Naročnina mesečna 12 Lir, ca tnozem-•tvo 20 Lir — n®-deljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
P odru tn1c a l Novo mesta
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan ijutral razen ponedeljka la dneva po prazniku.
B Urednlitvo In apravai Kopitarjeva 6, L|ubljana. a g Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarfeva 6, Lubiana. 1 g	Telefon 4001—4005.	|
Abbonamsntl: Mci«
12 Ure; Estero, mete 20 Lire, Edidone domenica. anno 34 Lir«, Eitero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-aamentli 10.349 p«« 1* inierzioni.
Filiale« Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicifi dl provenienza italiana ed estera: Unione Pobbliciti Italiana S. A, Milano.
Poderosa azione dell'aviazione italiana
Gravissime perdite inflitte alla marina britanneca nel Mediterraneo
Affondati: 3 incrociatori, colpiti: una nave da battaglia, 1 grossa unita, sei minori e un cacciatorpediniere - Afffondate 4 navi mercantili e 6 velivoli abbattuti
II Quarticre Generale delle Forze Ar-mate comunica:
La formazione navale nemira partita da Gibilterra; cui accenna il Bollettino ordinario di ieri n. 482, era composta da un convglio seortato da una nave portaerei da una nave da battaglia da un numern improcisato di incrociatori e da una diccina di cacciatorpediniere.
Non appena fu avvistato dai nostri ri-cognitori, partirono immediatamente dalle basi della Sardegna nostri aerosiluranti: un incrociatore leggero colpito da due siluri i subito affondato (capi cquipaggio dei velivoli cap. Mollej e ten. Setti); un incrociatorc leggero e stato colpito da un siluro (capo equi-paggio ten. Giacopinelli); una grossa unita, colpita da siluro (capo equippaggio del veli-volo ten. Venturini); un incrociatore leggero,
colpito con siluro (capo cquipaggio del velivo ten. Breceri); un incrociatore di circa 10.000 tonnellate colpito da un siluro ha sbandato useendo dalla formazione (capo cquipaggio cap. Marini). Subito dopo un altro nostro ve-livolo cen capo equipaggio ten. Cristiani ha colpito lo stesso incrociatore che h affondato.
I piloti della caccia di seorta hanno no-tato la messa in acqua di scialuppe di salva-taggio. Una scconda ondata (li due gruppi ccmandata rispettivamente dal eol. Seidl e dai magg. Buri hanno proseguito l'attacco con questi resultati:
Una nave da battaglia colpita a prua con un siluro, un incrociatore colpito al ccntro con un silure, un incrociatore colpito. In una terza ondata sono stati colpiti: con un siluro un incrociatore leggero (capo cquipaggio del ve-livolo cap Grossi); con due siluri un incrocia-
tore da 10.000 tonnellate clie e affondato (capo equipaggio dei velivoli ten. Barioglio e Ci-priani). Verso sera altra formazione partita dallo basi della Sicilia ha attaccato le unita superstiti e sicuramente colpite con un siluro ciascuna: un incrociatore pesante, un incrociatore e un cacciatorpcdiniera (capo cqui-paggio dei velivoli cap. Magagnoli e Silva).
Riassumcndo sono stati sicuramcnte affondati due incrocialori pesanti e uno leggero e colpito piu o meno gravemente con siluri una nave da battaglia e un'altra grossa unita imprecisata, sei unita di tonnellaggio minore,"» un cacciatorpediniere. Mentre si svolgeva la battaglia avevano Iuogo furiosi scontri tra i nostri e i velivoli nemici.
Sei velivoli inglesi sono stati abbattuti in fiamme. Otto nostri velivoli non sono rientrati alle basi.
Devono considerarsi caduti alla tesla delle loro formazioni il colonnello comandante dello stormo e i tre comandanti di squadriglia. Du-rante questa grande battaglia che fe durata dalle tredici alle ventidue del giorno 27 i nostri aviatori in magnifica gara di ardimento e con superbo sprezzo del pericolosi si sono scagliati contro la flotta inglese non solo con la potenza degli esplosivi ma anehe con il loro coraggio e la loro inarrestabile precisione di colpire.
Delle navi mercantili che formavano il con-voglio una e stala silurala da unitk sottili della Regia nel Canale di Sicilia; un'altra colpita e affondata al largo delle coste algerine da un'uni-ta della Regia Marina; due altre per complessive 23.000 tonn. sono state affondate nel tratto di mare tra la Sardegna e la Tunisia da aereo siluranti aventi a capo equipaggio i ten. Fo-cacci, Belloni, Di Bella.
akcija
Prizadejane so najtežje izgube britanski mornarici ¥ Sredozemlju
Potopljene 3 križarke, zadete 1 bojna ladja, ena velika lad]a, 6 manjših in 1 rušilec
Uničene 4 trgovske ladje in 6 angleških letal
Glavni stan oboroženih sil objavlja izredno vojno poročilo stev. 484:
Sovražna pomorska formacija, ki je odšla iz Gibraltarja, o kateri govori včerajšnje redno poročilo štev. 482, je bila sestavljena iz spremljave, katero je spremljalo: 1 letalonosilka, 1 bojna ladja, nedoločeno število kri-žark in okoli 10 rušilcev.
Komaj so naši ogledniki zagledali spremljavo, so takoj odšle iz baz na Sardiniji naše zračne torpedovke: 1 lahka križarka je bila zadeta od dveh torpedov in se je takoj potopila (poveljnika posadke sta bila kapitan Mel-lej in poročnik Setti), 1 lahka križarka je bila zadeta s torpedom (poveljnik posadke poročnik Giacopinelli), 1 velika enota je bila zadeta s torpedom (poveljnik posadke poročnik Venturini), 1 lahka križarka je bila zadeta
s torpedom (poveljnik posadke poročnik Breceri) ,1 križarka 10.000 ton je bila zadeta od torpeda in se je odstranila iz formacije (poveljnik posadke kapitan Marini). Kmalu potem je neko drugo naše letalo s poveljnikom popadke poročnikom Cristiani jem zadelo to križarko ki se je potopila.
Piloti spremljevalnih lovskih letal so zabeležili, da so bili dani v vodo reševalni čolni. Drugi val dveh skupin, katerim sta poveljevala polkovnik Seidl in major Buri, je nadaljeval napad s tcmile uspehi:
1 bojna ladja je bila zadeta na krni s torpedom, 1 križarka je bila zadeta v sredi s torpedom in 1 križarka jc bila zadeta, V tretjem valu pa so bili zadeti: s torpedom 1 lahka križarka (poveljnik letalsko cskadrc kapitan Grossi), z dvema torpedoma križarka
(10.000 ton), ki se je potopila (poveljnik es-kadre letal poročnika Barioglio in Cipriani). Proti večeru jo druga formacija, ki je šla z baz na Siciliji, napadla preostale enote in je sigurno vsako zadela s torpedom: 1 težka križarka in 1 rušilec (poveljnika letalske es-kadre kapitana Magagnoli in Silva). Končno se lahko reče da je bilo sigurno potopljenih: dve težki križarki in 1 lahka in je bila več ali manj hudo zadeta s torpedi 1 bojna ladja in neka druga nedoločena velika enota, šest enot manjše tonaže in 1 rušilec. Ko se jc ta bitka ravzijala, so se vršili tudi srditi spopadi med našimi in sovražnimi letali.
Šest angleških letal jc bilo zbitih v plamenih. Osem naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Za padle jo treba smatrati na čelu nji-
hovih formacij polkovnika poveljnika roja in treh poveljnikov eskadril. V teku te velike bitke, ki jc trajala od 13 do 22 dne 27. septembra, so sc naši letalci v veličastni tekmi vneme in z vzvišenim preziranjem nevarnosti vrgli proti angleškemu brodovju ne samo ■ močjo eksplozivov, temveč tudi s svojim junaštvom in nezadržno točnostjo zadetkov.
Od trgovskih ladij, ki so tvorile velik« spremljavo, je bila ena torpedirana od pod-morniških enot kraljevske mornarice v Sicil-skem prelivu. Druga je bila zadeta in potopljena na višini Alžirskih obal po neki enoti kr. mornarice; dve drugi b skupno 23.000 tonami so bile potopljene v morski ožini med Sardinijo in Tunisom po zračnih torpedovkah, ki so jim načclovali poročniki Focacci, Belloni in Di Bclla.
Važni sklepi ministrskega sveta
Rim, 29. sept. AS Vlada je na zadnji seji, ki je bila pod predsedstvom Mussolinija, na njegov predlog odobrila naslednje ukrepe:
Zakonski načrt, ki določa poprejšnje posve-
tovanje fašistovske stranke glede ustanavljanja služb in nalaganja davščin, ki so javno koristne in politično vožne. Stranka bo neposredno sodelovala pri podeljevanju mest političnega in javnega značaja, da bodo izbrane osebe uživale največje zaupanje glede pripadnosti načelom režima.
Zakonski načrt za zdravstveno pomoč državnim, civilnim in vojaškim nameščencem. Pomoč se nanaša tudi na družinske člane. V ta namen se ustanovi državni zavod za pomoč državnim nameščencem.
Zakonski načrt o gradnji planinske grobnice V proslavo junaštva italijanskega alpinca na državne stroške na Dosu Trente.
Zakonski načrt o decentralizaciji industrijskih podjetij v zvezi z novimi vedno-električnimi napravami v Italiji. Načrt zakona hoče pospešiti industrijski razvoj v pokrajinah srednje, južne in ptočne Italije.
Zakonski načrt o delni in začasni oprostitvi narodnih ribarskih podjetij in ribogojstva sleherne pridobitne davščine.
Zakonski načrt, ki podaljšuje za dve leti davčne olajšave za razvoj ribiškega brodovja.
Duce je poročal, da je bila žetev slabša, kakor so pričakovali, čeprav nekoliko boljša kakor leta 1940. Pridelek je znašal leta 1940. 71 milijonov stotov, leta 1941 pa 71 in pol milijona stotov. Letošnja žetev ne krije potreb prebivalstva. Slabši je pridelek turščice, dočim so se zvišale potrebe za vojsko in za zasedena ozemlja. Ministrski svet je na predlog Duceja določil splošno omejitev porabe kruha na naslednji osnovi:
200 g na dan za vse, razen za pridelovalce, iiodatek 100 g za delavce in delavke ter dodatek 100 g za težke delavce. Nakazovanje se prične 1. oktobra. V pokrajinah, kjer uživajo polento, fe
določenih 300 g koruzne moke na dan z dodatkom 150 g za ročne delavce ter nadalfnjim dodatkom
150 g za težke delavce.
Zakonski načrt o ustanovitvi vodovodne ustanove x Siciliji.
Zakonski načrt, ki ureja položaj zastopnikov države, Stranke in drugih javnih zavodov pri družbah, zavodih in podjetjih. Ukrep bo povečal oblast zastopnikov pri raznih podjetjih.
Ministrski svet je odobril več dopolnilnih ukrepov za omejevanje sleherne možnosti špekulacije. Ukrepi imajo varnostni značaj za obrambo iire in hočejo preprečiti, da bi se nekateri davkoplačevalci odtegndi dolžnostim. Vsa bremena, ki izvirajo iz vojne, morajo biti pravično razdeljena.
Na predlog zunanjega ministra so bili odobreni nekateri ukrepi upravnega značaja.
Na predlog Duceja, notranjega ministra, je bil odobren zakonski načrt o pomoči svojcem pri izvrševanju službe padlih agentov javne varnosti.
Na predlog tajnika Stranke so bila odobrena določila o obveznosti cen, določenih po oblasteh, za življenjske potrebščine, in zakonski načrt, ki prizna dostojanstvenikom stranke značaj javnega funkcionarja.
Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt o kazenskih določbah in o urejanju pridelave in oskrbe v Libiji.
Na predlog ministra za pravosodje je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, ki urejajo pravna vprašanja civilnega zakonika glede lastnine, obligacij, dela in zaščite pravic.
Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt o napredovanju rezervnih oficirjev in uradnikov, ki so v službi vojske. Ukrep priznava posebne prednosti pri napredovanju rezervnih oficirjev. Drugi odobreni zakonski načrti so nanašajo na napredovanje mornariških obveznikov, ki so bili v boju ranjeni. Določena je tudi odškodnina osebju mornarice za izgube ob morskih nesrečah. Na predlog Duceja. ministra mornarice, se za dve mesti poveča število generalnih inšpektorjev osrednje uprave Kr. mornarice.
Minislrski svet se bo zopet sešel v torek, 30. t. m. ob 10.
Vojno poročilo št. 483
Pri Gondarju sovražnik pognan v kg
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Tobruku in Sollumu. Med letalskim poletom nad Bardijo sta bili sestreljeni od protiletalske obrambe dve sovražni letali, dve drugi letali pa so sestrelili nemški lovci.
Vzhodna Afrika: Sovražni oddelek je skušal izvesti napad proti našim prednjim postojankam v pokrajini Gondar. Naše topništvo in naši oddelki so sovražnika pognali v beg.
Angleška ieiaia so priletela nad mesto Rodi, kjer so bombe zadele nekaj stanovanj-
skih hiš in civilno bolnišnico, kjer je bilo 12 žrtev.
V srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovci sestrelili dva bombnika vrste >Blennheim<, ki sta padla v plamenih na tla.
Sovražno letalstvo je napadlo Trappani, Marsalo in Caslelvetrano, kjer je metalo zaži-galne bombe, v Palermu je bilo 9 smrtnih žrtev in 26 ranjenih, kakor je bilo dosedaj ugotovljeno, Turin, kjer je bilo sestreljeno eno lelalo od protiletalskega topništva in je padlo na tla v bližini občine Canuioio. Pei članov posaukč je mrtvih. Sovražna letala so preletela mesto
Milan, toda bombe niso bile vržene. Bilo je 6 žrtev in sicer so bile tri osebe ranjene od protiletalskih izstrelkov in tri zaradi cestnih incidentov. Bombardirano je bilo stanovanjsko predelje v Savoni Marini, kjer je bila prizade-jana škoda na civilnih bivališčih. Poleg bomb in svetlobnih raket so letala metala zažigalne bombe in letake. Na sličen način je bilo izvedeno bombardiranje Genove. Nekaj poslopij je bilo porušenih, požari na polju pa so bili ukročeni. Eden mrtev in trije ranjeni med civilnim prebivalstvom, mrtev en gasilec, štirje pa ranjeni in sicer dva težko od protiletalskih izstrelkov. Drug polet je bil izveden na La Spe-zio, kjer so letala metala zažigalne in eksplozivne bombe ter zažigalne bombe. Požari so bili ukročeni. Od protiletalskih izstrelkov so bile ranjene štiri osebe.
V noči na 29. september so naši letalski oddelki bombardirali zasidrane ladje na Malti.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 29. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Severovzhodno od Dnjepropetrovsk« so nemške in italijanske čete v objemu zagrabile in uničile tri sovjetske divizije. Po dosedanjih poročilih je bilo zajetih 13.000 ujetnikov, zaplenjenih pa 69 topov in mnogo drugega vojnega gradiva. Nekateri sovražni oddelki so bili nognani v močvirno ozemlje, kjer so imeli krvave izgube. Močne letalske skupine so z dobrim uspehom bombardirale železniške naprave ob Donu In na prostoru okoli Moskye. Na morju so bombe pri Kronstadtn zadele sovjetsko križarko. Popoči so bojna letal« bombardirala važne vojaške naprave v Petrogradu in v Moskvi.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim uradnim poročilom, so podmornice napadle konvoj, ki je pltil iz Gibraltarja v Anglijo. Po večdnevnih napadih ie bilo potopljenih 12 sovražnih trgovskih ladij s 67.000 tonami in neka varovalna ladja.
Prezzi massimi dal cuoto a dalla palll condate nella Provincia dl Lubiana
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
vista la propria ordinanza dell'11 settembre 1041-XIX n. 102,
visto il decreto-legge 12. 5. 1941, M. s. n. 358, visto 1'articolo 3 del R. decreto-legge del 3 maggio 1941-XIX n. 291,
ordina:
Art. 1. — I prezzi delle pelli conciate alla produzione sono stabiliti come segue:
a)	groppone a concia vegetale: pelli intere
L 60.50, groppone L SO.—, testa L 50___ fianco
L 30.— al chg;
b)	groppone a concia vegetale speciale: pelli intere L 71.—, groppone L 95.—, testa L 58.—, fianco L 40.— al chg.
II groppone a concia speciale deve esser munito di apposito timbro della ditta produt-trice e alTanalisi non deve dare piu del 18% di acqua e del 2.5% di ceneri; non meno del di acqua e del 2.5% di generi; non meno dell'1% di sostanze grasse. del 13% di sostanze organiche solubili, del 68% di sostanza dermica e del 50% di tannino combinato.
c)	groppone per cinghie a concia vegetale: groppone L 95.— al chg;
d)	suolette a concia vegetale: pelli intere L 71.—, groppone L 100.—, testa L 55.—, fianco L 35.— al chg;
e)	suolette a concia vegetale speciale: pelli intere L 85.—, groppone L 150.—, teeta L 65.—, fianco L 40.— al chg;
f)	vacchetla nera liscia a concia vegetale: pelli intere L 90.— al chg;
g)	vacchetta bianca a concia vegetale: pelli intere L 100,— al chg;
h)	vitello nero liscio a concia vegetale: pelli intere L 125. —al chg;
i)	vitello bianco a concia vegetale: pelli intere L 160.— al chg;
1) tomaia di vacca e di vitello nera al črtimo (box): pelli intere L 1.95 al dm» oppure L 18.— al piede quadralo;
m) tomaia di vacca e di vitello tinta al cromo (box): pelli intere L 2.10 al dm> oppure L 19.— al piede quadrato,
n) tomaia impermeabile: pelli intere L 3.— al dm' oppure L 26.— al piede quadreto;
o) pelli liscie per selleria (Blank): pelli intere L 75.—, groppone L 110.—, testa L 60.—, fianco L 35,— al chg:
p) pelli di suino per articoli di galanteria: pelli intere L 1.60 al dm' oppure L 15.— al piede quadrato;
q) pelli bovine e vitelline in bezzane per fodere: pelli intere L 1.80 al dm' oppure L 17.— al piede qadrato; r) pelli ovine prodot-te da pelli ovine greggie importate: pelli intere L 1.40 al dm' oppure L 13.— al piede qua-drato;
s) pelli conciaie ovine importate dalla Croazia: pelli intere L 35.— al chg.
