V Trstu dne 17. Julija 1908. Št. 29. Leto ^haja v Trstu vsIT) , petek popoldne - Uredništvo in upravništvo ulica Bosohetto št. 5. II. nad. ^ Telefon št. 1570 = Delauski List v Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. "N Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Goriškemu kmetu primanjkuje krme za živino, katero je prisiljen prodajati po naj¬ nižji ceni. Tudi breje blago prodaja po ravno isti ceni. Prisiljen je prodati deloma zato, da poskrbi sredstva za svoje življenje in deloma ker ne more rediti živine. Prodaja jo mesarjem. Ti vedo, da je kmet prisiljen prodati blago zato ga iskorišeajo kolikor bolj mogoče. «Če hočeš za to ceno kupim, drugače ne !» In kmet proda za tisto cen->, ki mu jo ponudi kupec. Človek bi mislil, da bodo mesarji prodajali meso bolj po ceni. Ne! Še drnže ga. Imajo tako dvojni dobiček, prvega zato, kor kupijo blago po nižji ceni nego navadno in drugič zato, ker prodajajo meso še dražje. Na eni strani izkoriščajo malega kmeta, na drugi pa de¬ lavstvo. Ali pa proda kmet blago velepo¬ sestniku od katerega ga zopet kupi za podvojeno ceno. «Da bi vsaj še nekoliko let vladala taka mizorija med goriškim kmetom, — mi je rekel neki kraški mesar — človek bi si napravil tako nekoliko imetja*. Tako mi je rekel ta trgovec. In kdo so ti trgovci? Voditelji so, ali zastopniki ali pristaši stranke in razreda kateremu pripadajo naši poslanci. Tudi ti trgovci in veleposestniki zahtevajo od'svojih poslancev, da skrbc za njihove razmere. Ako pa se hoče skrbeti da se zboljšajo razmere trgovcev in vele¬ posestnikov ni treba druzega nego povspe- ševati bedo med ljudstvom. Komu tedaj služijo naši poslanci: ljudstvu proti vele¬ posestnikom, ali pa veleposestnikom zoper ljudstvo ? Iz dosedanjega njihovega dela in iz onega ki ga hočejo vršiti še nadalje, je razvidno, da služijo veleposestnikom proti malemu kmetu, proti delavstvu. Ampak vse to je dovoljeno njim gorečim prijateljem naroda. Dovoljeno jim je v imenu naroda, da se hlinijo ljudske prija¬ telje in podpirajo stremljenje meščanskega kapitalizma. Za ljudstvo se gre k ministrom, za ljudstvo se govori v parlamentu in doma na shodih, ampak ko je treba odločnega nastopa, tedaj pozabijo na ljudstvo in se spomnijo da so tudi'zastopniki meščanstva, zastopniki veleposestva. Treba je tedaj na¬ rediti to, česar je v prid kapitalizmu, v prid veleposestvu. Podučljiv je slučaj, ki smo ga doživeli prav pred kratkem, o nastopu slovenskih poslancev. Pokazal nam je, da je nemogoče zastopati interese dveh nasprotujočih si razredov. Kdor hoče zastopati koristi bo¬ gatašev, ta ne more zastopati koristi rev¬ nega ljudstva. Od sedanjih poslancev nima ljudstvo prav nobenih koristi, pač pa škodo, kajti vse njihovo delovanje je v prid onih ki nas izkoriščajo. Naj nam slovenski poslanci ve.-dar povedo, če bo imelo ljudstvo korist, da se ne zniža davek na sladkorju; da se ne zviša davek na žganju, da se zviša šte¬ vilo onih mladeničev, ki bodo plačevali krvni davek in da se vzame ljudstvu še nekaj, da bo možno nabaviti vladi nove puške, nove kanone. Za 1000 slovenskih I mladeničev se bo povečala letos avstrijska armada. Teh 1000 mladeničev bodo manj¬ kali narodu, družinam. Mari je vse to v ljudsko korist? Se zvišanjem davka na žganje, bo — imela vlada 89 milijonov . več doliodkov. Olajšali se bodo žepiljudstva za j 39 mil. K. 29 milijonov bi uporabila vlada, da se sanirajo deželne finance. Ako da¬ našnji deželni zastopniki ne znajo uprav- i ljati deželnega imetja, ako se uporablja deželno imetje v proti ljudske svrlie in ne ostaja nič več za ljudstvo, je treba naložiti ljudstvu za 39 milijonov novega indirekt¬ nega davka od katerih sc bo morda vr¬ nilo ljudstvu 10 milijonov. To bi bilo ravno tako, kakor, da vkradem beraču de¬ setico in mu dam potem groš miloščine. In temu pravijo naši poslanci ljudsko delo, delo v prid celokupnega naroda. Ampak bog varuj, da si upa kdo opo¬ rekati delu naših poslancev in naših ro¬ doljubov. Izdajalec naroda postane, kdor sc proti vi takemu neljudskemu delu. Vse to se vrši zakonitim potom in kdor se protivi zakonom, ta je puntar. Na drugi strani imamo delodajalce, ki izkoriščajo delavstvo na najodurnejši način. Višajo mu delavni čas in znižajo mu mezdo. Kakor sedaj kmet, je delavec vedno prisiljen prodati svojo delavno moč po tisti ceni, ki mu jo ponudi delodajalec, kajti delavna sila je edino sredstvo, ki ga živi. Pa gorje onemu, ki si upa zahtevati manj ur dela in večo plačo, gorje onemu, ki bi hotel delavce organizirati, da bi jim bilo tako i mogoče nastopiti proti organiziranim delo¬ dajalcem. Ta je socialist in socialisti so protinarodni, zato se jim ne srne dati kvar- tirja ne dela. (’e si hočeš zboljšati položaj postaneš na mah izdajalec naroda. Ne smeš se delavec organizirati sam zase. Narod se sme orga¬ nizirati proti tujcem, delodajalci ostanejo še vedno narodni če se organizirajo z ital. in nemškimi tovariši proti zahtevam de¬ lavstva, ti delavec ne smeš. Delati moraš tako, kakor oni zahtevajo ali pa greš na cesto sprijazniti se intimnejše z bedo. To je pravilo naših delodajalcev. Na eni strani tedaj veleposestniki in delodajalci in trgovci ki izkoriščajo ljudstvo v imenu naroda in svobode s podporo naših poslancev. Na drugi strani pa delavci in mali kmetje živeči v bedi, brez vsake podpore z večno skrbjo na jutri. Stranki tedaj, ki ima v svojih vrstah izkoriščevalce ljudstva, smemo opravičeno reči, da je sovražnica naroda in svobode, ker so izkoriščevalci sovražniki ljudstva in svobode. In naši zastopniki so zastopniki naših sovražnikov. V agitaciji proti tem novodobnim izko¬ riščevalcem imamo tudi po Goriškem zopet nove žrtve, kakor da jih delavstvo ne šteje še dovelj v svoji zgodovini boja zoper svoje Sovražnici naroda. Po kraških trgih se zbirajo naši poslanci zborovanja in razpravljajo o bedi pre¬ bivalstva. Debele solze pretakajo in pri ircu jim je baje ravno tako, kakor tistemu prodajalcu konjskega mesa, ki je tožil jarko da mu je žal, da si njegovi gostje ne umrejo privoščiti goveje pečenke. Neprijetno je človeku pil srcu, ko vidi da plakajo nad mizerjo ljudstva možje, ki s cer napenjajo vse sile, da r o ohrani gos¬ podarski sistem, ki je zakonski oče da¬ našnje bede in modernega suženjstva. — \mpak kaj naj zahtevamo še od naših zastopnikov? Mar se ne ponižajo dovelj, da spravijo ustne na jok in da jim iz ob¬ jokanega očesa kane svitla solza v prazen želodec svojega ljudstva? «Kar je bilo v nnših močeh smo vse naredili, bili smo pri tema in temu ministru, povedali smo mu to in ono, vlada je popolnoma na jasnem o vaših bednih razmerah in v parlamentu smo tudi govorili*. Tako govore naši zas¬ topniki in na obljičju jim je citati oprezno boječe vprašanje: «Kaj zahtevate še od nas? 8 — To in to bi še radi vedeli, gosp. poslanec? — «Bom šel k ministru!* — Pa kako je s podporo 140 tisoč kron? — «Bom šel k ministru*. — Tako odgovar¬ jajo na vprašanja svojih volilcev in potem nadaljujejo. «Kakor tedaj vidite smo do¬ segli marsičesa in še bomo dosegli, ako bomo složni in vstrajni. Za vse to pa zahteva vlada od nas, da glasujemo za zvišanje števila vojakov novincev, za zvi¬ šanje svote za vojaške potrebščine za zvi¬ šanje davka na sladkorju, za zvišanje davka na žganju, proti zahtevam za zbolj¬ šanje plače državnim i službencem, proti predlogu za zboljšanje plače železničarjem itd. Zn vse to moramo glasovati, ako ho¬ čemo, da dobimo od vlade nekaj kar bo v korist tuk. prebivalstvu*. Tako govore naši poslanci pred zbranim ljudstvom in se ne sramujejo «dokazovati* da bo imelo naše ljudstvo dobiček ako bodo podpirali vlado v njenih proti ljudskih stremljenih. Ironija vseh ironij ! Zborovanje konča, ljudstvo se zahvaljuje svojim zastopnikom za njihovo vstrajno delovanje v korist naroda in drugi dan objavlja narodno časopisje na dolgo in široko in z veliko reklamo govore teh ljudskih zastopnikov. Toda govori puste razmere ljudstva pri starem; beda nadaljuje svoje grozno delo, širi se od vasice do vasice, od trga do trga, od dežele do de¬ žele naprej po vseh slovenskih pokrajinah, po Avstriji, po vsem svetu. Naši poslanci pa zahajajo med tem časom na posveto¬ vanja k ministrom. Grozna, krvava je ta zgodovina bede revnega ljudstva. Zgodovina ki se ponavlja vsako uro, vsak dan, vsako leto. Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor" št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. VII. Predvsem je pomen Sole in pomen v‘.goje nenavadno zrastel: ljudje potrebujejo danes več izobrazbe kakor splošne tako stro¬ kovne. Zato se ustanavlja več šol, nasta¬ jajo tudi nove vrste šol (posebno stro¬ kovne šole), uvaja se splošen in obvezan šolski pouk; istočasno raste pomen uči¬ teljstva: potrebujemo, ne-le več učiteljev ali učitelji morejo biti tudi bolje izobraženi ~ ne zadostuje več kvalifikacija doslužc- aega korporala ali pa spretnega orglarja. Današnja šola mora vzgajati za današnje *■' življenje, t. j. mora v učencih vzgajati one lastnosti, ki jih bodo potrebovali v življe¬ nju-Ne more torej vzgajati k tlačanstvu in Podložništvu, marveč k samostojnosti. Predvsem k samostojnosti razuma. Dijak s e mora v šoli navajati na to, cla bi sam spoznaval stvari in je znal presojevati, dijak ne sme več samo zanašati se na druge, na tuj razum, ne sme več samo verovati. Radi tega se ne pclaga toliko važnosti več na izobrazbo spomina kot na 'nazorni pouk, kojega zmisel je ta, da bi se dijak naučil porabljati svoje čute v službi razu¬ ma. Najpoprcj so se začele v šole uvajati slike; ko sc je spoznalo, da slike ne nu¬ dijo še dovolj nazornosti, začelo se je zala¬ gati šole s zbirkami. Med učne predmete se jc uvedlo početke prirodnih ved; dijak opazuje oziroma sam izvaja lahke poskuse iz fizike ali kemije in se uči tako razu¬ mevati prirodne zakone itd. V državah, kjer je naprednejše šolstvo, napredoval je tudi nazorni pouk: v šole se uvaja ročno vežbanjc. Tudi nravna vzgoja mora biti v moderni šoli drugačna kot v stari šoli: to je zopet vzgoja k nravni samostojnosti. Sedanji vzgojitelj ne sme vzgajati toliko k ubogljivosti, marveč bolj k vestnosti in ovladanju samega sebe. To je velikanska razlika. Človek, ki je vzgojen v moralski ubogljivosti, ne krade, ne ropa, ne požiga, ne mori itd. zato, ker so mu pravili, da je to prepovedano, ker se boji kazni v peklu, ker se veseli na plačilo v nebesih; ako bi ne bilo prepovedi, če bi ne bilo tega strahu pred peklom, kdo ve ?! Človek pa, ki je vzgojen k vestnosti in je v resnici vesten, ne potrebuje tujih pre¬ povedi niti zapovedi; on ne dela slabo, za to ker mu tega ne dopušča njegova lastna vest; on ne čaka poročila za dobro dejanje — ker ga najde v lastni notra¬ njosti; njemu se ni treba bati tujih kazni, kajti najhujša kazen za-nj je izguba spo¬ štovanja pred samim seboj. Ljudje, ki se vzgajajo v tej moralki ubogljivosti, ali kakor se pravi, ljudje, ki se versko-nravno vzgojajo, imajo navado, da hodijo enkrat ali pa večkrat na leto k spovedi. In tu se jih veliko tako-le izpoveduje: «Lagal sem. obrekoval sem, kradel sem.... zato ker sem se zanašal, da mi to gospod bog odpusti ». Jaz vem prav dobro, da po¬ lagajo duhovniki in kateheti otrokom v šoli in odraslim v cerkvi na srce, da sc ne bi zanašali na božje usmiljenje; toda institucija spovedi sama jih pripelje s psi- hologično nujnostjo do tega, da se zanašajo. Pri ljudeh, ki so vzgojeni k vestnosti, ni mogoča podobna praksa. Vestnim ljudem lahko zaupate denarni zavod brez strahu izkoriščevalce. Mladi bojevniki ljudskih pravic občutijo že v prvem nastopu posle¬ dice meščanskega sovraštva in meščvanja. Ampak varajo se gospodje, če mislijo, da sc bomo vstrašili žrtev. Še vsaka zmaga je stala delavstvo mnoge dragocene