistema. Nepos-rednejši stiki lokalnih in specialnih bank z gospodarstvom so v bistvu pripomogli k sprostitvi dotedanjega neelastičnega in deloma fcndi avtomatičnega sistema
kreditiranja tekočih potreb gospodarstva. Toda glede na odvisnost lokalnih in specialnih bank od kreditnih virov Narodne banke, ta organizacijska sprememba sama po sebi še ni mogla priti do polne veljave.
Da bi se še bolj sprostile ustvarjalne možnosti načel samoupravljanja, oziroma, da bi se še bolj razvila samoiniciativnost delavskih kolektivov, je moral biti storjen še en korak na poti k izpopolnitvi gospodarskega sistema. Upravljanju z osnovnimi sredstvi v okviru veljavnih predpisov, se je moralo pridružiti še upravljanje z obratnimi sredstvi, brez katerih si ni mogoče zamisliti rednega poslovanja gospodarskih organizacij. Ustanovljeni so bili skladi lastnih obratnih sredstev, s katerimi kolektivi razpolagajo po lastnem preudarku. Ta nova pravica razpolaganja, ki predstavlja nov člen v uresničevanju samoupravljanja, je postala osnova bodočega sistema samofi-nanciranja.
Ni dvoma, da se bo daljno-sežnost te spremembe v financiranju materialne strani reprodukcijskega procesa pokazala šele v teku prihodnjih let, zlasti ko bodo gospodarske organizacije skozi tekočo akumulacijo prihajale do vse več-
jih sredstev, in ko bodo lahko izločale vse večji del teh sredstev v svoje sklade obratnih sredste. — Ta proces se bo paralelno s krepitvijo finančne samostojnosti gospodarskih organizacij izpopolnjeval tudi sistem delitve dohodkov.
Vse te po voljne perspektive pa ne bodo dejansko izkoriščene, če gospodarske organizacije ne bodo usmerjale svoja sredstva v sklade obratnih sredstev. V tem primeru bo ostala neizkoriščena tudi izredna prilika za stabilizacijo finančnega poslovanja slehernega podjetja, pa tudi gospodarstva kot celote. Na drugi strani pa bo nenehen porast kreditnega volumna ogrožal napore predstavniških organov v vsklajevanju splošnih proporcev ponudbe in povpraševanja. Pri tem ne gre pozabiti, da je — glede na povprečni koeficient obračanja celotne gmote obratnih sredstev — ena tretjina denarno sposobnega povpraševanja posledica izposojenega denarja, kar je v primerjavi z drugimi državami izredno visok emisijski rezultat.
Ravno tako se ne sme zgub-1 iati iz vida. da uvajanje skladov lastnih obratnih sredstev ni samo izrednega pomena za mikroekonomski ozgnimsn, ge
pravi za ekonomiko vsake posamezne gospodarske organizacije kot osnovne gospodarske enote, temveč tudi za gospodarstvo v najširšem smislu, prav posebno pa še za uspešno uresničevanje stabilnih odnosov v gospodarstvu.
Ob ustanovitvi skladov lastnih obratnih sredstev v skupni vsoti približno 350 milijard dinarjev je bil za isto vsoto zmanjšan volumen kratkoročnih kreditov, kar je znatno razbremenilo kreditno bilanco. — Seveda, ta knjigovodstvena o-peracija sama po sebi še ni predstavljala nikakršen ekonomski preobrat v dotedanjem načinu poslovanja -gospodarskih organizacij. Toda z njim je bilo ustvarjeno novo izhodišče za finančno osamosvojitev slehernega podjetja, ob istočasnem nastajanju nove vzmeti za vodenje kreditne politike, kar predstavlja obogatitev gospodarske politike na sploh.
Že iz ugotovitve teh dejstev izhajata dve važni posledici. Ena se tiče gospodarskih organizacij, druga pa bančnega aparata. Če namreč gospodarske organizacije ne bodo pravilno dojele daljnosežnost nastalih sprememb, in sodeč po dosedanjih podatkih o višini sredstev izločenih v tem letu v sklade lastnih obratnih sredstev, še ni, mogoče govoriti o nekem večjem uspehu, potem bo prehod na sistem samofi-nanciranja zelo otežkočen. To se bo zgodilo zlasti tedaj, če bo prevladala želja za gospodarsko neopravičeno denarno likvidnostjo, ki se je dosedaj
kazala v pretirano visokih^ do-broimetjih na žiro računih.
Seveda, preteklo je še premalo časa, da bi obotavljanje gospodarskih organizacij pri razporeditvi njihovih sredstev lahko obeležili kot izraz nezadostne odločnosti v sprejemanju očividno koristne novosti. V posameznih primerih gre
mogoče za opreznost, ki je svojstvena ravno gospodarsko razgledanim krogom. Toda isto tako ni mogoče prezreti dejstva, da se posamezne gospodarske organizacije v fazi splošne borbe za stabilizacijo gospodarstva na višji ravni odrekajo odgovornosti proti skupnosti. To je toliko manj razumljivo, če pomislimo, da bodo gospodarske organizacije od krepitve skladov lastnih obratnih sredstev imele le korist. — Pri tem je še treba opozoriti na dejstvo, da bo tudi popolno vsklajevanje gospodarjenja z novimi možnostmi samofinan-ciranja samo ena številnih komponent stabilizacije in da bodo v bližnji ali daljnji bodočnosti prišli na dan novi problemi, ki bodo vprav posledica uspešnega samofinancira-nja.
V nekaterih državah, kjer je samofinanciranje doseglo visoko stopnjo, kot n. pr. v skandinavskih državah, so po določenem preseganju odstotka samofinanciranja (65 odstotkov) opazili nekatere nevšečnosti. Pokazalo se je namreč, da prevelika akumulacija sredstev v podjetjih zmanjšuje možnost kreditiranja mladih, oziroma novih podjetij, ker se z zadržavasvjem arco*fc»v xa
lastne potrebe atomizira kreditni potencial gospodarstva kot celote. Toda to velja zaenkrat samo za skandinavske in še nekatere zahodnoevropske države.
V naših pogojih prehoda iz manj razvitega- v bolj razvito gospodarstvo se za daljšo dobo
let ni bati pretiranega naraščanja lastnih sredstev. O-grornna večina gospodarskih organizacij je šele na začetku svojega materialnega vzpona. Da bi pa tudi naša podjetja bila finančno pripravljena na vsako eventualnost, bodisi zaradi izrednih potreb za gospodarsko upravičenim povečanjem tekočega poslovanja, ali pa zaradi kritja brez krivde izzvanih izgub, si ne moremo zamisliti boljše materialne osnove kot je ustrezna razdelitev akumuliranih sredstev na posamezne sklade, predvsem pa na sklad lastnih obratnih sredstev.
Ni treba posebej dokazovati, da so mnoge gospodarske organizacije še daleč od preobilice sredstev in da je opozarjanje na realne možnosti samofinanciranja le pravočasen poizkus dojemanja in ocenjevanja nove finančne vzmeti, k; lahko sproži plodonosno usmerjanje zaenkrat nezadosti izkoriščanih sredstev. Nikakor ne gre prezreti dejstva, da so gospodarske organizacije po lanskih ukrepih o izkoriščanju amortizacijskih in drugih sredstev že na pragu široko zasnovanega samofinancianja in da - se skupna vsota, s katero gospodarske organizacije razpolagajo na osnov! teh ukrepov, pri-bUSoje 50 milijardam dinarjev.
Ce je bila torej v tem obdobju vložena v sklade lastnih sredstev dosti ma.njša vsota, potem je to znak. da se podjetja še niso prilagodila novemu načinu financiranja.
To dokazuje tudi 100 milijard dinarjev novih kratkoročnih kreditov v teku tega leta, tako da je celotni kreditni volumen dosegel izredno visok nivo, ki je daleč nad 800 milijard dinarjev, medtem ko skladi lastnih sredstev znašajo komaj 390 milijard. Verjetno bi obratni odnos bolj ustrezal interesom našega gospodarstva, ki ustvarja povprečni narodni dohodek približno 1700 do 1800 milijard dinarjev.
V takih pogojih finančnega razvoja je seveda vloga bančnega sistema, zlasti pa Narodne banke, izredno pomembna in bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi v katerem koli smislu podcenjevali odgovornost, ki leži na organih kreditnega aparata. Le-ta stopa v obdobje zelo kompleksnih nalog, ki bodo v enaki meri zahtevale poglobljeni smisel za pravilno izvajanje splošnih smernic gospodarske politike in boli tenkočutno prisluškovanje utripanju našesa aospodarstva.
Linearno odobravanje kreditov naj bo stvar preteklosti, na njegovo mesto pa naj stopi skrbno ocenjevanje vsakega posameznega zahtevka za novim; krediti, da ne bi lokalna ali kakšna druga ozkogrudnost ali pa neopravičena opreznost zavrla skladen vzpon posameznih gospodarskih panog pa tup di gospodarstva kot celote.
Marjan Ifrlap—
Labirint
Za »bcžjam bankirjem« še POA
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
RIM, 25 sept. (Po telefonu,) Afera »božjega bankirja« Giuf-freja je danes prerasla v okvir žurnalistične škandalistike in
postala politični problem: ob 4. popoldne- sta namreč ministra Pretti in Andreotti začela pred parlamentom odgovarjati na vprašanja poslancev.
V zadnjih dneh je prišlo v trnovem, in zapletenem, problemu Cipra do nenadnega dramatičnega obrata, če že ne preobrata. V razgovoru s podpredsednico britanske laburistične stranke Barbaro Castle
je voditelj ciprskih Grkov
nadškof Makarios dejal, da ne vztraja več pri enosisu ali priključitvi Cipra h Grčiji, ampak da bi privolil v neodvisnost otoka, celo v okviru Britanske skupnosti narodov — Com-monrvealtha.
To se je zgodilo v času, ko je generalni sekretar Atlantskega pakta Spaak prihitel v Atene, ker je zaslutil hudo nevarnost za pakt, in v času, ko se Britanci pripravljajo, da bi začeli s prvim oktobrom izvajati svoj načrt o Cipru. Brita ski načrt je Grčija zavrnila ker vidi v njem možnost, da se Turčija usidra na otoku in se potemtakem izpolni turški sen
c razdelitvi otoka. Turčija pa je prav iz tega razloga načrt z nekaterimi pomisleki sprejela.
Grki so torej prepričani, da bo britanski načrt, če bi ga izvedli, naposled privedel do
delitve otoka. Delitev otoka pa do turške nadvlade po vsem otoku.
S tem da je nadškof ■ volil v neodvisnost otoka, je dejansko opustil načelo samoodločbe
Ciprčanov, za.kij to načelo so doslej zmeraj istovetili s pravico otočanov, da se priključijo matični državi Crčiji. Samo izredna nuja, v zadnjem hipu preprečiti izvajanje britanskega načrta za Ciper, lahko pojasni ta Makariosov korak, če upoštevamo, da je bilo vse doslej načelo samoodločbe vogalni kamen njegove politike.
Član ciprsk etnarhije IZ i-prianos in grška opozicija doma sta obsodila Makariosov predlog, ker je z njim opustil načelo samoodločbe. Hkrati opozicija dolži vlado, da je ona to skuhala, da bi se z zadnjo koncesijo ubila dve muhi na en m~h: rešila ciprsko vprašanje in obdržala Grčijo i Atlantskem paktu. Po Atenan govorijo, da je namreč Grčija izčrpala že vsa sredstva razen izsfopa. iz NATO.
Iz Londona pa prihaja novica o trmastem vztrajanju britanske vlade pri sedanjem načrtu za Ciper. »Manchester Guardian« piše, da je prišel Makarios prepozno s svoj im predlogom. »Kdo bo zdaj odstranil turško vlado iz spora, ko je gotovo, da se ne bo prostovoljno umaknila na etnar-hov poziv?« se sprašuje ta britanski časopis. Pri tem pozeb-Va pripomniti, da. pa je britanska vlada praktično to storila z Grčijo, ko ji je postavila nesprejemljive pogoje. Težava je pač v tein — gledano z britanske strani — da je britanska diplomacija sama spravila Turčijo na otok in da je Turčija močnejša izmed obeh pretendentov.
Ce bo Grčija izstopila i? NATO ali ne, je seveda popol noma njena notranja zadeva Res va je, da Grčija v tej organizaciji ni našla skoraj nobe nega razumevanja za svoje aspiracije in interese. Ciprski problem pa bo slej ko prej ostal neresen. Sodobna diplomacija ga je spremenila v labirint. v primeru s katerim j-.-legendarni Minotavrov labirin s Krete široka, ravna cesta.
Bip
Vzporedno z afero Giuffre se je odprl škandal POA, ki bo — kot vse kaže — tudi prišel v parlamentarno avlo. Ze pred letom so levičarski listi opozarjali na nenormalno poslovanje te dobrodelne organizacije. Ce so bile ugotovitve takrat morda
še nekoliko »meglgne«, so dobile
sedaj konkretne oblike.
POA (Pontifizia Opera di Assi-stenza) je vatikanska dobrodelna ustanova,'ki jo vodi monsignor Baldelli,	duhovni pokrovitelj
desnice v Katoliški akciji. POA je tudi lastnik polovice delnic novinarske agencije DIES; drugo polovico nadzoruje bivši zunanji minister Pella.
Kot pove že ime, je namen organizacije pomagati ubogim. Del sredstev črpa iz vatikanskih fondov, večji del pa ji daje na razpolago italijanska vlada in različne dobrodelne ustanove v svetu. Skratka. POA ima v Ita-'iji nekak monopol na dobro-
delnost. Ona da moralno težo in avtoriteto, za katero stojita Vatikan in v skrajni konsekvenci Sveti oče, drugi dajo pa sredstva, brez katerih je dobrodelnost samo prazna fraza.
Zato je POA prejela iz ameriških pošiljk moko, maslo, sladkor itd., na katerih je izrecno pisalo »prepovedano prodajati ali zamenjavati«. Polovi-o prevoznih stroškov je plačala Amerika, polovico pa italijanska vlada. Mimo tega so bile pošiljke, ki so se sukale v vrednosti med 20 'in 35 milijonov dolarjev,
oproščene carine, dohodninskega davka IGE in drugih dajatev. Naloga POA je torej bila, tako s stališča darovalca kot s stališča italijanske države, brezplačno razdeljevati prispele pošiljke med najbolj potrebne.
Glasilo KPI »Unita« je’ te dni o poslovanju POA objavilo nad vse zanimive podatke. POA je del pošiljk iz Amerike uporabila
Malo poslušalcev
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST, 23. sept. (Po telefonu.) Dobra dva tedna pred volitvami se je končno volilna kampanja razzivela, toda le v prvih večernih urah, ko na trgih v središču mesta nastopajo govorniki, vendar še vedno pred pičlim številom poslušalcev, z izjemo fašistov, ki jih je kar precej.
Sinoči je vladalo precejšnje .animanje samo za prvi nastop novega pokrajinskega tajnika italijanske socialistične stranke
prof. Elia Apiha. Podal je splošne smernice politike PSI in sicer: po eni strani avtonomija stranke do KPI, po drugi pa politika tako imenovane »demokratične alternative«. Med naštevanjem zahtev, ki jih bodo socialistični poslanci postavili v občinskem svetu pa je poudaril avtonomnost tržaške pokrajine v okviru bodoče dežele Furlanija — Julijska krajina in prosto cono za vse tržaško področje.
Medtem pa je bilo v Trstu dosti zanimanja za kongres pediatrov iz desetih držav. Med Jugoslovani je bil na kongresu udi predsednik Društva pediatrov dr. Skrivaneli, beograjski Dediater, primarij dr. Vulovič pa je predaval o klinični sliki hudih in nevarnih^primerov -bronhialne pljučnice in pozdravil
Problem teritonclnih ved v OZN
New tork, 25. sept. (Reuter) Pravni odbor Generalne skupščine OZN je sklenil, da ne bodo dali nobene prednost; proučitvi zahteve za sklicanje nove mednarodne konference o pomorskem pravu. Smatrajo, da zaradi tega sklepa Islandija morda ne bo zahtevala odobritev sklepa o razširitvi islandskih ozemeljskih voda na 12 milj.
Predsednik islandske vlade Jonasson pa je izjavil, da se Islandija ne bo odrekla mejam svojih ozemeljskih voda v pasu 12 milj. dokler bodo tudi druge dežele branile tako' mejo. Dodal je. da se bo njegova dežela trudila. da bi Generalna skupščina OZN določila širino ozemeljskih voda za vse države. Jonasson je dalje izjavil, da je islandskim patruljnim čolnom izdal navodila, naj ne uporabljajo orožja proti tujim ribiškim iadjam, ki pridejo v islandske ozemeljske vode. Dodal pa je, da britanske ladje postajajo >vse bolj borbene« in da se v britansko - islandskih odnosih lahko zgode resne stvari, če se bo ta položaj nadaljeval.
italijanske udeležence v imenu vseh jugoslovanskih otroških zdravnikov. Večina razprave na kongresu je bila posvečena po-liomelitisu. Kongres se je včeraj zaključil med drugim s priporočilom o potrebi in nujnosti cepljcnja otrok s Salkovim cepivom.
V ponedeljek se bo v pokrajinskem svetu nadaljevala razprava o načrtu posebnega statuta za deželo Furlanija — Julijska krajina. Na zadnji seji sveta je svetovalec KPI kritiziral, da načrt ne vsebuje skoraj ničesar glede zaščite slovenske manjšine.
Objavljeni so bili uradni podatki o obmejnem prometu v avgustu. Iz njih je razvidno, da se je podvojilo število italijanskih državljanov, ki obiskujejo jugoslovanski obmejni pas. ........................... P.	L.
v predvolilni kampanji kot sredstvo za izvajanje pritiska na določen krog volivcev, v prid popolnoma določeni skupini kandidatov na krščansko demokratski listi. (To so mi potrdili tudi očividci.) Za okroglo pol milijona stotov vreč z napisom »Prepovedano prodajati ali zamenjavati-pa se je znašlo v nekaterih podjetjih za promet z mlevskimi pridelki, od tu pa je vodila njihova pot na italijansko tržišče. Podjetja, preko katerih je šel ta promet, so posredno ali neposredno pod nadzorstvom Katoliške cerkve. Eenega izmed njih — Molini Biondi — je n. pr. ju-ridični lastnik Marcantonio Pa-celli, nečak papeža Pia XII.
Škandal je torej dvovalenten: POA je zlorabila zaupanje darovalcev, ker je prodajala blago, ki bi moralo biti podarjeno. S stališča Italije pa je ogoljufala državne organe, ker ni plačala carine in davka, ker je na vlado prevalila polovico stroškov za prevoz in ker je s prodajo blaga, ki je ni stalo niti centezima, napravila zmedo na domačem tržišču. Poleg tega je POA postopoma spravila pod svoje nadzorstvo podjetja, ki so prišla zaradi take »konkurence« v krizo.
Te ugotovitve so globoko odjeknile v javnosti. Povzeli so jih republikanci in tudi socialni demokrati, ki so sicer vladna stranka.
»Osservatore Romano« je v ponedeljek odgovoril na »klevete«, ne pa na obtožbe. Nasprotno, priznal je njih resničnost. »Del pošiljk je bil res spremenjen v denar, s privoljenjem darovalcev, denar pa je bil uporabljen v plemenite namene,« piše vatikansko glasilo in grozi, da bo »v skladu z obstoječimi pogodbami cerkev mobilizirala Katoliško akcijo, če vlada ne bo zaščitila ugleda papeža«, to je ugleda ob katerega se ni nihče spotaknil.
Tisk skrajne levice (KPI, PSI), republikanske rtranke in socialnih demokratov ter celo ekonomske desnic;, kot je rimski »Tempo«, je ob vatikanskem ->d— govoru« postavil naslednja vprašanja:	kdo je dovolil prodajo
blaga, ki ga je, darovalo ameriško ljudstvo, kdo je dovolil zaobiti zakonske predpise italijanske republike; kako to, da vatikansko glasilo v svojem odgovoru popolnoma ignorira italijansko državo?
To je v skromnih besedah srž afere POA. Kot kronisti moramo dodati, da so komunistični
poslanci Ze. zahtevali, naj o ■'jej razpravlja parlament, ameriški ambasador Zelerbach, ki so ga socialni demokrati preko redakcije »Giustizia« osebno opozorili na čudna pota ameriških darov, pa je obiskal včeraj Fanfanija.
