KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Večja pomoč osnovnim organizacijam
Seje se je udeležil tudi predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit
Predsednik centralnega ko-miteja Zveze komunistov Slo-venije tovariš France Popit se je udeležil 46. razširjene seje komiteja občinske konference ZK Bežigrad. Na seji so obrav-navali problematiko defovanja in uresničevanja nalog komu-nistov v občini. V ta namen je delovna skupina ZK ZKS v se-stavi Ivanka Vrhovčak, Marjan Orožen, Francka Strmole, So-nja Lokar. Janez KraSovec in Viktor Auer pripravila analizo na podlagi obiskov v nekaterih bežJgra/skih delovn/h organi-zacijah.
Na seji so bilt tudi sekretarji 00 ZK GeoloSkega zavoda, Mladinske knjige. Elme, Lesni-ne in FSPN ter predstavniki poslovodnih strukturteh orga-nizacij.
Vsebina pogovorov v detov-nih organizacijah izhaja iz de-lovnih usmeritev četrte seje CK ZKS v zvezi s krepitvijo položa-ja delavca v družbeni repro-dukciji za učtnkovitejše go-spodarjenje ter pete in Šeste seje CK ZKS v zvezi s trajno usmeritvijo zveze komunistov za krepitev demokratičnega delovanja vseh dejavnikov po-littčnega sistema in uveljavlja-nja vloge zveze komunistov in drugih zavestnih sociaiističnih sil v njem.
Obsežna analiza je temeljita na samoupravnih družbeno ekonomsklh in političnih oce-nah razmer v občini ter na obravnavani problematiki v 00 ZK. Posebej so se osredo-točili na detavca v temetjni or-ganizaciji združenega deta in v drugih višjih oblikah organizi-ranosti ter uveljavijanju njego-
vega vpliva na širše družbene interese.         ,
Ob uveljavljanju ustavnih funkcij v temeljnih organizaci-jah združenega dela analiza obravnava tudi pojave zapira-nja organizacij1 združenega de-la. uveljavljanje družbeno eko-nomskih odnosov, vprašanje sredstev za razširjeno repro-dukcijo, načrtovanje, uveljav-Ijanje družbene usmeritve sta-bittzacijske politike, svobodno menjavo dela, samoupravno odlofianje v temeljni organiza-ci/i združenega de)a in izven nje - vse to pa skozi idejnopo-Iftitni aspekt delovanja druž-
benopolitičnih organlzacij in s ciljem, razviti potitifino aktiv-nost in možnost vpiivanja na organiziran razvoj in bogatitev socialističnih samoupravnih odnosov. Poseben poudarek daje anatiza uveljavljanju idej-nopolitifine vloge osnovnih in občinske organizacije zveze komunistov.
Na podlagi teh izhodiščnlh vprašanj je delovna skupina CK ZKS zasnovala svoj pro-gram delovnih obiskov in si prizadevala spodbuditi aktiv-nost osnovnih organizacij zve-ze komunistov in vseh komu-nistovv družbenopolitičnihor-ganizacijab in samoupravnih organih za utrjevgnje in razvoj delegatskega sistema in dele-gatskih odnosov kot demokra-tične osnove za odločujoči po-ložaj delavca v sistemu druŽ-bene reprodukcije in uspešne-ga gospodarjenja.