Art. 2. — I rivenditori possono maggiorare i prezzi suddetti del 10% nella vendita di pelli intere e del 15% nella vendita di parti aelle stesse.
Art. 3. — Le pelli dovranno esser cedute ai commercianti o a terzi in conformitft alle disposizioni che saranno stabilite dalPAlto Commissariato.
Art. 4. — I contravventori alla presente ordinanza saranno puniti e norma degli articoli 7—11 del decreto-legge sui prezzi del 12 maržo 1941, M. s. n. 358.
Art. 5. — La presente ordinanza entra in vigore il 1 ottobre 1941-XIX e abroga tute le precedenti disposizioni in contrasto con la stessa.
II lavoro del Comitato provinciale per II collocamento
II Comitato provinciale per il collocamento ha disposto nella sua seduta di ieri, tenuta sotto la presidenza de! Vice Comandante fcderale dei centri del P. N. F., in relazione con le sue precedenti deliberazioni, che nei lavori pubblici devono venir proporzionalmente occupati i lavoratori disoccupati di Lubiana, ed ha nello stesso tempo emanato tutte le necessarie istru-zioni riguardo 1'approvviggionamento dei lavoratori sul luogo del lavoro, la costruzione di cucine e di dormitori e in generale riguardo la tutela sul lavoro. Ha deliberatr inoltre di in-vitare i datori di lavoro. di consegnare tempo-raneamente ai lavoratori che non dispongono ancora di documenti d'identit&, i libretti di la-
Konferenca v
se je sešla prepozno
Turški listi ne veru]e]o v uspeh angleške blokade
Ankara, 29. sept. AS. Turški politični krogi zelo pozorno spremljajo potek dogodkov v Rusiji in se seveda tudi zanimajo za delo, ki se opravlja na konferenci v Moskvi. Turški politični krogi menijo, da se je konferenca prepozno sešla.
V Turčiji menijo splošno, da Sovjetski Rusiji ni mogoče več pomagati, kajti Rusija je tik pred popoinim porazom. >lgdam< piše, da bodo Angleži in Amerikanci mogli pošiljati vojno gradivo v Rusijo šele prihodnje leto, medtem pa bo govorjenje o pomoči Rusiji imelo samo siml>olični pomen. List navaja, da je zanimivo, da zastopniki maršala Čankajška iz Čunkinga niso bili povabljeni v Moskvo, Rusi, Angleži in Amerikanci pa tega niso storili zaradi tega, da ne bi spravljali v slabo voljo Japonske. O pogajanjih med Ameriko in Japonsko pravi list, da bodo propadla, in to bo še bolj zavleklo pošiljanje nabavk v Rusijo.
»Tasviri Efkar« piše, da je prav tako dvomljivo, če bo Sovjetska Rusija mogla dobiti kaj pomoči iz Amerike in iz Anglije. Demokracije trošijo namreč preveč časa pri pripravljanju raznih konferenc, poleg tega pa_ so te konference še dolgotrajne in zelo mučne, medtem pa Nemčija in njeni zavezniki zasedajo ogromna ozemlja v Rusiji in uničujejo sovjetsko vojsko.
Carigrad, 29. sept. AS. List »Džumhurijet« piše, da se Angleži zanašajo na razmere v zasedenih pokrajinah, ki da se bodo tako razvijale, da države Osi ne bi mogle zmagati.
List piše, da so te angleške nade brezupne, ker Angleži vedo, da tudi teh dežel ne bodo mogli izstradati z blokado. Vedeti je namreč treba, da sta se državi Osi že več let z avtarkijo pripravljali na vse možnosti, ker sta pa državi Osi sedaj zasedli še ogromna rodovitna ozemlja v Rusiji, je izključeno, da bi blokada še mogla škodovati Osi. Če bi Angleži hoteli zmagati — piše list — tedaj bi morala Anglija premagali vojske Osi na bojišču.
General Wavell v Teheranu
Newyork, 29. 6ept. AS. Iz Londona je prišlo poročilo, da je general Wavell prišel v Teheran, kjer se je 6 sovjetskim generalom pogajal o 6kupni obrambi tega dela sveta. General Wavel je prišel v Teheran v 6oboto, vendar pa so tam zanikali novico, da bi bile angleške čete že prišle na Kavkaz. Izjavljajo namreč, da bo ekspedicija na Kavkaz morala biti pripravljana še več tednov, zlasti pa bodo morali poprej popraviti še prometne zveze čez Perzijo, ki so v zelo slabem stanju. Ta dela pa bodo zahtevala še mnogo časa.
V ta namen je angleška vlada imenovala generala sira Godfreya Rhodesa za voditelja vseh pn> metnih del v Perziji, ker je bil ta general tisti, ki je dolgo časa urejal prometne zveze v angleških delih Afrike. Angleške železniške čete že delajo na perzijski progi.
Heydrich — novi komisar za Češko-moravski protektorat
Berlin, 29. sept. AS Nemški komisar za Češko-moravski protektorat, baron von Neurath, je iz zdravstvenih razlogov prosil, da bi ga začasno oprostili njegove visoke naloge. Na njegovo mesto ie bil začasno imenovan Heydrich, glavni namest-nih vrhovnega vodit, nemške policije Himmlerja.
Včeraj zjutraj je Heydrich v spremstvu državnega podtajnika Franka obiskal predsednika pro-tektorata dr. Hacha na njegovem sedežu. Hey-drich jo med razgovorom obvestil državnega poglavarja o razlogih in dogodkih, zaradi katerih je bilo potrebno oklicati izredno stanje v okrožjih: Brno, Praga, Moravska Ostrava, Kladno, Kraljevi Gradec in Olomuc. Zadnje dni so namreč neodgovorni ljudje v službi sovražnika Evrope izvedli celo vrsto sovražnih dejanj proti Nemčiji ter z nedovoljeno propagando skušali spraviti prebivalstvo Ceško-moravskega protektorata v nasprotje z nemškimi koristmi.
Heydrich je izjavil, da pričakuje, da prebivalstvo, ki v veliki meri priznava nujnost sodelovanja evropskih narodov z Nemčijo, ne bo poslušalo prevratniških sovražnikov Nemčije. Sleherni državljan, ki mu je do reda, bo užival varstvo oblasti.	,
Nato je Heydricb obvestil državnega poglavarja, da so zaprli predsednika češko-moravske vlade inž. Eliasa. Inž. Eliasa bo sodilo ljudsko sodišče. Obtožen je, da je pripravljal veleizdajni-ška dejanja.	ta
Pri slovesu je Hevdrich priznal lojalnost, katero je predsednik države kazal do Nemčije vse od ustanovitve protektorata. Popoldne je predsednik dr. Hacha poslal Heydrichu izjavo, v kateri tudi v imenu svoje vlade zagotavlja, da bo sodeloval pri sedanjih nujnih nalogah in prosi Hey-, dricha podpore za vladno delo.
Poraba kuriva v Italiji
Rim, 29, sept. AS Ministrstvo za korporacije je 24. maja s posebnim sporočilom objavilo navodila, ki se nanašajo na kurjenje prostorov za zimsko dobo 1941-42. Med drugim je rečeno, da bodo začeli razdeljevati trdo kurivo naročnikom in sicer 30% od količine, katero so poleti naročili. Obenem je bilo sporočeno, da se bo razdeljevanje kuriva izvedlo postopno v zvezi z uvozom in (tp-
voro. Onde agevolare il servizio di collocamento delle domestiche, verra istituita presso l'Uf-ficio provinciale di oollocamento una speciale sezione per le domestiche con proprio personale. II Comitato si e quindi esaurientemente oc-cupato di tutti gli altri areomenti .posti all'or-dine del giorno.
mačo proizvodnjo premoga. Ker pa ne bo mogoče razdeliti več kakor le 30% naročenih kuriv, je minister odredil strogo štednjo s kurivom in v ta namen odredi! sledeče: Stanovanj, sob ter uradov se ne bo smelo začeti ogrevati pred 1. decembrom v severni Italiji, pred 10. decembrom v srednji Italiji in ne pred 20. dec. v južni Italiji.
Prenehanje kurjenja ne bo smelo iti čez čas, kakršen je veljal v lanski zimski dobi. Dnevno se bo smelo kuriti po največ 9 ur v sev. Italiji, sedem ur pa v srednji in Južni Italiji. Razdeljevanje tople vode v zavodih, ki nimajo nobene zveze s kurjenjem za ogrevanje prostorov, pa se bo moralo omejiti na največ tri dni v tednu.
Tuja letala nad Švico
Bern, 29. sept, AS Švicarska brzojavna agencija objavlja naslednje poročilo vrhovnega poveljstva švicarske vojske:
V noči od 28. na 29. september so številni valovi tujih letal v zelo veliki višini preleteli za: hodni del Švice in sicer v smeri od severa proti jugu. Po polnoči so poskušali preleteti to ozemlje v nasproti smeri. Vse postojanke protiletalskega topništva v omenieni pokrajini so začele s silovito akcii
Maksimalne cene za usnje In strnjene kože v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX, št. 102,
glede na uredbo z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358,
glede na člen 3. kr. ukaza z dne. 3. maja 1941-XIX, št. 291,
odreja:
Člen 1. — Cene za strojene kože 6e določajo fvroizvodnji takole:
a)	rastlinsko 6trojeni krupon: cele kože Lir 60.50, krupon Lir 80—, vrat Lir 50.— okrajevina Lir 30.— za kg;
b)	rastlinsko specialno' strojeni krupon: cele kože Lir 71.—, krujjon Lir 95.—, vrat Lir 58.—, okrajevina Lir 40.— za kg.
Posebno strojeni krupon mora imeti žig proizvajalne tvrdke in pri analizi ne sme dati več kot 18% vode in 2.5% pepela, ne manj ko 1% ma-ščobnih snovi, 13% raztopljivih organskih snovi, 68% kožne tvarine in 30% vezanega 6trojila;
c)	rastlinsko 6trojeni krujx>n za jermena: kru-p>on Lir 95.— za kg;
d)	rastlinsko strojeni notranjki: cele kože Lir
71.—, krupon Lir 100__, vrat Lir 55.—, okrajevina
Lir 35,— za kg;
e)	specialno rastlinsko 6trojeni notranjki: cele kože Lir 80.—, krujx>n Lir 130.—, vrat Lir 65.—, okrajevina Lir 40.— za kg;
f)	črna gladka kravina, rastlinsko strojena: cele kože Lir 90.—;
g)	rjava kravina, rastlinsko strojena: cele kože Lir 100.— za kg;
h)	črna teletina, gladka, rastlinsko strojena: cele kože Lir 125—;
i)	rjava teletina, rastlinsko 6trojena: cele kože Lir 160.-;
I) goveji in telečji boks, črni: cele kože Lir 1.95 za dm' ali Lir 18— za kvadrat;
m) goveji in telečji boks, barvasti: cele kože Lir 2.10 za dm» ali Lir 19,— za kvadrat;
n) waterproof: cele kože Lir 3.— za dm» ali Lir 26,— za kvadrat;
o) likanec za sedlarje (blank): cele kože Lir 75.—, krujx>n Lir 110.—, vrat Lir 60.—, okrajevina
Lir 35___ za kg;
p) svinjsko usnje za galanterijske izdelke: cele kože Lir 1.60 za dm3 ali Lir 15.— za kvadrat.
q) goveje in telečje in ovčje usnje za podloge: cele kože Lir 1.80 za dm' ali Lir 17.— za kvadrat;
r) ovčina iz uvoženih surovih ovčjih kož: cele kože Lir 1.40 za dm2 ali Lir 13,— za kvadrat;
s) strojena ovčina, uvožena iz Hrvatske: cele kože Lir 35.— za kg.
Člen 2. — Preprodajalci 6mejo pribiti k zgoraj navedenim cenam pri prodaji celih kož jjo 10%, pri prodaji njih delov pa po 15%.
Člen 3. — Kože 6e morajo oddajati trgovcem ali drugim skladno s predpisi, ki jih izda Visoki komisariat.
Člen 4. — Kršitelji te naredbe se kaznujejo po členih 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358.
Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo dne 1. oktobri 1941-XIX in ukinja vse prejšnje njej nasprotujoče določbe.
Go s poda r sivo
ItalUanttlna brez učitelja
98
Glasba
Italijanu se glasba (la mtisica) na moč prilega. Polno glasbenih izrazov j« italijanskega izvora. Je pa tudi nekaj razlik med italijanskim in našim poimenovanjem.
Note — le ndte musicali: c, d, e, f, g, a, h, — do, re, mi, fa, so, la, si. Violinski (basovski) ključ
_la chiave di violino (di basso). Višaj — il difesis,
nižaj — il bemolle, razveznik — il bequddro. To-novski način — il tono, dur — maggi6re, mol — min6re. Mera — il t6mpo: '/« — due per qudttro, '/« — trč per qudttro, itd., takt — la battuta. Cela nota — la semibreve, polovinka — la minima, četrtinka — la semiminima (il qudrto), osminka — la crfima (l'ottdvo), šestnajstinka — la semicrSma, dvaintridesetinka — la biscrftma. Odmor — la pausa. Predtakt — 1'appoggiatura. Interval — 1'intervdllo. Oktava — 1'ottdva. Eno terco viie — una tdrza sopra, eno kvinto niže — una quinta sotto. — Notne črte — le (cinque) rlghe. Skala — la sedla, akord — Taccftrdo. Uglaševalne vilice — il didpason.
Peti s poimenovanjem not — solfeggidre (takšen način petja — il solteggio). Biti izven takta — čssere fufiri tfimpo. On nima posluha — lui non ha orčcchio musicale.
Pevsko društvo — la societd cordle, Pojmo v zboru — cantidmo in c6ro!
Klavir — il pidno. Razglašen — scorddto, uglaševalec — l'accordat6re.
Koncert — il concirto. Orkestralna (komorna, •iigfonična) glasba — la musica orchestrdle (da cdmera, sinfftnica).
Solist — il solista (mn„ i solisti). Pevec (pevka) — il (la) cantdnte. Violinist — 11 violinista, klavirski virtuoz — il virtu6so del pidno.
Godalni kvartet — il auarUlto d'drchi.
Glasbenik (godec) — il suonat6re. Godala — gli drchi: violina — il violino, viola — la vi6la, violončelo — il violončillo, kontrabas — i! con-trabbdsso. — Pihala — gli struminti a fidto: flavta _ il Udu t o, klarinet r- il clarinžtto. ro2-.il
c6rno, angleški rog — il čorno inglčse, oboa — l'obo«, fagot — il fagotto, trobenta — la tromba, trombon — il trombone. Harfa — 1'arpa. Tolkala
—	gl'istrumčnti a percussične: pavke — il tim-pano, veliki boben — la gran cassa, rene — i piatti, triangel — il triangolo.
Dirigent — il direttore d'orchestra. Paličica
—	la bacchetta. Koncertni mojster — il violino di spdlla. Solistična točka — l'a solo. Vigran orkester
—	un'orche«tra affiattdta.
Orgle — l'6rgano (piščal — la canna, meh — il mantice). Organist ■ — 1'organista. —. Harmonij 1'armdnium.
Harmonika — la fisarmonica, kitara — la chitarra, mandolina — la mandolina.
Berilo.
Mozart ed il mendicante.
Un gičrno, mčntre M6zart passeggidva in un sobborgo di Vienna, gli »i avvicinft un medicdnte, e gli raccont6 la sorte avversa da cui era fune-stdto in1 guisa1 cosi1 commovente, daa destare' la pieta di M6zart.
Ma poichfe il mačstro era in quel momčnto senza dandro, inviti il mendico a seguirlo in un caffi. Ld M6zart cav6 di tasca un pžzžo di cdrta, ed in pfichi minuti comp6se3 un valzer, che pdrse* al m«ndicdnte insižme6 ad5 lina lettera per il suo editčre viennčse.
l)na composizi6ne di M6zart valžva quanto" lina cambldle pagdbile a7 vista.' II mendicante, a cui in qučsto gi6rno sorriseB la fortiina, non fu p6co sorprčso," quando l'edit6re gli rimise10 cinque ducdti d'6ro
Pripombe.
t na tak ... najin. — » prevedemo a stranskim stavkom: da je izzval... — " nedoločnik: comporre. — « ncdoloSnik: p6rgcre. — • skupni s. — " provede-m«! toliko kakor... — ' na nokftz — " nedoloinik: sorrfdere. — » nedoločnik: »orpr&ndere. — i° nodolofi-nik: rimdtter*
Pred začetkom velesejma
Samo še nekaj dni nas loči od ljubljanskega velesejma. Med tem pa gre delo v hitrem tempu naprej. Med drugim je omeniti, da bodo razstavljale tudi številne nemške tvrdke bicikle, moto-cikle, razne stroje in aparate. Nadalje bosta na sejmu zastopani tudi hrvatska industrija in kmetijstvo.
Stare pokrajine Kraljevine bodo razstavljale na 160 m5 prostora zlasti mnogo kmetijskih proizvodov, omeniti pa nam je jx>sebej razstavo raznega semenja. Italijanska federacija agrarnih konzorcijev iz Rima bo razstavljala kmetijske stroje. Gorica je zaključila svoje priprave za posebni razstavni paviljon, v katerem bodo zbrani najštevilnejši proizvodi goriške pokrajine. V nekdanjem velikem restavracijskem prostoru velesejma bodo poskušnje najboljših italijanskih vin, v posebnem oddelku pa bodo naprodaj tudi najrazličnejši siri italijanske proizvodnje.
Dobro bo zastopano tudi kmetijstvo Ljubljanske pokrajine. Vpoštevano bo jx>ljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, zdravilno rastlinstvo itd. Prevod bo imel poseben oddelek.
Italijansko obrtništvo bo predstavljalo okoli 60 razstavljalcev. Poleg njih pa bodo razstavljali tudi slovenski obrtniki.