krvi. Zborujte gospodje po kraških trgih in slepite ljudstvo z ukradeno miloščino. Mi bomo nadeljevali našo pot proti Vam lažnjivim prijateljem a resničnim sovražnikom naroda! Politični pregled. Nov socialistični državnozborski poslanec. Pri ožjih volitvah v državni zbor, ki so se v vršile v volilnem okraju Frehvalden v Šleziji dne 14. t. m. je bil izvoljen socialistični kandidat sodr. Miiller, blagajnik železničarske organizacije na Du¬ naju. Dobil je 4512 glasov, dočim je dobil njegov nasprotnik nemški agrarec Schcn- kenbach 4238 glasov. Z izvolitvijo sodr. Mullerja se poveča število socialističnih državnozborskih poslancev na 88. Pretečeno leto je bil izvoljen v tem volilnem okraju nemški agrarec Kaiser s 4500 glasovi. Takrat so glasovali za Kai¬ serja tudi krščanski socialci. Po smrti Kaiserja so se vršile nove volitve in sicer dne 8. Julija. Krščanski socialci so postavili svojega kandidata, ki je dobil 1500 glasov, Socialistični in nemško agrarni sta dobila pa vsak po 3400 glasov. Proglašena je bila tedaj ožja volitev med sodr. Miillerjem in Schenkenbachom, ki se je vršila tedaj 14. t. m. Krščanski socialci so razdelili med svoje volilce oglas, podpisan od Luegerja in kneza Lichtensteina, v katerem so jih pozivali, da morajo glasovati vsi za nemškega agrarca proti mednarodnemu so¬ cialnemu demokratu. Hoteli so preprečiti na vsak način izvolitev sodr. Mullerja. Toda tamošnje ljudstvo se ni pokorilo po¬ zivu Luegerja in Lichtensteina, ampak pre¬ pričano, da bo imelo v socialističnem pos¬ lancu boljšega zastopnika svojih interesov nego v agrarnem, je glasovalo za socialnega demokrata. Zmaga sodr. Mullerja je zbudila veliko razburjenje med meščanskimi krogi, zlasti med agrarci, ki so bili gotovi na zmago svojega kandidata. Toda ljudstvo ne živi več z glavo v vreči. Vidi kaj delajo v parlamentu meščanski in kaj socialistični poslanci in glasovalo je za socialista. Lepo je videti, kako se začenja zavedati nemško ljudstvo svojih koristi. Kdaj bo razumelo tudi naše ljudstvo, da je njegova resnična zastopnica samo socialna demo¬ kracija? Zboljšanje plač poštnim inželez- nišarskim uslužbencem. Proračunska komisija je sprejela vladni načrt o zbolj- da bodo defraudirali, če ne bodo kontroli¬ rani pri vsakem koraku. Vestnim ljudem zaupate lahko vsak urad brez skrbi, da postanejo nepošteni, ako jim ne boste v enomer gledali na prste. Toda vestni ljudje mogoče da ne bodo hodili k spovedi, v cerkev_ Ali naj razlagam, zakaj so cerkvi ljubši ubogljivi kot vestni ljudjč? Imamo za to še veliko drugih razlogov. Toda današnja družba potrebuje vestnih ljudi. Za to mora moderna šola vzgajati vestne ljudi. Žalibog, da zumore v mnogih državah to storiti le v skromni miri. V mnogih državah bi učitelj, ki bi rekel svojim učencem: «Delajte vedno po svoji vesti; delajte tako, cla boste zamogli samih sobe spošto¬ vati ; če pa kedaj pogrešite, če komu kako krivico napravite... nobena moč na svetu ne bo zamogla popraviti vaše napake, kot vi sami s težkim, dolgim naporom...* učitelj, ki bi v tem smislu vzgajal svoje učence, ne bi bil dolgo učiteljem, kajti zakrivil bi zločin, da spodkopuje to, čemur se pravi versko-nravna vzgoja. (Dalje prih.) 2 šiinju plač poštnim in želez, uslužbencem. Po tem načrtu bi se zboljšale plače dr- j žavnih uslužbencev za skupni znesek letnih 18 milijonov kron. Po tem načrtu se znatno zvišajo plače uslužbencem. To je tedaj zopet nov vspeh resnično povedano, velikega dela socialističnih po s- ; lancev v parlamentu in organiziranega de- i lavstva. Volilna reforma na Ogrskem. Minister Andrasv je poslal voditeljem raz- ' nih strank na Ogerskem osnovni načrt ; državnozborske volilne reforme v prouče- ; vanje. Volilna reforma je osnovana na '< podlagi 'pluralnega sistema tako, da bo ; imel kdo od enega celo do tri gla¬ sove. Delavci bodo imeli seveda samo on glas. Za žensko volilno pravico so pri¬ redile londonske žene koncem preteklega meseca velike demonstracije. Napravile so po mestu velikanski sprevod katerega se je vdeležilo nad 30 tisoč žen in uprizorile potem pri Haydeparku več shodov. Edini prijatelji ženske volilne pravice za katero se bori londonsko žonstvo, so — j naravno — socialni demokratje. Zakon o hišnem davku je predložil i finančni minister državnemu zboru. Zakon obsega takorekoč tri kategorije davka. — Plišni najemninski davek, hišni razredni davek na deželi in hišni vrednostni davek za tovarne. Prvega plačujejo pravzaprav najemniki stanovanj in prepričani smo, da če se tudi davek zniža bodo stanovanja ravno tako draga kakor poprej, posebno sedaj, ko stanovanja v mestih ne zadoščajo potrebam razvoja. Zakon bo koristil tedaj samo posestnikom hiš. Koristil bi delavstvu samo tedaj, če bi bil izdelan tako, da bi se povspešilo tudi zidarsko obit. Zakon znači vsekakor mali napredek, ker je pa stvar zelo važna za one ki niso hišni gospodarji, hočemo v prih. št. potruditi se nekoliko s to stvarjo. Zvišanje števila novincev. Državni zbor je sprejel vladni predlog o zvišanju števila novincev. 4920 novih novincev so tedaj dovolile meščanske stranke da se oživi topničarski oddelek pri domobrancih. Za ta vladni predlog so glasovali vsi slo¬ venski poslanci od Gostinčarja pa do Hribarja. — Slovenski poslanci so postali pravcati vladni sluge. Kar vlada reče pa morajo potem oni narediti, pa če ima ljudstvo od tega največo škodo. Najbolj žalostno pa je, da si nekateri poslanci ala . Strekelj izposlujejo pri volilcih mandat za tako protiljudsko delo.,— Na shodu pripovedujejo, da bo imelo ljudstvo od tega koristi, ljudstvo ne razume hudo¬ bije poslanca pa mu naloži —t seve po njegovem predlogu — da glasuje za take vladne protiljudske predloge. Strekelj je povedal na shodu v Slivnem, da bo vlada v odškodnino odpustila od vojaških vaj rezerviste 11 in 12 leta. Prav lepo gospod poslanec, pozabiti pa ne smete, da je to ravno toliko, kakor, da bi gospodar zahte¬ val od delavca, ki hoče imeti nedeljski po¬ čitek, da mesto osem dela 18 ur na dan in mu potem dovoli nedeljski počitek v odškodnino. 