Razumljivo je, da se v senci take afere porode najrazličnejše politične kombinacije in ugibanja. V ozadju obeh afer — Giuffre in POA — vidijo nekateri tudi prikrit nasmešek zadovoljstva Fanfanija. Le-ta, da hoče »s škandali, ki jih odkrivajo drugi, nevtralizirati svoje politične nasprotnike v stranki', to je krščansko demokra*-’:'-desnico.
O teh kombinacijah in ugibanjih bomo poročali jutri.
M. Šuštar
Figi v Washingtonu
Washington, 25. sept. (AP). Avstrijsiki zunanji minister Figi je prispel sinoči iz Ne\v Yorka v Washingtonj kjer se bo pogovarjal z zunanjim ministrom Dullešom in drugimi ' visokimi ameriškimi funkcionarji. Uradni zastopniki ZDA so izjavili, da se bo minister Figi pogovarjal v Wa®hingtonu v glavnem' o splošnem položaju po svetu in tudi o krizi na Daljnem vzhodu.
•• v-.'-
.1;,.
mmm
sssšij
Prisega novega libanonskega predsednika generala Fuada šehaba
Nova vlada v Bejruta
Fremier Rašid Karame je izjavil, da upa, da se bodo ameriške čete
umaknile do konca oktobra
TELE GRAMI
NEW YOKK — Turški zunanji minister Zorlu je odpotoval iz New Xorka v Ankaro. Izjavil je, da je za Turčijo najvažnejše vprašanje Cipra, ki ga morajo rešiti Združeni narodi. Za to razpravo se bo vrnil v New York.
SCARBOROUGH — Voditelji laburistične stranke so na neuradnem sestanku sklenili pozvati vlado, da s kazenskim zakonom prepove javno rasno diskriminacijo. Nocoj bodo sprejeli načrt deklaracije o temo problemu.
NEW DELHI — Indijski minister za rudarstvo in petrolej Maldija je odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Obiskal bo tudi Poljsko, Romunijo in Švico.
MADRID — V špansko enklavo Ifni, v španskem Maroku bodo kot okrepitev poslali bataljon španskih padalcev.
COLOMBO — Vlada je sporočila, da bo izredno stanje, ki je bilo uvedeno maja, podaljšano, da se ne bi ponovili neredi, ki so nastali zaradi zahteve po izenačenju tamilskega in uradnega sinhaleškega jezika.
BONN — Britanski premier Macmillan bo 8. oktobra prispel na dvodnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Spremljal ga bo Selwyn Lloyd.
PAKA — Tu so aretirali 12 članov vzhodnopakistanske pokrajinske skupščine, ki so obtoženi, da so napadli podpredsednika skupščine Saeda Alija in ga hoteli ubiti.
AMAN — Britanski vojaški predstavnik je izjavil, da bo do konca meseca jasen položaj glede umika ali bodoče razmestitve britanskih čet v Jordaniji. Dejal je, da ni nobene zveze med umikom britanskih čet iz Jordanije in ameriških iz Libanona. Vendar pa bi bilo dobro, če bi bile umaknjene istočasno.
BONN — Predstavnik zahodnonemškega obrambnega ministrstva je izjavil, da bodo zahodnonemške čete postopoma prevzemale obrambo posameznih področij od ameriške vojske. To naj bi bila logična posledica ustanovitve zahodnonemške vojske.
BEJRUT, 25. sept. (Reuter) Sehab je sinoči objavil dekret je na čelu eden od uporniških v Predsednik Karame je obdržal ministrstvo.
.Minister za zunanje zadeve je Filip Takla, minister za delo in pravosodje Jusef Soda, minister za gospodarstvo in informacije Charles Helou, minister za prosveto in zdravstvo Hamad Safi-ediin, minister za finance Rafik Naža, minister za kmetijstvo, pošto in telegraf Faud Nažar, minister za javna dela, promet in planiranje Farad Brad. Od članov nove vlade so bili samo trije ministri v prejšnjih vladah, in sicer premier Karame, zunanji minister Takla in minister za gospodarstvo in informacije Helou.
Nov predsednik libanonske vlade Rašid Karame je danes izrazil upanje, da se bodo ameriške čete do konca oktobra umaknile iz Libanona. Dodal je, da je umik teh čet zelo pomemben za Libanon in da bo vlada o tem razpravljala na prvi seji. Premier Karame je poudaril, da sta predsednik ZDA Eisenhower in zunanji mi-
Sporočilo o sestanku Sandys - Mc£lroy
Washington, 25. sept. (Reuter). Na koncu pogovorov med obrambnima ministroma ZDA in Velike Britanije McElroyem in Saindysom so uradno sporočili, da sta ministra povedala svoje mnenje o morebitnem prenehanju jederskih poskusov in o mednarodnem sistemu inšpekcije kot zaščiti pred nenadnim napadom. V skupnem uradnem sporočilu je dalje rečeno, da sta se oba ministra sporazumela, da obstaja potreba po vzdrževanju učinkovitih vojaških sil, oboroženih s sklasičnim in jedrskim orožjem. Govorila sta tudi o ukrepih za okrepitev sodelovanja med obema državama, kar zadeva jedrsko orožje. Sporočilo ne omenja formoške krize, čeprav je bilo v neki prejšnji izjavi rečeno, da je bilo tudi o tem govora na sestanku.
Libanonski predsednik Fuad
o ustanovitvi nove vlade, ki ji oditeljev, 37-letni Rašid Karame.
zase tudi obrambno in notranje
nister Dulles izjavila, da se bodo. ameriške čete umaknile čim bo to zahtevala libanonska vlada. »Zato sem prepričan — je dejal Karame — da bodo ameriške čete v kratkem odšle«.
Dalje je novi premier izrazil prepričanje, da sj vsi Libanonci želijo dobrih odnošajev z Združeno arabsko republiko. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bodo rešeni vsi problemi, ki obstajajo med Libanonom in ZAR. Nato je sporočil, da bo v kratkem obiskal Kairo.
Kq je govoril o notranjih problemih, je predvidel, da bo jutri ukinjena policijska ura in odstranj ene TjS®k&3e'‘z^"ulic*
Predstavnik falangistične organizacije pa je danes izjavil, da je nova libanonska vlada nesprejemljiva za falangiste, ker je naklonjena ZAR.
Novi ministrski svet,je imel davi prvo sejo v rezidenci predsednika republike generala šehaba. Nekateri člani vlade so dobili nalogo, da izdelajo vladno deklaracijo, ki bo prebrana v -parlamentu.
Po vrsti incidentov im spopadov, pri katerih je padlo naj-
manj 10 ljudi, je bila sinoči ponovno totalna policijska ura. Avtomobil francoskega veleposlaništva je bil zadet s strojničnim rafalom. Nekaj uslužbencev ambasade je bilo pri tem laže ranjenih. Spopadli so se s pristaši bivšega predsednika Cha-mouna in opozicije.
Sinoči so prispeli v Libanon štirje kanadski oficirji, ki 6e bodo priključili skupini opazovalcev OZN. V začetvku oktobra pa bo Kanada poslala v Libanon še 46 oficirjev in šest podoficirjev. Kanadski uradni predstavniki so sinoči izjavili v Ottawi, da bodo Združeni narodi zvišali število opazovalcev v Libanonu od sedanjih 300 na okrog 900.
o. State Denartement predlaga
Washington, 25. sept. (AFP). Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predlagale, naj bi bil jubilejni sestanek zunanjih ministrov držav članic Atlantskega pakta od 2. do 4. aprila 1959 v Washingto-nu. Svet NATO je sprejel to ameriško povabilo. Sestanek ministrov za zunanje zadeve bo v okviru slovesnosti ob deseti obletnici ustanovitve Atlantskega pakta.
POKRAJINSKE VOLITVE V SEVERNI
NEMČIJI
Bonn, 25. s-pt. (Tanjug.' skrajni severni pokrajini Zvezn.-nemške republike Schleswig Hollsteinu bodo v nedeljo volitve v pokrajinsko 'tupščino na kateri bo nastopilo skupno devet strank. Toda zaradi volilnega zakona, ki določa, da morajo dobiti stranke, ki hočejo biti zastopane v skupščini, najmanj 5 odstotkov vseh oddanih glasov pričakujejo, da si bodo mandate razdelile tri, kvečjemu štiri stranke.
Na parlamentarnih volitvah pred enim letom/je vladna krščansko demokratska unija dobila 48,1 odstotek glasov, opozicijska socialno demokratska
stranka 30,8 odstotkov, blok beguncev 8,3 odstotkov in svobodna demokratska stranka 5,6 od-totkov.
Nakup norveške ladje
Dubrovnik, 25. sept. (Tanjug) -Atlantska plovba« iz Dubrovnika je povečala svoje brodov-je z nakupom norveške ladje -Orm Jari« s 1310 brt oziroma 1725 tonami nosilnosti. Kupljena ladja je dobila ime »Travnik«, prevzeli pa jo bodo v kratkem v francoski luki Ruan. Ladjo »Travnik« bodo uporabljali za prevoz posebnih tovorov, zlasti živine in drobnice na področju Sredozemlja.
PROF
SNUDERL:
(D
1 Mongoliji
Prizadevanju, da bi ta velika dežela s tako majhnim številom prebivalstva kar najhitreje in kar najbolj temeljito pospešila in razvila svoje gospodarstvo, služi tudi šele pred letom ustanovjeni inštitut za kmetijstvo. Direktor tov. Zanjakta nama je pripovedoval, da se (v inštitutu izvršijo znanstvena dela s področja kmetijstva. Trenutno imajo 30 važnih problemov, ki jih morajo preizkusiti in izvršiti ter nad 400 znanstvenih del za predelavo. Ti problemi se nanašajo zlasti na izboljšanje dela pri živinoreji in pospeševanju produktivnosti živinskih proizvodov. To jim je posebej naročil XIII. kongres KPM.
Inštitut ima zootehnično, veterinarsko in agronomsko fakulteto s 550 študenti in 60 učnega osebja. Imajo postajo za žitarice in drugo za sadjarstvo. Veliko poskusno zemLjišče služi štu dentom za študij. Inštitut ima deset kateder in štiri laboratorije. Študenti dobivajo od drža ve štipendije od 225 do 300 tor-gotov in, živijo v študentskih domovih. Veliko skrb posvečajr veterinarstvu, kar je naravno če je živine tridesetkrat toliko kot vseh prebivalcev skupaj Doslej je absolvirailo na tetrr. zavodu 230 veterinarjev. Vendar še nimajo poliklinike zk) iivali. Živinsko kugo so odpravili, imajo pa še svinjsko kugo. Najpogostejše bolezni »o
bruculoza, pljučnica isn parati-
fu=. Pasteroioza obstoji le še pri ovoah. Sarmi izdelujejo vak cine in serum. *
Na te inštitutu so nas izredno lepo sprejeli. Profesorji okoli naju so se podpisali v moje stenografske zapiske, skupno in posamič so brez pridržka govorili z nami ter se zelo zani-■ mali za naše inštitute, šole, go apedarstvo itd. Odkrito in tova riško smo pretresali skupna vpraišamja. Rekli so, čeprav smo tako silno oddaljeni, da se moramo spoznati in postati dobr prijatelji. To je bilo prisrčno .n isfcren.o. Vendar so oni, kako. tudi midva, izbegavaii razgovor o ideoloških očitkih, ki so se v tem času pojavili zopetr Jugo-
slavijo.- Menda so oni čutili kakor midva, da naj razlike o ideološkem pojmovanju ne preprečujejo prijateljstva, če vlada resnicoljubnost in poštenost na obeh straneh.
Prav tako se me sprejeli pri državnem prokuratorju LR Mongolije. Medtem ko je šel moj tovariš po strokovni veterinarski liniji, so mene pritegnili pravniki. Izredno toplo kakor starega znanca me je sprejel namestnik državnega • prokuratorja tov. Cende. Navzoč je bil tudi predavatelj na pravnem oddelku Zerlan Gašao in neki književnik kot tolmač. Vendar sta oba tovariša govorila ruski in smo se, jaz s svojo slovenščino in oni z ruščino, čisto dobro razumeli in, naš stik je postal bolj neposreden. Razložili so mi podrobno svojo sodno organizacijo, govorili o težnji Po zakonitosti in o težavah s kadri. Na vsa vprašanja sem dobil podroben odgovor. Vprašala sta me za mnenje glede pravice obrambe: ali naj ima »'osumljenec pravico do sodelovanja svojega branilca že od začetka poizvedb? Oni se zavzemajo za to. Rekel sem jim, da me veseli, če vsa vprašanja človeških pravic pojmujejo tako globoko kot to. Tov. Cende mi je podaril kup mongolskih zakonov v ruščini in ®oon®ol§čini.
Želel je, da bi osebno ostali « stikih in da bi delegacija naše Zveze pravnikov Jugoslavije obiskala mongolske pravnike. Moj tovariš, ki je bil pri prvem pomočniku ministrstva za kme-■ tijstvio in ki je tudii veterinar, se je vrnil ves navdušen, s kupom podatkov in fotografij o mongolski živinoreji in živinskih pasmah.
Z veliko pozornostjo in velikim veseljem so maju pozdravili na desetletki, ki nekako ustrena našim dosedanjim osnovnim šolam in srednjim šo- -lam — po ruskem tipu. Politična naloga je, cta mora imeti vsak državljan 4 leta šolskega pouka. Glavna naloga njihove šale je, dati otrokom kar najboljšo politehnično izobrazbo. V Ulan-B&torju je sedem deset-leitik, sicer pa v vsakem ajma-ku. Šola traja od 8. do 18. leta starosti. Imajo svojo posebno metodo. Od 1. do 4. razreda se učijo o sistemu domačih nalog, od 5. do 7- razreda je pouk politehničen, od 8. do 10. razreda se dijaki izpopolnjujejo v praktičnih in teoretičnih disciplinah tehnike m primer spoznavanje avtomobila. Dijaki opravljajo tudi počitniško praikso. V tem zavodu so se dijaki izmislili, da bi nadomestili snažilke, ker je za detovno silo huda stiska v deželi. Sami od sebe so začeli muditi
zgradbe. Glavni predmeti so mongolski jezik, matematika, kemija, geografija, biologija, botanika im splošna zgodovina. Vseh dijakov na tem zavodu je 1400, učiteljev 51. Obstojata tudi dve večerni soili za delavce z 800 učenci. Poleg učiteljskega osebja obstoja tudi roditeljski svet za pomoč in kontrolo učiteljev, Za vsak razred obstoja svetnik, ki ga izvoli roditeljski svet izmed sebe. Sole so seveda državni organi. Ob našem obisku je bilo malo dijakov, ker so boli deloma že na počitnicah. Kar jiih je bilo, so naju veselo poizdravlj ali.
Zanimiv je bil pogovor pri namestniku ministra za prosveto, pri tov. Vangu. Tu smo razpravljali o vprašanju kulturne izmenjave* med Jugoslavijo in Micuigolijo. Tov. Vangu se je čudil, da v Jugoslaviji ni stolice za mongolski jezik in književnost, kakor se je čudil hamb-laana, da v Jugoslaviji ni budizma. Govorili smo o arheološkem bogastvu te dežele in o njenem napredovanju in posredovanjem drugim deželam.
Pred odhodom iz Mongolije so naju presenetili s škatlo prelepih mongolskih slik o njihovih posebnostih in z fino iz-rezadjanima figurama živali, bi jih izdelujejo prignani umet-nU,
Mongolija, ta prostrana tie<.eid s tako pičlim prebivalstvom, si na vseh področjih strastno prizadeva, da bi z izgraditvijo socialističnih odnosov pod vodstvom KP dvignila svoje ljudi iz zaostalosti na višjo raven. Pri tem se vodstvo ne poslužuje nikakega pritiska in vsakodnevnih gesel. Vsakdo ve, kaj hoče im kaj mora storiti, ker mu to narekuje * spoznanje po treb, gorka ljubezen do domovine, revolucionarni zanos, ponos na veliko vlogo v zgodovini daljne vzhodne Azije in pa veselje zara&i velikega napredka, ki ga je mongolsko ljudstvo doseglo v 37 letih svoje svobode. Ce je doseženo stamje še vedno daileč za tistim, ki je pri nas, ja treba upoštevati, da sta Suha— Bator in Cojbalsan s svojimi borci začela revolucijo, ko je bilo malo nad pol milijona prebivalcev, ko je bila dežela v oblasti sitotisočev lam in je vse kmetijsko gospodarstvo • temeljilo na nomadstvu brez šol. brez znanja, v boju zoper kitaj-Bske mandžurske okupacijske sile in belogardistične tolpe. Ni bilo ne razvite trgovine ne industrije, ne f mane in prav nikakšne uprave. Fevdalni knezi so, sklicujoč se na to, da so Džlndiska-novi nasledniki, skrbeli za svoje udobje in izkoriščali ljudstvo, im da bi mu kod nudili, ne
stva. In danes v Mongoliji žanje socialistična revolucija velike uspehe. Tu je velika univerza, kmetijski inštitut, mreža deset-letk in osnovnih šol z neštetim; tečaji, gledališče z opero, centralna knjižnica, tlakama, mnogi muzeji, tovarna za usinje in z drugimi manjšimi tovarniškimi objekti. Tu je železnica, lastna valuta, književnost, časopisje. Dane® je Mongolija ljudsko demokratična država in kot družba krepko organiziran socialistični svet. Upravičeno so lahko simpatični mongolski tovariši ponosni na te svoje uspehe. Pri tem pa je simpatična
njihova resnična revolucionarnost, toleranca in razumnost, ki ne pozna zagrizenosti in zlobe, predvsem pa globoka demokra-, tič n ost njihovega življenja. Ne vem, koliko se pritiska na mongolske tovariše iz soseščine. Prepričan sem, da so sami na sebi globoko pošrteni. Njihova delavnost, solidnost, treznost in poteza k stvarnosti, ljubezen do svobode in spoštovanje pravic človeka, globoka privrženost k misli marksizma-le-ninizma, vse to bo Mongolijo dvignilo v lepo bodočnost, če ji bo dovoljen nemoten razvoj. Škoda, da je Mongolija tako zelo oddaljena od Jugoslavdd«. Zato bi se pa morali vsaj stih področj'h, kjer je to če, zanimati a i\jo. •	4
'm
( as gj	TT D rmi	r a	o	.	i	ae	p— a_—__)
Otvoritev gledališke sezone v Mariboru
HLAPCI
V soboto, 20. septembra, je mariborska Drama odprla sezono s Cankarjevimi Hlapci — Izven abonmaja, pred slabo zasedeno dvorano. Režiser zelo zanimive predstave je bil Skrbinšek, inscenator V. Molka, kostumograf Alenka Bartl-Serša, oba gosta. Skupaj s sceno se je režija daleč oddaljila od že ustaljenih načinov uprizarjanja, zelo močno je poudarjala simbolične elemente v igri in v začetku dodala še svojega. Takoj, ko se zast-or dvigne, »zavlada« nad sceno v ozadju mogočna temna kupola nekako beneških oblik, ki pa spominja
tudi na staro avstrijsko policijsko čelado. Očitno naj z ostalimi elementi vred simbolizira cerkveno —■ fevdalno ozadje in vzdušje stare Avstrije. Med igro ta silhueta včasih krepkeje izstopa drugič bledi, vrata z nerealno cerkveno stavbo v ozadju pa so vendarle resnična, položen, zgoraj prisekan trikot (kot da bi odprtina vodila v kakšno staroegiptovsko grobnico). Scena se proti ozadju dviga, ob njej je v prvem dejanju zelo lahko konstruiran plot, v
-V-;-’ .... .
m p?
»•:y- . AiVlH:-! __________________
"SP
rakteriziran kot pijanec srednjih let, Komarjeva mladostna
krivičnost se je izgubila skupaj z vsemi opaznimi karakteristikami učiteljskega stanu. Učiteljskih značilnosti sploh zlepa ni bilo tudi pri ostalih, razen pri nadučitelju, ki ga je igral Jože Kovačič kot gost. Prav dober kot postava se je Kovačič vidno bolje počutil kot historično pravilno podani »gospod« pri mizi, kakor kot neznačajni pomočnik reakcije. Blažev Hvastja je v značilnos-tih očitno skušal biti kar najbolj pravičen tolikokrat omenjeni »črni suknji«. Predstavljal n! samo
uradnika, ki si je pod svojo
uradniško suknjo kljub vsemu ohranil nekaj razumne, mirne, tudi rezke moškosti, temveč tudi zamorjenega človeka, kar se -veda ni hvaležno za dobrega igralca, ki se je to pot mogel uveljaviti le v zelo rahlih odtenkih.