Tudi dela na dograditvi tira od glavne železniške proge do velesejmskih prostorov so že v glavnem končana in na {»osebnem tirišču bo stal jioseben vlak iz Italije, odn. bodo razstavljena tudi druga sodobna vozna sredstva, za kar skrbi italijansko prometno ministrstvo.
Ukrepi proti zvišanju tečajev delnic v Nemčiji
Pristojna oblastva so se že večkrat izjavila proti prekomernemu zvišanju tečajev na trgu delnic na nemških borzah ter so svarila pred prekomernim zvišanjem tečajev. Ker pa so vkljub tem svarilom tečaji delnic še nadalje naraščali, je prišlo sedaj do ostrih ukrej>ov proti temu zviševanju. Nemški gospodarski minister je sporočil nemški gospodarski zbornici, da se bo začela preiskava o delnicah, ki so bile kupljene jx> začetku vojne. Ta preiskava se nanaša na delnice, kukse in kolonijalna posojila. Vrednostni papirji, ki bodo prodani do določenega roka, bodo upoštevani pri tej preiskavi. Določila o tem, kaj bo 8 temi vrednostnimi papirji, bodo še objavljena. Pristojna oblastva naj opozore gospodarske kroge, da naj v še večji meri kot doslej svoja likvidna sredstva in rezervirana sredstva, ki jih svoječasno niso n.ogli investirati, odvajajo in nalagajo v blagajniške nakaznice države. Nadalje je nemški gospodarski minister prej>ovedal denarnim zavodom dajanje kreditov za nakup borznih papirjev, kuk-sov in kolonijalnih jx>sojil. Če taki krediti že obstajajo in ne bodo izkoriščani do 81. oktobra 1941, se morajo prijaviti državnemu kontrolnemu zavodu za kreditno gospodarstvo. Končno je ojx>zoril minister denarne zavode, da naj vse posle v delnicah razvijajo preko borz, tako da bo trgovanje z delnicami na tem uradnem mestu združeno in bo tako omogočeno nadzorstvo
Poštni zavoji iz Italije v Ljubljano. Glavno ravnateljstvo pošt in brzojva v Rimu je dovolilo izmenjavo poštnih paketov med kraljevino Italijo in Ljubljansko pokrajino .Tarife bodo veljale isle kot so v veljavi v Kraljevini, loda teža nobenega zavoja ne sme presegati 10 kg. Obenem morata vsak 7nvoj spremljati dve carinski Heklararili.
Proizvodnja aluminija v Italiji. Za letos računajo, da znaša proizvodnja aluminija v Italiji
50.000 ton in da bo dosegla leta 1942 60.000 ton. Omeniti je treba, da je znašala italijanska proizvodnja aluminija leta 1939 32.000 in leta 140 40.000 ton. Za naslednja leta obstoja načrt, po katerem bi se do leta 1945 dvignila italijanska proizvodnja aluminija na 100.000 ton, torej v primeri s sedanjim stanjem podvojila.
Italijansko-hrvatska gospodarska posvetovanja. Zagreb, 27. sept. AS. Pred 6vojim odhodom v Benetke je hrvatski finančni minister dr. Vladimir Košak dal nekaj izjav listu Hrvatsko gospodarstvo. Sestanek stalnega italijanskohrvatskega gospodarskega odbora, ki se bo začel v Benetkah, ima jdo-sebno velik pomen za izmenjavo obeh prijateljskih držav. Za značilno smatra, da 6e sestanek vrši v Benetkah, ker so imele Benetke vedno velik gospodarski f>omen za Hrvatsko, ki je bil večkrat tudi odločilen. Srečen je, da vodi na ta jjosvetovanja hrvatsko gosjaodarsko delegacijo v starodavne Benetke in pričakuje, da bodo V6a vprašanja dnevnega reda rešena na obojestransko zadovoljnost.
Potovanje v dalmatinske pokrajine. Notranje ministrstvo je delno spremenilo prejšnja določila glede jiotovanja v dalmatinske pokrajine ter sporoča, da je potrebno za potovanje ali tranzit za pokrajine Zader, Split in Kotor pri kvesturi, kjer prosilec prebiva, zaprositi tudi generalni inšpektorat javne varnosti pri guvernerju Dalmacije, da izda dovoljenje. Tako dovoljenje mora biti zabeleženo na potnem listu. Brez tega pa lahko gredo v Dalmacijo lastniki diplomatskih potnih listov ter državni in drugi javni uslužbenci.
Nova italijanska iznajdba. Italijanski industriji stekla je uspelo izdelati stekleno peč na električni jiogon, ki je pokazala velike možnosti termičnega odjx>ra. Peč je sestavljena iz dveh plošč v steklu, ki so delno kovinske z aluminijem, jx> katerem teče električni tok in prenaša v steklo močno toploto, ki je enakomerno razdeljena. Ta j>eč, v kateri so izločeni vsi sestavni deli iz cinka in kroma, je proizvod, ki je pvopolnoma avlarkičen.
Fuzija v srbskem rudarstvu. Znani družbi, v katerih je udeležen pretežno nemški kapital, Mon-tania in Lisanjski rudniki, sta se fuzionirali. Nova družba nosi ime Antimon d. d.. Glavnica znaša 24,000.000 din. Kot znano, ima nova družba rudnike antimona v Zaječarju in Lisnju, Srbiji ter v Bujanovcu (Macedonija), nadalje v obeh prvo-imenovanih krajih po eno topilnico antimona in premogovnik v Lesnici. Poleg tega upravlja družba komisarično tudi rudnik antimona Podrinje, ki je pripadal angleškemu kapitalu. Glavni delničar nove fuzionirane družbe je Preussag.
Likvidacija v srbskem rudarstvu. Na izrednem občnem zboru delničarjev tvrdke Jugokrom v Belgradu je bila sklenjena likvidacija družbe. Družba je bila ustanovljena lani z glavnico 1 milijon dinarjev (vplačanih).
Rudarska in topilniška družba za vzhodna ozemlja. V Berlinu je bila ustanovljena družba Rudarska in topilniška družba z omejeno zavezo, ki bo upravljala premogovnike in rudnike ter topilnice na vzhodnih zasedenih ozemljih. Za poslovodjo je imenovan P. Pleiger. Družba je ustanovljena za dobo do 31. decembra 1944.
Zlato namesto dolarja. Iz izkazov Švicarske narodne banke je razvidno, da ie v zadnjih tednih zamenjala banka večje količine dolarjev za zlato, kar je v zvezi s položajem te banke.
Delniške družbe v Nemčiji. V letu 1940 se je število delniških družb v Nemčiji povečalo od 5353 na 5397, osnovna glavnica od 20.335 na 21.494 milij. mark. V tej statistiki so vpoštevane tudi družbe v Sudetih, katerih je bilo 86 z glavnico 384 milij. mark, nadalje Še 78 družb z glavnico 483 milij. kron.
Iz pravil organizacije Dopolavoro
Dopofavoro v podjetjih in v strokovnih društvih
V ned?ljo smo navedli nekaj iz pravil organizacije Dopolavoro. Danes naj pa navedemo še druge važne določbe iz pravil te organizacije.
Pravila za podjetniške, združene podjetniške Dopolavore ter Dopolavore drugih ustanov
Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah, z udejstvovanjem in pobudami, namenjenimi razvoju njihovih moralnih, razumskih, intelektualnih in fizičnih sposobnosti v duhovnem ozračju fašistične revolucije.
Člen 2. Podjetniški Dopolavoro se ustanovi lahko pri podjetjih in ustanovah, ki imajo vsaj 200 odvisnih delavcev. Pokrajinski Dopolavoro lahko odredi ustanovitev združenega podjetniškega Dopolavora med delavci podjetij ali ustanov, ki sami nimajo vsej 200 odvisnih delavcev.
Področje podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora ne sme presegati mej pokrajine.
Člen 3. V podjetniški ali združeni-podjetniški Dopolavoro se lahko vpišejo vsi delavci podjetja, ki so dobrega vedenja. Izkaznica O. N. D. je veljavna eno leto (fašistično leto). Lastnik iste uživa razne popuste in ugodnosti.
Člen 4. Prapor podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora predpiše pokrajinski Dopolavoro.
Člen 5. Podjetniški in združeni-podjetniški Dopolavoro spada pod pokrajinski Dopolavoro, v katerega teritorialnem območju imajo sedež tovarne, ladjedelnice, pisarne, v katerih delujejo člani.
Pokrajinski Dopolavoro daje smernice za delo in potrjuje delovne načrte.
Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. Ta zastopa podjetniški in in združeni-podjetniški Dopolavoro, sklicuje in predseduje načelstvu, odgovarja za delovanje Dopolavora in za izvrševanje načrtov,
Načelstvo sestoji iz štirih aH osmih odbornikov v sorazmerju s številom članov in delom. Člane načelstva imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora na predlog predsednika podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora, ki zasliši podjetniške ravnatelje.
Na pobudo predsednika izvršuje načelstvo posvetovalne funkcije glede sestave in izvršbe načrtov, pri pregledu uprave in sprejemu članov.
Izmed članov načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v slučaju odsotnosti ali zadržka in blagajnika gospodarja.
Na predlog predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora tehnične ravnatelje, katere je izbrati med posebno sposobnimi tovariši v različnih vrstah dela, ki se mora izvršiti.
Člen 7. Podjetniški ali združeni-podjetniški Dopolavoro pospešuje pobude in kulturne, umetniške, športne, razvedrilne, socialne, autarkične, izletniške, poljedelske itd. manifestacije z ozirom na razmere in lokalne ter prostorne zahteve v izvrševanju splošnih ciljev O. N. D. in posebnih načrtov predsedništva O. N. D.
Za udejstvovanje in smernice večjega obsega je zaprositi za pooblastilo pokrajinski Dopolavoro in obvestiti pristojnega pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke. (P. N. F.)
Za udejstvovanja in vežbe v in izven sedeža, mora predložiti predsednik vsaj osem dni pred njih izvršbo predpisano prošnjo za zavarovanje proti nezgodam. Pri prekrških bosta osebno odgovorna predsednik in pristojni tehnični ravnatelj.
Člen 8. Predsednik podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora mora poslati vsako leto do 29. oktobra predsedniku pokrajinskega Dopolavora kratko a izčrpno poročilo o izvršenem delu v preteklem letu in predložiti načrte za bodoče delo in tozadevne proračune.
Člen 9. Člani podjetniškega in združenega podjetniškega Dopolavora uživajo ugodnosti in preskrbo, dovoljene članom O. N. D. in morejo prisostvovati vsem manifestacijam, ki jih priredi O. N. D.
Predsednik Dopolavora dovoli lahko članom drugih Dopolavorov posečanje sedeža, proti plačilu deleža na udeležbo.
Mesečni prispevki članov — razen zneska za izkaznico podjetniških ali združenih podjetniških Dopolavorov — morajo pripadati občinskemu Dopolavoru, Dopolavoru okraja ali mestne četrti, ako njihovi člani posečajo te sedeže iz razloga pre-oddaljenosti.
Višino deleža, katerega naj plačujejo podjetniški in združeni podjetniški Dopolavori, občinskemu Dopolavoru, Dopolavoru okraja ali mestne četrti, bo določil pokrajinski Dopolavoro v razmerju s finančnimi možnostmi podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora.
Člen 10, Stroški za sedež in naprave podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora
pripadajo podjetju oziroma podjetjem ali ustanovam, ki imajo bodisi zaradi nakupa ali graditve nepremičnin na lastne stroške, lastninsko pravico.
Člen 11. Dohodke podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora tvorijo deleži na vpisnini in udeležbi, ki jih določi načelstvo, prispevki podjetja ali podjetij, katerega letni znesek ni manjši od skupne vsote prispevkov članov, vštevši trošek izkaznice, prihoda manifestacij, donosa stranskih delovanj, daril, od naklonil zapuščin in premoženjskih dohodkov od izrednih prispevkov podjetja za prireditve izrednega značaja (natečaji, fašistična obdarovanja, klimatične naselbine, itd.).
Člen 12. Upravna pravila podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora določi pokrajinski Dopolavoro: odgovornost upravnega delovanja nosijo osebno in solidarno predsednik, tajnik in blagajnik gospodar. Brez predhodnega pismenega dovoljenja pokrajinskega Dopolavora se odgovorni člani uprave ne smejo zadolževati.
Pregled upravnega delovanja izvršuje pokrajinski Dopolavoro po 6vojih sindikalnih zborih in svojih delegatih.
Člen 13. Disciplinske kazni, ki lahko zadenejo člane so: a) opomin, b) ukor, c) začasna odpustitev, d) izključitev.
Disciplinske kazni pod črko »a« in »b« določi predsednik podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora, za male pregreške, ki ne omadežujejo članove časti. Disciplinske kazni pod črko »c« in »d« določi predsednik pokrajinskega Dopolavora za člana, ki se je pregrešil ali bil obsojen za dejanja, ki so omadeževala njegovo čast.
Nobena disciplinska kazen se ne more predlagati ali izreči, če se ni prej zaslišalo obdolžencev in upoštevalo zagovor. Proti disciplinskim ukrepom je dovoljena pritožba na višje organe.
Člen 14. Kjer smatra za potrebno, more predsednik pokrajinskega Dopolavora s privoljenjen političnega tajnika ali pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke v kraju, kjer je sedež Dopolavora, imenovati izrednega komisarja v nadomestilo predsednika in načelstva.
Izredni komisar izvršuje vse one funkcije, ki jih daje pričujoči pravilnik predsedniku in načelstvu podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora.
Pravila za strokovne Dopolavore
Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah s pobudami, namenjenimi razvoju njihove moralne, intelektualne in fizične sposobnosti v duhovnem ozračju fašistične revolucije.
Člen 2. Strokovne Dopolavore se lahko ustanovi v krajih, kjer se doseže prostovoljno privolitev vsaj 2C0 delavcev, ki pripadajo isti stroki.
Člen 3. V strokovni Dopolavoro se lahko vpišejo vsi meščani, bivajoči v občini, okraju ali mestni četrti, v kateri ima Dopolavoro svoj sedež, ki so dobrega vedenja. Izkaznica O. N. D. je veljavna eno leto (fašistično leto), lastnik iste uživa razne popuste in ugodnosti.
Člen 4. Prapor strokovnega Dopolavora predpiše narodno predsedništvo O. N. D.
Člen 5. Strokovni Dopolavori pripadajo pod pokrajinski Dopolavoro, ki podeljuje navodila za. delo in potrjuje načrt edela.
Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. Ta zastopa Dopolavoro, sklicuje in predseduje načelstvu, odgovarja za poslovanje Dopolavora in za izvrševanje načrtov.
Načelstvo sestoji iz štirih ali osmih odbornikov v razmerju s številom članov in dela, katere imenuje pokrajinski predsednik na predlog predsednika razrednega Dopolavora.
Na pobudo predsednika izvršuje posvetovalne funkcije glede sestave in izvrševanja načrtov, v pregledu uprave in sprejemanju članov.
Izmed članov Načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržka in blagajnika-gospodarja.
Na predlog predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora tehnične ravnatelje, katere je izbrati med tovariši, posebno sposobnimi v raznih vrstah dela.
Kjer smatra za potrebno, predlaga predsednik predsedniku pokrajinskega Dopolavora imenovanje predstojnika odseka.
Člen 7. Strokovni Dopolavoro pospešuje pobude in kulturne, umetniške, športne, razvedrilne, socialne, izletniške, avtarkične, poljedelske itd. manifestacijo v skladu z razmerami in krajevnimi < ter prostornimi zahtevami, v izvrševanju splošnih ! ciljev O. N, D. in posebnih smernic predstavništva j O. N. D.
I Za manifestacije in smernice večjega obsega je zaprositi za pooblastilo pokrajinski Dopolavoro in obvestiti političnega tajnika ali pristojnega po-
Rdeči križ sporoča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešanih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b.
Ahčin Franc, Babka Slavka, Bartoš Bosiljka, Baždar Ilija, Biščak Marija, Brajič Zivan, Bratalič Josip, Buchvald Jan, Cetmski Matija, Cehič Fini, Djuraškovič Jovan, Farchy 9., Orčar Nada, Grego-rič Alojzij, Grujič Djordje, Hojnik Josip, Humar France, Jančigaj Janko, Klešnik Danica, Kokalj Anton, Kostič Frančiška, Kovač Stane, Križner Ida, Likovič Ivana, Marinkovič Zaga, Marinkovič Stanislava, Matko Ludovik, Mavrin Alojz, Nampelj Albina, Orel Zmago6lav, Paglavec Miroslav, Pak Josip, Platnar Franc, Pohlin štefi, Prljevič Savo, Radman Darko, Rome Stane, Saverin Oskar, Ste-har Ludvik, Stojanovič Vasilije, Spilek Ivan, Ter-zič Dragiša, Tudja Apolonija, Vidmar Malči.
Pošto naj dvignejo:
Bratovska 6kladnica, Bucik Andrej in Kristina, Dekleva Nadica, Mestna hranilnica, Dolinar Julija, Pod Hribom 56, Gartnar Justa, Kodeljevo, Gostin-čar Meta, upravnica pošle, Grahek Karel, Kolodvorska, Habjančič Milica, Hraševec dr. šandor, Josifovič Ica, Glavarjeva 10, Krajnc Marko, Kušej Vanda, Vodnikova 93, Lekarniška zbornica, Marinko Draga, Miklošičeva ul. 17, Petrovič Nikola, poštni uradnik, Pilih Ana, Pipan Anton, Olinška 5, Plevnik Erna, Sv. Jakoba trg, Pestotnik Marija, Večna pot, Slivnik Herbert, Streliška 12, Slokan Nada, učiteljica, Moste, Sok Lenči, Bolgarska ul., Štele Andrej, strokovni učitelj, Svetek Ivanka, Postojnska 20. Seraj Lojze (za M. Milutinoviča), Ko-
pališka 5, šušteršič Ernest, Videmska 3, Urbančič Marjan, Akademski kolegij, Vittori Kari, inšpektor pošte, Vič-Glince 1, Zupan Ivan, kurilnica šiška, Zveza gostinskih združenj, Gledališka ul., Žagar Betka, Nanoška 28.