4920 novincev bo služilo vladi 511.680 tednov, število tednov, v katerih bi služili rezervisti znaša pa 181.968. — Ljudstvo je tedaj na zgubi 329'712 tednih. Čas jo dragocen. Ampak če rečejo Štreklji, Gregorini in Ribar zi da je to v ljudsko korist, se jim mora vendar verjeti. Socia¬ listični poslanci so glasovali seveda proti temu predlogu, toda koalirani liberalci in klerikalci so zmagali proti ljudstvu. Zakon o podpori rodbin rezer¬ vistov je državna zbornica sprejela v svoji seji dne 14. t. m. S tem zakonom se je res naredilo korak v moderni socialni po¬ litiki. Potom tega zakona je takorekoč skoraj zagotovljena ekzistenca družinam rezervistov za časa ko gredo na vaje in oni sami so oproščeni od skrbi za svoje družine. Tudi o tem zakonu bomo dali obširnejše poročilo. Podržavljenje severne železnice. Železniški parlamentarni odsek je sprejel enoglasno predlog za podržavljenje severne železnice s dodatkom poslanca Perge.lt s katerim se vabi vlado naj potrpi s podr- žavljenjem dokler se ne uravnajo jezikovne razmere pri najemanju uradnikov češke in nemške narodnosti. Rumunska vlada je izdala dekret s katerim prepove med vojaštvom dvoboj in ustanovi posebno častno komisijo, ki bo imela nalogo reševati lastne prepire med častniki. Pri volitvah v finski deželni zbor je bilo izvoljenih 76 socialnih demokratov 53 Starofincev, 30 pristašev svedške stranke, 29 Mladofinčev, 8 agrarcev in 4 pristaši krščanske stranke. Socialnih demokratov je tedaj 40 odstotkov. RAZNO. Veronauk v šolah v Rimu odpravljen. Občinski zastoji v Rimu je s 54 glasovi proti 3 sklenil, da se v občinskih šolah v Rimu ne sme. več podučevati nobenega veronauka. Da jo prišlo v Rimu do od¬ prave veronauka iz občinskih šol se imamo zahvaliti splošnemu zakonu veronauka, ki pravi, da se v občinskih šolah ne sme gojiti veronauka ako se izreče zato tudi večina občinskega zastopa. Novi Rim je tedaj napovedal boj staremu Rimu. Starostno zavarovanje na Angleškem. Na Angleškem so končno vendarle odo¬ brili zakon starostnega zavarovanja. Zak on sestoji iz malo paragrafov, je kratek in precizen. Mirovimi za vsako osebo znaša 6 K na teden. Ako živita soprog in soproga sku¬ paj, ki imata pravico do podpore, dobita tudi vsak po 6 K. Ako pa živi dotičnik skupno z eno ali več drugih oseb (n. pr. z brati ali sorodniki) ki tudi imajo pravico do mirovine, tedaj dobi vsakdo od teh mes.to jio 6 po 4'50 K na teden. Kdor dobiva mirovino ne zgubi nobenih državnih pravic, ki jih je imel poprej, kakor n. pr. volilno pravo itd. Pravico do mirovine (penzijc) ima kdor je zvršil 70 leto svojega življenja, biti mora 20 let angleški držav¬ ljan in da živi v tej državi. Nadalje ne sme imeti več nego 12 K na teden drugih dohodkov, kajti drugače zgubi pravico do mirovine. Od te starostne penzijc so izključene osebe, ki dobivajo sirotinsko podporo, radi katere zgube volilno pravo. Nadalje so izključeni oni, ki so še telesno krepki in sposobni za delo pa nočejo delati in oni ki so se odrekli delu katerega vršiti so bili še zmožni prej nego so bili obveščeni na prejemanje mirovine. Končno so izklju¬ čeni oni, ki so v norišnici in zločinci. — Poslednji so izključeni od mirovine še 10 let po prestali kazni. Da je ta odredba popolnoma napačna, da celo škodljiva, menda ni treba še pose¬ bej govoriti. Star zločinec, ki ni navajen dela jc naravno, da ako ne bo imel pod¬ pore, bo naredil nov zločin, samo, da se bo prehranil. Rente ni mogoče ne zastaviti ne prodati. Upnik je ne more zapleniti, kajti mora se jo izplačati naravnost dobivatelju rente. Renta se izplačuje vsak teden. V vsakem mestu in večem okraju bodo poslovali upravni lokalni odbori, ki bodo izplačevali mirovino in izvrševali kontrolo. Centralni urad te uredbe ima v rokah delavsko mi¬ nistrstvo, katero vodi John Bura. Kdor bi se po krivem polastil mirovine bo kaz¬ novan na 6 mesecev prisiljenega dela. Zakon stopi v veljavo 1. januvarja 1909. Strankin zbor nemške soc. dem. stranke. Strankin zbor soc. dem. stranke na Nemškem se bo vršil v Norimbergi pri- čenši z dnem 14. septembra s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo strankinega vodstva : a) Splošno poročilo; b) ženska in mladeniška organizacija; c) blagajna in tisk; d) izo¬ braževalni odsek. 2. Poročilo nadzorništva; 3. Poročilo o parlamentarnem delovanju, poroča sodrug E. Eichhorn; 4. Praznovanje prvega maja, poroča R. Fischer; 5. Socialna politika; 6. Finančne reforme, poroča P. j Singer; 7. Razni predlogi; 8. Volitve strankinega vodstva. Po tolikih letih bo letos prvič, ko ne bo poročal o parlamentarnem delovanju sodr. Bcbel. Je namreč bolan in se mora držati popolnega miru, ki so mu ga prepi¬ sali zdravniki. Moderna občina. Občinski svet v Marsilji na Italijanskem je sklenil dati 5000 frankov onim delav¬ cem, ki vsled zatvoritve, tovarn strani de¬ lodajalcev, so ostali brez dela. Domače stvari. Javni ljudski shod prirede itali¬ janski sodrugi v nedeljo dne 19 t. m. v gle¬ dišču Fenice ob 11. uri in pol zjutraj. DNEVNI RED: Protest proti vladnemu nasilstvu in za koalicijsko pravo. Delavci pridite vsi. Protestni shod tržaških želez¬ ničarjev se je vršil v sredo dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani De¬ lavskega doma I. nad. Velika dvorana jc bila napolnjena kakor še nikdar ne tako in sicer kljub temu, da se jc otvorilo tudi čitalnico društva „Circolo di studi sociali s katero se navadno poveča dvorano ob prilikah velikih shodov. Bila je to pač impozantna masa slovenskega delavstva v Trstu, ki je protestiralo zoper protidelavsko proti ljudsko politiko slovenskih narodnih državnozborskih poslancev. Prvi je govoril zastopnik centrale av¬ strijskih