Lojzka Leontine Skrbinškove je učinkovala prijetno z izrazito kultiviranim načinom govora, postavitev celote ji Je zabrisala značilnosti stanovske pripadnosti, pa tudi poteze preproste ljubeče žene, le toplota •e ostala. V rahlem nasprotju s Cankarjevim »na koncu koncev« ne nastopa več ona sama, temveč le njen glas kot prijazna misel in simbol notranjega preobrata v Jermanu. (V tej kon-
cepciji se je sugestivno zdelo da Je mati že umrla In da ga je »poklical« samo ljubeči glas njenega materinstva — kar je vsekakor novo).
Geni Brunčkove prav tako n: bila učiteljica, pač pa naravno podana, še vedno nekoliko značajna smejavka in ljubiteljica udobja. Minka Godinove je prepričevalno prikazovala ne več najmlajšo avšasto podeželsko koketo. Dokaj presenetljivo so se v tej postavitvi izgubile mnoge notranje podobnosti tega lika s Komarjem, frazarje-nje o »mlačnosti in malobrižno-sti« se je režiji očitno zdelo brezbarvno in ni prišlo do izraza. Ugodno je presenečal Haberl kot zdravnik. Na koncu je tudi notranje spominjal na neke postave iz Čehova. Njegovo slovo od Jermana je razodevalo pravega igralca. Plevelov Samec toliko da saluži premierno omembe. Nučičeva, v igri »ljubka po poklicu«, je morala v te? koncepciji prav tako oddati nekaj mladostne objestnosti. Tovornikov Kalander je bil bolj
»močan mož« s toplim zvenečim glasom kakor posebno značilna postava. Gorinškova je kot mati našla dva ali tri izrazita odtenka v vlogi. Mevljev Pisek je bil značilna ma-ska. Med manjšimi vlogami, ki s-g bile delno zelo močno zasedene (Lavrač, Klasinc, Kočevar, Doboviškova,
Leontina Skrbinškova ko.t Lojzka in Florjančič kot Jerman
Jankova) zaslužijo omembo Bla ževa, posebno pa na novo agan-žirana Grgurevičeva kot Kalan-drovka in Vičar v prav kratkem, pa lepo izdelanem prizoru kot Nace. V krčmi je zelo uspešno nastopala »misa«, kli jo je moral v Mariboru delno sestavljati operni zbor, delovala pa je brezhibno in zelo učin kovito. Učinkovita je bila tudi luč, ki je v določenih trenutkih
močno podčrtavala simboličen pomen besed.
Vse to karakierizira režijo kateri je prav mogoče dokazovati problematičnost, pa je drzna, nova, zelo dognana in prav zanimiva ter bo prav gotovo štela med značilne poskuse mariborske Drame. Polemika o predstavi lahko drami in njeni izvedbi samo koristi.
BRANKO RUDOLF
VI/ T NT T T nam kažejo
s jL X ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Te dni gostuje v Jugoslaviji ameriški violinist Michael Rabin. Nastopil bo tudi v Ljubljani, kjer bo z orkestrom Slovenske filharmonije zaigral Beethovnov violinski koncert.
drugem na levi knjižnica in nekaj stolov. Cesarjeva slika »visi v zraku«, kot tudi nadučitelj obesi križ »v zrak« pod ogrodje., Krčma prav tako nima sten, temveč nerealno (pa ne inc-ieče) zverižena ckna, Jermanovo sobo naznačujeta dve velikanski bruni kot strešna konstrukcija. V tem načinu upri zoritve izgubi indiv V-ualna stvaritev igralca dokaj tehtnosti, igralec postane bolj »nosilec simbola« in je zato hote približan bolj Cankarjevi mladostni smerti, kot zrelemu Cankarju. Brez dvoma smo zato videli bolj in manj realistične postave. V nekem nasprotju s sceno, možnostjo in »historiciz-mom nasploh« pa so kostumi (moški kakor ženski) dosledno prikazovali dobo pred nastankom drame.
Florjančičev Jerman, krst po -stava zelo ustrezen, je v tej splesni zamisli nujno postal bclj silhueta kakor trodimen-zionalna postava, realistične posameznosti vloge so zelo slabele. Igralec je bil močnejši v zadržanih zadnjih slikah, kakor pa v crescendih četrtega akta, v katerih so mu včasih konzo-nanti deklamatorično zatajili. V dani koncepciji je bila to dobro
»izgrajena« vloga s poudarkom na dveh dimenzijah.
Skrbinškov župnik je seveda predstavljal vsoto in bistvo re-Eije. V pikantnem nasprotju z grozečim scenskim ozadjem, tudi v nasprotju z njegovo lastno, nekoliko grozljivo silhueto ob nastopanju, je ta župnik sicer oster, pa še malo ne pošasten, ne zastopnik gospodujoče cerkve, temveč sposoben in
Iskren, v bistvu celo blag človek, ki so ga razmere prisilile V vlogo hudega, pa ne malenkostnega tirana. Gb tej zamisli
jdoblva na primer maksimalno Vrednost Cankarjeva opazka.
da V konferenčni sobi župnik
Vstane in seže Jermanu v roko PjAšot sc raztegne na neka i fcelč očitnih sekund in gotovo
Simbolizira moč zdrave Jermanove misli, gotovo pa — polec drugega — jemlje župmku tudi nekaj trodimcnzionalne osti in tlpičaiostk
Gorinškov rutinirano odigrani KojnSiČ jebil zelo skrbno *»-
- -iv/.*.-•
»Streha a
Sele leta 1958 gledamo filmsko umetnino, ki sta jo ustvarila De Sica in Zavattini že 1956. leta in jo poslala v svet s produkcijsko znamko »Tita-nusa-«. Skoda. Medtem smo morali prenesti tisoče metrov klavrnih filmskih štorij. Vmes je bilo le nekaj dobrih filmov. Med njimi »Umberto D«, sneman 1952. leta. Ekipa, ki ga je ustvarila, je ekipa velikih filmskih del: »Čudeža v Milanu« in mojstrovine »Tatovi koles«. Režiserska taktirka je bila v rokah Vittoria de Sice, scenarij je napisal Cezare Za-vattini, glasbo pa Alessandro Cigognini, Talko smo predstaviti tudi ekipo »Strehe«.
Toda, če so »Tatovi koles« postali filmska klasika in je film o življenjskem ' večeru upokojenca Umberta D. filmska tragedija velikega kova, je »Streha« film, ki črpa moč svoje neposrednosti v bolečinah vsakdanjosti, pa tudi v uporni vitalnosti življenja.
Mlada, preprosta človeka, zidar in hišna pomočnica, ki sta se pravkar poročila, nimata drugega kot svojo ljubezen. Znajdeta 'se brez strehe, brez kapitala, brez takega sorodstva, ki premore prazne hiše ali vsaj prostorna stanovanja. Ker si streho vsemu navkljub le skušata priboriti, se zadolžita za vso drugo polovico življenja in trmasto pripeljeta zidarski material do zadnjih barak na robu mesta. Vse bo treba opraviti v dvanajstih urah do jutri. Taka so uradna pravila: če imaš streho nad seboj, si človek, ki te ščitijo. ' Če je nimaš, si potepuh, ki te
bodo sodili. Mlada zakonca bosta imela streho nad glavo. Pomagata jima prijateljska pomoč in razumevanje vseh, ki imajo sami najskromnejše zahteve do življenja.
De Sica je tokrat prav toliko razmišljajoči opazovalec življenja kot razmišljajoči poet. Le tako je lahko zapisal zgodbo o naših revah in težavah, jo privzdignil, ji umislil piedestal. Pa to ni lažniva privzdignjenost, ni rešitev za vsako ceno, po sili: ni film, o strehi, temu simbolu bivanja, zaradi strehe, simbola vsega realnega, dovolj klavrnega. Vse, kar vidimo na platnu, vso uporno revolto življenja, oklepajo globoko čustvo, ki združuje mlada človeka in se skoraj ne manifestira z zunanjimi izrazi, in v filmskem jeziku kar najlepše izpovedani drobni izseki iz dobrih, nemirnih, nenavadnih, nikoli razumljenih namer in dejanj, ki spremljajo človeka in njegovo sožitje z drugimi ljudmi.
Režija je sugestivna, filmska kompozicija blesteče enostavna, Zavattinijev poseg v življenje pristen, globoko pretresljiv. To ni filmska ekskurzija v vsakdanjost. Režija in scenarij sta spet umetnika, ki hočeta več. Igralci so sami amaterji. Glavni vlogi, ki sta ju izoblikovala Gabriella Pa-lotta in Tržačan Giorgio Li-stuzzi, sta doživetje. Doživetje pristnosti in njene lepote in prepričljivosti. Tudi stranske vloge so lepo odigrane. Izstopa samosvoja igra mlade služkinje — in malega dečka, /ki čeprav nezavedajoč, ščiti mlado mater in ostaja sam, kot se je sam za nekaj ur znašel
mm
na prizorišču, kjer zmagujeta ljubezen in skupna pomoč.
Znajti se na takem prizorišču, čeprav le za nekaj ur, za dve uri, pa je včasih tako potrebno. To je čutil tudi snemalec in namenil kameri posebne poti. Tako so v luči reflektorjev še kamioni na blatnem predmestnem gradbišču prijazne silhuete akcije, uspeha.	-mgh-
čma mapa
-Se imamo- -v- spominu Ca-yattove velikane: filmi »Vsi smo morilci«, »Pravici je zadoščeno« in »Pred potopom« so nosili pdčast njegove samosvoje daroviVosti, doslednosti, odločnega hotenja, da prodre resnici do dna. Da se ne ozira na nevamstl in vse druge »blagre«, ki jih nosi s seboj tako pronicamo iskanje resnice. Sodne kulise so Ca-yattu filmske kulise, jezik prevar, ambicije, goljufij, lažnivih preiskav in resničnosti je njegov filmski jezik in še kamero je posta/vil v službo sodhijskih kuloarjev,, zasliševalnic, celic in skopih sončnih pramenov, ki prodirajo skoznje. Cayatte je trmoglavi iskalec resnice — samo Cayatte je tudi režiser svojih idej in zgodi se mu lahko, da spodleti.
Spodletel je pri filmu o črnem dosieju. Ustvaril je motiv — motiv je tak: priznanje krivde še ni dokaz resnice. Razvil je ta motiv, dosledno. Naprednega francoskega intelektualca riteo zastrupili njegovi idejni nasprotniki, ki jih je razkril v »črni mapi«, ni ga ubila žena, ki je ljubila svaka, in stari zdravnik pa njegova hčerka, čeprav postavljena pred sodišče kot krivca, sta bila edina, ki sta ga razumela in ljubila. Kot rečeno: Cayatte jel bil tiiM tokrat dosleden. Nikomur na ljubo se ni uklonil. Razčlenjeni motiv razkazuje še druga zanimiva poglavja, ki kažejo Cagattovo prizadetost In se boleče zajedajo v resničnost malih, in velikih človeških želja, odpovedi, predsodkov, nemoči, nekarmkter-nosti in še mnogo česa. Vendar — gledalci so razočarani.
Motiv je tokrat izpeljem tako, da jih malone vara. Vleče za nos, kot tudi pravi-
mo. Pa ne v stilu kriminalk, ki lahko skrivajo svoje globlje psihološke resnice. Kar zamerimo velikemu ustvarjalcu, je nekaj drugega: zato, da bi dosledno izpeljal svoj motiv — ki je splošno pomemben, tega ne zanikamo — je ranil ljudi in njihove najbolj občutljive resnice na drugi strani in se ni potrudil, da bi jih razumel. Gledalci hočejo najti eno resnico- Dovolj je za en sam veliki film,, če naj bo resnica, ki drži življenje »za vrat«. Ca-yatte jih je načel deset, s peljal po načelu enega samega motiva in v črni mapi, ki so jo uničili, je ostal skrit neuspeh ustvarjalca.
Drugače je film zaseden s samimi pomembnimi igralci,
Andre Cayatte
med njimi tudi s simpatičnima Danielle Delorme in Bernardom Blierom.
Filmski uspeh je v prisotnosti vzdušja in v Zapletu kadrov, ki so razkazali sodstvo v izrazitem planu, -mgh-
Teden jugoslovanskega filma na Poljskem
Alenka Eržen: Lastni portret (1955)
S svečano predstavo jugoslovanskega umetniškega filma »Veliki in mali« v varšavskem kinematografu »Moskva« se ,1e začel na Poljskem Teden jugoslovanskega filma. Otvoritvene predstave so se udeležili številni kulturni in javni delavci ter visoki predstavniki poljskih ministrov za zunanje zadeve in za kulturo. Navzoč je bil jugoslovanski ambasador v Varšavi Rato Dugonjič s
člani ambasade, predstavo pa so si ogledali tudi številni zastopniki tujih diplomatskih predstavništev.
Teden jugoslovanskega filma bo trajal do 2. oktobra. V tem času bodo v sedemnajstih vojvodskih središčih in drugih večjih mestih . prikazali tri jugoslovanske umetniške filme: »Veliki in mali« ter »V soboto zvečer«, ki ju je
obe režiral Vladimir Fogačič, in »Dolino miru«, ki jo J« režiral Trs—«	Me« tatfa bo aa
sporedu več naših dokumentarnih filmov. Kasneje bodo vsi ti filmi obšli tudi druge poljske kinematografe.
V zvezi s Tednom jugoslovanskega filma je odšla na Poljsko tudi naša filmska delegacija, v kateri so sekretar Zveze filmskih proizvajalcev Jovan Ružič, režiser France Štiglic, igralka Snežana Mihajlovič in scenarist Mio-drag Djurdjevič. Naša delegacija bo obiskala razna poljska mesta in filmska središča, s tamkajšnji- 5 mi filmskimi delavci pa se bo posvetovala o nadaljnjem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo na področju filma.
Poljski listi posvečajo Tedinu Jugoslovanskega filma veliko pozornost in poročajo o navdušenju, s katerim je občinstvo sprejelo prvo -predstavo, ter o prisrčnih pozdravih, ki jih je bila deležna ndt delegacija.
Pravkar izšlo
FOMEMSSfJ DOKUMENT
SEDMI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Številne roke bodo posegle po pomembni knjigi, ki Jo j«
te dni izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, po zborniku dokumentov s VII. kongresa ZKJ. Okrog osrednjega dela knjige — Programa Zveze komunistov Jugoslavije, sprejetega na letošnjem ljubljanskem kongresu — je zbrano najpomembnejše gradivo kongresa: referat Josipa Broza-Tita »Naloge ŽKJ v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije« ter njegov zaključni govor, referat Aleksandra Rankoviča »O organizaeij-sko političnih nalogah ZKJ-«, referat Edvarda Kardelja »Ob osnutku programa ZKJ-«, poročilo Centralnega komiteja o delu ZKJ od VI. do VII. kongresa, Statut Zveze komunistov Jugoslavije, Resolucija in sklep VII. kongresa ter seznami članov novega Centralnega komiteja, Centralne revizijske komisije in Izvršnega komiteja CK ZKJ. Skoraj odveč je ponovno opozarjati na edinstveni pomen gradiva in na pomembnost izdaje, ki ga nudi širokim krogom bralcev v strnjeni, smotrno urejeni obliki- Poudariti pa moramo študijski namen in pomen dela: Cankarjeva založba je izdala knjigo prav v času, ko so člani ZKJ sprejeli nalogo, da čimbolj vestno preštudirajo gradivo VII. kongresa in tako se jasneje dojamejo njegov veliki zgodovinski in politični pomen. Prav tako pa bodo knjigo pozdravili tudi vsi drugi, ki si štejejo v dolžnost, da se do potankosti seznanijo s pomembnim mejnikom in kažipotom naše socialistične graditve.
HOV ZVEZEK POLITIČNE KNJIŽNICE
GOVOR PREDSEDNIKA TITA V LABINU OB ČLANKIH V »»ZEN ŽI MIN BAO« IN MOSKOVSKI
»PRAVDI«
Politična knjižnica Cankarjeve založbe je v svojem devetintridesetem zvezku bralcem posredovala ocilocne zavrnitve Ln dokaze nepravilnosti ter nepoštenosti obtožb, s katerimi so politična vodstva nekaterih zahodnih držav sprejela, potek VII. kongresa ZKJ in novi Program ZKJ. To je predvsem govor predsednika Tita istrskim rudarjem v Labinu, ki je po svoji jedrnatosti in vsebinski pomembnosti vselej vreden
ponovnega, študioznega branja. Odločna polemika s stvarnimi dokazi zavrača obtožbe glasila KP Kitajske »»Zen Min Zi Bao« v članku »»Moderni revizionizem je treba grajati«. Na zadnjih straneh brošure je ponatisnjen Odgovor na. članek moskovske »»Pravde-« o VII. kongresu ZKJ in <> vprašanjih sodelovanja »»Enotnost in strnjenost marksistično-lcninističnih
partij — poroštvo za nadaljnje zmage svetovnega socialističnega sistema«, ki ga je natisnila Borba v mesecu maju. Ponatis v knjižni obliki nudi razširjene možnosti poglobljenega zasledovanja polemike, ki se je ponekod razplamtela ob VII. kongresu, in odločnega stališča, ki sta ga ob njej zavzela naše politično vodstvo in širša javnost- Brez dvorna bodo te možnosti slovenski bralci radi izkoristili.
POČISTITI? STOLETNICE
FRAN LEVSTIK: MARTIN KRPAN — POPOTOVANJE
S študijsko izdajo dveh klasičnih Levstikovih literarnih oziroma literarno-teoretičnih in programskih tekstov je knjižna zbirka Mladinske knjige »»Kondor« v svojem dvajsetem zvezku počastila stoletnico njunega prvega izida, b spremno besedo in opombami je podrobno obrazložil oba teksta urednik zvezka Blaž Tomaževič. Likovna priloga posreduje komplet Smrekarjevih ilustracij za Martina Krpana iz leta 1917 — ilustracije, brez katerih si študijske in jubilejne izdaje Krpana skoraj zamisliti ne moremo. Novi zvezek •»Kondorja« ne predstavlja le dostojne počastitve pomembne obletnice, temveč uspešno bogati zbirko študijskih tekstov za naše dijake.
- --------- RTSJOVELISTIČHE	ZIICLIBHI01
GUI’ DE MAUPASSANT: DEBELUŠKA IN DRUGE NOVELE
V šestem zvezku svoje -»Ljudske knjižnice« je Prešernova družba ponudila našim bralcem izbor novel iz zgodnje Maupassantove ustvarjalnosti: »»Debeluško«, njegov zmagoviti literarni debut, ter »»Hišo Tellier«, »»Gospodično Cicifuj« m •»Zgodbo o kmečki dekli«. Zvezek zares ne potrebuje posebnega priporočila bralcem, ki bodo radi posegli po mojstrovinah klasičnega pripovednika. Njegov izbor snovi, odlično pripovedovanje in prefinjeno stkan mozaik človeških usod so odlike, zaradi katerih se vedno znova vračamo k Mau-passantu in se bomo tako tudi k brošuri Prešernove družbe radi vrnili. Novele je poslovenil Edvard Kocbek.
AMERIŠKA SIS!
JOHN STEINBECK: VZHODNO OD RAJA
Obširnemu romanu ameriškega pisatelja Johna Stein-becka »»Vzhodno od raja«, ki ga je te dni v prevodu Jožeta Turka izdala Cankarjeva založba, se bralci ne bodo približali kot neznancu- Že mnogo prej, preden smo mogli spoznati izvirnik, je med nami postal popularen filmski zapis Steinbeckovega romana. Vendar je film lahko le priporočilen uvod v branje dela samega, ki kaže vse vrline Steinbeckovega pisanja- Na pradavne sage spominjajoči moralni problem, naslonjen na svetopisemsko zgodbo dveh sovražnih si bratov, zaživi na straneh romana s primarno silo in neposrednostjo. Pred široko časovno panoramo, obsegajočo krog treh generacij, vstaja veličastna vrsta odlično orisanih značajev, ki s svojo izrednostjo in slikovitostjo prevzamejo bralca ter uspešno zasenčujejo pomanjkljivosti, katere bo pozoren bralec utegnil zaslediti v skoraj naivnem in vse preveč preprostem reševanju nekaterih problemov. Z romanom »Vzhodno od raja« nas Steinbeck, ustvarjalec »»Sadov jeze«, prav getovo ne bo razočaral, le razkril se nam bo z nove, manj poznane strani.