Pošto, ki je bila namenjena spodaj namenjenim naslovljencem naj svojci dvignejo, ker je bila vrnjena: Lindtner, Užice in Košmrlj Angelca, Zagreb.
Radi odpreme pisma naj se zglasi gospod Novak France, Pasaža nebotičnika.
Gospa Nada Kobi iz Podpeči je darovala Poizvedovalnemu oddelku R. K. L. 1000.—, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.
Nadalje naj dvignejo pošto:
Benet Marija, Grubarjeva ulica, Binder Avgust, trgč Tabor št. 5, Braz Darinka, Knafljeva ul., Drofenik Ferdo, fin. dir., Hus Anica, Bleivveiso-va c. 48, Karba Fran, Tyrševa c. 66, Klein Otto, Kavarna »Evropa«, Koman Angelca, Tyrševa c., Kurent Jože, Tyrševa c. 62, Lampič Ladislav, Tyr-ševa 17, Ložar Radoslav, Delavski dom, Luskar AJojzij, Deško vzgajališče, Mak Anton, Ulica Sv. Florijana, Pečovnik Branko, Rajičeva ul., Petrič Franc, šol. upravitelj, Mivka 3, Pikel Edi, Tyrševa 42, Podboj Franc, Tyrševa c. 169, PogibOv Lojzka, Firma »Alko«, Rupnik Toni, »Daj Dam«, Strman Božo, Selovin Josip, hotel Miklič. Tavčar Ivana, Hrenova ul. 9, Traun Pavla, Vošnjakova ul. 4, Wcixl Bruno, Strossmajerjeva ul. 3, Višnar Slavko, (firma I. C. Mayer), Vričko Ljudmila, Gradišče 4, Vrtašnik Alojzija, Trdinova 7, Zaje dr. Marjan, odvetnik, Zirman Albina, Praiakova ul., Zupančič Terezija, Parmova 39
krajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke. (P. N. F.)
Za manifestacije in vežbe v in izven sedeža, mora predložiti predsednik pokrajinskemu Dopolavoru, vsaj osem dni pred njih izvršbo, predpisano prošnjo za zavarovanje proti nezgodam, pri prekrških bosta osebno odgovarna predsednik in pristojni tehnični ravnatelj.
Člen 8. Predsednik strokovnega Dopolavora mora poslati vsako leto do 29. oktobra predsedniku pokrajinskega Dopolavora, kratko, a izčrpno poročilo o izvršenem delu, v preteklem letu in predložiti potrdilu načrte za bodoče delo s tozadevnimi proračuni,
Člen 9. člani Dopolavora uživajo vse ugodnosti in preskrbo, dovoljene članom O. N. D. in morejo prisostvovati vsem manifestacijam, ki jih priredi O. N. D.
Člen 10. Prihode razrednega Dopolavora tvorijo deleži od vpisnine in udeležbe, katere določi načelstvo od prihodov manifestacij, prihodi stranskih delovanj, od daril, od naklonil, zapuščin in premoženjski dohodki.
Člen 11. Upravna pravila razrednega Dopolavora določi pokrajinski Dopolavoro: odgovornost upravnega delovanja nosi osebno in solidarno predsednik, tajnik in blagajnik-gospodar.
Brez predhodnega pismenega dovoljenja pokrajinskega Dopolavora se odgovorni člani uprave ne smejo zadolževati
Pregled upravnega delovanja izvršuje pokrajinski Dopolavoro po svojih sindikalnih zborih in svojih delegatih.
Člen 12. Disciplinske kazni, ki lahko zadenejo člane, so: a) opomin, b) ukor, c) začasna odpustitev, d) izključitev.
Disciplinske kazni pod črko »a« in »b« določi predsednik razrednega Dopolavora, za male pregreške, ki ne omadežujejo članove časti. Disciplinske kazni pod črko »c« in »d« določi predsednik pokrajinskega Dopolavora za člana, ki se je pregrešil ali bil obsojen za dejanja, ki so omadeževala njegovo čast.
Nobena disciplinska kazen se ne more predlagati aH izreči, če se ni zaslišalo obdolžencev in upoštevalo zagovor.
Proti disciplinski kazni je dovoljena pritožba na nadrejene organe.
Člen 13. Kjer smatra za potrebno, more imenovati predsednik pokrajinskega Dopolavora, s privoljenjem političnega tajnika ali pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke, kraja v katerem ima sedež razredni Dopolavoro, izrednega komisarja v nadomestilo predsednika in načelstva.
Izredni komisar izvršuje vse one funkcije, ki jih daje pričujoči pravilnik predsedniku in načelstvu razrednega Dopolavor*-
Ekscelenca Grazioli si je ogledal delo na velesejmu
V soboto popoldne je Eksc. Visoki Komisar obiskal Ljubljanski velesejem, ki bo slovesno odprt 4. oktobra. Eksc. Graziolija so spremljali po obširnih in dolgih paviljonih predstavniki velesejma, ljubljanski župan in kvestor. V vseh paviljonih, ki jih je Eksc. Grazioli obiskal, je bilo delo v polnem teku. Bazstavijalci že pripravljajo razstave, medtem ko zunaj sproti do-važajo najrazličnejše razstavne predmete. Eksc. Visoki Komisar se je podrobno zanimal za vse priprave, ki se dokončujejo s pospešeno naglico. Vse priprave so že toliko napredovale, da velesejem že kaže v glavnem takšno lice, kakršnega bo imel v soboto ob otvoritvi. Stene v paviljonih so v glavnem že prekrite z grafikoni, risbami in barvnimi slikami, ki ponazorujejo statistične podatke. Na drugi strani že postavljajo razstavne predmete, lesene konstrukcije, stroje itd. — Tudi zunaj paviljonov se dokončavajo razne priprave, ki bodo občinstvo prav gotovo prijetno presenetile. Sedaj urejajo trate in sprehajališča. Velesejmu daje sedaj prav zanimivo sliko živahno prometno vrvenje, saj se sproti menjavajo težki obloženi vozovi in tovorni avtomobili, ki dovažajo gradivo na razstavišče. Eksc. Visoki Komisar se je pri vseh pripravah ustavljal in z zadovoljstvom ugotovil, da so dobro napredovale. Dajal je tudi zadnja navodila, ki so potrebna, da bo velesejem čimprej in čimbolj učinkovito urejen.
Temelji vzgoje v družini
Dne 10. septembra je papež Pij XII. na zbrane novoporočence imel 'pomemben govor, v katerem je obširno pojasnjeval razmerje, ki naj vlada med nioiem in ieno. Papežev govor je »Slovenec« ▼ izvlečku ie objavil. Dne 25. sept. pa je sv. oče zopet govoril veliki skupiiff novoporočencev in jim pojasnil odnose, ki naj v krščanski družini vladajo med starši in otroki.
»Dvojna in trdna je vez, dragi novoporočencl.« tako je med drugim govoril sv. oče, »v katero sto stopili s tolikim veseljem in tolikim pričakovanjem na dun, ko ste stopili pred oltar in pred duhovnika. Je tn vez, ki pod skupno streho druži oba zakonca med seboj in pn vez, ki druži roditelje z otroki. Oh prvem življenju, ki se poraja v zibelki, se radujeta očo in mati in se vesele sorodniki ter prijatelji. Oh zarji novega življenja se tako očrtava tudi ie prva oblast očeta in matere, ki čutita v sebi dolžnost in skrb za otroka, ki ga potem sveti krst naredi za otroka boijega, mu izbriše izvirni greh, mu podeli življenje milosti ter mu odpira vrata v neho. Kajti otrokom pripada nebeško kraljestvo. Kako silno mora ta misel plemenititi očeta, ki je ponosen na svojo vero v Kristusa, in mater, ki ljubi rešitev svojih otrok! Tako sleherni otrok, ki je sprejel pečat božjega otroštva, pričenja v Cerkvi kakor popot-g nik potovati skozi iivljenje sredi negotovosti in nevarnosti tega sveta.
Kaj ho nekoč iz tega otroka? Otroci so kakor trs, ki ga veter maje; so kakor cvetlice, ki jim že sleherni rahel vetrič pobere nekaj cvetnega prahu; s« kakor nežne gredice, v kater« je Bog sam posejal seme dobroto, ki ga zalezujejo misli in želje človeškega srca, katero je ie od otroških let nagnjeno t zlo. k čemer se pridruii še napuh sveta oči ter poielenja Kdo bo utrdil ta trs? Kdo bo varoval te cvetlice? Kdo lio rahljal gredice, da bo vzklilo seme dobrote, obvarovano pred zalezovanjem hudega? V prvi vrsti avtoriteta, ki gospoduje v družini in nad otroki. To je vaša oblast, o starši!
Očetje in matere dandanes pogosto tožijo, da jih otroci nič več ne ubogajo. Olroci so svojevoljni in nočejo nikogar poslušati. Ko napol odrastejo, že odklanjajo vsako vodstvo. Fantje in dekleta ne prenašajo nobenega nasveta, gluhi so za vsak opomin. Pri vseh igrah in pri vseh tekmah hočejo biti prvi. vso hočejo delati po svoji glavi, meneč, da oni saini najbolje vedo, kakšne so potrebe in zahteve sodobnega časa. Skratka, tako pravijo, novi rod na splošno (je tudi zelo veliko lepih in dragih izjem!) ni voljan, da bi se nklanjal avtoriteti očeta in motere. In kaj naj bi bil vzrok tega upornega zadržanja? V tem. da na splošno starši svoje avtoritete ne nveljavljajo. otroci pa često nimajo dandanes v nebi duha pokorščine in spoštovanja, ki so ea dolžni svojim staršem. V ozračju, ki danes obdaja mladega človeka, je vse tako prikrojeno, da otroka odvaja od staršev in da otroci izgubljajo vez. ki naj jih veže na starše. Vse, kar vidijo in slišijo okrog sebe, je take narave, da vzbuja njihove gone, krepi njihov nagon po neodvisnosti, njih prezir za preteklost in njihovo zeljo po bodočnosti.
v K"	sc,la.i govorili otrokom ali mladeni-
čem bi bila naša naloga, da preiščemo in premišljujemo te vzroke njihove nepokorščine Ker pa nasprotno govorim vam. novoporočenci. katerih naloga bo izvajati očetovsko in materinsko ob ast, hočemo pod drugim vidikom razpravljati
aost (D r )S,Vari nanJ'° usmeriti vašo P0""1-
Važno opozorilo Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata
Ker se ie dogajalo, da so posamezniki, ki so se preselili v Ljubljanski pokrajini iz ene občine v drugo, zahtevali od novega preskrbo-valnega urada živilsko nakaznico brez katerih koli uradnih podatkov, je določil »Prevod«, da nihče ne more dobiti živilske izkaznice v novi občini brez predložitve glave živilske nakaznice in uradnega potrdila stare občine. V tem potrdilu mora biti navedeno, za kateri mesec je prejel in kakšno vrsto nakaznice, ter da je za nadaljnje mesece črtan iz seznama upravičencev za prejemanje živilske nakaznice v stari občini.
Na to določilo opozarjamo še posebej starše dijakov, ki bodo odšli z dežele v mestne šole, da se pred odhodom odjavijo pri občini in si pravočasno preskrbe omenjeno potrdilo.
Za priseljence iz drugih pokrajin Kraljevine ali iz inozemstva pa velja še nadalje kot uradno potrdilo policijska prijava, na kateri pa mora biti tudi navedeno, odkod je isti prišel.
Delo Pokrajinskega namestitvenega odbora
Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji včerajšnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom zveznega Podpoveljnika podpornih centrov Narodne fašistične stranke, odredil v zvezi s svojimi prejšnjimi sklepi, da se morajo pri javnih delih zaposliti sorazmerno nezaposleni delavci iz Ljubljane in je hkrati izdal vsa potrebna navodila zaradi prehrane zaposlenih delavcev na kraju dela, zgradbe odgovarjajočih kuhenj in prenočišč ter vobče zaradi zaščite pri tlelu. Sklenil je nadalje povabiti delodajalce, naj evoiim delavcem, ki trenutno ne razpolagajo z osebnimi izkazili, izroče začasno poslovno knjižico. Zaradi primernejše organizacije namestitvene službe za hišne pomočnice se bo pri Pokrajinskem namestitvenem uradu osnoval poseben oddelek za posle s posebnim osebjem. Odbor se je nato obširno bavil z vsemi o6talimi vprašanji, ki so bili na dnevnem redu.
Avtomobilski klub Ljubljane
oh	? Ljubljani je imel dne
; ,fep PJmbra 1941 sv°i izredni občni zbor. Pod n ST, * Praprotnika ln ob veliki udeležbi članstva je obširno poročal g. dr. žužek kr. italijanskega Avtomobilskega klu-lLi T ' ?.fi(;iclna organizacija avtomobi-lizma v Italiji Pričakovati je, da bo v kratkem objavljen za ljubljansko pokrajino zakon, s ka« termi se uvede tudi v naši pokrajini javni regi-sler za avtomobile, motorna kolesa in traktorje, ki se vodi v Italiji v okviru Avtomobilskega klu-oa. Na predlog Upravnega odbora so bila nato Muhova pravila soglasno prilagodena onim RACI-ja, tako da bo ljubljanski Avtomobilski klub ki pa ostane avtonomno-pravna oseba, vodil razšir-Jener£f RACI-ievega delokroga v Ljubljani.
Občno zbor so s svojo prisotnostjo počastili v zastopstvu g. generalnega predsednika Conta Alberto Bonacosse predsednik tržaškega sedeža g. Ouido Cosulich, v zastopstvu generalnega tajnika g. odvetnik Zanelli, direktor tržaškega sedeža g. dr. De Minicis in delegirani upravitelj javnega registra g. dr. Zagari.
G. predsednik Cosulich je v prisrčnih bese-■ VaP™°, P°zdrave g. generalnega predsednika m RACI-jevega sedeža v Trstu, ki je ob tej priliki poklonil našemu klubu v znak posebnega sodelovanja dragocen svilen prapor s kovinastim drogom. Z občnega zbora je bil poslan g. generalnemu predsedniku Conte Bonacossi pozdravni brzojav.
iz Gorenjske
Prve civilne poroke t Spodnjem Dravogradu.
Te dni je začel svoje delo novi urad pri dravograjskem političnem komisarju. Predenj so prišli prvi pari, ki so se hoteli pred njim poročiti. Urad vodi Pg. Strehmayer. Ta urad je tudi ločil tri že sklenjene zakone.
Nesreče na Jesenicah. Plamen žarečega žele-za je oplazil te jeseniške delavce: Franceta Legata, Janeza Omana, Gregorja Robiča, Stanka Ro-biča, Andreja Rahneta in Srečka Miamija. Nekateri so prav hudo ožgani. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Lesene barake pred jeseniško železniško postajo, kjer je zdaj Hitlerjev trg, so podrli.
iz Spodnje Štajerske
V Mariboru so umrli: 83 let stari vpokojeni železniški kovač Jernej Brodnjak, 42 letni mesarski pomočnik Anton Cizelj iz Pobrežja, 71 let stara polkovnikova vdova Ida Vučič, vpokojeni nad-učitelj Ivan Časi, lekarnar Dragan Mihelič iz Brežic, Terezija Jankovič, 44 let stara delavčeva žena Matilda Avguštinar ter vpokojeni major Miro Žitnik, ki je bil poročen z lastnico nemške knjigarne Ilildo Heinz.
Razredi stanovanjskih doklad. Občine Maribor, Celje. Pluj, Brežice in Trbovlje so postavljene v razred B. stanovanjskih doklad. Občine Dobova, Hrastnik, Središče, Rogatec. Rogaška Slatina. Zidani most, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica so prišli v razred C. Vsi drugi kraji so v razredu D.
Promet s omnihusl v Mariboru je znatno omejen, kakor je sklenil odsek nemške državne pošte, ki to razglaša v listih. Vozovi ne bodo več imeli nobenih priklopnih voz, vsled česar naj ljudje zlasti ob sobotah in nedeljah ne hodijo toliko, na oni ni uiišč, ki iuui iie jamčijo za povratek.
te novice
Koledar
Torek, 30. septembra: Hieronim, 6poznaval«c Iti cerkveni učenik; Leopard, mučenec; Honorij, škof.
Sreda, 1. oktobra: Remigij, škof; Maks ima, mu-Cenica; Platon, mučenec; Sever, 6poznavalec.
Novi grobovi
f Ivan Mihevc
Preteklo soboto je v Dolenjem Logatcu sredi svojih dragih vzel slovo od zemskega življenja ter odšel v večnost dober in plemenit krščanski mož g. Ivan Mihevc, ki je vse svoje življenje bil dosledno zvest Bogu in narodu. V svojem dolgem življenju — dočakal je starost 81 let — je mnogo pretrpel in tudi mnogo žrtvoval za svoja načela, iraterim je ostal do zadnjega diha zvest in pošteno vdan. Zapušča 6 otrok in mnogo vnukov, izmed katerih ie pred kratkim odšel pred njim v večnost njegov vnuk bogoslovec Pavle Godar. Vsem žalujočim izrekamo svoje iskreno sožalje. Rajni pa naj pri Bogu uživa nebeško veselje!
Pokopali so ga v ponedeljek ob petih popoldne na domače pokopališče v Dolenjem Logatcu.
Osebne novice
Cerkveno odlikovanje. Za častna konzisto-rialnega svetnika sta bila imenovana g. Franc Krum-pestar, župnik pri Sv. Oregoriju, in Jernej Pavlin, profesor škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.
= Iz duhovniške službe Na župnijo Rakitno ie bil 16. septembra umeščen g. Ignacij Kunstelj, ki je že doslej bil upravitelj te župnije. — Imenovani so bili: Kočevski kaplan Stanislav Skvarča za upravitelja župnije Koprivnik pri Kočevju; Ivan Caser-man, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za vikarja adjutorja te župnije, p. Gabrijel Planinšek OFM za upravitelja župnije 5v. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Premeščena sta bila kaplana Stojan Novak iz Domžal k Sv, |akobu v Ljubljano in Franc Pe-zdir iz Kostanjevice k Sv. Vidu nad Cerknico. — Na novo so bili nameščeni kaplani: Janez Križaj pri Sv. Trojici v Tržiščb, Viljem Savelli v Starem trgu ob Kolpi. p. Pelagij Majhenič pri Marijinem Oznanjenju v Ljubljani.