železničarjev sodr. Dušek v nem¬ škem jeziku. Za njim je pa govoril v slov. jeziku sodr. J. Kopač. Govornik je v kratkih potezah najprej očrtal zgodovino bojev, ki so jih bili že¬ lezničarji v zboljšanje svojih gmotnih raz¬ mer. Železničarji smejo biti pač ponosni na svojo solidarnost in na svojo organizacijo potom katere so dosegli dosedaj nemalo vspehov. Zadnje gibanje državnih železni¬ čarjev pa naj nam bo v spodbujo za na- daljno delo, kajti tistikrat se je pokazalo zopet enkrat, kaj zamore solidarnost in organizacija delavstva. Toda razmere želez¬ ničarjev so še vedno slabe. Vsakemu zbolj¬ šanju delavskih plač in razmer odgovori meščanstvo s zvišanjem cen na živila in vlada posega ljudstvu v žep z novimi davki vedno globlje in zahteva od njega novih žrtev v prid j) roti ljudskega militaristič¬ nega moloha. Pri tem ima vlada na svoji strani vse meščanske liberalne in klerikalne poslance. Med temi so seveda tudi slov. narodni poslanci in med katerimi jc tudi takih, ki se imajo zahvaliti socialističnemu delavstvu, posebno železničarjem, da so bili izvoljeni. Radi neznosnih razmer železničarjev, je predlagal poslanec sodr. Ellenbogen, da se zviša železničarjem plače za 20 milijonov kron. Slovi‘liski narodni poslanci, ki so na volilnih shodih obljubljali delavstvu zlate gradove, so glasovali vsi, kar jih je bilo navzočih proti temu predlogu, ki je imel namen zboljšati razmere železničarjem. — Med temi poslanci so bili vsi klerikalni, in del liberalnih. r fudi goriški drž. poslanec Strekelj jo glasoval proti temu predlogu (sramota) čeravno se ima zahvaliti socialistič¬ nemu delavstvu, da sedi sedaj v parlamentu. Tudi kadar so predlagali socialni demokratje naj se zviša plače poštnim uslužbencem za 47 milijonov kron, so naši narodno libe¬ ralni in klerikalni poslanci glasovali proti. Še vsem nam je v živem spominu, kako je dr. Ribar stokal v narodnem domu o slabih razmerah železničarjev in poštnih uslužbencev. V trenotku pa, ko je imel priložnost pokazati svoje prijateljstvo in ljubezen do delavstva, ko se je šlo za glasovati za omenjena dva predloga, ga ni bilo v parlamentu. Imel je «nuj ne* opravke drugod. — Ti ljudje imajo vedno nujne opravke, kadar je priložnost, da bi pripo¬ mogli koristiti delavstvu. Slovenski narodni poslanci so postali sužnji proti delavske avstrijske vlade. Edino socialistični poslanci so znali zastopati interese delavstva in de¬ lati v njihovo korist, ali proti našim pos¬ lancem je stala nasproti vlada v medna¬ rodni družbi vseh meščanskih poslancev. Vsi so se združili proti delavstvu. Kaj immo pričakovati še od naših narodnih poslancev ? Na shodih so polni obljub in ljubezni, za hrbtom delavstva vzgajajo krumirje in na Dunaju delajo zapreke delavskim za¬ stopnikom. Proti taki delavski politiki na¬ rodnjaških poslansev, mora nastopiti de¬ lavstvo najodločneje. Kar je na Slovenskem poštenega in ljudskega, mora napovedati brezobziren boj proti dosedanjim protide- lavskim zastopnikom. — Železničarji vedo sedaj zopet enkrat, kdo so njihovi prija¬ telji in kdo zatiralci, zato bodi vsak na svojem mestu vedno pripravljen na boj proti svojim sovražnikom. Ko je govoril še o drugem proti ljudskem postopanju narodnih poslancev, in se spomnil žrtev vladnega zatiranja zlasti sodr. Pase-ta, ki je bil discipliniran, ker se je bojeval za delavske interese, se je spomnil tudi izvolitve novega soc. poslanca sodr. Mullerja, blagajnika centrale želez¬ ničarjev. Navzoči so odgovorili na to no¬ tico z navdušenim ploskanjem. rekel "solidarno^ Končno je shod m delovanjem soc. dem. poslancev ln , 3zval naj vedno vstajajo v boju z a 4 Nato je pozval ki poz lavske interese. — s ralcev» (?) * Kakor znamenja kažejo, gre pri na« klerikalizmom naprej prav rapidno. 0& vidno je, da se „črni ljudje“ boje za svoj« in svojih naslednikov bodočnost in se rad tega trudijo na vse moči, da bi našli tl* za svoje neljudske namene. Pri nas so jd našli in podali so se s vso vnemo jim je treba priznati — na delo. In delaj« v cerkvi in zunaj cerkve. V cerkvi grof iz prižnice in prerokujejo lahkovernim » pobožnim ženicam velike nesreče, kipi' etf njihovim možem in sinom strani brczvft' cev. socialistov. Zunaj cerkve pa vabijj svoje mladeniče v „izobtaževalna društva in jih Švare pred pohujšanjem, ki jim pi’ et strani brezvercev. Seveda, če bi se ljudstva ,,pohujšalo , bi začelo samo misliti in ni' 11, bi odzvonilo. Zato pa prav pridno skrb' da bi se ljudstvo ne «pohujšalo» inj? ostane neumno, ker imajo od tega dobi« 5 ® in prijetno življenje. Kadar se naveličaj 1 pohajati doma, pa angažirajo kako bož) 1 pot na katerih se prav prijetno zabavi 1 na stroške ubogih peric, katere si z velik' 1 ) trudom in občudovanja vredno potrpe«®, vostjo zaslužijo par krajcarjev na dan. še po hišah nabirajo denar, za katerega K t« udi 1 ubogi delavec, da preživi sebe družino. S tem nabranim denarjem goste svoje znance Moškerce in Trsegk ki jim pomagajo pri njihovem peklenske delu. * Rodoljubi* in «narodnjaki» pa jim 1 ' 1 ®' pomagajo s svojo zgodovinsko apatijo- Zadnja št. „Zarje“ jc polna notic ticoč« 1 ‘ sv. Ivana oziroma napadov na sv. iva"A liberalce*. Toda vse to naj jih ne iz spanja. Oni polnega vina se ne dado motiti p rl iiU' m pri kvartanju v sv°! > DELAVSKI LIST 3 T . iiost se zmenijo kakor za lanski sneg ” e 'iiiirno gledajo kako se ljudstvo izkorišča ■" I! 0 neumnuje. ‘"fako skrbc c narodnjaki» za duševni alvoj svojega naroda, ubogega slovenskega izgloda tako, kakor da bi mogel Ivan popolnoma v past klerika- i v „ .Narodnem domu“. Za klerikalno Vse k !,S .,ko ne bo ljudstvo kmalu razumelo lizina. , . f j f njegova resnična rešitev. Da ostane r j s tvo neumno, imajo farji samo dobiček, narodnjaki so pa preleni, da bi preprečili to ppneumnevanjc in se prav nič ne bri- = y s ekakor upamo, da sc bo ljudstvo l_ nm ] u izpamotovalo