VELIKIH IH NJEGOV CflS
ZSOLT KARSANTI: GALILEO GALILEI
tY knjižni zbirki »»Bios« je Cankarjeva založba izdala biografijo enega največjih veleumov znanosti. Galilea Gaii-leija. Napisal jo je madžarski pisatelj Zsolt Harsanyi z dobrim obvladanjem znanstvenih in zgodovinskih prolremov ter s plastično, živahno domišljijo pripovednika. Delo torej ne vodi bralca v učena razmišljanja o odkritjih Galileijevega znanstvenega genija, temveč nam posreduje njegovo delo v pristopnejši obliki, v kateri zažive tudi vsakdanje, človeške poteze Galileijeve osebnosti, zabrisane v njegovih znanstvenih portretih. Seveda pa zaživi svoje življenje na straneh te romansirane biografije tudi čas, Italija zgodnjega sedemnajstega stoletja s tistimi silami, ki so nasilno posegale v razvoj znanosti in njenega najuglednejšega znanilca. Knjiga je torej zares vsestransko zanimiva in bo gotovo deležna tud med slovenskimi bralci upravičene popularnosti- Prevod je oskrbel Marjan Kozina.
RAZISKOVALCEV DNEVNIK
MIKLUHO MAKLAJ: POTOVANJA PO TIHEM OCEANU
V knjižni zbirki »»Globus« je Mladinska knjiga izdala dnevnik ruskega antropologa, etnografa in biologa Nikolaja Nikolajeviča Mikluho-Maklaja. ki ga je napisal med svojim dolgotrajnim življenjem pri Papuancih na severovzhodni obali' Nove Gvineje v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Preprosti, brez želje po literarnem oblikovanju nank-ni zapiski so le navidezno skopi in nerazgibani. Razkrivajo redko podobo življenja in običajev, ohranjenih v prvotni obliki in znanstvena podrobnost opisa je bogato nadomestilo za zunanje kričavo, a vsebinsko potvarjano leporečje. Se večja vrednost dnevnika Mikluha-Maklaia pa je v izredno obzirnem spoštljivem in etično neono»-ečnem odnosu, ki gn »•? veliki znanstvenik vseskozi kazal do svojih neukih, primitivnih •»divjih« prijateljev. Prav zaradi te redke plemenitosti in humanosti, ki je ne zasledimo v drugih onisih življenja med nerazvitimi narodi, naj Mikluhovim vrsticam posveti svojo pozornost čim več mladih in odraslih bralcev. -»Potovanja PO Tihem oceanu« je prevedel Jože Zupančič.
naj bi ostale dijaške vozovnice S tem bi uspelo pokriti le dve tretjini izgube, eno pa naj bi še naprej pokrivali z dotacijo.
V nadaljevanju 'konference je predsednik okrajnega sveta za stanovanjske zadeve Franc Dro-bež raztolmačil predlog o dopolnilni stanovanjski tarifi za tri dinarje na kvadratni meter čiste stanovanjske površine.
Predvideno povečanje stanarine naj bi med drugim služilo za normalno vzdrževanje stanovanj, to je za pokritje tekočih stanovanjskih stroškov. Ker najemnine ne morejo pokriti vseh potreb po popravilih, so se n. pr. hišni sveti od 1954. leta dalje zadolžili za nad pol milijarde dinarjev, letno pa so bili zadolženi od 111 milijonov do 135 milijonov dinarjev. Prav tako’ naj bi se povečale najemnine v I., II. in III. nadstropju na račun stanovanj v pritličju, kleti in v četrtem ih petem nadstropju, kjer ni dvigal. Stanovanjski svet bo prav tako predlagal Mestnemu svetu dve varianti za uvedbo ekonomskih najemnin v stanovanjih, ki so nad družbenim standardom oziroma za vse stanovanjske prostore, ki niso dovolj izkoriščeni. Pri tem pa je seveda v Ljubljani 85% stanovanj, ki dosegajo oziroma ne presegajo družbenega standarda.
O vseh teh predlogih bo danes razpravljal ljubljanski Mestni svet. Nedvomno so ta vprašanja pereča tako za komunalna podjetja kot za potrošnike. S povišanjem cen uslugam bo gotovo prizadet proračun vsakega posameznika, ki že danes gotovo ni močno pozitiven. Zategadelj bo tudi razprava in odločanje o teh vprašanjih toliko bolj odgovorno.
Po razpravi o teh zadevah v Mestnem svetu bodo o tem razpravljali seveda tudi še zbori volivcev.
Prav tako naj bi se podražile tarife za lokalni promet, ker zaradi dražjega goriva in plač po novi uredbi raste izguba pri »Ljubljana - transportu« (EC2). Samo pri mesečnih kartah znaša izguba (30 milijonov dinarjev. Predlog predvideva zvišanje prevozne tarife na najkrajših progah, in sicer od 10 na 15 dinarjev. Občutno pa so podraže-ne mesečne karte delavcev in nameščencev, od GOO na 1800, od 900 na 2700 in od 1200 na 3200 dinarjev. Seveda pa je pri tem upoštevana uredba, ki pravi da gospodarske organizacije in ustanove lahko plačajo svojim delavcem in uslužbencem vožnjo nad 600 dinarjev. Nespremenjene pa
je bil še enkrat preanaliziran in nato osvojen nov, in sicer 17 din za prostorninski meter. V zvezi s tem pa je tudi povišanje cen za druge usluge, tako za kanalizacijo, odvoz smeti itd. Za kanalizacijo naj bi se tarifa zvišala od 2,50 din na 4,25 din za prostorninski meter porabljene vode, cena plinu pa naj oi se zvišala od 13 na 17 din za prostorninski meter, s tem da odpade dosedanji pavšal. Odvoz smeti pa naj bi stal 1,60 din za kvadratni meter stanovanjske površine. To povišanje tarif za usluge naj bi privedlo, kot rečeno, do samofinansdranj a komunalnih služb oziroma k osamosvojitvi komunalne službe.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia seznanil zastopnike tiska in radia z vprašanji, o katerih bo razpravljal na današnji seji Mestni svet ljubljanski. Predvsem gre za rešitev nekaterih vprašanj pri Ijomunalnih uslugah, ki jih posamezna komunalna podjetja nudijo potrošnikom, zlasti vodovod, plin, kanalizacija, odvoz smeti in mestni lokalni promet. O tarifah za te usluge je bilo že večkrat govora in vse bolj se kaže potreba po samofinansira-nju teh služb. Tako je bil prvotni predlog za zvišanje cene vodi od 10 na 13 din za prostornin?’-'	Predlog pa
Le kdo je kriv za prometne nesreče? Takale dva kolesarja, ki smo ju fotografirali na mostu v Tacnu, gotovo spadata med tiste, ki jim prometni predpisi niso mar!
gotova — vodovod v
armadno vzgojo rua Taboru odprli razstavo iz življsnja gluhih. Podobno razstavo bodo odprli istočasno tudi v Kopru- Obe pa bosta trajali do 28. septembra, ko bo z mednarodnim dnem gluhih zaključeno praznovanje prvega mednarodnega tedna gluhih, ki se bo odslej naprej praznoval vsako leto v tem času.
Avtorji filma »Letijo žerjavi«« v Ljubljani?
V soboto zvečer ob 22. uri bo v ikinu »Union« predpremiera ameriškega barvnega cinemascoipe filma »Osvajalec«. To .ie eden najdražjih spektaklov, ki so jib posneli v Holly\voodu v zadnjih letih. saij .ie velj2l producenta svc.jih 4 do 5 milijonov dolarjev. Z »o s vaj s:lcem« je mišljen taitarski vojskovodja Džingiskan, ki ga igra v filmu John Wayne. nijegova soigralka na je tokra-t Susan Hay-word. Film je zrežiral nekdanji hollywood£iki igralec in pevec šlsigerjev Dick Po\vell.
Kino »Sloga« bo v prihodnjih dneh predvajal premiero nemškega filena »Lissy«. V naslovni vlogi nastopa v svetu zelo cenjena, pri nas pa še nepoznana švicarska igralka Sonja Sutter.
V kinu »Vič« bo prišel v začetku prihonjega tedna na program ameriški barvni vidita Vision film »Umetmiiki m vzori«. V njem bomo no daljšem času spet srečali znani a,mer^?ki komični par Jerry Lew!s in Dppn Martin, njuni so--igralki sta Shirlev Mac Lame in Dorcthy Malone, v s«tran?'ki vlogi pa na^cipa tudi Svetinja Anita Eikberg. V tem filrnu. ki je l>iirlesika in p p. roči 1.1 a. je vzel režiser Framk Tashlin na muho masovne proizvajalce šuti d literature.
Zp kionec pa še vesela vest če bo šlo do sreči, bo ob (koncu prihodnjega tedna v LjubVani svečana premiera sovjetskega f^<ma »Imetijo žer.iavi«. ki je pre*o! nrvo naerado na letošnjem festivalu v Cannesu. Te svečane premiere se bodio namreč ude'eŽT.1? režiis^r Mihael Katalozov. *er Taitja.na Sa-mojlova »n Al ek ‘Rafalov, ki fcrra-+«* cjiovrn' viosi. vendar to še ni rJokon^no. temveč je treba noča-ka-ti šr» neikali dni. rta bo -oriši« sT>oroč»i>f». ?e se bo** o sovjetski umetniki rec o^leič!b*	najav-
ljeni odhod v Jugoslavijo.
rodni teden gluhih. V okviru tega tedna je Zveza gluhih organizirala po Sloveniji več proslav, na katerih nastopajo gojenci Zavoda za gluho mladino in drugi gluhi.
Tako je sinoči kultur.no-prosvetno društvo gluhih »Vita Zupančič« nastopilo v kinodvorani Litostroja s celovečerno predstavo, na kateri so prikazali najrazličnejše točke iz folklore, baleta^ ritmike, imeli pa so tudi nekaj recitacij.. V soboto bo kujltumo-prosvetno društvo »Vita Zupančič« nastopilo z istiim programom tudi v mariborskem gledališču.
Danes dopoldne pa bodo v Ljubljani v centru za iz-^en-
Radovljica bo dobila avtobusno postajo
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Radovljici so med drugim razpravljali tudi o graditvi avtobusne postaje. Sedanje stanje je v Radovljici dejansko nevzdržno, saj se skoraj vsak dan ustavi okrog 70 avtobusov pred leseno barako, na kateri so za silo pribiti še razni vozni redi’ posameznih smeri in podjetij. Občina bo sedaj zagotovila nad 7 milijonov dinarjev za graditev nove moderne avtobusne postaje. Po načrtih sodeč bo v njej tudi turistični urad. trgovina in drugo.
Kužje na Kočsvskem
V Kužju v Kolpski dolini imajo letos pouk v .novem šolskem poslopju. Zgradili so ga lani in letos prebivalci tega šolskega okoliša s potmočio občine v Kočevju, ki je prispevala nekaj nad 2 milijona dinarjev'. Precej lesa in drugega materiala ter prostovolj-netga dela pa so prispevali sami prebivalci.
Seja sveta za komunalne zadeve
LJUBLJANA. 25. septembra. Danes se je sestal novoizvoljeni okrajni svet za komunalne zadeve na prvi redni se<ji. Najprej je sprejel spremembe tarif za komunalne usluge na področju mesta, in sicer za elektriko, vodo, kanalizacijo in odvoz smeti. Nato so člani sveta potrdili odlote Občinskega o-dbora Ljublijana-Sišika, ki govori o novih cenah v mest-nem in krajevnem prometu. Ta odlok bo Svet za komunalne zadeve predložil v razpravljanje Mestnemu svetu in zborom volll-cev.
Nato so člani sveta odobrili garancije za posojila Občinskemu ljudskemu o-dboru Ivančna gorica In no d jetiju »Snaga« v Ljubljani. V Ivančni gorici bodo nabavili manjši avtobus, podjetje »Snaga« pa potrebuje posojilo za nabavo pločevinastih posod za smeti, za prevozno javno stranišče in za opremo samskega doma. slednjo garancijo je svet odobril pod pogojem, da bo imel pravico vpogleda na odolačevanje anuitet.
V nasle-dmjT točki dnevnega reda je svet potrdil investicijske pro-graaie za tlakovanje Dražgoške ceste na področju občine Šiška, za odstranitev tramvajskih tračnic na po-dTCčju občine Center in za cestno razsvetljavo v Savskem naseliu.
Svet je odklonil prošnjo Društva akvaristov, ker nima razpoložljivih sredstev. Društvo je prosilo za posojilo Sfl.OOt) dinarjev, ki jih potrebuje, za razna ureditvena dela v novem akvariju. Svet priporoča društvu, naj se s svojo prošnjo olirne na Lovsko ali Ribiško zvezo Slovenije.
Kar se tiče napel.iave novega
vodovorla v naselju v Črnučah, Je
Kvet •fc.nen.ia. naj bi strokovnjaki Mestnega vodovoda proučili možnosti za nape:;iavo. Po prvi varianti hi podaljšali sedanjo napeljavo od mc-~+xz v Črnuče, po <3ru^i pa bi zcradili vodovod na 6rmišfei strani.
Končno je Svet za komunalne zadeve c-dotiril zvišanje cen uslue Uprave res-t OLO LiuMjana za s oclstotikov.
Po števdilmih komunalmth gradnjah, ki so jih v viški občini začeli ali jih še bodo zaifrei: te dni, in po takih, ki so . j ih začeli že purejšnja leta in so sedaj v zaključni faza, lahko rečemo, da je komunalna dejavnost v tej občini zelo velika.
Eno največjih komunalnih gradbenih del je kanalizacija, ki poteka izpod Bokailc mimo šole na Vrhovcih, ob bok-alski in viški cesti in ob železnici do Glinščice, nato pa cb Glinščic; ob Tržaški cesti do črpališča na Tržaški cesti nasproti Partizanu. Lani so zgradili kanalizacijo
gozdarskih strokovnjakov Bosne in Hercegovine
Obisk
iagi, in jih potem spremljal n,a Štajersko, kjer jih je v ponedeljek sprejel predsednik celjskega okraja in jim ob prisotnosti drugih strokovnjakov iz okraja pojasnil naloge gozdarske službe. V torek je delegacijo sprejel podpredsednik okrajnega
ljudskega odbora v Maribora skupno z nekaterim,! tamkajšnjimi gozdarskimi st rokov n.ja-
V dogovoru z Upravo za gozdarstvo LRS v Ljubljani je sekretar za gozdarstvo v LR Rosni in Hercegovini organiziral obisk v Sloveniji z namenom, da spoznajo predstavniki iz okrajev in gozdnih gospodarstev organizacijo gozdarske službe v ■Sloveniji; in-sicer, kako funkcionira nova gozdarska služba, na kakšen način so se postavile naloge za opravljanje gozdarske službe ter kakšno vlogo imajo občine in okraji v organizaciji gozdarske službe. Delegacijo 20 zastopnikov iz BiH je sprejel direktor republiške Uprave za gozdarstvo inž. Funkelj. V Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je delegacija nato prisostvovala konferenci komisije FAO za domači kostanj.
Ing. Lojze Funkelj je delegatom iz Rosne pojasnil organizacij o gozdarske službe v Sloveniji, zlasti na zadružni pod-
De.lega.te sta sprejela tudi predsednik Glavne zadružne zveze in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu LRS Jože Ingalič in direktor Uprave za gozdarstvo LRS ing. Funkelj. Delegaiti iz Bosne in Hercegovine so izrazili željo, da bi tudi gozdarski zastopniki iz Slovenije prišli na obisk v Bosno in se seznanili s tamkajšnjo gozdarsko službo. Delegate spremljaj o v imenu republiške Uprave za gozdarstvo inž. Funkelj, inž. Simič im inž. Kersnik
LITIJSKI LOVCI SO ZGRADILI KOSO
■s?«s?rnrff rifr
tednu ghihfh
etos prvič praznujemo od do 28. septembra medna-
lovsko kočo na Kugatovni pod Mamoljem. Lično, sredi starega gozda zgrajeno lovsko zavetišče je leseno, ima verando in velik osrednji prostor, kjer se bodo lovci lahko zadrževali ob slabem vremenu. V koči je tudi kuhinja in dokaj udobne postelje. Skupna zasilna ležišča so v gornjem delu stavbe. Tako je dobilo Zasavje spet nov izletniški dom v osrčju zasavskih gozdov, ki je oddaljen od železniške postaje v Litiji za dve uri hoda.
Litijska lovska družina šteje 40 članov in upravlja 6300 ha goizdo.v. V svojih loviščih ima raznovrstno divjad. V zadnjem času so se spet pojavili divji petelini, ki jih nekaj let mi bilo slišati. Litijski lovci so dobri gospodarji in zadnja leta spuščajo v svoje revirje tudi fazane. V njihovih gozdovih je precej divjih prašičev, zlasti oi^xog Mamolja in Maljeka- Na leto postrelijo okrog 50. včasih pa še več divjih, prašičev.
Pri graditvi nove lovske koče na Kugatovni so s prostovoljnim delom pridno pomagali člani lovske družine. Lovcem pa so priskočili na pomoč tudi drugi, predvsem kmetje, ki so dajali svoje prispevke zlasti v lesu.
Člani litijske lovske družine so nedavno zgradili npvo
m cenene preskrbe svojega področja z ozimnico?- in je nanj odgovoril tole:
' -Svet za blagovni promet je imel več sej, najvažnejša pa je bila zadnja, ki so ji prisostvovali tudi člani svetov potrošnikov in direktorji trgovskih podjetij. Na tej sen je bilo dogovorjeno, da bodo trgovska podjetja ugotovila najprej potrebe potrošnikov, nato pa bodo začela sklepati pogodbe s proizvajalci po čim ugodnejših pogojih- Rudnik je zagotovil, da bodo v času, .co bodo prihajali vagoni z '»žimnico, vedno na razpolago kamioni, občina pa se je obvezala, da bo dala izprazniti neltatare prostore za potrebe vs sladi-ščevanja krompirja in sadja Nadalje so bile pri trgovskih podjetjih postavljene posebne komisije, sestavljene iz članov svetov potrošnikov ter zastopnikov sindikata in delavskih svetov, ki bodo nudile pomoč trgovskim podjetjem v pripravah za preskrbo z ozimnico, pa potrebi pa bodo tud intervenirale.
Na širši seji sveta za blagovni promet je bilo nadalje sklenjeno, da mora trgovsko podjetje -Postrežba-« v najkrajšem času organizirati prodajo zelenjave in sadja na tržnici v zgornjem delu Hrastnika. Trgovsko podjetje -Preskrba« pa je dobilo nalogo, da uredi prodajalno z zelenjavo in sadjem v spodnjem delu naselja, in sicer v lokalu, v katerem je bila doslej trgovina -Sadje-zele-njava-~ iz celjskega okraja.
Potrošniki so seznanjeni. Kakšne so možnosti za nabavo ozimnice, kolikšni so stroški trgovskih podjetij -n podobno, tako da bodo tudi oni oritiskali na trgovinsko mrežo in zahtevali kvalitetno pa ‘seveda ceneno blago. Povrhu tega pa morajo trgovska podjetja vsak dan obveščati potrošnike o zalogah sadja in zelenjave ter seveda tudi o cenah.«	F.	Šetinc
ni edinole ob plačilnih dnevih, druge dni pa je -se prazno. Trgovinska mreža bi se morala bolj brigati za ' preskrbo Hrastničanov s kmetijskimi pridelki, ne pa tako kot sedaj, ko imajo trgovine morda samo enkrat na teden na zalogi sadje-
Se več drugih potrošnikov mi je dalo podobne odgovore. Da ne bi ponavljal iste stvari, bom izpustil njihove izjave.
Sindikati: Za vsak primer ...