= Upokojena sta bila Franc Vovko, župnik pri Št. Petru pri Novem mestu in Franc Šuštar, kaplan v Adlešičih.
= Poroka. V nedeljo se je poročil v kapeli oo. cistercijanov v Ljubljani znani naš mladi pesnik in pisatelj, prof. Vinko Beličič z gdč. Elo Erženovo, vneto delavko v katoliških društvih. Poročil ju je univ. prof. dr. Lambert Ehrlich. Mladi idealni dvojici želimo na novi življenjski poti božjega blagoslova.
—	Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duh. vaj v Ljubljani bo zadnji tečaj za eospode od 6. do 10. oktobra. Prosimo vse. ki se želijo udeležiti tega tečaja, da se pravočasno priglasijo. Začetek v ponedeljek ob 18. — Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani. Zrinjskeea cesta 9. .....
—	Mihaelovo vreme. V ponedeljek je godoval Mihael. O sv. Mihaelu pravijo kmečki očanci, da je- tudi odločilen za vreme in da je rado lepo še nekaj dni, kadar je Mihael zavit v meglo in obsijan' pozneje s soncem. Jutri, v torek, bo prav 15 dni lepega, brezdeževnega in jesenskoprijet-nega vremena. Tak september že kmalu ni bil v zadnjih 20 letih, kar nam lahko pričajo mnogi vremenski zapiski. Tak september je bil v vseh 20 letih ie 5-krat. Letošnjemu je bil najprimernejši v letu 1923. Zadnji teden se je sicer vreme začelo nekam kisati in preobračati, toda do deževja ni nrišlo. Si.kasti in kopičasti oblaki se še vedno vrte nad 1000 rn v zraku in zato imamo še upanje, da se bo lepo vreme vzdržalo in se bodo razpršili vsi oznanjevalci deževnega časa. Barometer je sicer še vedno visoko, toda polagoma pada. V soboto je bilo zaznamovano barometersko stanje 767.2 mrm v ponedeljek zjutraj pa 766.1 mm. Jutranja minimalna toplota pa je dosegla v ponedeljek -f 14°. ko je bil v nedeljo dosežen toplotni maksimum +17" C, danes pa je dosežena visoka dnevna toplota nad + 20" C. Značilno je, da smo zadnje dneve brez hude, nizke in goste megle. Je pa večjidel oblačno.
Prva Knjiga
„§sovenčcve Knjižnice
ki jo je spisal znani slovenski pisatelj Janez Jalen
le le izšla.
pil od bistriške in snežniške graščine g. Bliimel, ki zdaj živi v Nemčiji.
— Tečaji za strojepisje, posebej za stenografijo, italijanščino in druge jezike ter posamezne strokovne predmete prično začetkom oktobra. Dnevni in večerni tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
Dobite jo v vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih. 15. oktobra 1.1. bo izšla že druga knjiga „Ma-riana Sirca", ki jo je spisala italijanska pisatel|ica Grazia Deleda.
Vsoha hnllga le S Lir. - Celo zblrha 24 hn 12 samo 120 Lir. - Ne odioSotle ampoh toKoj se norotlte no „siovenCevo Knjižnico".
„Slovenčeva knjižn'ea", Kopitarjeva 6, Ljubljana.
—	Opozorilo železniškim upokojencem. —
Zvedeli smo, da bo ravnateljstvo železnic v Ljubljani razposlalo v prihodnjih dneh prijave za prejemanje draginjskih doklad. Opozarjajo se vsi upokojenci, provizionisti in miloščinar-ji, da dvignejo te nove prijave na postajah, na katerih so v evidenci in kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Le upokojenci na teritoriju mesta Ljubljane jih prejemajo samo na postaji Ljubljana — računska pisarna. Vsi upokojenci naj vrnejo te prijave čimprej, najkasneje pa do 31. oktobra t. 1. edinici, pri kateri so jih dvignili. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani
—	Usihanje Cerkniškega jezera. V drugi polovici letošnjega septembra, ko je nastopilo brez-deževno in lepo vreme, je začelo počasi usihati Cerkniško jezero, ki normalno usiha takole med mašami od srede avgusta naprej. Mnogi požiralniki na jezeru sedaj sprejemajo velike množine vode, ki jo odvajajo v podzemeljske struge in tokove. Okoli požiralnikov pa se zbirajo vse vrste rib, ki jih domačini love na sake in pn s senenimi i;0xj v o jezeru je sedaj postalo sila živahno. Ribolov na Cerkniškem jezeru je pred več leti ku-
1 V Ljubljani so umrli od 19. septembra do 25. septembra 1941: dr. Tertnik Ivan, 84 let, profesor v p., Dalmatinova ul. 11; Gotz Marija roj. Požlep, 71 let, upokojenka tob. tov., Mencingerjeva ul. 59; EleršiČ Jožefa roj. Devetak, 73 let, žena zidarja, Vidovdanska c. 9; Zupane Franc, 66 let, višji kontrolor drž. žel., Pražakova ul. 17; Kova-čič Ivana roj Jenko, 08 let, vdova strojarja, Čopova ul. 10; Krejči Meta roj. Tischler, 49 let, žena odvetnika, Privoz 18; Pegan Franc, 58 let, nad-stražnik v p., Carja Dušana ul. 14; Bohinc Marija, trafikantinja, 73 let, Vidovdanska c. 9; Bele Ivan, 61 let, zidar, Livada 3; Fantini Marija roj. Cvek, 84 let, zasebnica, Borštnikov trg 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Ziherl Ivan, 58 let, žel. delavec v p., šišenska c. 22; inž. Vraničar Martin, 33 let, banov, uradnik, Prule 4; dr. Tavčar Josip. 54 let, zobozdravnik, Erjavčeva c. 1 a; Maver Anton, 53 let. zidar, Sv. Florijana ul. 13; Hercog Peter, 43 let, dninar. Za remizo; Gril Marjeta roj. Devetak, 45 let; žena uradnika. Rimska c. 11; Premk Marija, 41 let. služkinja, Boštanj; Kozjek Franc, 75 let, kočar, Kožarje 28 pri Dobrovi; Rihar Marija, 64 let, kajžarica, Gaberje U, obč. Dobrova pri Ljubljani; Keber Anton, 74 let, kočar, Sneberje 29, obč. Polje: Gaberšek Jožefa, 60 let, žena kroj. mojstra, Zg. Kašelj 31 pri Ljubljani; Kališčar Pavla, 14 let, hči posestnika, Visoko 12, obe. ^elimlje; Bonča Jože, 42 let, mizarski pomočnik, Vižmarje 40; Šerbec Anton, 56 let, delavec, Čeuelarska ul. 32; Pogačar Ana roj. Lam-pič, 40 let, žena hišnika, Ob železnici 16; Kregar Andrej, 7 let, sin troš. preglednika, Vižmarje 72; Slavič Ana roj. Dežman, 59 let, žena tapetnika, Cesta 29. oktobra 5.
1 Absolventi Enoletnih trgovskih tečajev in absolventi višjih razredov srednjih in strokovnih šol lahko nadaljujejo šolanje v Višjem trgovskem tečaju, ki prične 4. oktora. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. V petek dne 3. oktobra bomo imeli v stolnici enega največjih in najpomembnejših orgelskih koncertov zadnjih let Koncertiral bo eden največjih sodobnih mojstrov na orglah Ulisse Matthey, profesor glasbenega liceja iz Torina. Koncertant Matthey je dovršil mojstrsko šolo na orglah pri znanem profesorju A. Guilmantu. 21 let je deloval kot organist bazilike v Loretu, od leta 1923. dalje pa je profesor za orgle na glasbenem liceju Giuseppe Verdi v 6vojem rojstnem mestu v Torinu. Malokdo ima za seboj tako bogato koncertno življenje kakor mojster Matthey. Koncertriral je v vseh zapadnih državah Evrope ter v severni in južni Ameriki. Povsod v cerkvah in koncertnih dvoranah. Na svojem prvem ljubljanskem koncertu bo igral klasične in moderne komade. Izmed Slovanov 6ta na 6poredu Premrl in Musorgski. Začetek koncerta bo točno ob uro zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Delavci in nameščenci tovarne Vidmar izrekamo tem potom za petdesetletnico svojemu šefu velespoštovanemu gospodu Stanetu Vidmarju naj-prisrčnejše čestitke in najlepše želje za še plodo-vitejšo bodočnost na vseh poljih njegovega udej-stvovanja. — Še mnogo let!
1 Stanovanj za obiskovalce velesejma nujno potrebujemo, posebno 6ob z 1 posteljo. Zato meščanstvo najvljudneje naprošamo da prijavlja naslove stanovanjskemu uradu, ki posluje do 30. t. m. v Gledališki ulici št. 11 (uradne ure od 9.—13. in od 15.—49.). Dne 1. oktobra se preseli stanovanjski urad v 6voj paviljon, ki bo v prostoru rednega izhoda na glavnem kolodvoru. Služba je permanentna od pol 8. do pol 22. ure. Telefonska številka 41-50.
I Vincencijeva konferenca za akademilke
se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za nadaljnjo naklonjenost, da bo mogla podpirati mnoge akademike in srednješolce. Sedaj ob začetku šolskega leta imamo mnogo prošenj za hrano, stanovanje, obleko in druge potrebščine. Da bomo mogli ugoditi vsaj najpotrebnejšim, prosimo vse blage ljudi za pomoč. Dobrodošel je vsak denarni znesek in tudi vsaka druga reč. Se priporoča: Vincencijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Se-meniška ulica 2-1 f. štev. ček. rač. 15.838.
1 Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom od začetne črke M—Ž so tudi že razgrnjeni ter interesente opozarjamo, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do tO oktobra.
1 Vpisovanje šestletnih otrok v šolo bo na vseh ljubljanskih šolali še v torek 30. septembra od 8 dalje. Kakor je staršem že znano, morajo po naredbi Visokega Komisariata sedaj v šolo vsi otroci, ki bodo do 31. decembra t. I. izpolnili šesto leto starosti. Starši, ki menijo, da je njihov otrok še nesposoben za šolo, morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo.
1 Razstava Franceta Pav lovca v Galeriji Obersnel. — Včeraj je bila odprta prva samostojna razstava slik znanega slovenskeea po-kra.jinarja Franceta Pavlovea v gornjih prostorih Galerije Obersnel. Odprta je ves dan med trgovskimi urami od včeraj do 10. oktobra. Vabljeni vsi ljubitelji umetnosti.
1 Vse trgovce na drobno, ki še niso dobili živilskih kart za mesec oktober, obvešča mestni preskrbovalni urad ljubljanski, da jih dobe v torek, 30. septembra od 7.30 do 13 v sobah št. 3 in 9, II. nadstropje Mestnega doma. Vračanje odrezkov
za mesec september bo opravljeno po sledečem
redu: trgovci z začetno črko A—M dne 1. oktobra, trgovci z začetno črko N—Ž dne 2. oktobra ter peki v petek, dne 3. oktobra. Pozneje mestni preskrbovalni urad opominja vse trgovce, da izročajo blago potrošnikom samo na nakaznice, ki so pravilno izpolnjene.
1 Hodnik ob vseuHHikl knjižnici asfaltirajo.
V	ponedeljek so začeli asfaltirati hodnik ob vseučiliški knjižnici v Gosposki in Turjaški ulici. Z asfaltiranjem bodo končali že v torek. S tem bo šl nedokončano delo v okolici vseučiliške knjižnice urejeno.
1 Ponedeljkov gobji trg. Druga leta je bil gobji trg ob ponedeljkih sila živahen in obsežen. Ta ponedeljek je zavzemal običajni prostor, štiri vrste klopi, na katerih so bile na prodaj najrazličnejše vrste užitnih gob. Bilo pa je teh gob toliko, da niso šle kdove kako dobro v kup. Prodajalke so še opoldne ponujale čebularje in medvedje parkeljce, to po znižanih cenah. Kakor pripovedujejo pravi in izkušeni gobarji-strokovnjaki, so gozdovi okoli Borovnice, Preserja in drugod bogati na gobah. Tam ponekod rasto posebno brinjevke ali sirovke. Lahko bi jih človek nabral polne nahrbtnike. Tudi je tam mnogo maslenk in štorovk. Nekateri podjetni Ljubljančani, ki so se že poprej praktično in strokovno uvedli v gobar-stvo, Ielos, ko so brez posla, zaslužijo prav čedne denarce, ker so začeli marljivo in sistematično nabirati lepe gobe, posebno šampijone in jurčke. Nočejo pa nikomur razodeti svojih gozdnih tajnosti, ne povedo nikomur gozda, ki jim daje vsak teden lepe zaslužke, ko prodajo svoje izbrane gobe za mnogo višje cene, kakor so določene v uradnem ceniku.
1 Razstavljeni načrti za resrulacijo Ljubljane.
V	torek, 30. septembra 1941-XIX bo ob 12 v Jakopičevem paviljonu odprta razstava načrtov za regulacijo Ljubljane. Vstopnine ni.
Gledališče
Drama. Začetek ob 18.15. Torek, 30. sepiem-
bra: Zaprto. — Sreda, 1. oktobra: »Katarina Me-dičejska«. Red Sreda. — Četrtek, 2. oktobra: »Katarina Medičejska«. Red Četrtek. — Petek, 3. oktobra: Zaprto. (Generalka). — Sobota, 4. oktobra: »Hamlet«. Premiera. Red Premierski.
Opera. Začetek ob 17.30. Sreda, 1. oktobra: »Aida«. Premiera. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Torek, 30. septembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in melodije — Vmes ob 8.00 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13.00 Napoved časa. Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkester pod vodstvom Petralia — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanea: Lahka glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Godba Kr. Zbora Policije pod vodstvom Andrea Marchesinija — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Miloš Ziherl s saksofonom, ob klavirju spremlja Marijan Lipovšek — 20.00 Čas in radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom — 20.30 Operna sezona EIAR-.ja. Prenos opere »Maria d'Alessandria< od Ghedinija. V odmorih pogovor v slovenščini in Slovenka poročila — Po operi poročila v slovenščini.
Lekarn®
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Našla se je rjava semiš denarnica. Dobi se pri Žagar, Poljanski nasip 50.
Iz Hrvatske
Finski poslanik izročil poverilne listine po-glavnikn. Novoimenovani finski poslanik dr. Oni Talas je bil oni dan pri poglavniku ter mu je jzročil poverilne listine, s katerimi ga je finska vlada imenovala za svojega poslanika za državno področje neodvisne države Hrvatske. Finski poslanik je zatem položil v imenu svoje vlade tudi venec na grob pokojnega dr. Starčeviča.
Poglobitev prijateljstva med Italijo in Hrvatsko. Prejšnji torek je bila v Karlovcu vojaška slovesnost italijanske in hrvatske armade, na katero sta prišla tudi hrvatski maršal Kvaternik in šef italijanskega vojaškega zastopstva v Zagrebu general Oxilia. Ob tej priliki je italijanska armada izročila hrvatskim vojaškim oddelkom motorizirano orožje.
Posebna policijska šola v Sarajevu. Z odredbo notranjega ministra dr. Artukoviča borlo v Sarajevu odprli posebno policijsko šolo za Bosno.
Razdeljevanje klavne živine v Zagrebu. —
Osrednji urad za trgovino, živino in živalske izdelke ie izdal nnredbo, s katero je prepovedan vsak nadaljnji svobodni nakup živine za zakol. Mesarji bodo dobivali živino samo od
Iz Goriške pokrajine
omenjene centrale.
Socialna akcija v neodvisni državi Hrvatski.
V smislu ustaških načel posveča hrvatska vlada veliko pozornost raznim socialnim akcijam, predvsem delavskemu vprašanju. Tako v raznih večjih mestih zidajo posebna delavska naselja, v katerih bo delavstvo dobilo zdrava in poccni stanovanja. V Zagrebu grade trenutno 84 stanovanjskih hiš. v Sisku 52, v Varaždinu 26, v Karlovcu 4«, v Sarajevu 160 v Banja Luki 68 in v Osijeku 98. Razen tepa so na Hrvotskem zbol.jšali plače delavstvu, ministrstvo za korpo-racije je pa obleklo in preskrbelo 3000 beguncev iz Bosne.
Iz Srbije
Postavitev podbana za Kosovsko oblast. Na
podlagi 6f>orazuma o notranji ureditvi kosovske oblasti je notranji minister Ačimovič imenoval na predlog voditelja albanske narodnostne skupine Alibeg Drage za podbana drinske banovine v Uži-cah Ibrahina Lutliča, biv. tajnika in zaupnika za albansko narodnostno skupino pri reis-ul-ulemi v Sarajevu.
Osebne legitimacije za begunce v Srbiji. Urad za preskrbo beguncev je pričel vsem beguncem na srbskem področju izdajati posebne osebne legitimacije.
Najnovejše stroge kazni za navijalce cen. Srbska vlada je izdala novo odredbo proti navijakem cen. Uredba predvideva zelo stroge kazni. Poleg zaplenitve blaga, tudi odvzem koncesije, denarno in zaporno kazen ter prisilno delo.
Tovarna jekla grofa Turnskega v Ravnah pri Guštanju je prenesla sedež svojega podjetja iz Belgrada zopet v Guštanj.
Svetozar Spanačevič pomočnik ministra za gospodarstvo. Na predlog ministra za gospodarstvo je imenovala srbska vlada Svetozarja Spanačeviča za' pomočnika ministra za narodno gospodarstvo. Spanačevič je prej sodeloval v raznih srbskih gospodarskih ustanovah. Bil je tudi glavni tajnik prejšnje Jugoslov.-bolgarske trgovinske zbornice.