in bo tedaj kmalu vteno obračunalo s „klerikalizmom“ in narodnjaštvom ki tako pridno skrbite za blagot in izobrazbo našega ljudstva. (Op. ur. Da ima naš cenjeni dopisnik nrav ko kritizira brezbrižnost onili, ki so j ulC li dosedaj v rokah moč preprečiti kle¬ rikalizem v okolici, tega menda ni treba še osebej povdarjati vendar upamo, da je naš dopisnik prepesimističen in da se bo d a lo z napetim delom vendar preprečiti, da bi se urinilo k nam to, kar je na Kranjskem). ..No v si »oba , gl asilo slov. gosp. stranke, ki je izhajala v Ljubljani po enkrat ne teden, je prenehala izhajati. Bila je to Nova doba“ ki je zagovarjala staro dobo. Zato je tudi umrla. „Nova Doba ‘ pravi, da bo v jeseni zopet začela izhajati v manjši obliki. Ampak če ima priti s starimi idejami, je veliko bolje, da ne pride angel odvaliti kamena od njenega groba. Okrajna bolniška blagajna v Trstu. Štev. bolnikov ostalo od XXVII. tedna (od 28. junija do 4. julija) je 1345. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije v XXVIII. tednu t. j. od 5. julija do 11. julija je 700. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 690. Odpadlo je tedaj 8810 dnij subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1355 od katerih zdravijo specijalisti 339 bolnikov in sicer 11 3 radi spolnih in kožnih bolezni 126 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 11. julija je bilo naznanjenih 17,235 novih bolnikov, odpa¬ dlo jih je pa 17062 t, j. 235,164 dni bo¬ lezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 11 in 10 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 11. julija šteje bolniška blagajna 286 porodov in 227 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v pretečenem tednu 18,132.70 K. Od prvega januvarja pa do 11. julija se plačalo 521,308.92 K podpor. Stanje članov je sledeče : Ob zaključku XXVII. tedna je imela blagajna 39,099 članov. V XXVIII. tednu je pristopilo 1924 novih članov. Izstopilo jih je 1718. Ostane jih ob zaključku XXVIII. tedna tedaj 39,305 članov. fr a a a o Cenjene naročnike, ki še niso ponovili naročnine za lil. četrtletje prosimo, da store to v najkrajšem času, ako no¬ čejo, da se jim list ustavi. D OPI8I. GORIŠKO. Nabrežina. Narodnost v besedi in podobi. Po širni Sloveniji je znana naša, ob bregu jadranskega, nekdaj slovanskega morja, nahajajoča se nabrežinska vas, kot prava trdnjava, ki zna z igračno lahkoto odbijati naval tujstva. Nabrežinci veljajo po širni Kranjski, kot pravi boritclji narodne prosvete, da še celo znani so vsled njihovega narodnega nazivoponosa po deželah in državah so¬ sednega balkana. Pri raznih slavnostih so bili nabrežinci vselej zastopani, šopke rožic se jim je pri slavnostnih sprevodih metalo iz oken na glave, tako, da so v slavo ovenčani se vrnili v trdnjavo slovanstva. Primorani smo sicer priznavati, da imamo par mo¬ žakov, katere se pa lahko na prstih ene roke sešteje, ki se lahko ponašajo na svoje rigorozno narodno n oziranje. Ali naj¬ lepše jabolko je v sredi gnjilo, najlepši vol ima jetra ikvaste. Tako je tudi pri nas. Ob navdušenju se ustanavlja društva; nabrežinski narodnjaki prihajajo kar tru¬ moma v mlado društvo, ali bolje rečeno, v zopet oživljeno društvo; po par mesecih se pa zopet povrne običajna mlačnost in narodni ponos se uleže in spi spanje pra¬ vičnega. \ mislih imamo naše «pevsko . društvo*. Meseca avgusta lanskega lota se je skli¬ cal na odločno željo nekaterih občinskih prvakov, občni zbor pevskega društva, ka¬ terega sploh v tistem času prav za prav ni bilo. Občni zbor je pripomogel do tega, da | se je zopet pevsko društvo iz spanja pre¬ budilo in oživelo. Pevske vaje so bile od začetka kaj dobro obiskane, tako, da je bilo dovolj upanja, da se bo končno to društvo - na obroke» vendar vzdrževalo nad vaško animoznostjo. Kot društveniki so se vpisale osebe pripadajoče vsem strankam. Bilo je vnetih socijalistov, po¬ žrtvovalnih narodnjakov in petoliznikov klerikalne zgage. Tukajšni g. učitelj Macarol, ki je prevzel nalogo pevovodje, se jo trudil z učenjem. Največ je učil narodne slovanske pesmice. Ali žalibog pri vsaki vaji je manjkalo večje število pevcev. Na zopetni poziv pevskega vodje so zopet začeli udje zahajati k pev¬ skim vajam, tako da s trudom pevskega vodje, se je zbor naučil večje število na¬ rodnih težjih in domačih pesmic. To je trajalo do letošnjega pustnega časa. Naše pevce je najbrž letošnji pust preveč po- bodel in glej, na mesece ni bilo pevskih vaj, ves narodni ponos Nabrežine je zlezel zopet v koš, vse navdušenje je zopet upadlo, in društvo ima na pročelju hiše gosp. Caharije le tablo falirane firme, kot znamenje narodnjaške mlačnosti. K temu karanja vrednemu vedenju društvenikov, so največ pripomogli starejši pevci, kateri niso sploh nikdar zahajali k pevskim va¬ jam, to videč mlajši pevci, so postali mlačni in niso se več redno hoteli udele¬ ževati vaj. Na mestu bi bilo pač, da bi starejši pevci bodrili mladino z njihovo navzočnostjo. Ali tega ni bilo in to je glavna rakrana katera razjeda nabrežinski narodni nazivoponos. V občinskem odboru se nahaja h po šte- vilce odbornikov starešinov, ali dosti je iz¬ voljenih in jako malo poklicanih, glavno besedo ima nekdo drugi, kateri sploh ne spada ali vsaj ne bi smel spadati v ta krog. Z občinsko lastjo se igra nekdo drugi kateri izkorišča občino na vse pre- tege, koliko sej se je že sklicalo v to svrlio, ali odločni rezultat ni bil nikdar sklenjen. Sejalo se je v občinski dvorani, a žel je vendar nekdo drugi, kateremu bi nabrežinsiko rodoljubstvo moralo že kedaj narediti «Lauf-Pasus*. Zakaj se ni to žc zdavnej storilo, je vzrok, zopet pomanjkanje narodnega ponosa in dolžne odločnosti. Občinski odbor ima sploh le par starešinov, kateri bi radi od¬ ločno postopali proti nikdar sitemu zmaju, ali ker je večina na strani zastarelega sistema, pobija ta večina