Franc Koritnik, sindikalni funkcionar v Kemični tovarni, je na vprašanje, ali se med člani kolektiva razpravlja o letošnji preskrbi z ozimnic - ih če se bodo z njo preskrbeli preko trgovinske mreže ali pa z ločeno akcijo sindikata, odgovoril takole:
-Med člani kolektiva je pre-
cej živahna razprava o preskrbi z ozimnico. Sindikalna podružnica tudi že zbira naročila svojih članov. * Odločili se bomo za tisto rešitev, kj bo ugodnejša.. .<•
Stane Dolanc, pomočnik direktorja rudnika, je na naša vprašanja odgovoril, da bo sindikalna podružnica vodila bri-go o preskrbi svojih članov z ozimnico. Posebna komisija bo skrbno proučila ponudbe trgovskih podjetij in cene pri proizvajalcih ter v primeru, če trgovinska mreža ne bo izpolnila pričakovanja, hitro intervenirala,-
<§	Cetine
jetje -»Preskrba«. Kmetijski pridelki niso nič cenejši, kot so bili lani. Krompir je bil lani po 15 din, tako ceno pa ima tudi še letos- Sicer pa je na hrastniškem trgu vsega premalo. Mislim, da je vzrok tudi v tem, ker ljudje nabavljajo sadje in druge kmetijske pridelke pri kmetih, trgovine pa se zaradi tega boje, da bi se jim sadje in zelenjava pokvarila, če bi ju preveč nabavili.«
Gabrijela P-, Hrastnik: -O-zimnico bom dobila doma pri starših. Na našem hrastniškem trgu je itak težko kupiti dobro sadje in zelenjavo. — Tržnici sta malo bolje založe-
nico bomo nabavljali pač tam, kjer bodo cenejši: krompir na Krškem polju in v Medvodah, sadje pa v Ivanjkovcih— Podobno se pripravljajo za preskrbo z ozimnico tudi ostala trgovska podjetja. V najboljšem položaju je trg. podjetje -Postrežba«, ki mu je občina omogočila nabavo kamiona, da bo lahko hitreje in ceneje nabavljalo kmetijske pridelke za zimo.
Hrastnik je izrazito industrijski kraj, saj odpade na kmečko prebivalstvo samo 8 odstotkov vseh občanov. Razumljivo, da je zaradi tega problem preskrbe s kmetijskimi pridelki tukaj bolj pereč kot v industrijskih centrih z močnim kmetijskim zaledjem. Sicer pa naj o tem spregovorijo sami potrošniki in ostali činitelji, o-dgovorni za zadovoljivo preskrbo Hrastničanov z ozimnico-
Trgovska podjetja: Lahko ste brez skrbi!
Na naše vprašanje je upravnik trgovskega podjetja -Potrošnik- odgovoril takole:
-Potrošniki so lahko brez skrbi, ker bomo kos letošnjim nalogam pri preskrbi prebivalstva z ozimnico. Nabavili bomo 12 vagonov krompirja, tri vagone jabolk za mošt (po teh je namreč veliko povpraševanje!) i» 2 vagona jedilnega sadja. Tega bi nabavili še več, vendar ga ne bi mogli spraviti v promet, ker mnogi potrošniki kupijo sadje za zimo naravnost od kmetov. — Vskladiščili bomo lahko en vagon krompirja, ostalega pa bodo potrošniki prevzeli kar na železniški postaji.
Cene bodo vsekakor ugodnejše, kot so bile lani. Krompir smo lansko leto prodajali po 14 din, letos pa za 2 din ceneje. Jabolka za mošt so bila lani po 22 din. letošnje leto pa bodo potrošnikom na voljo po 11 din ali pa celo še ceneje. Razlika med nabavno in prodajno ceno bo znašala samo 2 in pol dinarja, in sicer okrog 0.70 din na račun transportnih ftroškov. ostalo pa za kalo in #nige izdatke.
Kmetijske pridelke za ozim-
Občina: Letos mora biti bolje!
Predsedniku občine tov. Stanetu Brečku smo zastavili
vprašanje: -Kaj je občina u-
krenila za zagotovitev -edne
Potrošniki: Slabe izkušnje —
Zora S., Hrastnik:	-Sadje
bom kupila pri kmetih, krompir pa v tistem trgovskem podjetju, kjer bo cenejši. Letošnja dobra letina sploh ne vpliva na preskrbo moje družine, ker v hrastniških trgovinah vseeno ni sadja. Trg je založen samo dvakrat na mesec, ko dobijo rudarji plačo, pa še takrat ni mogoče izbirati. Ostale dni pa sploh ni sadja ali j>a samo kdaj pa kdaj zelo majhne količine- Vzrok je po mojem mnenju v tem, ker odgovorni činitelji premalo skrbijo za redno in ceneno preskrba delovnih ljudi.-
Fani K., Hrastnik: -Ozimnico bom kupila pri trgovskem podjetju -Potrošnik« in upam. da me ne bo razočaralo. Od letošnje bogate letine nimam posebne koristi, ker so cene ' Hrastniku vseeno visoke. Da je na trgu premalo sadja in zelenjave, zgovorno priča dejstvo. da neka ženska iz Ljuo-ijane redno prinaša na tržnico sadje in druge pridelka in jih lahko proda po najvišiib cenah, kakor se ji pač zdi. Trgovine bi se morale bolj za vzeti za zadovoljivo preskrbo
Marija K., Hrastnik: »Ozimnico mi bo priskrbelo trg. pod-
Osnovna šola v Starem trgu je sitara že nad 100 let. Medtem ko so bili lani prostori še dokaj
vlažni in neprimerni za pouk, so danes povsem spremenjeni. Popolnoma so prenovili pet razredov in položili v njih parket, nabavili nov inventar za šolo in uredili poseben vhod. Zgradili so tudi nova stranišča in uredili električno napeljavo. Tudi stanovanje za upravitelja je popolnoma prenovljeno. V prihodnje nameravajo ,urediti še okolico in dvorišče. Za vsa dela je občina prispevala nad 8 milijonov dinar isv.
S. B.
Pogled na h rast oliki rudnik, v ozadju vas Studence
sištSIil
iillliiii
S#*
lllllllill
ŠggSSS
mmI
sSSm
SEDEŽNICO NA LEPI IN VISOKI VITRANC
na tem stadionu odločili prav gledalci. Toda
oiiivhuvii»	 v	_---
Spremembe v pravilih so potrebne tuai
Otvoritev je pred vrati — Ne izgubljajmo Sasa za ureditev ostalih stvari — širša konferenca nadvse koristna — flli bodo tudi gostinci še naprej stali ob strani — Prepotrebna uvedba izletniških brzih vlakov
O žičnici v Kranjski gori je bilo prelitega že mnogo črnila. V najrazličnejših člankih so pisci razpravljali o problemu zelo subjektivno in se večina ni poglobila v problem, ki pa bo v tem kotu Slovenije nastal po otvoritvi žičnice.
2e povprečen poznavalec turističnih razmer v bivši kranjskogorski občini (Rateče-Plani-ca, Podkoren, Kranjska gora. Gozd Martuljek) takoj opazi nepovezanost gostinskih organov z gradnjo samo- Žičnico gradijo pred pragom hotelov v Kranjski gori (Erika, Razor, Porentov dom. Slavec, Vitranc, Podkoren, Sindikalni dom Staneta Rozmana v Martuljku), vendar pa njihova vodstva ne kažejo nobenega zanimanja zanjo, še manj pa za njeno popolno izkoriščanje po otvoritvi. Nihče se ne potrudi, di bi se na licu mesta ogledal rast tega objekta. Človek dobi vtis, da je' gostincem naprava nekako vsiljena ter jim je popolnoma vseeno, kdaj bo začela obratovati. Nasploh tam prevladuje mnenje, da turisti prihajajo v ta kot zaradi dobrega zraka in lepe okolice in da na primer nečista soseščina vaških vodnjakov, kjer napajajo krave, tudi sodi k tej idili- Kranjskogorska žičnica, ki leži ob odličnih prometnih zvezah (železnica. mednarodna cesta), tako pričakuje otvoritve popolnoma odrezana od kolektivov, ki bi morali biti za njeno kar najhitrejšo dograditev najbolj zainteresirani- V prvem odboru za gradnjo te žičnice, ki so ga sestavili leta 1949, so bilj vključeni tudi upravniki večjih hotelov. Ker niso kazali nobenega zanimanja za delo, so se drbg Za drugim porazgubili in gradnji nudili tudi presneto malo pomoči v okrajnih oziroma v občinskih forumih.
Ne bom 'ponavljal vzrokov, zaradi katerih je bilo upravičeno zgraditi žičnico prav v Kranjski gori; opozoril bi le na to. da kraj z bližnjo okolico Ima že daneg na voljo več ko tisoč postelj ter ima vse značilnosti zimsko-športnega središča. Sedaj v tem delu Slovenije spet samo čakajo na denar za nov hotel ali druge investicije. v gostinstvu pa opažamo zmeraj isto prakso:	socialno
zdravstveni turizem, ki je rezultat neiznajdljjvosti odgovornih činiteljev, menjavanja direktorjev zaradi nesposobnosti,
prisilne uprave itd. Zanimive bi bile številke o tem, koliko upravnikov so v nekaterih gostinskih objektih zamenjali v zadnjih letih, kako so ti na najrazličnejše načine preurejali svoje objekte in koliko je bi-
lo zaradi tega škode na splošnem ljudskem premoženju. Najznačilnejši primer takega gospodarjenja je »Razor«. Če bodo hoteli nadaljevali s tako prakso, tedaj ne more biti govora o kakem zimskem središču in sleherna zamisel v zvezi s tem bo propadla, predvsem zaradi otopelosti ljudi, ki bi morali bitj življenjsko zainteresirani pri uresničitvi teh načrtov. Dokler v Gozd Martuljku ne bo moč dobiti niti kosila, če ga po naključju ne dobiš v navadni gostilni (Dom Staneta Rozmana je objekt zaprtega tipa) in ne bo postrežbe v »Razoru«, kjer imajo vse urejeno za potrebe socialnih zavarovancev in bodo po sobah med drugim le nekaj svečne žarnice, tako dolgo na
tem področju sploh ne moremo razpravljati o turizmu.
V tem položaju so se zdaj dobro znašli le zasebniki, ki oddajajo sobe. Oni dobro vedo.^kaj bo
Poseben poudarek bi torej morali dati predvsem prometnim zvezam s predpostavko, da uredijo krajevni promet od Planice do Jesenic in upoštevajo, da sodijo v širše zaledje žičnice tudi Zagreb, Ljubljana, Trst, Gorica,
žičnica pomenUa za pospeševanje Beljak’in Celovec. Pri tem ne priliva turistov (poleti in pozimi), smemo prezreti žalostnega dejstva, da potrebuje vlak za borih 88
pri:__________
in se zato marljivo pripravljajo na sezono z urejanjem odvisnih prostorov. Splošno je znano, da moraš v Kranjski gori in okolici iti prenočevat k zasebniku. če hočeš imeti solidno sobo z vodo in kurjavo. Cas bi bil, da bi se predramili tudi državni obrati in — če že nič drugega — posnemali pobudo zasebnikov.
Otvoritev žičnice je pred vrati. Zato ne kaže več izgubljati časa z ureditvijo ostalih stvari, ki so z njo v zvezi.
Sklicati bi bilo treba širšo konferenco z udeležbo zastopnikov vseh zainteresiranih organizacij od Rateč do Jesenic in se pogovoriti o ureditvi kapacitet v Kranjski gori in okolici. Prav tako bi bil čas, da vsaj nekaterim objektom na Bledu podaljšajo sezono tudi čez zimo. Bled bi lahko bil središče za večje mednarodne prireditve in bi naj nudil tujim gostom vse kar si žele.
V tekmi zvezne ^vaterpolske lige je v Hercegnovem domači Jadran "zmagal pr-oti Mladosti iz Zagreba 5:2 (3:1). •
V prvem kolu tekmovanja vele-sejmskih mest v nogometu je reprezentanca Beograda na domačem igrišču zmagala proti Lau-sanni 6:1 (1:1). Pred 12.OM gledalci so dosegli go-le: Johnson za goste ter Milutinovič in Kostič po 2 ter Mitič in Lj. Ognjanovič po 1 za domače.
Drsalni klub 01ympia priredi v soboto o-b 20. uri ter v nedeljo ob 17. uri na kotalkališču ob Čufarjevi ulici drsalno revijo na kotalkah. Prireditelji vabijo vse ljubitelje te lepe panoge.
Na Bledu so ustanovili postajo gorsko-reševalne službe. Delovno p-odročje te postaje bo Mežaklja, Jelovica In Pokljuka do Jelovega polja in Vodnikove koče. Postaja ima za sedaj osem članov, sprejela pa bo tudi pripravnike, ki jih bodo izvežbali za ta človekoljubni posel.	B.	B.
Nogometaši Postojne so v I. kolu tekmovanja za točke PNP slavili visoko zmago nad mladim moštvom Adrije iz Mirna Rezultat 6:0 ustreza dogodkom na igrišču.	-A-	B.
Litijski nogometaši so v
Beseda o smučarskih problemih
Višja šola za telesno vzgojo v Ljubljani priredi v sodelovanju z zveznim Zavodom za telesno kulturo in Smučarsko zvezo Jugoslavije posvet, na katerem se kodo pogovorili o problemih smučarskega športa (pri nas in prijemih, hi bi jih bilo treba uporabiti za napredek. Posvet bo danes in jurtri v Porentovem domu v Kranjski gori. Glavne referate bodo imeli sekretar SSJ Konsitan-
tinovič, prof. Ulaga in Stevan Le-nert. O posvetu borno poročali.
Ijo do-segli tri zmage. Člansko moštvo je v tekmi za točke LINTP zmagalo proti Kamniku 3:2 (1:1), mladinci so odpravili Savo iz Tacna 5:2 (3:1), pionirji pa so z uspehom' gostovali v Ljubljani,
kjer so premagali Grafiearja 1:0.
(L. T.)
Nogometaši Odreda v stiski
Celotni upravni odbor zveznega ligaša NK Odred je podal ostavko. Nova izredna skupščina kluba bo v petek, 3. oktobra- V zvezi s tem je NK Odred priredil ti-kovno konferenco. na kateri -c vodilni funkcionarji kluba ' nrnili novinarje z izredno težkim položajem. v katerem se je znašel edini slovenski nogometni li-gaš.
Predsednik kluba Matko Pečar je poudaril, da se upravni odbor kluba ne čuti dovolj močnega, da bi lahko nosil to breme. »P-omoči ni od nikoder,
kilometrov od Ljubljane do Kranjske gore še vedno štiri ure! Sodimo, da bi bila potrebna u-vedba brzeca izletniškega vlaka, ki bi. cosebno v zimskem času, približa! idealna smučišča našemu glavnemu mestu vsaj za kako uro. Tudi našim avtoprevozniT škim podjetjem bi priporočili, da vsaj oli nedeljah uvedejo redno izletniško progo, po možnosti s povratnimi kartami.
Treba bi bilo ustanoviti enotni propagandni biro. ki bi nemudoma začel z učinkovitim delom. Seveda bi bilo treba polagoma nekatere objekte (predvsem sindikalni dom Staneta Rozmana) vrniti onemu namenu, za katerega so bili grajeni. Koristna bi bila najožja povezava s smučarskimi forumi, ki bi lahko dosegla. da bi bila mimo ostalih prireditev vsaj enkrat na leto v Kranjski gori tudi prireditev FIS (Mednarodna smučarska organizacija) v alpskih disciplinah. Tereni v Kranjski gori so primerni za take prireditve in bi bilo važno le dobiti potrebna finančna sredstva. Prav zaradi tekem so danes širom no svetu znani Badgastein. St. Moritz, Garmisch Partenkirchen itd. Vredno se ie lotiti, tudi problema stalne smu-nede- ' čarske šole z izposojevalnico
smučarske opreme itd.
Ob vsem tem tudi še danes ni razčiščeno vprašanje, kakšno bi naj bilo upravljanje žičnice. Nedvomno bo njena življenjska doba zelo kratka, če kdo sodi, da bo lahko živela kot samostojno podjetje, hkrati pa skušal doseči rentabilnost no vsej sili. Cene na: bi bile domačemu turistu čim dostopnejše. Menim, da bi bilo nui-no najti tako obliko, v kateri b‘, prišli do veljave medsebojna odvisnost in povezava žičnice z vsi>-mi krajevnimi gospodarskimi organizacijami-
MAKS ZAVRŠNIK
ZDAJ PA S
Foto: — CERMAK
PRED FINALOM ZVEZNE ATLETSKE LIGE ZA MOŠKE IN ZENSKE
Vroče - v Celju in Zagrebu
Ze po tradiciji sta finala zvezne atletske lige za moške in ženske zadnji vrhunec sezone pri nas. Letos bosta prizorišče teh pomembnih tekem Celje in Zagreb. Na stadionu »Borisa Kidriča« bo v soboto in nedeljo startalo šest najboljših moških atletskih kolektivov Jugoslavije, na stadionu Mladosti ob Savi pa se bo v nedeljo 6 ženskih ekip borilo za naslov državnega prvaka.
Kakor vsako leto, je bilo tudi
tokrat 6 finalistov izbranih na te-
od samih- obljub pa tudi ni moč melju...rezultatov iz prvih dveh.
živeti«, je dejal predsednik. »Mimo igralcev manjka tudi funkcionarjev, ker nihče zaradi znanih težav s financami —
ne mara prevzeti f-unkcij v športnih društvih«, je še rekel ta dolgoletni zaslužni športni delavec.
O problemih Odreda bomo še pisali-
kol.
Tu je vrstni red snaslednji: moški:	— Partizan 68.223, Crvena
zvezda 66.117, Kladivar 61.091, S p a rta k. 60.585. Mladost 59.367, Ljubljana 59.300, ženske:	Crvena
zvezda 29.835, Kladivar 29.453, Odred 28.274, Sloboda, Varaždin 25.410, Mladost 27.033, Ljubljana 24.262.
Pri moških sta torej Spartak in Ljubljana zamenjala lanska finalista Odred in Dinamo, pri ženskah pa manjkata Vojvodina in
oc.
koslovaška Je
jke, zato tekmo.
nedvomno domovina
snje, kot je prvenstvo Evrope, tudi ni mogio biti nikjer pristnejše kot ravno v Pragi. Prireditelji so se tega dobro zavedali in niso nikdar pozabili poudariti, da so oni pionirji te športne panoge in da so ji položili' temeljni kamen tudi v marsikateri državi. Ponekod je bil ta te-meli celo tako solidno postavljen, da jim sedaj dela preglavice. Najmanj pet ekip se je namreč po kvaliteti tako približalo njihovi državni reprezentanci, da so ji vsaj enake. No in v zadnjem času so poslali svoje vaditelje še v druge države. Napovedovalci na stadionih sp ob vsakem uspehu ekipe, ki jo vadi njihov trener, posebej poudarjali, da je to pravzaprav deloma njihova zasluga. To velja zlasti za Turke, Albance in Vzhodne Nemce. Pozabili pa tudi niso na Italijane, čeprav jih že šest let vadi jugoslovanski trener Trinajstič. Nanj so »nekoliko« pozabili in navedli, da Italijani presenečajo z znatno boljšo igro kot doslei zaradi tega. ker je pri njih gostovala češkoslovaška ekipa, od katere so se lahko toliko naučili.
Čeprav je to vse skupaj nekoliko preveč bahavo, pa po drugi strani le drži, da brez vneme češkoslovaških igralcev in funkcionarjev odbojka dandanes prav gotovo ne bi doživela svojega vrhunca. Strokovnjaki so zadnji dan prvenstva namreč izjavili, da od zadnjega takega tekmovanja odbojka v glavnem ni pridobila kaj novega, ker spričo sedanje stopnje in pravil sploh ni mogoče. Z drugimi besedami: odbojka je dosegla svoj višek in bi le sprememba pravil lahko omogočila nien nadal.inl napredek!
FO ODBOJKARSKEM PRVENSTVU EVROPE V PRAGI
Naprej ne gre več
Senta, ki sta ju zamenjala Slo-boda in Ljubljana.
_ . 0 Število finalistov iz Slovenije se je torej povečalo za eno žensko ekipo, kar je vsekakor lep uspeh.
Kaže, da'bosta boja tako v Zagrebu, kakor tudi v Celju izredno
huda. Vsekakor pa je med ženskami negotovost mnogo večja kot med moškimi Pri moških Partizan — dvakratni prvak zadnjih let — skoraj ne bo mogel doživeti poraza. Prav talko malo verjetno je, da bi kdo lahko iztrgal Crveni zvezdi drugo. Kladivar ju pa tretje mesto. Spartak in Mladost sta letos zelo močna. Ljubljana pa se je verjetno od zadnjih kol tudi precej popravila.