Smrt uglednega moža. Na Banjšicah je v sredo 24. t. m. zjutraj po daljšem bolehanju mirno izdihnil g. Josip Pertovt, veleposestnik v Podleščem. Ranjki, ki je dočakal 77 let, je bil skrben in umen gospodar. Značajnega, zavednega in vernega moža, ki je bil po srcu dober in plemenit, so vsi spoštovali in radi imeli. Naj mirno počiva v domači zemlji! Družini naše sožalje.
Še vedno nesrečne granate... V Ravnah v drežniški fari tam gori p>od Krnom je 48 letni posestnik Anton Bric nekje iztaknil se nerazstreljeno granato. V svoji neprevidnosti io je začel podrobneje ogledovati in jo je najbrže skušal odpreti. Nenadoma je nevarno orožje razpočilo in nesrečnega kmeta na mestu ubilo. Zapušča 4 otroke. Skrbnega družinskega očeta in dobrega, krščanskega moža pomiluje vsa soseska. Ob njegovi nesrečni smrti so se vaščani živo spomnili doaodka, ki je zgovorno dokazal njegovo poeumno in požrtvovalno srce. Bilo je pred leti. Pri nekem va-ščanu je gorelo. Ko je bila hiša že v plamenih, se je obpani lastnik spomnil, da je pozabil denar v goreči izbi. Čeprav so mu sosedje odsvetovali, je vendar skočil v ogenj, da bi našel denar. Ko je pokojni Bric to videl in spoznal, da je nepremišljeni sovaščan v smrtni nevarnosti, je brez oklevanja skočil za njim in ga, sicer že opečenega, rešil iz goreče hiše. Naj mu dobri Bog sedaj ob njegovi nenadni smrti milostno poplača ta njegov junaški čini
Poroka na Ledinah. Dne 15. septembra se je na Ledinah poročil Janez Peternel iz znane gostilne na Lužniku z Marijo Jereb iz Mrzlega vrha pri Ledinah. Obilo sreče!
Na dopustu umrl. Vojak Rajko Lapa.ine iz Spodnje Idrije je ves vesel prišel na 30 dnevni dopust. Preden je pa dopust pretekel, je Ra.jko zbolel. Poklicani vojaški zdravnik je takoj odredil prevoz v vojaško bolnišnico v Gorico. Tam je nesrečni mladi fant, ki je bil rojen 1. 1920, nepričakovano umrl in so ga pokopali na mirenskem pokopališču v vojaškem oddelku. Bil je dober fant, tih in miren, prvi iz Sp. Idrije, ki je umrl, ko je služil domovini. Naj počiva v Bogu!
Iz Novega mesta
Hude opekline na nogah je dobil 11 letni Alojzij Pavlič iz Dolenje Stare vasi v občini št. Jernej. Fant si je na paši zakuril ogenj, pri katerem se mu je zaradi neprevidnosti vnela obleka. Fanta so morali oddati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Zopet kolesarska nesreča, 31 letni posestnik Franc Majhen iz Komarne vasi v občini Čer-mošnjice se je s kolesom peljal proti Podturnu. Na cesti je zavozil v nek voz in pri tem dobil notranje poškodbe, zaradi katerih se je moral zateči v novomeško bolnišnico.
Otrok padel s peči. 2 letni sin posestnika v Lutrškem selu v občini št. Peter Jože Gučan je zaspal na krušni peči. V spanju se je na peči tako nesrečno premaknil, da je padel na tla in si pri padcu zlomi! levo roko, Zdravi sc v novo> meški ženski bolnišnici'
Tedajci sta pritekla Mišek in Miška in sta veselo pozdravila čonkaja.
»O, Čonkaj,« je zavpila Miška, »sem slišala, da ste se na vso moč ustrašili, ko 6te zagledali razbojnika!«
»Ustrašil?« je odgovoril Kitajec in se zasmejal. »Kaj šel Nič ustrašil jaz! Precej steči v hišo, vzeti nož in ga razparati trebuh razbojniku — šek! šek! On v srahu, on!«
Ta dan in večer 6e niso o ničemer 'drugem razgovarjali ko o razbojniku Netopirju. Tudi med kosilom, so se stric Jurček in njegovi nečaki pogovarjali samo o njem.
»Ali mislile, etric, da se bo še nocoj vrnil?« je vprašala Miška.
'To se pa prav nič r.c ve,« je odgovoril stric. »To je en črn hudič in mu je vse mogoče!«
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama:
Rino filessi: »Katarina Medicejska«
Narodno gledališče v Ljubljani je začelo novo gledališko leto s »Katarino MediČejsk<x dramo v treh dejanjih (petih slikah), ki jo je spisal italijanski avtor Rino Alessi. Prva predstava je bila v soboto, dne 27. septembra.
Kino Alessi, ravnatelj tržaškega lista >11 Piccolo«:, je bil kot časnikar znan že dolgo, medtem ko pripada precejšnje število njegovih odrskih del šele zadjnemu desetletju. Silvio d'Amico, eden najboljših poznavalcev italijanske dramatike, v svojem reprezentativnem, štiri zvezke obsegajočem delu z naslovom >Zgodovina drame« (1940-XVIII) avtorja ne omenja, pač pa ga v drugi svoji knjigi »Italijansko gledališče (1937-X V) označuje na kratko takole: »Njegov nenaden pojav na narodnih odrih, kamor je v treh ali štirih letih kar na lepem postavil kakšnih dvanajst dram, je bil v nekem pogledu nenavaden dogodek, katerega je tudi občinstvo prijazno sprejelo. Možno je, da se je v nekaterih delih kakor La sete di Dio, Savonarola, Caterina dei Medici, opiral na barve in vnanje učinke kakor Forzano (avtor številnih poljudnih odiskih del, op. p.); v drugih pa, kakor na pr. v II colore dell'amma, La gatta. II caso del dottor Hirn itd. je umel obdelati psihološke probleme tudi z vidika sedanjosti, spominjajoč na de Cu-rela, vendar prosvetljenega s Freudom, psihoanalizo itd. Rekli bomo za sedaj, da nas ta raznolikost obrabljenih načinov novega avtorja ovira, da bi mogli razbrati njegovo tiziognomijo: upamo, da se bo njegova potepuška »lahkotnost« enotneje usmerila in da se bodo njegove namere pokazale v bolj jasni luči.« Podrobneje je pisal o njem nekdanji jugoslov. poslanik pri Vatikanu g. Ante Tresič-Pavičič v svoji obširni študiji »Dramatika Rina Alessija«.
»Katarina Medičejska« že v naslovu kaže, da gre za dramo zgodovinskega značaja. Doba, v katero je Alessi segel jx> motiv pričujočega dela, je že poprej privlačevala literarne oblikovalce, v prvi vrsti avtorja »Don Carlosac in »Marije Stu-art«. To ie bil čas zahajajoče renesanse, čas reformacije in protireformacije, poln duhovnih in političnih nasprotij in bojev za oblast. Vanje je bila zapletena tudi Francija za časa Katarine Me-dičejske, žene Henrika II., po čigar smrti 1. 1559 je vladala namesto mladoletnega sina Karla IX, Poleg zunanjih sovražnikov so razjedala državo predvsem notranja nasprotja med katoliki in kal-vinci, tako imenovanimi hugenoti, ki pa 60 z duhovnega prehajala tudi na politično področje. Posledica teh 6porov je bila zloglasna šentjernejska noč, v kateri je Katarina, da obdrži oblast, s kraljevim pristankom dala ukaz za umor vseh v Parizu bivajočih hugenotov.
In prav to »krvavo ženitovanje v Parizu« je epično ozadje in hkrati središče dogodkov v drami Rina Alessija. Kljub temu, da je pisatelj dogodke, njihove vzroke in zveze, ujsorabljal karse-da svobodno, je vendarle ostal v bistvu pri zgodovinski osnovi. Poleg smotra, da nam dramatsko prikaže zgodovinske dogodke, pa je imel očividno tudi namen, da nam na zgledu Katarine Medi-čejske jjokaže tisto umetnost vladanja, ki jo poznamo pod imenom macchiavelizma in ki je bila tako značilna zlasti za dobo na pragu novega veka. Tako je naravno, da je postavil v središče igre osebnost vladarice, ki z močno roko varuje meje države in koristi dinastije. Pri tem jo vodi v prvi vrsti hladen razumski račun, oprt na voljo,ki hoče za vsako ceno doseči cilj. In če si je najpoprej skušala utrditi položaj s spretno naslonitvijo na najnevarnejšega zunanjega sovražnika, na špansko velesilo, se ne pomišlja obrniti v nasprotno smer takoj, ko spozna prave namene mogočnega Filipa II. Hčer Marjeto, ki je bila sprva namenjena Don Carlosu, izroči sedaj kalvinskemu Henriku Navarskemu. Ko pa spozna nevarnost, ki preti oblasti s strani hugenotov, kateri imajo oporo v zanesenjaškem Karlu, napove »šahe tudi politično slepemu kralju. In prav tu se dogodki v drami R. Alessija najbolj zaostre, poroka Marjete s Henrikom Navarskim postane »krvavo ženitovanje«. Potem ko se je ponesrečil atentat na voditelja hugenotov, admirala Colignyja, je z dinamično nujnostjo sledil pokolj šentjernejske noči, ki je za nekaj časa rešil prestol Karlu IX. Tako je avtor Katarinino vladarsko voljo prikazal tudi kot skrb
0 ljubljanski Drami
O priliki sobotnega začetka dramske sezone v Ljubljani prinaša nedeljski tržaški »Piccolo« daljši članek o začetku dramske sezone v Ljub-liani. Po poročilu o premieri drame »Katarina Medicejska« podaja pisec g. Vittorio Tranquilli tudi nekaj zanimivih opazovanj o našem gledališkem življenju.
Med drugim pravi: Državno gledališče smatrajo v Ljubljani kot stvar prvovrstne potrebe. Je religija, bolj šola kot zabava. Mesto z nad 80.000 prebivalci blesti s številnimi velikimi m dobro založenimi knjigarnami, vredne prestolnice, razpolaga z raznimi bogatimi knjižnicami, z Glasbeno akademijo na stopnji vseučiliške fakultete z raznimi simfoničnimi prireditvami, ki •so zelo važne. V središču tega malega kulturnega sveta stoji gledališče, ki je odprto deset ali enajst mesecev, s svojo igralsko družbo, ki je strogo disciplinirana, s svojim modernim odrom, s svojimi tehniki in režiserji. Ima igralce, ki so vzgojeni po dolgem noviciatu in premišljenih pripravah. Ne dogaja se, da bi tu prišla kaka mlada igralka, čeprav lepega izgleda in dobra, do mesta prve igralke. Nasprotno se lahko zgodi: da se renomirana igralka zaradi potrebe umetnosti posveti tudi manjšim vlogam. Nekateri igralci imajo tudi dobro dunajsko šolo. Čudovita je njih jezikovna vzgoja. Navajeni so na klasične tekste in tvorijo dialog, poudarjajoč vsako besedo. Vsaka beseda je izgovorjena določno in s trdostjo naglasa, forme in smisla. Ni pripuščeno mrmranje. Beseda mora biti ilu-minirana in postavljena v središče. Vaje trajajo od jutra do večera, večkrat študirajo od večera do jutra. To je mistična vnema v teh slovenskih ieralcih. Štirje tedni skušenj so šli za »Katarino Medicejsko«, drugi štirje za Shakespeaerjev »Kar hočete«. Te ugodne umetniške mrzlice je deležno tudi občinstvo, ki obiskuje svoje gledališče z zaljubljeno vernostjo. Vsa dramska se-zija je že abonirana, dva večera sta za abonen-te, drugi večeri za drugo publiko in samo večer počitka za igralce. Gledališče je majhno, toda polno. Lepota in plemenitost teh prizadevanj ter kulturna funkcija gledališča so našli razumevanje pri Vis. Komisarju eksc. Grazioliju,
matere za blaginjo svojih otrok. Razen teh jx>tez, brezobzirne vladarske volje in materinske skrbi, pa je poudaril na nji še vrsto drugih značilnih potez, tako zlasti njeno življenjskost, ki se izraža razen v duhovitosti zlasti v prav renesančno sočnem humorju. Vobče je treba opozoriti, da so dogodki v tej drami skozinskoz prepleteni s časovno slikovitostjo pozno renesančnega dvora, čigar središče je svetska vladarica, obdana ne le od plemstva, ampak hkrati tudi od predstavnikov sodobne vede in umetnosti. Zdi se celo, da je najmočnejša stran Alessijeve igre prav ta slikovita časovna podoba poleg dogodkov samih po sebi, ki 60 podani ne le strnjeno v smislu dramatskega prikazovanja, ampak opremljeni tudi z vsemi tistimi teatraličnimi sredstvi, ki nikoli ne zgreše učinka. Sicer pa sodim, da je prikazal zgodovinsko snov bolj reliefno kakor globinsko ter je tudi osebe zajel predvsem v njihovi plastični podobi. To velja tudi za samo Katarino, zakaj prividi njene razbičane vesti so resda učinkoviti, ne vodijo pa do tragičnega očiščenja. Razen tega, da avtor v notranji spor njene osebnosti ni posvetil z lučjo pesniškega vidca, je njen lik tudi prevečkrat označen v samih aforizmih, tako da tu in tam kar tutimo, kako v tej »Katarini Medičejski« prehaja historizem v apoteozo in se dramatsko dejanje spreminja v ideologijo.
Kljub temu je drama Rina Alessija s čisto odrskega vidika nedvomno hvaležno delo, kar je pokazala tudi ljubljanska uprizoritev. Priznati je treba, da je dalo gledališče na razpolago vse, da pripomore igri do čim večjega uspeha. Režiser dr. Kratko Kreft je z nekaterimi črtami dosegel še večjo strnjenost dejanja, predvsem pa je z okusom opremil prizorišče, katerega blesteča zunanja podoba je delo scenografa inž. E. Franza. Gledalec je imel ob tem prizorišču resnično vtis, J?, V Louvru- kier se godi vse dejanje. V celoti je bila najbolje izdelana zadnja slika, medtem ko sta prvi dve dejanji potekali mestoma le preveč togo. Upamo pa, da se bo to pri naslednjih predstavah še izboljšalo. Premalo je bila poudarjena tudi razlika med mračnimi, puritanskimi hugenoti in dvornim bleskom.
Poseben dogodek pa je bila uprizoritev »Katarine Medičejske« zaradi igre Marije Vere, ki smo jo po enoletni odsotnosti zopet videli na odru ?.ašf-*Drame- Ce je res> da s!oni usPeh »Katarine Medičejske« predvsem na osrednji osebi, tedaj lahko priznamo, da je naša umetnica kar naj-sijajneje izpolnila to nalogo. To je bila do kraja izdelana podoba renesančne žene, igralska stvaritev velikega formata, v kateri je v vsej prepri-čevalnosti zaživela sleherna poteza Katarininega samoniklega značaja v vseh značilnih prehodih. Posebno priznanje zasluži mojstrstvo, s katerim je igralka obvladovala obširni tekst. Poleg nje imamo najprej člane vladarske hiše, milo in srčno preplašeno, a odločno hčer Marjeto ge. Saričeve, ter dva sinova: Karla, ki ga je podal g. Kralj, predvsem kot vihravnega, neodločnega suverena, ter Henrika, pravo nasprotje prvega; g. Sever je dobro zadel njegovo impulzivno naravo. Značilno nasprotje v igri predstavljata dve skupini dvorjanov in vazalov: podporniki in zaupniki Katarine spdajo poleg astrologa Ruggierija, kateremu je g. Gregorin nadel masko učenjaške misterioznosti, zlasti kancelar g. Lipaha, oaron Retz g. Cesarja ter Filip Strozzi g. Presetnika. V drugi skupini, ki jo vodi mračni kalvinski entuziast g. M. Skr-binška, pa so fanatični baron Pardaillon g. Poto-karja, Henrik Kondejski g. Drenovca. Tremouille g. Bratina in Rochefoucald g. Pečka. Tedanjo dvorno družbo dopolnjujeta tudi pesnik Ronsard g. Tirana ter geograf g. Brezigarja. Kot dve značilni podobi v tej šahovski igri političnih računov in spletk naj omenimo še španskega veleposlanika de Alava, ki ga je predstavil g. Levar kot zvitega diplomata z značilno deklamatorično kretnjo, in papeškega nuncija, ki ga je zadovoljivo j>odal g. Raztresen.
Predstava, katere se je udeležil tudi avtor, je bila izredno dobro obiskana; to dokazuje, da je ljudem v današnjih časih gledališče potrebno ter vzbuja upanje, da zgodnja ura — četrt na sedem — ne bo ovira za dober potek sezone.
France Vodnik.
lavnosti. K temu pa je treba dodati še veliko presenečenje in intimno ugodje, ki iih je izrazil glavni ravnatelj gledališča v Italiji Iicola de Pirro ob svojem zadnjem obisku.
Nedeljski šport
Lepe nagrade na kolesarskem prvenstvu v šiški
Slovenski prvaki za 1941 so Abulnar, Berllč In Vrhunc
Šiška, 28. septembra.
Vsi, ki se zanimajo za kolesarski šport, so se zbrali včeraj pred Martinčevo restavracijo v Šiški in ob lepi podutiški krožni progi. Na cilju samem je bilo čez 200 gledalcev, ob progi pa je motrilo zanimive dirke za slovensko prvenstvo več kot tisoč gledalcev. Ni čudno, saj je v Ljubljani čez 20.000 kolesarjev, ki se zanimajo za najboljše med najhitrejšimi.
Dirke turistov, katerih je bilo 22, so bile poglavje zase. Štarter Jože Pleško jih je uredil po pet in pet v vrste, kontrole pa so jih pregledale. Morali so voziti brez tabularjev in prestav, vsak pa je moral imeti zvonec in zavore. Družba je bila kaj pisana. Videli ste kolesa vseh tipov, fante v kratkih in dolgih hlačah, večinoma z navadnimi čevlji. Med njimi je bilo brez dvoma precej takih, ki se bodo sčasoma povzpeli v višje skupine. Morda so bili tudi skriti talenti...