za občino ko¬ ristne predloge treznejših starešinov, ki so pa v manjšini. Med odborniki slovenskih naprednjakov in slovenskih rodoljubov sedi vrstica za¬ grizenih italjanskih narodnih šovinistov ka¬ teri so bili lanskega leta v občinski zastop narodne Nabrežine izvoljeni. Med temi se nahaja znani iredentar, sovražnik slovanstva, sovražnik delavstva hi socijalne demokra¬ cije šjor Favetti, nadalje Boschetti Tomaž, in Spessot I. kateri sploh ne morejo že po njih naziranju zastopati slovensko Na¬ brežino in narodne svetinje. Pripetilo se je pa že dostikrat da so nekateri omenjeni laški nabrežinski odborniki kar javno po¬ kazali njih «čisto* mišljenje s tem, da so se slovenski narod žalujočih besed poslu¬ ževali, še prodno so bili v starešinstvo izvoljeni. Radovedni smo toraj ako bodo nam socialistom pristni nabrežinski narodnjaki kaj zamerili za to apostrofiranje katerega zaslužijo kot bolnik zdravila. Ah ni bolj častno za Nabrežino da se nahajajo Slo¬ venci socijalisti v pevskem društvu, kakor iredentovci v občinskem zastopu? Mi mis¬ limo da ! akoravno se je neka družba pre¬ cej grobo izrazila zavoljo tega ker so ne¬ kateri udje pevskega društva socialističnega mišljenja. Radovedni smo ako je naš gosp. župan tudi tega mnenja, mislimo da ne, ker on bode znal vendar petje in godbo kot med¬ narodno stvar upoštevati. Popolnoma znano nam je tudi, da je gosp. župan poslal tukajšni občinski godbi nekak poziv, naj bi kot narodna godba, svirala samo slovenske komade. Vprašamo toraj ako so se s tem pozivom sprijaznili tudi starešini ital. narodnosti in podpisali ta poziv v odobravanje. Mi kot nepristranski socialisti upamo, da se bodo razmere v tukajšni občini pri pri¬ hodnjih občinskih volitvah v toliko spre¬ menile, da bode tudi robotujoč oddelek slovenskega proletarijata prišel v poštev in videli bodete, vsaj kar je pravih napred¬ njakov, da sc bodemo popolnoma zglašali glede procvita industrije in zboljšanja se¬ danjih razmer v Nabrežini, zato smo Vam mi porok. To je sličica Nabrežine - v besedi in podobi. Veritas. Miren. Delavsko izobraževalno in pravo varstveno društvu v Mirnu ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob 1 uri in pol popoldne v pro¬ storih gostilne Ivana Beltram. Na zboro¬ vanje imajo vstop samo povabljeni in člani društva, katere prosimo, da se udeleže tega ustanovnega občnega zbora v velikem številu. Katoliško misleči učitelji so imeli v M irnu svoj roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo kakih 6 klerikalnih učiteljev, ki se klatijo po goriški okolici in podu- čujejo stariše kako naj vzgajajo otroke, da ostanejo neumni. Med tem pa ne po¬ zabijo seveda blatiti svobodomiselne učitelje in ščuvati ljudstvo proti njim. Pri nas imajo take komedije še veliko vspeha - do kedaj ? ISTRA. Pulj. Družini sodr. Jelčiča, ki je — kakor smo poročali —- nastopil pred tednom tritedensko kazen radi njegovega nastopa proti vladi na shodu za slovanske šole v Istri, ki se je vršil v Pulju, so prispevali sledeči sodrugi: Miklavčič T— K, Furlan 1'—, N. N. 1'—, Škabar l‘—, N. N. —‘20, Puzikar 1'—, Schober —‘90, Ferfolija —‘60, Bac- clictti T. 2'—, Legiša —'50, Masten —'60, Martič 1'—, Miljavec 1’—, Masten —‘40, Zidarič 1'-., Grambaro 1’—, Stranjar 1'—, Losci 1'—, Reich Erminija 1'—, Kotar 1' — , Sedmak —'80, Paulič —'60, Perdcs 1' — , NN. — '40, Pevel —TO, Bikič — TO Pakojc —TO, Uirša —'12, Zlobec 3'—•, Kermolj A. 1' — , Kraingher '60, Blazina —'70, Stefanutti J. —'40, Bernic 1'—, Platjer —'20, Feresini —'40, Rignatton —'50, Grego R. '50, Simunov — '20, Biasol —'30, Savec 1'—, Mahor —'30, Kretič 1'—. Skupaj kron 33’22. Lepo so pokazali puljski sodrugi soli¬ darnost napram preganjanemu sodr. Jelčiču. Se se ga spominjajte in še prispevajte v prid njegove družine. Delavsko gibanje. Zidarji pozor ! Trg v Pulju je vsled gibanja zidarjev zaprt. Noben zidar naj tedaj ne išče dela v Pulju. Tudi trg v Splitu ostane zidarjem še vedno zaprt, kajti stavka zidarjev na¬ daljuje še vedno. Klošarjem. Vodstvo podružnice Me¬ sarjev v Pulju je sklenilo bojkotirati de¬ lavnico Madriz. Noben klesar tedaj naj ne sprejme dela v tej delavnici! Klesarji v Reki nameravajo tudi pričeti gibanje v zboljšanje dosedanjih razmer. Trg je tedaj zaprt. Noben klesar naj ne išče dela v Reki. Stavkajočim zidarjem v Splitu so darovali dosedaj: Delavci ladijcdclnice Danubius v Reki kron 75'70, D. Valeri 2'—, Pavel Paljaga —'60. Skupaj K 78'30. Društvene stvari. Rodružuiea Ljudskega odra v Škorklji priredi v petek (danes) dne 17. t. m. predavanje. Predaval bo sodrug I. Regent o predmetu „Kako je nastalo de¬ lavsko vprašanje '. Sodruge, prijatelje in delavce sploh vabimo, da se udeleže tega predavanja v velikem številu. Predavanje prične ob 8 uri zvečer; vrši se v prosto¬ rih podružnice ul. Commerciale št. 16. Skupina mrhanikarjov naznanja svojim članom, da priredi v svrlio izobrazbe, izlet v izvirke brojence (Aurisina) in sicer v nedeljo dne 26. t. m. Člani, ki žele ude¬ ležiti sc tega izleta, naj naznanijo vodstvu skupin, ki daje tudi potrebna pojasnila. Skupina pomorskih natakar¬ jev, in kuharjev naznanja, da se vrši v nedeljo dne 19. t. m. v veliki dvo¬ rani Del. doma II. nad. zborovanje vseh podružnic skupine. Skupina lesnih delavcev opo¬ zarja vse člane, ki so zaostali s plačeva¬ njem članarine, da poravnajo v najkrajšem času, ako nočejo zgubiti vseh društvenih pravic. Društvo Ljudski oder v Trstu poživlja vse zaostale člane, da poravnajo članarino, sicer ne bodo imeli več pravice posluževati se knjižnice in čitalnice. Člane pa ki obdrže knjige doma delj časa nego določa knjižnični red, naproša gori omenjeno društvo, da naznanijo to pravočasno knjiž¬ ničarju. Zveza pekovskih delavcev vabi vse pekovske uslužbence na javno zboro¬ vanje, ki bode v četrtek dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj v dvorani