Skiepne ugotovitve so poka-zale, da so kljub nekajletni enotni programski in akcijski usmeritvi vseh družbenopoli-tiinih organizacij na vseh rav-neh družbenega organiziranja za uresničevanje z ustavo opredeljenih sarnoupravno družbeno ekonomskih in poli-tičnih odnosov svobodnega položaja delovnega Človeka med obiskanimi organtzacija-mi združenega dela v obCini še vedno očitne razlike pri ure-sničevanjv teh naiog. To pred-vsem zaradi posebnosti, ki jih narekuje narava dejavnosti, spreminjajoče se družbeno vrednotenje njihovega pome-na za skladen gospodarski ra-zvoj in zlasti neenaka idejno-politična in akci/ska usmerje-nost organizacij zveze komu-nlstov  in drugih subjektivnih
N»dal|- n* 12. «ttran4
Nfldalj. s 1. stranl
sil, ki delujejo v teh organizaci-jah. Člani zveze komunistov poznajo svojo vlogo in naloge ter idejnopolitifina izhodišČa oziroma teoretične temelje po-liličnega sislema socialistične samoupravne demokracije. Manj pa so akcijsko usposob-Ijeni za to. da bi blli skupaj z vsemi delavci vedno v središču boja za zrasčanje dela in politi-ke na podtagi samoupravfja-nja.
Osnovne organizacije zveze kornunistov so se veČinoma uveljavile le kot temeljna orga-nizacijska oblika povezovanja komunistov. Niso pa povsod povsem zaživele kot oblika in mesto za poenotenje in akcij-sko dogovarjanje v zvezi z ure-sntčevanjem najaktualnejših nalog. ki se pojavljajo v družbi. ali kot konkretni problemi de-lovnih Ijudi pa tudi v sami zvezi komunistov. Prepočasi se uve-Ijavljajo tak&ni delovni pristopi osnovnih organizacij zveze ko-munistov, ki bi zagotavljali te-koče spremljanje uresničeva-nja lastnih stališfi in sklepov, presojo njihove skladnosti s programom in politiko zveze komunistov in na tej podlagi dolgoročnih interesov delav-skega razreda.
V obiskanih delovnih orga-nizacijah so se komunisti več-krat soočili s pomenom in prednostrni vsebinsko in ča-sovno povezanih ter usklaje-nih aktivnosti vseh družbeno-političnih organizacij za uspešno mobilizacijp vseh de-lavcev pri sprejemanju skup-nih tzhodiSfi in samoupravnih odločitev. Usklajene aktivnosti so vedno omogočale hitrejSe uresničevanje zaatavljenih ci-Ijev družbeno ekonomskega razvoja in s tem matenalnih osnov združenega dela ter po-krlvanje akupnih in sploSnih družbenth potreb.
Premal^ uveljavljena praksa konkretnega in stalnega oce-njevanja opredelitev in nači-nov defovanja komunistov v drugih družbenopolitičnih or-ganizacijah za realizacijo in prenaSanje stalfšč in sklepov ter politike zveze komunistov, je slabiia utrjevanje osebne in kolektivne odgovornosti član-stva v zvezi komunistov in sa-moupravnih okoljih sploh. Ob tem so se osnovne organizaci-je !e redkokdaj lotevale po-globljenih ocen družbenopoli-tičnih razmer, kakrSne je mo-
goče presojati na podlag i množičnega vključevanja de-lavcev v izpolnjevanje zastav-Ijenih citjev v akcijah sindika-iov, ZSMS oziroma SZDL kot fronte zavestnih socialističnih Sil.
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Bežigrad Loj-ze Novak je v uvodu nakazal več let ugotavljajoče proble-me, s katerimi se srečujejo ko-munisti v delovnih organizaci-jah. V nadaljnji obravnavi pro-blematike so se dotakniH na-
kazanih probiemov v gradivu in razprav}jali so tudi o organi-zacijsko tehničnih probiemih. Ob zaključku razprave \e predsednik slovenskih komu-nistov tovariš France Popit kri-tično ocenii ugotovitve delov-ne skupfrie in opozortl na po-manjkanje uslvarjalnega od-nosa do razreševanja proble-mov. Poudaril je, da morajo vsem tistim organizacijam zve-ze komunistov. ki se 3e vedno v svojih okoljth borijo zoper te-hnobirokratske težnje nuditi izdatno pomoč občinskih družbenopolitičnih organizacij in organov.
MOMIR RADOSAVUEVIČ