Točno ob 14 so krenili s starta z nalogo, da dvakrat prevozijo progo, dolgo 8 km. Rekord podutiške proge (enkratna vožnja) je 13 minut in 20 sekund. Turisti so vozili prvi krog nekaj manj kot četrt ure. Zmagal je Vrhunc Franc, Edinstvo. v času 28:01.2 min. 2. Sušnik Stanko, Ljubljanica, 28:13.4; 3. Podlogar Franc, Ljubljanica. 29:20; 4. Dermastja; 5. Šeško. Prvak je prejel kot nagrado lepo pisalno garnituro.
Dirke juniorjev na i8 km so bile resna borba 11 podjetnih in sposobnih mladeničev. Od turistov so se razlikovali zlasti po pravi tekmovalni opremi in po tehniki vožnje. Tempo seveda ni bil hitrejši, kajti tu je šlo za to, da zdržijo hitrost na šest krogov. Kmalu je bilo videti, da lanski prvak Kosi tokrat ni v formi. Prijatelji so ga krepko bodrili, vendar brez uspeha. Dosegel je šele 5. mesto. Rezultati juniorjev: 1. Berlič Lado, Edinstvo, 1 uro. 28 miut, 34.4 sek.; 2. Mladovan Rudolf, Edinstvo, 1:28:34.6; 3. Dolinar A., Ljubljanica, 1:29:06.6; 4. Keršič; 5. Kosi.
Nastop seniorjev je bil predmet glavnega zanimanja številnih gledalcev. Prijavljenih je bilo 14 elitnih dirkačev,
med njimi tudi Gartner, Abulnar in Gračnar. — Naloga seniorjev ni bila lahka: zdržati tekmovalni tempo na 80 km. Ko so prvič prevozili progo, je pokazala ura točno 15 minut. Za drugi krog so potrebovali 15.32 min. Izračunali smo, da bo trajala tekma seniorjev približno dve in pol ure.
Medtem nam je predsednik Slovenske kolesarske zveze g. Ulrik Vospernik razkazal lepe nagrade, katere so namenili prvakom Visoki Komisariat, tvrdke Ign. Vok. Goreč, Perkon, Ga-šperšič, Batjel in drugi, veliko pa jih je kupila tudi Zveza sama. »Tako lepih nagrad že dolgo nismo imeli,« nam je zadovoljno pravil g. predsednik. Ljubljanska občina je tudi denarno podprla prireditev, ki je bila brez vstopnine.
Na progi se je bila medtem huda bitka za tempo, ki ni popuščal. Vsakih petnajst minut so drveli mimo sodnikov preznojeni kolesarji in izginili zopet za vogalom. Ko se je približal čas finalne borbe, so bile minule pričakovanja že vedno boli dolge, zakaj jasno je bilo, da bo finiš v znamenju največjega napora. Kako tudi ne, saj je šlo za naslov slovenskega prvaka in za dragoceno darilo: za dirkalno kolo tipa Bi-anehi, katero je darovala tvrdka Ign. Vok.
Naenkrat so se gledalci razgibali. Nastala je napeta tišina, ko se je pojavilo pred ciljem pet dirkačev. Kot blisk so švignili mimo sodnikov in usoda je bila zapečatena. Odločile so de-setinke sekunde:
1.	Abulnar Franc, Edinstvo, 2:41:21.4:
2.	Aniif. Franc, Ljubljanica, 2:41:21.6;
3.	Grafner Jože, Edinstvo, 2:41:21.8.
Sledili so Dovjak, Štirn, Bizilj in drugi.
Po končani tekmi je razglasil rezultate tajnik Zveze g Otrin, nakar je sledila razdelitev nagrad. Današnjo kolesarsko prireditev je obiskal tudi zastopnik CONI-ja Comm. g. Buratti, ki je izročil prireditelju lepe nagrade. Letošnje prvenstvo je v vsakem oziru dobro uspelo, za kar gre zasluga vodstvu SKZ in vestnemu sodniškemu zboru, v katerem je sodeloval starešina slovenskih kolesarjev g. Gorjanc.
Dober obisk in slaba organizacija ženskega atletskega prvenstva
Uspeh: Hermožanke šest zmag, Elanke dve, Planinke eno
Ljubljana, 29. septembra.
Ze po prvi točki ženskega mitinga za prvenstvo SLAZ je prišlo do nesjx>razuma med sodniki. Štarter je imel pred seboj šest tekačic za tek na 100 m, v tekmo pa je poslal zdaj štiri, zdaj dve. Zgodila se je usodna pomota. Namesto finalnega teka, je bila prva točka le predtek. S tem so bile nekatere atletinje hudo prizadete. Svoje moči so morale štediti za jjonovni finale...
Prva točka — prva napaka
Prva točka — prva napaka — začetek malih prepirov. Čutilo se je, da manjkajo v sodniškem zboru nekateri stari izkušeni možje. Tokrat prireditev ni imela energičnega vodstva. Mislimo, da bi bilo prav, če bi imeli važne funkcije na prireditvi vselej isti možje. Zlasti velja to za vodjo tekmovanja in vrhovnega sodnika, ki morata imeti veliko organizacijskih in strokovnih izkušenj, ostali sodniki pa se morajo navaditi podrediti se svojemu starešini. Tudi štarter ima izredno odgovorno vlogo. Dobro jo more vršiti le človek, ki ima na vsakem mitingu pištolo v rokah. Ni slučaj, da je tudi na olimpijskih igrah vedno isti štarter, preizkušeni Mueler.
Da je doživel včerajšnji miting organizacijski neuspeh, temu je kriv tudi prireditelj, ki ni poskrbel za reditelje. Obisk s strani gostov je bilo zelo dober. Pri prvi točki je bilo občinstvo še na nasipu, po tem pa je polagoma okupiralo zeleno areno in potovalo od točke do točke. To je preveč po domače. Na igrišču ne sme biti nikdo razen sodnikov, tekmovalcev, rediteljev in poročevalcev. Del gledalcev se je tega od začetka zavedal. Proti zadnjim točkam pa je bila terasa za gledalce popolnoma prazna, v areni pa pravo zborovališče.
V	športnem ozira korak naprej
V	športnem oziru pomeni letošnje prvenstvo zopet korak naprej. Hermes, Elan in Planina so klubi, ki so dokazali dovolj garancije, da čaka slovensko žensko atletiko svetlejša bodočnost. Zlasti velja to za odlično petnajstčlansko ekipo
Na prireditvi dozorevajooih atletov
Lahkoatletsko prvenstvo juniorjev za leto 1941.
Lahka atletika je kraljica športov, juniorji j naša športna bodočnost. Veliko nam je natem, da se med Slovenci širi smisel za klasično atletiko in da se zlasti med juniorji neguje duh športnega viteštva v duhu zdrave borbenosti. Včerajšnje prvenstvo SLAZ pomeni korak naprej: organizacija v rokah Ilirijanov je bila dobra, sodniški pod vodstvom gg. dr. Kuhelja in dr. Nagyja je posloval brezhibno, juniorji pa so se izkazali kot nadarjeni in vneti tekmovalci.
Naslove slovenskih prvakov so si podelili takole:
Suvanje krogle: 1. Vehar (Ilirija) 12.58 m; 2. Lovše (Planina) 12.01 m; 3. Milanovič (Ilirija) 11.46 m. Tekmovalo je 8 atletov. Teža krogle 5 kg.
100 m predteki: I. predtek: 1. Krenčič (II.) 12 sek.; 2. Tavzes (II.) 12.1 sek.; 3. Mravlje (Pl.) 13.5 sek. II. predtek: 1. Jager (II.) 12.2 sek.; 2. Bratož (Pl.) 12.4 sek.; 3. Jurko (Elan) 13.4 sek.
100 m finale: 1. Krenčič (II.) 11.7; 2. Bratož (Pl.) 11.9; 3. Jager (II.) 12. Izven konkurence je nastopil tudi Zupančič (II.) in dosegel čas 11.9. Trije tekači jx>d 12 sek, pomeni velik napredek!
300 m finale: 1. Krenčič (II.) 38.5; 2. Gole (Pl.) 40.4; 3. Novak (II.) 41.1.
110 m zapreke: 1. Jager (II.) 16.5; 2. Gole (Pl.) 19.5; 3. Kraner (Pl.) 19.9.
Tek na 1000 m: 1. Sedej (Pl.) 2:50; 2. Jovan in Zupan 2:52.3; Povše (Elan) 2:55.
Skok v daljavo: 1. Bratož (Pl.) 6.32 m; 2. Nabernik (Pl.) 5.94 m; 3. Jurko (Elan) 5.51 m. Izven konkurence: Zupančič (II.) 5.84 m.
Metanje kopja: 1. Košir (II.) 44.01 m; 2. Nabernik (Pl.) 42.12 m; 8. Vehar (II.) 40.68 m. Izven konkurence Furjančič (Pl.) 42.95 m in Lovše (Pl.) 40.93 m.
Skok v višino: 1. Milanovi* (TU 1.70 m: 2.
kateremu Ima gledališče zahvaliti za nada- = Skok * višino: 1 Milanovi« (TI ) 1-70 m: 2. ljevanje dotacij in za podpore za povečanje de- i čuček (Hermes) 1.65 m; 3. Dolgan (H.) 1.60 m.
Metanje diska: 1. Vehar (II.) 36.42 m; 2. Rus (Pl.) 35.28 m; 3. Sprajcer (Elan) 35.20 m.
Štafeta 4x100 m: 1. SK Planina v postavi Bratož, Nabernik, Mravlje, Gole 'v času 47.8 sek. 2. SK Ilirija v fiostavi Krenčič, Tavzes, Novak, Jager 47.8. 3. SK Planina II. v postavi Skale, Doganoc, Pire, Klasinc 49.4. Borba med Planino in Ilirijo je bila izredno živahna. Zmago je odločil za prsa finalist Planine.
V celoti so pokazali največ uspeha Ilirijani in Planinci, pohvalno pa je treba omeniti tudi Ela-novce iz Novega mesta, ki so poslali nekaj dobrih atletov. Zmagovalci so prejeli okusne plakete, delo znanega atleta Priboška.
Ljubljana v premoči
Ljubljana : Elan 10:0
Z igrišča Ljubljane so se vračali včeraj gledalci z vidnim zadovoljstvom. Bilo je veliko zgoditkov, razen tega pa jih je zadovoljila dobra forma domačih. Zdi se, da se je moštvo Ljubljane zopet dvignilo na stopnjo starega slovesa. Tudi gostje niso zapustili slabega vtisa. Kljub temu, da so imeli prav malo od igre in da so dosegli visok poraz, ki je tem večji, ker 60 na domačih tleh že igrali neodločeno, torej kljub vsemu je ohranilo moštvo Elana svojo borbenost in voljo do igre do konca.
Pri novem nogometnem prvenstvu, ki prične v nedeljo, bo novomeški Elan gotovo povsod dobrodošel gost. Če se mu bo posrečilo dvigniti moštvo v tehničnem oziru, tedaj mu bodo izkušnje, katere si bo pridobil s sodelovanjem na prvenstvu, pomagale Ho |ppp»a dviga. Posebej je treba pohvaliti .vratarja Palčiča,
Hermesa, ki si je priborila šest prvih mest in prepustila Novomeščankam le dvoje, eno pa Pla-ninkam. Precej deklet je pokazalo znaten napredek od zadnjega mitinga v Novem mestu. Mednarodnega rezulata ni dosegla še nobena, pač pa se dve, tri atletinje razvijajo tako dobro, da jih bo že prihodnje leto mogoče poslati na večji miting v inozemstvo.
Sobotno prireditev ženskega športa je posetil med drugimi tudi zastopnik CONI g. Com. Buratti, ki je prinesel tekmovalkam lep pokal in več drugih daril.
Podrobni rezultati so:
Tek na 60 m: 1. Pribovšek Ančka (Hermes) 8.6 sek; 2. Sušteršič Marica (Planina) 8.7 sek.; 3. Kozina Majda (Elan) 9.1.
Skok v daljavo: 1. Pustišek Marta (H) 4.43 m; 2. Palčič Magda (E) 4.29 m; 3. Sedej Pavla (H) 4.10 m.
Tek na 80 m čez zapreke: 1. Rupnik Lidija (H) 16.2 sek.; 2. Palčič Magda (E) 17.1 sek ; 3. Kroniger Sonja (E) 18.7 sek.
Skok v višino: 1. Pribošek Ančka (H) 1.43 m. Od zadnjega mitinga v Novem mestu je napredovala za 8 cm! 2. Sedej Pavla (H) 1.30 m; 3. Sonja Kroniger (E) 1.25 m.
Met diska: 1. Pribošek Ančka (H) 31.01 m; 2. Rupnik Lidija (H) 29.90 m; 3. Marinček Dana (E) 27.56 m.
Suvanje krogle: 1. Marinček Dana (E) 9.86 m; 2-Rogl Draga (H) 9.58 m; 3. Kroniger Sonja (E) 9.03 m. Zdi se, da je suvanje krogle med dekleti zelo priljubljeno. V tej disciplini je nastopilo 11 atletinj.
Tek na 100 m. Kakor že omenjeno, sta se vršila začetkom tekmovanja dva predteka na 100 metrov. Najboljši čas je dosegla Sušteršičeva — 14.1, za njo Colarjeva — 14.2 in kot tretja Pusti-škova 14.4 sek. Finale na 100 m pa je dal sledečo sliko: 1. Sušteršič Marica (P 14.2 sek • 2 Colja Vera (E) 14.5 sek.; 3. Sedej Pavla (H) 15.0.
Met kopja: 1. Vazzaz Jelica (H) 26.88 m; 2. Marinček Draga (E) 25.06 m; 3. Tome Vikica (P) 24.83 m.	'
Štafeta 4x100 m: Nastopili sta samo dve štafeti. Kljub temu je bila to najživahnejša točka prireditve. Zanimiva pa zaradi tega, ker je nepričakovano zmagala štafeta počasnejših. Borba se je vodila med Elanom in Hermesom. Elančanka Palciceva se je podala v borbo v lepem stilu in je bila Pustiškovi enaka. Po slabih predajah pa je Elan precej izgubil. V cilj je vodila Hermežanka z nekaj metri naskoka. Zgodila pa se je dramatična scena: zaustavila se je pred ciljem in pustila urno Elančanko mimo. Morda so jo zmotili gledalci, ki so bili preblizu cilja, tudi običajnega belega traku ni bilo na cilju, morda pa so jo zapustile moči. Bolj verjetno se nam zdi, da se je zgodila pomota. Zmagala je torej štafeta Elana v postavi Palčič, Gartner, Colja, Kozina in v času 1:58.4 min., drugo mesto pa je bilo prisojeno Hermežankam (Pustišek, Kobal. Jošt, Rupnik) s Časom 1:58.7 min.
Mitingu je prisostvovalo blizu 200 gledalcev.
ki razpolaga s precejšnjimi sposobnostmi za »dežurstvo« pred golom.
p., ?aItyuWjano so igrali: Kriše, Lah II, Orel, Pilej. Udovč Šanti, Acko. Pepček, Hassl in Šer-cer. Za SK Elan pa: Kalčič. Košel, Murn, Hočevar, Smajdek, Peric, Vovk, Horvat, Knajter. Stepišnik in Malič. Tekmo je sodil g. Pušenjak.
šanti in Pepček sta zabila po tri gole. Acko dva, Udovič in Hassl pa no enega.
Rezultati predtekem: Ljubljana jun. : Moste 2:0, Ljubljana II. : Hermes II. 0:0. Gledalcev okrog 500.
Na igrišču Marsa
,. , ,Yčer?i dopoldne in popoldne so priredili ljubljanski klubi na igrišču za Kolinsko tovarno svoj turnir, ki je končal z sledečimi reniltati:
Moste :Slavija 9:1 (1:0)
Korotan : Mladika 4:3 (1:1)
Jadran : Grafika 2:0 (0:0)
Hermes:Mars 3:2 (1:1),
Prva partija 1
i.
To je hudo, bogme, to je hudo: pet let študirati na realki, potem pa nenadno konec; umrje ti teta, ki te je krmila vsaj s tisto sivo kavno brozgo, zdaj se pa živi sam. Kar za klobuk si daš lahko tiste svoje logaritme, opisno geometrijo in še to in ono. Trapast si bil že od strahu in piljenja, pa še ni bilo profesorjem dovolj; češ takle reven fant kakor vi, Pulpan, bi moral bolj ceniti izobrazbo, ki se mu daje, in si prizadevati, da bi nekaj dosegel... Prizadevati si, prizadevati si; in potem ,prask', teta si vtepe v glavo, da mora umreti, pa je konec z opisno geometrijo. Revnih paglavcev bi ne smeli dajati v šole. Zdaj sediš tu s svojo geometrijo in francoskimi besedami in si lupiš žulje na dlaneh. Kako že pravijo? Najprej si pezdec rudarja, potlej dolgo nič, in šele nato prideš za vozača v rudniku. In potem se to pravi: prizadevali si!
Res, bili sta še tisti dve leti. Dve leti v stav-beniški pisarni. Temu se pravi risar in ima pet ali šest slotakov na mesec, toda človek še lahko veruje, da ho v večernih urah naprej študiral in napravil nekoč izpite. No, in dokoplje se morda celo do nezaposlenega inženirja, ne? Ampak tisti večeri, to je bilo menda najhujše: sedeti med šolskimi knjigami in strmeti v formule in enačbe — za božjo voljo, kako je prav za prav to? Če bi bil tu najslabši profesor, bi rekel v pojasnilo samo nekaj besed, in ti bi že vedel, kaj je in kako se najde ta formula. Tako pa zijaš v knjige ure in ure, pa si zmeraj bolj vrtoglav. Jezus, to sta bili dve leti I Le naj kdo reče, da si nisem I dovolj prizadevali Dve leti, prosim: vsak večer |
do pozne noči čepeti nad knjigami in se s pestjo tolči po glavi, moraš vse razumeti, moraš se naučiti — ni malenkost, gospodi Čudno, koliko človek zdrži; moral bi prav za prav že davno umirati za jetiko od lakote in obupa. In potem je zadela tvrdko nesreča, podrla se je nova stavba. I no, kradli so železo in beton, da že sam Bog tega ni mogel gledati več. Zasulo je sedem zidarjev, in stavbenik so je rajši ustrelil, kakor da bi se dal pobrati v imenu zakona. Kaj naj počnem? Risarja Stanislava Pulpana prizadevanje je bilo spet pri kraju. Kje pa naj bi dobil službo, če bi omenil, da je delal pri tisti nesrečni tvrdki? Kaj si mislite, mladenič, s tem se preveč ne otepajte; nihče ne da dela ljudem, ki so bili zaposleni pri takem propadlem podjetju.