Delavskega doma 1. nad. Dnevni red: 1.) Pregled nadomest¬ nega počitka ; 2.) Nova zadružna pekarna in organizacija; 3.) Raznoterost. Ker je dnevni red zelo važen, jo priča¬ kovati obilo, vdeležbe. Orgauizsacija sodarjev priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Gombač (prej Bivio) pri Sv. Ivanu nasproti tovarne olja, veliko 'vrtno vdselieo s petjem, godbo, tamburica¬ mi, tombolo, šaljivo pošto in plesom. Med dobitki je tudi en janček, kapun, dežnik itd. Vrt bo krasno razsvetljen in okinčan. Sodarje in sodruge vabimo, da se vdeleže te delavske veselice v velikem številu. POSLOVNIK podpornega sklada društvenikov tržaških delavskih zadrug (sprejet na izrednem .občnem zboru 13. junija 1908.) Čl. 1. Sredstva: Sredstva podpornega sklada so: a.) Po pravdah določeni odstotki od čistega dobička zadrug; h.) izredni in drugi prispevki- in doneski. Čl. 2. Uprava in svrha: Upravo podpornega sklada ima vodstvo zadrug. Uporablja se ga samo v podpiranje elanov zadruge in njihovih dedičev v smislu navedenem v tem poslovniku. Čl. 3. Visokost podpor: Pod]>ore se dado, — ako so sredstva na razpolago — povprečno po svoti nakupljenega blaga v poslednjem zadružnem letu. Na rednem občnem zboru predlaga vodstvo od¬ stotke podpor, ki se dado na podlagi nakupljenega blaga (1%, 17 ,% kd.) in kolika sme biti najveca svota podpore. Do dneva občnega zbora se deli podpore v smislu sklepa preteklega zadružnega leta. Čl. 4. Pravica do podpore: Imajo pravico do podpore: a. ) člani zadrug- in sicer po preteku dveh tednov bolezni in največ 12 tednov v enem za¬ družnem letu. b. ) dediči (vdove in sirote) članov zadrug in sicer 18 tednov samo za enkrat. Čl. 5. Trajanje podpore: V eni zadružni dobi (od 1. julija do 30. junija) se sme dovoliti vsakemu članu podporo skupaj največ dvanajst tednov. Novo podpore se dado v novi zadmžni dobi (ako je član nadaljeval nakupovati v zadrugi) in sicer tudi tedaj, če je bolezen ena in ista. Dediči imajo pravico do osemnajst tedenske podpore, ne ozirajoč se je li umrli član podporo vžival ali ne. Čl. 6. Dokaz bolezni ali smrti: Da jc elan bolan sc mora izkazati s spričevalom bolniške bla¬ gajne (ali tej odgovarjajočega društva) odnosno spričevalo zavoda zavarovalnice zoper nezgode ali, v slučaju, da teh ni, kako drugo opravičeno spri¬ čevalo ali izkaz. Dediči morajo izkazati smrt s spričevalom smrti. Čl. 7. Rok vprašanja podpor: Prašati se sme ;x)dporo do preteka treh mesecev ]K> ozdravljenju, dediči pa v teku treh mesecev po smrti člana. Po preteku tega roka, se ne dovoli več nobenih podpor. Čl. 8. Slučaji nezgode: Član, ki ga je za¬ dela nezgoda, ki dobiva podporo od bolniške bla¬ gajne ali od zavarovalnice zoper nezgode, ima pravico do maksimalne podpore 12 tednov, ako dokaže, da ni zmožen za delo. Podpore ni mogoče ponoviti (izvzemši slučaj novo bolezni ali nezgode) v nadaljnih zadružnih letih, tudi tedaj ne če za¬ varovalnica zoper nezgode nadaljuje dajati članu I podporo. Čl. 9. Kakovost podpor: Podpor se ne da nikdar v denarju marveč v blagu, ki se ga dvigne v zadružnih skladiščih potom bonov, ki jih izroči vodstvo. Čl. 10. Prodaja ali darovanje bonov. Bone se ne sme prodati ali darovati drugim osebam. Ako se to dokaže, zgubi dotični član tekočo podporo in pravico do vsake druge podpore. Čl. 11. Veljava poslovnika: Ta poslovnik stopi v veljavo takoj, ko ga odobri vodstvo in nad- zorništvo zadruge. Na prihodnjem občnem zboru se ga predloži v odobrenje in se ga bo smelo spremeniti ali popra¬ viti samo potom nadaljnih občnih zborov. I Trstu, dne 22. maja 1908. J. Pitz. predsednik. C. Moravi«, tajnik. Nadzorništvo : N. Petronio, preds. V. Augnstincioli. tajnik' Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST 3B m ,,Delavski List“ se prodaja: V Pulju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabru vici: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. = KNJIGOVEZNICA - PIPPAN & BORTUZZO ulica Valdirivo štev. 19, -.... II. nad. = Izdeluje najjineiša in tržna dela po zelo nizki ceni. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. :c TISKARNA ^ ^ MODERNA M. SUSMEL O. C.o Trst, ul. della Zonta 8 Telefon številka 16-80. Izdela vsako navadno in najfinejše delo hitro in točno. Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirka manu fakturnega tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE fr: Tovarna testni ne z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. Odlikovani elektro fotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via delle Poste 10 se priporoča v izdelovanje vseh v foto¬ grafsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 nre zvečer. i: x Fran Mania TRST ulica Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. = Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansho cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Min gorka jedila vodno nazazpolago. -*->**4~- Postrežba točna. Cene zmerne. »ANTON CECH' TRST - Ulica Fonderia št. 12. Zaloga najbolji llRliRtinskill in istrskih vil ^ Maršale, Vermuth, i. t. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadru j na delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro iti ul. S. Catterina <6 Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = $g§T' Shajališče zunanjih sodrut/oe. s$ Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 MVs = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. Urad: BELLINI Št. 13 (blizu cerkve Sv. Antona novega) Telefon št. 1402-1403 pogrebno društvo Na razpolago ima nove in Rogate pogrebne vozove. ===== VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne VODSTO. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ~ ulica delle Acque št. 20. — P RATELL1 PAOATVI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. — \ etika zbirka igrač, okraskov, parfu- maiij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d.