Precej manj jasen je položaj pri ženskah. Crvena zvezda je po rezultatih prvih kol favorit številka 1. lanski in predlanski prvak Odred pa tudi ne bo kar tako pre-
pustil častnega naslova drugemu. Ljubljančanke so naposled namreč vendar izpopolnile ekipo, tako da bodo startale v Zagrebu v popolni zasedbi in s precejšnjimi upa za najvišjo uvrstitev. Kladi-varju tretje mesto ne bi smelo uiti, za naslednja pa se bodo po-' tegovali preostali tekmeci, predvsem seveda Mladost, ki bi utegnila tudi presenetiti. Za Ljubljano je uspeh že uvrstitev med finali-
ste in kaj posebnega ne smemo pričakovati, še zlasti zaradi tega, ker je bila šele pred dnevi obveščena, da je ASAJ ugodil njeni pritožbi in ji uvrstil pred Sarajevom.
® S petimi finalisti v članskih konkurencah so bili slovenski klubi v vseh letošnjih finalih zvezne lige zastopani skupno 16-krat, kar pomeni, da so osvojili več kot polovico vseh finalnih mest.
KOŠARKA
Dert>y prvenstva
zato, ker sedanja pravila ‘ onemogočajo ENAKO sojenje tekem. Vsak sodnik namreč drugače razume ali pojmuje kriterij nošenih in dvojnih udarcev, to pa je povzročilo kar preveč vroče krvi.
Na češkoslovaškem je odbojka res pravi ljudski šport. O tem pričajo številni stadioni, ki so zgrajeni samo za odbojko. Tak stadion imajo n. pr. tudi Pardubice, ki so sploh pravi eldorado športnih naprav. Tam je še hipodrom, na katerem je znana vsakoletna tradicionalna mednarodna prireditev v preskakovanju konj čez ovire, ne manjka pa seveda tudi nogometnega igrišča z atletsko stezo, nad katerima se vije še krasno betonsko dirkališče za kolesarje in motoriste.
REZULTAT ODVISEN OD GLEDALCEV
Sicer pa se vrnimo med odbojkarje. Na stadionih za to športno panogo so grajene tribune tako, da so le nekaj metrov od igrišč in so igralci, še bolj pa sodnik pod neposrednim vplivom gledalcev. Čeprav je po eni strani res, da bi se naši gledalci lahko učili, kako se bodri, pa po drugi strani tudi drži, da so marsikatero tekmo
Prizor s tekme coiv ; jususidvija ■><*
odbojka ni nogomet in še manj hokej na ledu, od katerih so se gledalci v Pragi menda v največji meri navzeli kar preveč temperamentnega vedenja. Po naših pojmih fair playa je vsaj nerazumljivo, da so sodniki in funkcionarji dopustili gledalcem ovirati s kričanjem igralca pri serviranju, da ne govorimo še o drugih nešportnih izpadih, ki so večkrat preprečili zmago boljšim ekipam. Nekateri sodniki, posebno iz zahodnih evropskih držav, so bili popolnoma brez moči in so se popolnoma podredili mnenju gledalcev.
V bodoče bo zato treba pri odbojkarskih tekmah tako ali drugače preprečiti nenavadno navijanje (tu ne mislimo bodrenje
svoje ekipe), ki neposredno ovira nasprotno ekipo pri igranju. Upoštevati je namreč treba; da odbojka ni nogomet ali hokej na ledu, kjer poteka igra čisto drugače in ni mogoče v tolikšni meri — ali sploh ne — vplivati na sodnikove odločitve.
TUDI MAJHNI IGRALCI
Podobno kot v košarki velja tudi v odbojki prepričanje, da imajo veliki igralci prednost pred majhnimi. To pojmovanje izvira pač iz dejstva, da teoretično velik igralec na mreži lahko uspešneje igra. Seveda pa to nikakor ne drži! Ne drži že zato, ker tudi pri atletiki niso vedno najboljši v skoku v višino največji skakalci, ampak najprožnejši, največji pa so navadno — popolnoma razumljivo — tudi najnerod-nejši. o tem smo se lahko v mnogih primerih prepričali ravno na prvenstvu v Pragi, kjer veliki igralci odbojke niso prednjačili pred manjšimi niti na mreži, še manj pa seveda v polju. Morda je celo značilno, da so Soglasno ocenili za najboljšega igralca prvenstva Rusa Fasahova, ki bi ga lahko šteli med najmanjše igralce. Podobno pa je bil najuspešnejši odbojkar predzadnjega dne prvenstva še za nekaj palcev manjši češkoslovaški igralec Paulus. Poleg že navedenih so bili stebri posameznih ekip še naslednji igralci (bodisi veliki ali »mali«): v jugoslovanski Skerbinjek, v romunski Roman, v madžarski Tatar, v poljski Rut-kovski (največji v tej vrsti) in v bolgarski Arsev.
Zenske v naSi moSki ligi
Tri ženske ekipe, to je CSR, ZSSR in Poljska, so bile razred zase. Kljub skoraj popolni izenačenosti te trojice, je Rusinjam zasluženo pripadlo prvo mesto, ker so bile za nianso le boljše od ostalih dveh. medtem ko so češkoslovaški ekipi »priborili« 'Irugo mesto gledalci, le za las pa je manjkalo, da ni bilo prav iz istega razloga tudi nrva. Zenska odbojka se na prvenstvu v ehničnem pogledu ni več dosti razlikovala id moške. Igra v polju je enako dovršena, mako pa velja tudi za obrambo'. Razlika je Mlin o v tolčenju, ki seveda ne more biti in ■erjetno tudi nikoli ne bo tako ostra kot -i igralcih. Zato ni prav nič pretirana -itovitev, da bi katera koli od teh treh ‘ ip lahko uspešno nastopala v naši moški v»»ni ligi. To pa je gotovo najbolj karak-• Sx„a ocenitev današnje vrhunske ženske odbojke.	Zdenko	Vahtaz
da je v finalu pariškega teniškega turnirja profesionalcev Avstralec Rosevali zmagal proti svojemu rojaku Hoadu 3:6, 6:2,
6:4. 6:0.
da se "Je meddržavna nogometna tekma med Dansko in Zahodno Nemčijo v Kjobenhavnu zadnjih srečanjih doma precej končala neodločeno 1:1 (0:1).	opomogla im je eden najresnej-
ie,.Y fir}a.lni nogometni tekmi ših kandidatov za še zmeraj ne-
za italijanski pokal Lazio v
Slednjič se naši zvezn.; košarkarji bližajo svoji zadnji postaji. Še nedavno je prevladovalo
mišljenje, da bo prav jutrišnja sobota polna dramatičnih razpletov in ogorčenih skokov pod
koši, ki naj bi izluščili najboljše ekipe pri vrhu razpredelnice. Toda žoga je imela svojo poit in končni obrisi so bili jasni že mnogo poprej.
Beograd si je niadei rumeno majico, RadnAČki in Jugomonta-ža pa jemljeta slovo iz družbe najboljših. Poslednje kolo bo potemtakem samo borba za prestiž in č-imboljši plasma v sredini lestvice, kjeir je tudi peterka Dju-bljone. Slednja si je na
Rimu zmagal proti Fiorentlni 1:0 (1:0).
da Je v tekmi za pokal evropskih nogometnih šampionov Ju-ventus v Torinu premagal Wie-
ner Sportclub 3:1	(1:1):
da je mlada angleška nogometna reprezentanca (do 23 let)
zmagala proti ustreznemu moštvu
I3oljske v Londonu 4:1 (4:1);
oddano četrto mesto, kamor se bo uvrstila le v primeru zmage nad Partizanom v Beogradu Njeni sosedi izpod Cekinovega grada pa se že zadovoljno smehljajo tik pod vrhom in čakajo doma novopečenega državnega prvaka ekipo Beograda.
ki je v jesenskem prvenstvu pobirala vse, kar ji je bilo na volj.o. Zato bo zveneč obračun novega in dosedanjega prvaka privlačen predvsem po tej plati, kajti igralc-i iz Oiympie bodo ob dobri in učinkoviti igri imeli zadoščenje, da so velikemu tekmecu edini povzročil: vsaj nekaj škode, obenem pa prepričali javnost, da je drugo mesto povsem zasluženo.
Sicer pa, kaj bi še pripovedovali o tem velikem derbyju letošnjega prvenstva, ki bo nedvomno prekosil vsa pričakovanja. Tekma bo ob 19.30 pod Ce-kinovim gradom- Predprodaja vstopnic pa je v prostorih 01ympie, Gradišče 3 od 13. do 15. ure.
LESTVICA Beograd	17	16	0	1	1436:1153	32
OLSMPIA 17	11	2	4	13411:1177	24
C. zvezda	17	10	1	6	1221:1151	21
17	9	1	7	1360:1352	19
9	0	8	1182:1192	18
8	18	1169:1211	17
6	1	10	1143:1298	13
6	0	11	1102:1162	12
6	0	13	1005:1198	8
2	2	13	1015:1100	6
Zadar
LJUBLJ.
Partizan
Proleter
Lokomot,
RadniČki
17
17
17
17
17
Jugomont. 17
Važič je spet zablestel
Bilo je lani na starodavnem olimpijskem stadionu v Atenah. Sedeli smo na marmornati tribuni in vendar smo bili kot na trnih. XVI. balkanske atletske igre so z zaključnim dnem," dosegle vrhunec- Našim pa nikakor ni šlo. Po drugem dnevu je vodila Romunija Bilo se je treba zateči k izrednim ukrepom, da bi naši
vendar zmagali. Prav zaradi tega je zvezni kapetan v zadnjem trenutku za tek na 5000-m določil mimo Mugoše še Mihaliča, ki bi naj zamenjal novinca Simo Va-žiča. Simo je bil razočaran, čeprav tega ni pokazal. Naposled pa se je atensko poglavje vendar srečno končalo. Zadnji dan n-am je vse uspevalo in zmagali smo s 30 točkami naskoka, v naslednjih dneh pa se je maščeval tudi Važič in premaga! Mihaliča na ulicah
Beograda, v finalu zvezne lige pa
je v teku na 5000 m izgubil proti
Mugoši samo za prsi.
Letos je bilo na modernem sofijskem stadionu »Vaeil Lev-ska« dokaj podobno. Prva dva dneva je šlo pri Jugoslovanih vse po zlu, če izvzamemo teka na 800 in 1500 m. V obeh teh preizkušnjah sta bila jugoslovanska zastopnika odlična. Njuni imeni: Joško Murat in Simo Vaižič. V obeh disciplinah je Celjan pripeljal Zagrebčana do zmage. Nesebično je vodil oba teka, vedoč, da je Murat v boljši formi in neprekosiljiv v ffini-šu, če ga lahko začne v dobrem položaju. Teko j« v nemogočem
VažAčeva zas-luga, da je Murat postal dvojni balkanski prvak. In čeprav je bila s tem glavna Važičeva naloga opravljena, se je tudi sam obakrat odlično uveljavil: na 1500 m je bil z osebnim in novim slovenskim rekordom tretji, na 800 m pa s svojim doslej najboljšim časom šesti.
Simo Važič je borec od glave do pete. Visok, temnolas, s širokim prsnim košem, zmeraj nagnjen nekoliko naprej, se nikdar ne štedi. Teče na »vse ali nič«, ne glede na konkurenco. Ne boji se slavnih imen. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu
je tekel prav tako kot v Celju
ali Ljubljani. Vodil je tek v ostrem tempu, čeprav je slutil, da ga ne bo zdržal in bodo v fieišu tekmovalci vendar hitrejši od njega. Toda kaj zato! Tudi v Stockholmu je tekel svoj doslej najboljši čas. In povem vam — prišel bo čas, ko bo Simo Važič svoj tempo zdržal do ciljnega traku. Takrat bodo tudi strokovnjaki zmajali z glavami ob pogledu na štoperioo. In takrat Slano verjetno ne bo rekel kot že tolikokrat doslej: »Oh, kako sem na koncu pro-h-odall«
Atensko-sofijske zgodbe pa s
tem še ni konec. Po uspehih tandema Murat — Važič in neuspehu jugoslovanske ekipe v celoti, je zvezni kapetan naprosil oba tekača, da bi s-tar-tala še tretji dan — v teku na 5000 m. Tokrat pa je Važič odklonil. Ne mislite, da morda zaradi šampionskega napuha ali revanše. Prav nasprotno:	zaradi šole.
Kdor pozna Kladivar j evega tekača, ta ve, kaj mu pomeni šola. Kadar govori o njej — Važič obiskuje mojstrsko šolo kovinarske stroke v Ljubljani — se povsem zresn-i. V- zvezi z njo ne pozna nobene šale. Za Sofijo so mu dovolili izostanek do vključno sobote in nihče na svetu ga ne bi mogel prepričati, da ne bi pravočasno odpotoval domov. Tak je Simo Važič:
navdušen športnik in še bolj navdušen dijak.
Ob vsem tem — v Sofiji so naši atleti letos izgubili balkansko prvenstvo — lahko samo zapišemo: ko bi le imeli še več Važičevl	Evgen	Bergant
S TUJEGA SO VESTI
da le v d ril a tel j ski nogometni tekmi bernski Young Boys zmagal proti Machester Unitedu M (1:0)..
2IČN1CA V KRANJSKI
res ni zanimanja
Ali
(
v
/cWA'
RADIO
OPOZORILO
Prosimo ustanove In podjetja, da oglase do vrednosti 3000 din plačajo v gotovini takoj pri na-ročilu, ln to: v Ljubljani v oglasnem oddelku, v os tal ib
krajih v naših podružnicah oziroma na poštnih uradih. Na željo vam pošljemo cenik oglasov.
Oprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA.
KOLEDAR
Petek,- 26. septembra: Justina.
«■
Danes se spominjamo hudih bojev, 3co so enote XVIII. divizije 1. 1944 tretjič napadle in porušile Stampetov most pri Verdu. Partizani so najprej zavzeli postojanke okoli mostu, nato pa ga porušili. Nemci so našim enotam ekušali preprečiti umik in so poslali velike sile iz Rakeka, Bo rovnice in Velikih Lašč. po ogorčenih dvodnevnih bojih so naše enote prizadejale sovražniku hude izgube in mu docela prekrižale njegove obkolje\Talne načrte.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IX PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom Center:
Dr. Štrukelj Milan, Miklošičeva c št. 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom Vič:
Dr. Zavrnik Gorazd, Rimska cesta 22., tel. 20-438. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Trg mladinskih delovnih brigad št. 3, tel 21-737. od a. do 14. ure. Zdravstveni dom Moste:
Dr. Kikelj Nada ZD Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-3C0. Zdravstveni dom Rudnik:
Dr Lobe Franc. Njegoševa 25 •tel 31-341. V odsotnosti zdrav nika kličite tel LM 20-500. Zdravstveni doin Siska:
Dr Jenkole Rozalija, Černetov;-št 31. tel. 22-831.
Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. Setina Miloš. Velikovška 7/1 Tel 31-231. V odsotnosti zdrav nika kličite tel. 30-800.
Namesto venca na grob pok. Laharnar Ivota, šol upravitelja v poboju je poklonil kolektiv osnovne šole in otroškega vrtca na Koroški Beli 3.<v>0 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo rnladino se za dar iskreno zahvaljuje!
N A J P RT TFTNFJSF. DRUŽABNE pi.fsne zabave .co v novi festivalni dvomni »SOCA« vsako so-
tioto ol> 20 Za starejše ljubitelje ple?a z možno rezervacijo miz po
telefonu 21-763 in vsalco nedeljo
ob IS. za mladino z vstopnino 8H dinarjev Vstopnice pri blapajni prireditve. — Igra priljubljeni *DTXIE-BAND«.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
priredi v ponedeljek, 29. t. m. svoj prvi abonmajski koncert, in sicer za zeleni abonma. Spored obsega Krekovo Sonatino za godala (prva izvedba). Beethovnov Koncert za violino in onkester in Brahmsovo IV. simfonijo. Solist je ameriški virtuoz Michael Rabin, dirigent Samo Hubad. Preostale vstopnice pri blagajni SF po ceni od j<20—350 din 	-r-
Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo. da rednega strokovnega sestanka in seminarja v mesecu
oktobru ne bo. Prihodnji redni sestanek oziroma seminar bo 7. in 8. novembra. Program bomo pra-
vočasino obj-avili
Obveščamo zobcitehnike, da prireja zrobotehnična sekcija mari-borske podružnice strokovni se-st.anek v soboto 4. oiktobra ob 13.30 v Gornji Radgoni v prostorih Ob LO. Vabimo zobotehnike, da se tega sestanka udeleže.
TURISTIČNO DRUŠTVO Ljubljana priredi v mesecu oktobru 6 dnevni izlet v Rim po zelo ugod-ni ceni s postanki v Benetkah, Pa*
dovi, Bologni. Firenzah, Pisi jn
Livornu. Informacije in prospekti društveni pisarni. Cankarjeva cesta l/n. tel. št. 20-332 Pohitite — rok prijave samo do 29. t. m Vedno zanimiva Italija Vas vabi'
UŽIVAJTE r.a snneu! Biti ope-f^en je huda muka in trpljenje namesto uživania Zaščitite se s specialnim ULTHAGra MLEKOM za sončenje.
POSKUSITE SE VI
msmmmmm
NAJBOLJŠO KREMO!
Ce ne preprečite razvoj glivičnega lišaja med prsti nog se bodo pojavile boleče razpoke, preparat »MOG-IS« dobite v drogerijah in lekarnah.
MARIBOR
Petek, 25. septembra.
Dežurna lekarna: Gorkega ul. 18.
»Studenci«,
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda P.adia Ljublj»ana, 8.00—8.O5 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave tn reklame, 8.15— 8.30 Nekaj koroških narodnih pesmi, 8.30—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame, 17.30—17.40 KuMurno prosvetni raztgledi, 17.40—18.00 Domače napeve izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansiambel, 18.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
>|B3rograiski.. cirkus ^ »CENTRftl^lli
GLEDALIŠČI
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA, MESTNI BOM Sobota, 27. septembra . ob 20. url: D Do-tKriCantn »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje v Velikih Laščah.
Nedelja. 28. septembra ob 15. uri: D Do-bričanin »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje pri Svetem -.Gregoriju
Vpisovanje abonmaja za sezono 1S58/59 je dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu med 10. in 12. ter 16. in 18 Abonma naročite tudi lahlco po telefonu na številko 32-860.
DRAMA LJUBLJANA
Petek, 26 septembra, ob 20. uri: Javoršek:	Veselje do življenja
Gostovanje Odra 57. Izven. Vstopnice so še na razpolago. Sobota, 27 septembra, ob ls.su uri: Axelrod: Sedem let skecnin. Izven in za podeželje. Znižane cene. (Vstopnice so že v prodaji.) Občinstvo opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev uspele komedije »Sedem let skomin«, ki bo v soboto. 27. septembra Posebej opozarjamo, da so cene za to predstavo. znižane. Vstopnice so že v‘ prodajT’prT“dnevni '“blagajni v Operi.
Cenjene abonente Drame in Opere, ki so že zabeleženi in niso še prevzeli abonentskih izkaznic za novo sezono, prosimo, da izkaznice dvignejo do sobote. 27. t. m. do 18. ure Tudi obveščamo nove reflektante' na abonma, da so v vseh večernih redih abonmaja še prosta nekatera mesta. Vpisovanje je še danes in jutri od 15. do 18 ure. Upokojencem nudi SINTG tudi v novi sezoni 50'Va popust v abonmaju za galerijske sedeže.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota. 27. sept. ob 20. uri: Rok-sandič, Babilonski stolp Gostovanje v Mengšu.
OBVESTILA
V sindikalnem domu kurilnice
ob Vilharjevi cesti 2 bodo plesne vaje vsako soboto od 20.—23. ure in'nedeljo od 15.—18. ure pod strokovnim vodstvom plesnega učitelja Oblaka.
Otvoritev bo v soboto 27. septembra 1958.
Vabljeni k Številni udeležbi!
SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.30. 22.00. 22,55 5.00 - 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vrneš ob 6.30 do 6.40 Reklame ln obvestila, 6.40 do 6.46 Naš jedilnik, 8.05 Francoske pesmi, 8.30 Variete na valu 327,1 m (ponovitev), 9.30 Richard Yardumian: Armenska suita, 9.45 »Za veselo, srce in urne pete« (domače polke in valčki) 10.10 Edith Farnadi igra skladbe Franza Liszta (Poco allegro; Koncertna etuda št. 2; Allegro con brio). 10.30 Od tod in tam, 11.00 Za dom in žene, 11.10 Odlomki iz oper in baletov, 12.00 Po domače (Moj fantič je na T’rolsko vand.rov — Po gorah grmi in se bliska — Pod klančkem — Pastirica kravce pase — Na vrh planin), 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jernej Črnko: Sadne podlage, 12.25 Klavir v ritmu, 12.40 Slovenske narodne in ucnetne pesmi pojo solisti, ansambli in zbori, 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila, 13.30 Popularne orkestralne melodije, 14.05 Radijska šola pa nižjo stopnjo: Zlate oranže. 14.35 S popevkami po Evropi, 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame, 15.40 Iz svetovne književnosti — Ana Ko-walska: Nevihta, 16.00 Koncert ob štirih, 17.10 Ritmi Latinsike Amerike, 17.30 Tuji gostje pojo s plesnim orkestrom Radia Ljubljana. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Zbori »Svobod« pojo (Priredbe F I^.Tarolta, V. "Mirka in M. Hubada p^ata m o? ki zbor »Slavka K10-
; GostujevLjublj ani
Športni bazen, ki so ga začeli graditi letos zgodaj spomladi, je
\ c:ra in mešani zbor SKUD »Tiiic; .ožancO, 18.45 Turistična oddaja, 13.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklanne, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Bogo Leskovic:	5
anekdot, Janez Matičič: Capriccio, flzvaja pianistka Jelka Suhadol-nik-ZalOfkar), 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled. 20.30 Zborovske skladbe s klavirjem poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, 20.50 Demetrij Zebre: Tri vizije (Orkester Radia Ljubljana dirigira avtor). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Dva domača vokalna ansambla »4 M« iz Zagreba in »Optimist« iz Ljubljane, 22.40 Z orkestrom Stanley Black se poslavljamo od vas.
n. program za petek 16.00 Lahka glasba. 17.00 Razgovor z volivci, 17.10 Ljubljanska kronika in obvestila. 17.20—18.010 Skladbe za razne instrumente.
e a 2 p i s i
RAZPIS
Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva »Jelšingrad« Šmarje pri Jelšah razpisuje sledeča delovna mesta: kmetijskega tehnika za živinorejo,
materialnega knjigovodjo,
a dm i n is trato r j a,
zidarja.
Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru — Upravni odbor posestva.	R
RAZPIS
Višja pedagoška šola razpisuje mesta honorarnega predavatelja za:	1. metodiko matematike; 2.
psihopatologijo; 3. psihologijo* abnormnih in psihodiagnostiko: 4. korektivno gimnastiko in ritmiko. Kandidati naj vlože prošnjo s podatki o svojem strokovnem in pedagoškem delu na VPŠ, Stari trg 34 do 13. oktobra.	R
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma Sevnica razpisuje mesto zobotehnika Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača do Uredbi in Pravilniku o plačah ZD Sevnica. Ponudbe pošljite na Upravo Zdravstvenega doma Sevnica.	R
*
o
*
o
SPLGŠNf PROJEKTIVNI BIRO
LJUBLJANA, Kidričeva l/III razpisuje delovni mesti
administratorke in strojepiske
Pogoj: primerna izurjenost.
Piača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in eventuelnih dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov podjetja.
5833-R
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE
LJUBLJANA, Mariborska 4
razpisuje na osnovi Zakona o štipendijah na-
- tečaj za štipendije in	sicer:
2 za šaUcmjs	na TSŠ	— strojni	oddelek
Prošnje za	štipendije	pošljite Upravi podjetja	—
komisiji za	štipendije	najkasneje do	10. okt. 1358.
Frošnji priložite naslednje dokumente: pirepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo a vpisu na TSŠ, potrdilo o otroškem dodatku, oziroma potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo, da kandidat ne prejema štipendije.	5872-R
Potrti sporočamo, da nas je v 78. letu starosti za vedno zapu9til naš dragi oče, tast, stari oče in brat'
VLADISLAV CI6LENEČKI
brivec in posestnik v Šmarju pri Jelšah
Na zadnjo pot ga spremimo v petek 26. septembra 1S5E ob 15.3fi iz hiše žaiofti na pokopališče v Šmarju.
Žalujoča hčerka Vera, sinova Slavko in ing. Jože, snahi Marica in ing. Sonja, vnuka in vnukinji. Marjetica, Slavko, Jani in Vita, brat Franjo ter ostalo sorodstvo.
Šmarje pri Jelšah. Maribor, Zagreb, 25. IX. 1958
GOSTINSKO PODJ. »MAJOLKA«,
Celovška cesta 81, sprejme s 1. sept. J S. >8 dve kuh pomočnici s prakso v gostinstvu.	22158-1
ŠOFER C kategorije želi spremeniti službo. (Pogoj; družinsko stanovanje. Pomudbe v ogl. odd. pod »Trezen«.	22137-1
MEZDNEGA KNJIGOVODJO, aT:>-solventa ESS ali druge podobne šole sprejme takoj podjetje v idiličnem mestu Slov. Primorja. Lahko tudi začetnika. Plača po tar:fnem praviLniku. iSvanova-nje za samica je zagotovljeno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Eks-peditiven«.	k	2727-1
UPOKOJENKO z lastnim stanovanjem za gospodinjenje in varstvo otroka sprejmem. Kresnik, Titova 25/B-III. Dogovor od 18. do 20. ure.	22102-1
DVA HRASTOVA vinska soda, vsebine 683 in50G 1, dobro ohranjena, prodam — Informacije v podružnici SP. Kranj. 22135-4 TOVORNI AVTO »TAM«, Pionir, dobro ohranjen, nove gus/ie, poceni prodam. — Naslov SP, Celje.	22149-4
MOTOR. 90 ccm, NSU, prodam, Ro-bova 25a, baraka.	22134-4
2VIESTO HIŠNIKA kjerkoli iščem. Ponudbe pod »Hišnik« v ogl.
odd.	22219-1
NA (PODLAGI 38. člena pravil razpisuje delovni kolektiv trgovskega podjetja »Galanterija — Papir«, Zagorje ob Savi. delovno mesto knjigovodje. Prijave pošljite podjetju do 30	9.	1958.
Interesenti z trgovsko izobrazbo imajo nrednost.	R	2733-1
VZIDLJIV -LEVI štedilnik s ploščicami, dobro ohranjen, ugodno prodam Kosovelova 27.	22100-4
PARCELO v Vižmarjih 'blizu trolejbusa prodam. Ograja, sadno drevje, voda. — Ponudbe v ogl. odd. pod »1000 m!«,	22025-7
VIKEND SOBICO ali hišico v bližini Ljubljane vzamem v na-
jem za 12 -cini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Oktober 6«.	22147-J
rSCEM sobo in brano za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena — pridna«.	22143-9
STAREJŠI ŠTUDENT išče stanovanje, plača eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Vojvodjan« v ogli Odd.	22138-9
ZA PRAZNO SOBO nudim 100.OCO din posojila. — Ponudbe v ogl. oda. pod »Nujno«.	2213S-9
MIREN ŠTUDENT išče sobo. Ponudbe v ogl odd. pod »Šibenik«.
22135-9
SOBO in prenočišče nujno išče študent-začetnik, proti dobremu plačilu. Ponudbe na Herceg. Zagreb. Rudeš Anina 53.	22133-9
DVA ŠTUDENTA iščeta stanovanje. Plačata visoko ceno. Ponudbe v ogl odd. pod »Plačajo vnaprej«.	22072-9
PRASlCA ZA REJO prodam Naslov v ogl. odd.	10004-4
PRAZNO SOBO potrebujemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«	58-®
V NEDELJO, 28. avgusta sem izgubil od Ribnega do Kranja negativ osmih slik ln nekaj fotografij. Najditelja prosim, če sporoči svoj naslov a-li pa najdeno pošlje podružnici SP, Kranj.
POL TOVORNI AVTOMOBn™fs t" dograjen. Sedaj so začeli gradi« prodamo ali odstopimo kot pre- slačilnice in urejevati okolico nos osnovnih sredstev. Gradbe- bazena. Ob bazenu bodo zgradili no podjetje Šiška. Pod hribom g0 tribune> za njin?i pa bo velik
STANOVANJE in hrano nudim prostor za razne športne prire-osebi, iki bi dopoldne pazila na ditve. Tudi parkirni prostor za otroka. Borštnar, bolnica, _Je2a- avtom(jbile že pripravljen. V
dva MIRNA ŠTUDENTA iščeta prihodnje nameravajo zgraditi sobo. Ponudbe pod »Hitro« v cgl. za goste še več stavb na bliž-
DNEd'->o. sept izGUBjjBNA^de- niem pobočju, poleg bazena pa namica z osebnimi dokumenti gostinsko poslopje. Slovesna na postajališču cestne železnice otvoritev- bazena bo prihodnjo pri železniški postaji. Poštenega	,	,
najditelja prosim, da vrne do-
kumente na naslov v osebni iz-	*
kapnici, gotovino obdržite.	Graditev	stanovanjskih	hiš	se
XVII iti— 1II	.
NOVE NYLON PREVLEKE, ORI- je v Dolenjskih Toplicah precej GINALNE, ITALIJANSKE za se- razmahnila. Stavbišča splošnega deže v Fiat 600. tnodel 1956, ljudskega imetja je občina pro-ugodno prodam. Vprašati v so- jo boto na telefon 21-897	.	21708-1
To m ono iz Dolenjskih Toplic
dijo ali pa bodo v kratkem za-	vsem zaradi izboljšanja higian-
čeli graditi stanovanjske hišice,	sitih razmer. Suha »truga
Pričakujejo, da bodo te gradnje	namreč povzročala neprij
dokaj omejile stanovanjsko	smrad in je bila leglo nadležnih
stisko.	komarjev,- Kljub nujnosti regu-
*	lacije .pa so dela že po nekaj
Vinogradniki se že pripravlja-	dneh prenehala, ker zanje mea-
jo na trgatev, ki obeta letos bo-	da ni sredstev. Vsekakor pa bi
gat' pridelek. Takega dolenjski	jih morali za tako nujno delo
vinogradniki že dolgo ne pomni- čimprej najti.	D.	G.
jo. Občinski ljudski odbor Straža — Toplice je določil za začetek trgatve 25. september. V splošnem bodo tudi ostali sadeži letos dobro obrodili, krompir, ki
dala posameznikom, ki že gra-
Veliki internacionalni program
uiiKATNA AMBULANTA TOBAČNE TOVARNE v Ljubljani razpisuje delovno mesto zdravniške potnoenice. Pogoji: dovršena šola za medicinske sestre s prakso Nastop službe 1. X. 1953 Ponudbe pošljite na Obratno ambulanto Tobačne tovarne. Ljubljana.	22197-1
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST podjetja Avtoobnove Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovna mesta za takoj ali po doigwvoru za: 2 kvalificirana brusilca ali zia priučltev, več kvalificiranih avtomehanikov, kovinostrugarjev, kvalificiranega avtoličarja, orodnega skladiščnika in delavca za ulivanje ležajev. ter 2 uslužbenca za obra-tovno evidenco. Pogoj: potrebna praksa in šolska izobrazba. .Pismene ali rstne prošnje z obiso7it dosedanjega službovanja vložite do 15 oktobra t. 1. na gornji naslov. -- Delovna mesta za kovinostrugarje ln enega txru-sllca bo v obratu Šentvid
R 2731-1
KVALIFICIRANA KUHARICA —
išče zaposlitve v menzi ali gostilni Pogoj: samska sobica. Naslov v osi. odd.	22it23-l
GOSPODINJSKO POMOČNICO k trl61.ansk-i družini sprejmem. —
Švigelj, Linhartova 96 (Vprašati
od 15. ure dali e) TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA —
sprejmem tako.1 v službo. Pangerc, Cankarjeva 13. Koper.
22029-1
POUČUJEM NEMŠČINO odrasle
ln otrofce. Ponudbe v ogl odd. DOrt »Zmerna cena«.	22202-2
AVTO - JEKLENA LIMUZINA, kot nov. poraba 7 1. ocenien 900.000 din prodnim sa 650.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nnlno — gotovina«.	22205-4
SLAMOREZNICO, novo, ugodno prodam. Kos, Krka 17 pošta Novo mesto	22031-4
Zenski Šivalni stroj, labko tudi pokvarjen kuplrp. Ponudbe v ogl. odd pod »Okrogli čolinl-- ček«.	221A5-5
HI S A V VIŠNJI GORI, 4 sobe. takoj vseljiva, zaradi bolezni naprodaj po Izredni ceni. infor-
PISMO UREDNIŠTVU
Pozabljeni Prešeren
Pred še-sti-mi dnevi sem se vrniti z Gorenjake. Obis'kai je	dal	prav	tako	bogat	pridelek	sem tudi Bled, kjer rvmero biil
pa	je večinoma	že	pospravljen,	ge 20 let. Zanimale so me
*	spre-membe v tem kraju, ena
Končno	so	v	Dolenjskih	Topli-	izmed njih pa je name delo.
cah	le	začeli	regulirati	potok	vala zelo neugodno. Poiskal
Sušice,	kar	je	bilo	nujno	pred-	sem Prešernov spomenik.
v	Kulturno življenje v Slove-
niji spremljam že vrsto let in vem, koliko cenijo Prešerna. vem tudi za nagrade pod njegovim imenom itd. Zato sem bil na moč razočaran, ko sem videl, v kakšnem stanju ie njegov spomenik na Bledu. Od stihov na spomeniku skoraj ni sledu. Tudi črke v napisu »Prešeren« so že skoraj izbrisane. Danes, ko je Bled poln tujcev, bi bilo še bolj potrebno pritegniti nji-hov>o pozornost na ta spomenik, a ne, da je v takem stanju. Izgleda, da so Blejčami na Prešerna pozabili.
Vladimir D e duš, Zagreb
Vipava dobiva lepše lice. Vedno več je stanovanjskih blokov
gspftno
KINO UNION: angl. film »BEŽNO SREČANJE«. Režija David Lean. Igrata C e i i a Johnson ta Trevor Howard. Tednik F N. 38. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21 uri. Ob
10. uri matineja franc, filma
•FANFAN TULIPAN«. — Igrata Gerard Philipe In Gina Lollo-
brigida.
KINO KOMUNA: Crancoskl film »CRN A MAPA* Režija Andre
Cayatte! Igrata Daniela Delor-
me in Bernard Blier. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri.
KIISTO SLOGA:	nemški film
»VRAŽJI KROGt. Tednik F. N 5t 38 Predstave ob 15. 17. 19 in 21. url.
KINO VIC: sovj. barv. clnemasco-pe film »SESTRI« (po Tolstojevem romanu »Trnjeva p-ot«). — Predstave ob 15, 17, 19 in Sl uri. •KINO. SOCA«: amer barv we-stern .DOMNA MAŠČEVANJA« V gl. vi. Burt Laneaster Predstave o-b 15. 17. 19 In 21 url KINO SISKA: zaprto zaradi popravil !
LETNI KliNO BEŽIGRAD: franc.
film »FANFAN TULIPAN«. Igira-ta Gina Lollobrlgida in Gerard
PROMETNE NESREČE NA KOPRSKEM
Ko se je Pavla Mezgec pripeljala v Markovščini s kolesom s stransike poti na prednostno cesto, ni pogledala, če je prosta. V istem trenutku je privozil po cesti potniški avtomobil in zadel kolesarko. ki je utrpela hude poškodbe. Odpeljali so jo V izolansko bolnišnico
*
Vlado Berginc se je peljal z mopedom v Trst Ko je vozil z bloka proti Trstu, se je zaletel v obcestni kamen in se hudo poškodoval OčLpell-ali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl. Do nezgode je prišlo zaradi nepremišljene vožnje.
*
V Podvoziu v Kozini sta se zaletela osebna avtomobila. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker voznik Danilo Nedoti. ni upošteval pravil za srečavanje in je prehitro zavijal proti avtomobilu, ki mu je prihajal nasproti. Na obeh vozilih je za okirog 60.000 din škode
spretnosti motorista se je zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. Podobna nesreča se je pripetila tudi v Škofijah Osemletni Franko Loredan iz Rebuj je prečkal cesto in se izogibal prihajajočemu motoristu, v tem pa je privozil za otrokom potniški avtomobil in ga povozil. Otrok je bil hudo poškodovan in odpeljali so ga v izolansko bolnišnico.
*
Motorist Veselič je vozil z neprimerno hitrostjo v bližini Ribnice, zato je na ovinku zavozil s ceste im padel Zlomil si je desno roko. Njegov sopotnik pa je utrpel le lažje poškodbe. Na motornem kolesu je za okrog IS.000 din škode
D. F.
Jugoslovanske loterija
Srečke s končnicami so zadele
Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
Pred.prodala vstopnic v vseh tnacije: Ivančna gorica 21. Do- kinematografih od »—11. ure ln od
lenjsko.
OPREMLJENO SOBO oddam naj-višjemu ponudniku Ponudbe v ogl. odd pod »2 študenta«.
22184-9
IŠČEM SOBO, grem za sostanovalca. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »Priden« v ogl. odd.
22190-9
ZA DESET MESECEV vnaprej plačamo vsako stanarino in damo nagrado za opremljeno sobo za dvoje Ponudbe pod »ZaZo« v ogl. odd	2i2192-9
PRAZNO SOBO, ne glede kakšno
•v Ljubljani ali bližnji okolici
za eno do dve leti iščem. Sem pripravljena vse pospraviti plačam vnaprej. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	22196-9
VISOKO NAGRADO dam osebi, ki mi presikrbi vseljivo dvfo- aili trosobno komfortno stanovanje v novejši zgradbi. Ponudbe v osi odd pod »Takoj ali spomladi«.'	22033-9
Iz Postojne proti Vipavi se je peljal z vespo Ivan Bančina s sopotnico. V ovinku pa je nenadoma "prečkal cesto sedemletni Philipe Predstava ob'20v'url. ^'---Mirko Sever-.-iz Šmihela pod- Na-- -•	-	nosom.	Pritekel	je naravnost pod
motorno kolo in utrpel hude telesne poškodbe. Motorist in žena pa sta bila laže poškodovana. Le
14 ure dalje MLADINSKI KINO »LM« Kotni-kova 8	— Jugoslovanski film
»Zenica«. Predstavi sta vsak dan
ob 10. in 15. uri. Danes zadnjič! Jutri bo na sporedu angleški barvni film »LEPO JE BITI
MLAD«.
TRIGLAV:	Jugoslov. film »ze-
nica«. Tednik. V glavni vlogi:
Smrtna nesreča zaradi vinjenosti
Lani je bilo na naših cestah
nad štiri sto prometnih nesreč za-radi vinjenosti voznikov motornih
in -druigaii vozil, pri [katerih je
izgubilo življenje kar lepo število ljudi- Tudi letos ni nič bolje Po Rade Rarkovic.^ Gordana Mile- republiški cesti iz smeri Mari-
TJmrt je naS predragi oče
GAŠPER SM1TEK
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 27. septembra 1958, ob 1-8. uri v Kropa.
2aluJoča rodbina Smltek
tič, Mata Miloševič. Predstave: Ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes in jutri.
LITOSTROJ:	poljski	barv.	film
»PETORICA IZ BARSKE ULICE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
VEVČE:	amer.	film »DALJNJI
HORIZONT«, ob 20.
DOMŽALE: amer barv. cinemasc. film »DOLINA NASILJA«, ob 18. ln 20. uri.
BLED: amer. barv. film »NEŽNI AKORDI«, ob 18 In 20 30 uri.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
barv. film »KJEJR REKA ZAVIJE«.
ČRNOMELJ: amer. barv. vi sta vis. film »GORA«, ob 20.
KRANJ *-STOR35lC«: amer. barv. clnemascop film »SBDEIM LET SKOMIN«, ob 16. 18 ln 20. ob 22 premiera franc, filma »-OBZIRNA VLAČUGA«.
RADOVLJICA: angl. barv. film »SMRT NA DIRKALIŠČU«, ob 20 uri
MTJRSKA SOBOTA: ob 17.30 In 20:
bora proti Ožbaltu ,1e vozil tovornjak poklicni voznik Roman Volmajer. Bil je vinjen In .Te vozil z veliko hitrostjo. Tako je prispel v Ožbalt In zavil na most. V zadnjem trenutku se je zavedel, da vozi neprevidno ln prehitro. Hitro je pritisnil na zavore in hotel rešiti, kar bi se Se dalo. Na tovornjaku sta se peljala zadaj na kasonu tudi osemnajstletni Edvard Oder in štirinajstletni Martin Cepec. Ko je voznik naglo zavrl, je zaneslo zadnji konec vozila ob zidano mostno ograjo. Močan sunek je vrgel Odra s tovornjaka na cesto, Cepca pa je udarila stranica tovornjaka tako silovito, da je dofoll hude notranje poškodbe, ki Jim je v bolnišnici podlegel.	-s
Grahovo pri Cerknici
Pred kratkim je obiskala Grahovo pri Cerknici potujoča zobna ambulanta Šolske poliklinike iz Ljubljane. Prišle so dve zobozdravnici in
ZAPELJIVKA«
VSA PODJETJA IN USTANOVE, KI SE NIMAJO
PORAVNANE NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO
PROSIMO, DA JO TAKOJ NAKAŽEJO NA NAS TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI 600-704, SICER JIM BOMO PRENEH ALI POŠILJATI NAS DNEVNIK.
SLOVENSKI POROČEVALEC
Fo kratki bolezni je umrl
MAKS TURNŠEK
pomožnj uslužbenec krajev, urada Šmartno v Rožni dolini Pogreb vestnega uslužbenca in Člana naše sindikalne podružnice bo v petek, dne 26. septembra 1358, ob 16. uiri na pokopališče v Šmartnem v Rožni dolini.
Občinski ljudski odbor in sindikalna podružnica ObLO Celje.
Celje, dne 25. septembra 1958.
»KLICI M ZA UMOR«.	.	.
ptuj: amer. film »svetlolasa instrumentarki, da bi pregledali zotoe šoloobvezni mladini ter .sproti popravile, kar bi bilo treba. Strpni zdravnici sta pristopali k malim pacientom kar najbolj prisrčno, tako da so_ se tudi najbolj preplašeni sprijaznili s pregledom. Kljub temu pa se ponekod le pojavljajo težave. Le-teh pa bo v prihodnje prav gotovo vedno manj.
Čeprav potujočim članom
Šolske poliklinike domačini ponekod ne nudijo vsega, kar bi lahko, je čutiti po kmečkih domovih mnogo pi'iznanja in opaziti mnogo hvaležnosti; tako pri otrocih kakor pri njihovih starših. Ce se je tudi v Grahovem spočetka nekoliko zataknilo, je verjetno največji vzrok v tem, ker se takrat še ni začel pouk na šoli. V njej je namreč prebivala delovna brigada in po njenem odhodu je bilo treba očistiti in urediti šolske prostore.
Razstava v Novem mestu
9690		dobitek di 10.000
69350		70.000
366070		100.000
581640		100.000
213360.		.... 100-000
555820		200.000
2561		10.000
2781		20.000
7111		40.000
30921		70.000
41051		70.000
234611		100.000
258511		200.000
2		200
55052		70.200
122422		200.200
308392		200-200
43		1.000
63		600
873		2.000
8053		10.000
339793		200.000
500153		200.000
501483		100.000
557683		100.000
74		600
14.4		4.000
464		2-000
704		2.000
02184		60.000
423814		200.000
483884		100.000
519924		200.000
565714		100.000
35		400
65		400
425		6.000
2715		30.000
97795		60.000
008645		100-000
109415		200.000
109665		200.400
366325		100.000 .
6		200
3936		10.200
06696		60.200
003036		200.200
153536		100.200
279256		200.200
479986		100.200
47		1-000
367		4.000
5187		20.000
172677		200.000
176167		100.000
438		- 2.000
5858	-	10.000
21548		70.000
88178		60.000
303848		100.000
363398		200-000
428648		100.000
529		2.000
62539		60.000
516939		200.000
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast, stric in svak
J02E VVERNIG
upok. dri. Sel.
Pogreb dragega pokojnika bo v' soboto, 27 septembra 1958, ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: otroci Alma por. Okrupa z diružino; Milan z otrokoma, Tone, Metka in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Dunaj, 25. septembra 1958.
S prihodnjim kolom stopi v
   _	 JU	  veljavo	nov	plan dobitkov.
V počastitev graditeljev av-	Novi plan dobite	pri	prodajal-
tomobilske ceste Bratstva in	C1 s,rec \
enotnosti je društvo amater-	^ soboto,	4.	oktobra,	bo	zreških slikarjev »-Klas« iz Ljub-	banje JKSENSKE	LOTERIJE,
ljane odprlo v domu JLA v Novem mestu razstavo del slikarjev amaterjev. Svoja dela razstavljajo Rudolf Babnik,
Majda Brad er,' Anton Gale,
Jože Mikec, Jože Potočnik,
Janiko Skale, Boris Tavželj,
Janez Zorko in Miljenka Jev-rič. Razstavo so odprli v nedeljo, 21. septembra, odprita pa te do K. H0Mfen. (r)
Direkcija Jugosl. loterije za LR Slovenijo se je preselila iz Beethovnove ulice 10 na Titovo cesto 50 a (zgradba, kjer je kino »Soča«). Vhod je z vzhodne shrani. Nova telefonska št. je 34-940.
5870-R
«1;
PO POVESTI SAMUELA fcGGVILlA i~ RISE MIRI MU^TEB sf
147. Zvečer je Peter menil, da tovariš pretirava, zjutraj pa je že drugače mislil. Zbudil se je s hudim glavobolom in močno otečeno glavo. Zares klavrn je bil na pogled, ko se je rotil, da se bo v bodoče ježevcem že od daleč izognil. -Tako delajo tudi močnejši od tebe,« je povedal Jim, -saj se z ježevcem ne spopadeta niti volk niti ris.«
8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC /.*» ** —	1986
Vilinski para daje električno energijo
Redki so obiskovalci Italije, vulkanskega izvora. V zahodni ki vedo, da je 60%> električne Tosikani, med mestecema Vol te r-energije’ ki. jo izbralijajo itaii- ra in Massa Marutima vozi vlak državne železnice — skozi področje, kjei je v^e ra-t
V ZDA so začeli uporabljati pri filmih in televiziji nov način reklame, ki mu pravijo »skrita prodaja«. Med tem ko gledajo gledalci fiim, se tu pa tam utrne na platnu reklamni napis, ki ga občinstvo dojame samo podzavestno. Pravijo, da je ta »nevsiljivi« način reklame mnogo učinkovitejši. — Na sliki vidimo reklamo za sladkorčke na platnu, na katerem se je odvijal film »Picnic« s Kirn Novak. Po končani predstavi so vprašali gledalce, če je kdo opazil reklame med filmom — niti eden se ni javili
linstvo izumrlo. Zemlja je kakor požgana; vsa je obrobljena z belimi borovimi kristali. Iz nevidnih razpoklin uhaja bela, po žveplovodiku vonjajoča para. To so »soffioni«. V mlakah pa se vsak hip razpočijo nešteti mehurji, iz katerih se kadi: taka mesta imenujejo »lagoni«.
Sredi te čudne pokrajine leži industrijsko mestece Larde-rello. Za turiste ne .pomeni ti ime veliko, pač pa za geologe. LarderelLo je namreč med redkimi kraji na zemlji, kjer izkoriščajo vulkansko silo v velikem obsegu. Tudi drugod so delali podobne poskuse: pri islandskih gejzirjih, na Azorih, v ameriškem Yellowstone parku, na Javi, na Japonskem, na Aljaski, v Mehiki, toda nikjer
ni ustvarila narava tako ugodnih pogojev, kot ravno tukaj.
Pričelo pa se je takole: Leta 1777 je kemik Hof er ugotovil
borovo kislino v lagonih. Četudi je takoj opozoril na možnost pridobivanja, je do tega prišlo šele leta 1818. Veleposestnik
grof Larderel je izpareval vodo iz la-gonov v železnih ponvah, ki so jih kurili z drvmi. Tako so pridobivali borovo kislino v kristalih. Večji finančni uspeh se 'je pokazal šele, ko so začeli zagrevati ponve z vuikansrto paro, ki je tam okrog uhajala iz zemlje. Industrija borove kisline je izredno uspevala vse do leta 1884, ko so začeli vrtati, da bi dobili vulkansko paro neposredno iz soffionov. Lamderel je tako ustvaril prvo geotermičino centralo rta svetu.
Danes je pridobivanje borove kisline in drugih kemikalij postranska veja larderelske industrije električne energije. Proizvodnja je v letu 1957 presegla
1,8 milijard kilovatnih ur. Tri četrtine te energije porabijo italijanske državne železnice, ki * tem poravnavajo 60%> svojih potreb. Proizvodnja borove kisline, boraksa in. drugih kemikalij je znašala lani 15.000 ton; od tega večji del izvažajo.
Področje soffionov obsega 350 km2. Na njem je več industrijskih obratov razne vrste. Ta sektor Toscane je brez dvoma del davno pogreznjenega Tir ena. Nahajališče vodne pare pod pritiskom spada k tako imenovanim psevdovulkanskiim pojavom, ki jih znanost 'še ni
zadovoljivo pojasnila. Le majhen del pare izvira od padavin, ka jih segreje tekoča magma v globini do izparevanja. Magma
je močno radioaktivna in v re.-nici ni nič drugega kot zme-naztoplj enih silikatov. Para uhaja s temperaturo od 110 do 240 stopinj iz globine 5000 do 6000 m, kjer se zbira pod debelimi plastmi skrilj evca. Industrija išče podzemeljska naha jališča pare s sodobnimi geofi-zičnimi metodami in vrtalnimi stroji.
Tri milijone kubikov pare dovaja mreža izoliranih cevi sedmim geotermičnim električnim centralam na uro. Mreža zbira paro iz 160 vrtin, ki so ped naravnim pritiskom okrog 5 atmosfer. Energija, ki. tu vre iz zemlje, je praktično neizčrpna. Izračunali so, da bodo mogli paro izkoriščati kar 11.000 let. Ker pa doseže pritisk ponekod tudi do 30 atmosfer, pride včasih do erupcij, ki poškodujejo ali celo uničijo vrtalne napra ve. Takrat se dviga para ob oglušujočem trušču 30 metrov visoko,
iiurub vu.Kanske pare skozi vrtino
Ribe -živi fosili
Žive fosile imenuje znanost današnje potomce živali, ki so živele n pradavnini in pozneje
izumrle- Za njimi so ostale le redke vrste, od nekaterih celo samo po ena, ,kd se ni v ničemer spremenila.
Primer živega fosila je riba Kolokant, ki so jo ulovili pred nekaj leti v . nekem zalivu Indijskega morja. Kolokant pripada družini rib, ki so izumrle pred več milijoni let, znane pa so bile samo Po fosilih, ki so Jih našli v plasteh premoga.
Novozelandski kuščar Kateri—
ja pripada vrsti, ki je izumrla pred tri sto milijoni let- Pred dvajsetimi leti so ga odkrili na nekaterih otokih Nove Zelandije. Hateriia je edint med pla-
Nič vefi lova
Ameriški kongres je v začetku avgusta obravnaval vprašanje severnih medvedov in mrožev. Lovske zakone nove ameriške države Aljaske bodo skrbno pregledali in ustrezno spremenili. Lovci na bele medvede in mrože uporabljajo zadnje čase izvidni-ška letala in motorne čolne, tako da ni čudno, če se število obeh živalskih vrst naglo zmanjšuje.
zilci, ki ima samo eno oko sredi čela kakor nekatere živali iz pravljic. Toda tudi tej red-
ki živali so šteti dnevi, ker jo
vneto preganjajo morske ptice roparice, nima pa sredstev in možnost; za obrambo. Peripat, vrsta polžev z nogami, je že zelo redek v Južni Ameriki, Afriki in Indiji. Je edini potomec vrste, ki se je razvila iz žuželk. Po fosilih v kameninah so ugotovili, da se ta polžja vrsta ni
spremenila v milijonih letih-Polža napadajo razne vrste živali, poleg tega je kanibal, ki
gam redči svoje vrste.
GOBARSKA
tit uk
V
S.V
— Ce me boš še dolgo jezila, bom postal strupeni
UMETNOST LEPOTIČENJA
145. Preden je Peter spregovoril, si je pretipal roke in noge. Sreča, nobena kost se ni zlomila. Hrbet je imel sicer ves odrgnjen od vej, hujših posledic skoka ni bilo. Spet je pogledal svojega sovražnika na drevesu. Ježevec je b:i splezal nazaj na vrh in mirno nadaljeval s kosilom. »-Presneta mrcina!« mu je zažugal.
146. Zvečer je Jim ob ognju pulil konice ježevčevih bodic iz Petrove glave. Pri tem opravilu je Petra -tolažil« z zgodbam: o neprevidnih lovcih, ki so plačah svoje spopade z ježevci z vse hujšimi ranami in oteklinami, da, celo s smrtjo. »Kakšna sreča, da sem ti šel naproti in te pravočasno posvaril!« je ponavljaj.
Pristanek v Pearl Harboru je bil po nečem prav takšen kot tisti ob Panamskem prekopu, le z eno izjemo — tu ni bilo brezskrbnosti. Coln obalne straže, lovec na podmornice, ki je bil oblečen v jeklen oklep, je pridirjal z juga in nam odbliskal spoznavni signal, potem pa še kratko »SLEDITE MI«. Zapodili smo se dalje in tako v njegovi družbi še zmerom v cikcaku pluli v Pearl Harbor.
Sli smo blizu pod Diamond Headom in pluli nizdol mimo peščine Waikiki, kjer smo skozi daljnogled videli postave, ki so ležale na pesku, ali pa so se igrale na plitvinah. Dobro sem se spominj al redkih priložnosti, ko sem med službo na Octopusu ob prostih sobotah in nedeljah preživljal svoj čas na tej obali ali v enem izmed lepih hotelov, ki so se vrstili ob njej. Tiste dni je bila Waikiki na višku mode in dopust ob njej so si lahko privoščili samo najbogatejši. Plača mornariškega poročnika bi zadostovala komaj za en večer ali dva.
Poleg dolge, štirioglate Moane je stal prav ob vodi, kakor da bi bil zrasel iz nje, Royal Havvaiian Hotel, ki se je rožnato-rdeče svetil v jutranjem soncu. Nekoliko bolj na levo in dalje so se vzpenjale strehe mesta Honolulu, stolp Aloha pa je gospodoval nad obalo. Ozadje vsemu temu pa so bili hribi Oahu, zeleni in bleščeči, pokriti s sladkornim trsom, ananasom in drugimi eksotičnimi subtropskimi rastlinami. Od tod so strmoglavljala japonska letala, ki so napadala Pearl Harbor — čez hribe in skozi gorske prehode nad nič hudega sluteče ladjevje v Pearl.Harboru. Pravili so, da so letala zasekala v polja sladkornega trsa široke proge, ki so bile namerjene proti Pearl Harboru, slišali pa smo tudi govorice o tem, da so bile med griči skrite tajne radijske postaje, ki so oddajale sovražniku najvažnejša obvestila.
Ko smo se približevali Pearl Harboru, je plovba okrog nas
naglo naraščala. Na obzorju smo videli zgornja dela dveh novih brodovnih rušilcev, ki sta bila najbrž na protipodtnor niški patrulji. Nekaj bliže je plul neki starejši rušilec s štirim dimniki, ki je bil podoben Semmesu, sem in tja, kakor da nirrv
Ko smo se približali vhodnim bojam, smo videli, da plove med njimi neki sivo prepleskani vlačilec, čistilec min, ki so mu z vrvi, ki veže krmo z jamborom, plapolale signalne zastavice, za seboj pa je vlekel bojo, ki mu je poskakovala po vodi nekaj sto yardov za krmo. In ko smo še približevali vhodnim bojam, je bilo nad nami vse več in več letal.
*To pa je pogled, kaj, kapitan?« je rekel Jim, ki je stal poleg mene na mostu, ki se je rahlo zibal.
»Pogled je lep,« sem odvrnil, »zdi se mi pa, da vse to ni samo zaradi lepšega.«
»Zdi se mi, da imaš prav. Rad bi vedel, ali imajo Japonci tule zunaj kakšno podmornico. Morda bomo zvedeli, ko bomo pristali.«
Ko sem si z daljnogledom ogledoval deželo, sem začutil bolečino domotožja; s pogledom sem našel vhode boje in si ogledal dostop v pristanišče. V Pearl Harboru smo bili več mesecev in med plovbo v pristanišče in iz njega sem bil večkrat dežurni, tako da sem ga poznal kot svoj žep. Tukaj se je pripetila tista nesreča, ko smo pluli z Octopusom v pristanišče in se je Yorktown zaletel v nas. Skozi tile dve boji sem peljal Octopus ob svoji kvalifikaciji za poveljevanje. Tistega dne, ko sem bil premeščen na S-16, sem delal prav isto — in zdaj, komaj leto dni in nekaj mesecev pozneje, zdaj sem bil spet tu, tokrat kot poveljnik nove, boljše inačice Octopusa, ladje, ki se mi o njej takrat ni niti sanjalo, pa tudi o tem ne, da bodo odšli Octopus in vsi moji ladijski' tovariši tako kmalu v deželo, od koder ni vrnitve, in da jih bomo tako kmalu všteli med prve žrtve, ki so jih morale naše podmomiške sile položiti na oltar vojne.
Na podobi tistega, kar je bilo okrog vstopa v pristan, je bilo nekaj neresničnega. Bila je prav takšna kot nekdaj in endar tako drugačna. Zahtevnost našega spremljevalca — Im er j eni način, s katerim so letala nad našimi glavami opiso-ala opoBOTakM hMg* — vk to je pričalo o drugačnem
ozračju. Radoveden sem bil, kaj bomo videli, ko bomo zapluli v pristanišče.
Dave Freeman, krovni častnik, je stal poleg mene. »Ali dovolite, da postavim opazovalce za manevriranje in zaplovem v pristan, kapitan?«
»Dovoljeno,« sem odvrnil. Občutek neresničnosti je naraščal. Dave je sklonil glavo nad odprta vrata in zavpil vanje: »Postavite opazovalce za manevriranje! Tisti, ki skrbijo za vezi, naj ostanejo spodaj!« Potem si je nekaj minut temeljito ogledoval dostop skozi daljnogled. »Krmilo za deset stopinj desno! Oba naprej z običajno hitrostjo!« Čutil sem, kako je krmilo počasi zagrabilo in potisnilo ladjo v lok proti prehodu Črna boja na levem koncu vstopa v prehod je priplavala v moje vidno polje. Močan udarec toka, ki sta ga povzročila naša stroja, ko sta se pričela vijaka vrteti nazaj, jo je premaknil, potem pa se je vrnila na staro mesto.
Vse skupaj je bilo še vedno videti neresnično, preveč domače; celo nedoločno gibanje ladje, ki jo je hotel Oregon pognati na nov kurz, je bilo takšno, kakor sem pričakoval Nezavarovani vstop v prehod, ki je tekel v pravem kotu na obalno črto, je dovoljeval valovom, da so pometali po njem. kar je včasih nenavadno močno zazibalo ladjo in otežkočalo krmarjenje. Ko pa smo pustili učinke oceana za seboj in prispeli v zaščiteno notranjost pristanišča, je bil prehod gladek kot milnica. Walrus je plul z zmanjšano hitrostjo dalje proti Hospital Pointu, potem zavil okrog prvega ovinka na levo, potem na desno in nenadoma mi je zaprlo sapo Domotožje je izginilo, da se nikoli več ne vrne.
Tam so bile vse resnično znane podrobnosti: arzenal z velikimi žerjavi, Fordov otok sredi pristanišča, dok deset-deset — to ime so mu nadeli zato, ker je bil dolg tisoč in deset čevljev — ki se je spuščal navpično v vodo in zakrival razgled na podmorniška sidrišča. Tam pa so bili suhi doki in tanki in poslopja, ki lem jih poznal. A moji možgani niso zaznali ničesar od vsega tega.
Večini civilizacij pomeni lepotičenje človeškega telesa nekaj popolnoma naravnega. Lepotičenje Je lahko Solo radlčno. Pri tem uporabljajo ljudje ličilo, naltit, ^simbole cvetje, peresa, pričeske, pokrivala, obleko in obutev. Poglejmo nekaj primerov, kako poskuSaje ljudje »popraviti« naravo (od leve proti desni) 1. Indijanec plemena Tsimshian z zeleno pobarvanim obrazom in bakrenimi okraski v obliki krokarja, 2.južnoameriški Indijanec plemena Charoti, 3. avstralski Arunta ima ves obraz pokrit s perjem in krvjo za verski obred, 4. maska modernega gledališča, 5. obraz domačina a Nove Gvineje, pobarvan za veliko slovesnost.