Torej zgodi se v imenu božjem, kar je bilo usojeno! Rajnki oče je delal v koksarni; tudi sin bo kopal premog. S petimi razredi realke in po dveh letih sedenja nad stavbeniškimi papirji bo Stanko kopal v jami ,Kristini'. Z nečim se človek mora preživljati, ko mu je malone osemnajst let. Menda je to pri Pulpanovih v rodu: ded je bil jamski tesar, očeta so dali v koksarno, ko mu je v jami zlomilo nogo. Vi Pulpani ste na svetu samo zato, da opravljate črno delo. Ne risalna deska, ne opisna geometrija! S premogom se boš ukvarjal, ker si Pulpan. Tako je to, prijatelj, in iz tega se ne izkoplješ! Ne, ne izkoplješ se; samo da bi ne bil dolgo vozač, moj Bog, da bi mi ne bilo treba neprestano porivati vozičkov! Tega se ne bom nikoli naučil, misli Stanko obupno; nič ne de, če od tega križ boli in roke; samo da bi se mi vsak trenutek ne vgozdil voz na kretnici! Potem ga porivaj in tresi, da stokaš od napora; še iz tira vržeš to mrho in se blamiraš. ,Glej, ti osel, to moraš tako', se ti potem smeje Badjura ali Grygar in ti samo z eno roko porine voziček
naprej, da teče, kakor da si ga namazal. Tako lahko je to, kdor zna. Čemu ima torej Človek pet razredov realke, čemu se je ubijal s francoskimi besedami, čemu je bilo vse tisto risanje? Čemu, praviš? Najbrž zato, prijatelj, da bi še bolj čutil svojo bedo in samoto.
Da, samota: to je tista beseda. Kakor da je ni bilo dovolj že na realki I Takšnemu revnemu fantu ni lahko v šolah: mora se več učiti, mora biti prizadevnejši in marljivejši kakor drugi. Venomer se mu očituje, da jč samo po milosti kruh izobrazbe in da si ga mora torej posebej zaslužiti z vzornim vedenjem, marljivostjo in hvaležnostjo. Ko bi rajši pazili, Stanislav Pulpan! Razložim vam to še enkrat, Pulpan, da boste bolje pripravljeni za višje razrede in sploh za življenje; potrebni ste tega. — Mali Pulpan se zaveda že v šolski klopi, da se z njim ravna nekako bolj kruto in sočutno, ko z drugimi dečki, kakor da bi bil bog ve koliko slabši, kakor da bi naravnost bolan ali kaj. Čuti se nekako izločenega in ponižanega, tako da mu silijo solze v oči od jeze in žalosti. Le kje se v človeku nabere toliko občutljivosti in Irdovratnostil — Na kaj spet mislite, Pulpan? Ko bi vi rajši sledili pouku, da bi bili primerno oboroženi za praktično življenje I
Praktično življenje: tole je, gospod, praktično življenje. Riniti po tiru voziček premoga in paziti, da se ti ne zadre na kretnicah. ,Pusti, ti ga bom jaz spravil,' zagrmi Grygar ali pa Badjura, porine samo z eno roko, kar tako mimogrede in prezirljivo, voziček, da sam teče, komaj ga utegneš zavirati. Tako se to dela. Res, to jih jezi in zadržuje; toda če jim dajo na delo takega kilavega negodeta, takega mlečnozobca iz šol, — kdo naj gleda, kako se bori z vozičkom, da mu kar oči lezejo iz jamic? ,Pusti to, ti pokakanec,' sikne
skozi skrivljene ustnice pomožni kopač Budima in mu vzame lopato iz rok. .Takole se naloži voziček, ti prismoda." In Stanko je krotak in ponižen kakor bi stal pred šolsko desko. Slabi ste v računstvu, Pulpan, morate se bolj učiti. In vozač Stanko stisne zobe in se opre na voziček. Jaz vam bom pokazal, ali sem slabi Sit sem že tega, da bi se ravnalo z menoj kakor s cunjo! Ko bi bil to Grygar, — Grygar je kopač in korenjak, stegna ima kakor pivovarniški konj; ampak Badjura, tak ubog, zgrbljen človeček, suh kakor škop-nik! Vozač Pulpan se skrivaj primerja z drugimi, ko se vsi po delu umivajo pod pršo. Res, nima še tako napetih kit in vozlatih sklepov, kakor drugi. Toda .nikar ne mislite, prijatelji, da ste kakšni lepotci, kar se tiče telesa; vrag ve, kje se v teh okostnjakih nabere toliko moči in spretnosti! Okostnjaki, da; ampak ti si nič v primeri z njimi, tudi pri svojih osemnajstih letih — najlepša starost, se pravi; niti vozička ne moreš privzdigniti, če obtiči na kretnici. ,Pusti, ti ga bom jaz porinil,' sikne skozi zobe mali Badjura in pljune v premogov prah. ,No, živiol Iz tega fanta naj bo rudar? Če bi šel rajši v kantino nosit poštenim moškim pivo!«
Nimajo me radi, si misli Stanko, ranjen in užaljen. Nikar ne mislite, pe bom se vam vsiljeval, saj tako ne vem z vami kaj govoriti. Na primer z Badjuro — kvečjemu o njegovi reji domačih zajcev. Jezni so name, ker sem hodil v šolo, to je vse. Hočejo mi pokazati, da ne spadam mednje, ko res ne spadam. V šoli nisem spadal med tiste druge, ker sem bil delavčev sin. In tukaj — ker sem bolj izobražen, kakor vi vsi. Marsikaj bi vam lahko povedal, takih knjižic sem prebral! Ampak če kaj rečem — morda o naših delavskih zadevah, se zadere name takšen Grygar, kakor pes.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
P r • d s t a v • ob 16. In 19. url, ob nedeljah In prainimii oa ob 10.30, 15.. 17. In 19. url
GROFOV SIN
Film Iz katereea vejo »vež zrak plodnih poli zelenib gozdov in visokih planin ter eloboka ljubezen do oboževane žene . . . Amedeo Nazzarl,
Lllia Slivi, Elena Altieri in drugi KINO UNION . TEL. 22-21
Premiera pravkar izdelanega lilma
Luč v temi
z natbollSImi igralci države Alida Valli, Fosco
Uiachetti, Clara Calamai, C. (Jampanini itd. Zgodba o linbezni, ki te že od žnčetka obsojena na odrekanjo in žrtve do končne zmage
KINO M A T i U A T E U U-<1
Miting Planine na Stadionu
V	nedeljo dopoldan bi moral biti na Stadionu interni miting Ask-a kki pa se je spremenil v propagandni miting SK Planine. To predvsem zaradi tega, da so na mitingu mogli sodelovati tudi atleti drugih klubov in taKo sedaj na koncu letošnje sezone, ko so vsi v najboljši formi, izboljšati mesta in popraviti rezultate v letošnjih petoricah. Tekmovanje se je začelo ob pol II ter je dobro poteklo. Na sporedu so bile samo te-le discipline:
Tek na 800 m: 1. Nabernik (P) 2:02.4; 2. Megušar (I) 2:04.6; 5. Srakar (II) 2:05.0; 4. Skušek (P) 2:06.2.
Tek na 10.000 m: 1. Kien (P) 33:54.2; 2. Ko-ritnik (P) 41:43.2; 3. Glavnik (I) 41:36.2.
Met kopja: 1. Mavsar (P) 54.40; 2. Riegler (P) 47.84; 3. Lužnik (P) 44.31 .Mavsar ima pokvarjeno roko, zato ni mogel doseči boljšega rezultata, nekoliko je temu krivo tudi slabo kopje.
Skok v višino: 1. Bratovž (H) 170 cm; 2. Boltavzar (H) 170 cm: 3. šumak (H) 170 cm.
Tek na 110 m zapreke: 1. Lončarič (P) 17..8; 2. Lužnik (P) 18.7. '
Tek na 200 m: 1. Račič (II) 23.0; 2. Lu-šicky (P) 23.6; 3. šušteršič (P) 23.6; 4. Boltavzar (II) 23.7; 5. Polak (II) 24.8; 6. Smolej (P) 24.9.
Met krogle: 1. Malič (H) 12.03; 2. Lužnik (P) 11.09; 3. Kosec (H) 11.03.
Dobri rezultati so bili doseženi v teku na 200 m, odličen je tudi Kienov čas na 10.000 m.
V	okviru tega mitinga pa je Ask vseeno izvedel svoje izbirno tekmovanje. Zanj so tekmovali Lončarič, LuSicky, Riegler, kompare, Smolej. Bačnik in Lužnik. Bačnik. ki je edini metal kladivo, je popravil univerzitetni rekord od 29 m na 33 m.
Olajševalna okolnost.
Sodnik: »Temu gospodu ste medtem, ko se je kopal v Savi, ukradli čevlje. Ali lahko navedete za ta korak kakšno olajševalno okolnost?«
Tat: »Vsekakor, gospod 6odnik. Na mestu, kjer se je ta gospod kopal, je kopanje prepovedano.«
Masaža cvetlic
Cvetlice imajo navadno vsi normalni ljudje zelo radi. Navadno služijo za okras stanovanjskih prostorov. Ljudje jin pa zelo radi uporabljajo tudi za darila. In z njimi človek dostikrat hoče izraziti svoja najgloblja in najnežnejša čut-stva, ki jih dostikrat z besedo ni mogoče povedati. S cvetlicami pozdravljamo prihod na svet novega družinskega člana. Z njimi zopet posujemo pot mlademu dekletu ob vstopu v življenje in z njimi pošiljamo »zadnje« pozdrave svojim dragim v grob.
Za izdelavo lepih šopkov in vencev dobri cvetličarji uporabljajo 6amo cvetlice, ki morajo imeti navadno ravna 6tebelca. Ker so tudi v rastlinskem svetu, prav tako, kakor v živalskem in človeškem, nekatere cvetlice dostikrat tudi »pohabljene — nimajo pravilno razvitega stebelca. Ker so lepe cvetlice vedno precej drage, so cvetličarji pričeli že zelo zgodai misliti na »zdravljenje« takšnih primerov. Japonci, ki imajo staro in zelo močno razvito cvetlično kulturo, so rešili to nalogo že zelo zgodaj. Takšne cvetlice enostavno masirajo in jim zravnajo stebelca. To delajo takole: Cvetličar prime pohabljeno cvetlico v roke ter prične mesto na 6teblu, ki ga hoče zravnati, s palcem in kazalcem rahlo masirati. Cim rahlejša in nežnejša je masaža, tem bolje je. To dela nekaj minut. V najkrajšem času prične stebelce spreminjati svojo dosedanjo obliko in dobiva novo, kakršno pač želi imeti cvetličar. Zravnati je pa mogoče samo cvetlice, ki imajo sočna stebelca.
Japonka zna poiskati moža
Zenitbeni oglasi so znani tudi na Japonskem in dajo precej zaslužiti japonskim dnevnikom. Razlikujejo se pa zelo od sličnih oglasov v ostalem svetovnem časopisju. Če bi n. pr. Japonka objavila v časopisju približno takle oglas: »Pridna, skromna hčerka tega in tega išče itd.« se nanj pač ne bi ujel noben Japonec. Zato Japonska vse svoje čednosti visoko povzdigne in napiše oglas približno naslednje vsebine: »Lepa sem. Moj obraz kaže okroglo obliko meseca, moji lasje se blešče kot zlato in moje čelo obdaja pravljični nimbus. Moje stopinje so lahke in ljubke, kakor dih vetra. Moj pogled je svež in odkrit in je podoben komaj razcveteli cvetlici. Vse lastnosti imam, da bi se lahko prebila po s trnjem posuti življenjski poti. Romala bi rada z roko v roki skupno s svojim ljubljenim moženv Če bi našla bogatega, pametnega in dobro vzgojenega moža, bi bila presrečna, če bi mogla postati njegova družica in ob koncu naših dni z njim deliti prostorček v mra-mornati krsti...«
Ali pa takole: »Lepa Žena sem. Lasje mi obdajajo čelo z lahno aureolo. Telo je prožno kot listje v večerni morski sapici. Obraz imam mehek kot žamet in sladek "Tcot roža. Imam vse sposobnosti, ki jih potrebuje človek za težko življenjsko pot skupno z ljubljenim bitjem. In če bi našla bogatega, resnega in dobro vzgojenega moža, bi bila srečna, če bi mogla postati njegova žena in po smrti z njim deliti prostor v krsti in uživati večni mir.«
Malioglasi
V malih oglasih velja pri iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih fe beseda po L1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B stiižte B
Dobe:
Sodarskega pomočnika
veščega tudi kletarsklh del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11527.	(b
Stalnega delavca
aH služitelja, poročenega, sprejmem za hišnika. — Blelwe!sova cesta 9-II. b
Služkinjo
za vsa hišna dela, za pomoč pri kuhinji in oskrbo treh malih otrok, pošteno ln zvesto, Iščem s 1. okt. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.693.	b
1 Službe B
J štelo:
Gospodična
vešča blagajniških poslov, z znanjem nemškega jezika ln deloma tudi Italijanščine, Išče mesto bla-gajničarke ali podobno. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna« št. 11451.
Prodamo
Pisalni in računski stroj
precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1
Emajliran lak
naprodaj,. Istotam sprejmemo študentko k osmo-šolkl. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.576. 1
g Kupimo |
Pisalni stroj
portabel, dobro ohranjen, kupim. Ponudba z opisom, znamko ln ceno na upr. »Slov.« pod št. 11557.
Kupujem
vse vrste eunj. šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Greheno, Vošnjakova ulica tt 4, telefon 14-2«.
2 951
„Slovenčev koledar" boste vsled njegove vsebine nujno potrebovali Fse leto — stane pa za naročnike naših listov le 11 Lir
Sclroppo Gerolomo	Sirup Gerolomo
Pagllano	Pogllano
depurativo del sangue	za čiščenje krvi
FIRENZE	
a Lubiana presso	v Ljubljani pri
d. d. Salus	d. d. Salus
Boljše dekle
Išče službo za blagajnl-čarko, prodajalko ali v pisarno. - Ponudbe pod: »Skromna« upravi »Slovenca« pod št. 11.587. a
Bertfe
"Slovenca
in oglašujte v njem!
Naznanjamo žalostno vest, da fe dne 27. t. m. ob 6 pop., previden s sv. zakramenti, v 81. letu starosti, Bogu vdano umrl gospod
Ivan Mihevc
posestnik v Dolenjem Logatcu
Pogreb blagega pokojnika je bil v ponedeljek 29. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dol. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale, v cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu.
Dolenji Logatec, dne 28. septembra 1941.
Žalujoči sorodniki: soproga Antonija, otroci: Francka por. Škrlj, Tončka por. dr. Gosar. Lojze, Marinka por. Oblak, Polda por. Fortuna, Ivan — in vse drugo sorodstvo.
Dolarske hijene
»Veste, Jonny, kar težko si mislim, da je prišel vaš stric Paddy samo iz ljubezni k vam!« pravi Harley Morton, ki res nima smisla za družinske vezi. Seveda se Morton varuje, da bi pokazal nezaupanje. Svoje zanimanje kuša utemeljiti z osebnimi stiki, ki jih ima z Jonnyjem. Zato sili naprej v Jonnyja in mu očita, zakaj tako skriva svojega strica. Ali ima morda zato kake posebne razloge, ali pa . je na stricu samem, da noče nikdar priti na obisk. Vsaj prihodnjič naj bi ga pripeljal s seboj. Gizela bo prav gotovo od srca vesela, če bo spoznala bodočega strica.
Palmer pokima: »Mislim, da ne bo imel stric Paddy nič proti temu.«
Morton se smehlja. »Zanimivo ime... Pad-dy... Tako ste mu najbrže rekli, ko ste bili še majhen dečko. Vsaj navadno se zgodi tako.«
»Seveda, seveda,« se posmeje Palmer, ki mu je nerodno, da mora govoriti o stricu. »Jaz 6em bil še zelo majhen in se komaj pominjam, toda moja mati mi je večkrat pripovedovala o tem.«
»Tako, tako. Zdi se mi, da je vaš stric prava stara korenina, kakor jih je sedaj že bolj malo. Gotovo si je sam pomagal na noge in je vzor pravega ameriškega selfmademanal«
»To je pa resi« potrdi Palmer, ki vsaj toliko že pozna »svojega« strica Paddyja.
»S čim pa je obogatel?« sprašuje Morton zvedavo.
Palmer osupne, premišlja: za zlomka kaj pa je prav za prav svo.f čas počel stric Paddy? Saj je nekoč že slišal nekaj govoriti o tem. Seveda,
Charley mu je pripovedoval. Ne more se dobro spomniti... pač, pač, kupčija z milom je prinesla bogastvo stricu Paddyju.
»Kolikor vem, je imel stric Paddy tovarne za milo,« odgovarja Palmer in na tihem preklinja sitnega Mortona. Ta seveda noče popustiti.
»Kaj 6e to pravi, kolikor vem. Saj morate dobro vedeti.«
»Seveda, jasno! To sem rekel kar tako!« razdražen odgovarja Palmer. »Tam v San Franciscu je prišel do premoženja. Večkrat mi je o tem pripovedoval.« Palmer si želi, da bi že prišla Gizela in ga rešila tega mučnega izpraševanja.
»Kako sta si pa v sorodu. Ali je stric z očetove ali z ...«
»Z materine strani,« skoči Palmer bodočemu tastu v besedo in se globoko oddahne, ko vidi, da je Morton končno sit.
Gizela pa pride Ie za trenutek pogledat. V teh dneh ima polno dela. Njene prijateljice hočejo vedeti vse podrobnosti o tej nori zgodbi s Palmer-jem. Gizela vsa srečna pripoveduje in pripoveduje. Poleg tega pa tudi sama uživa, saj je nehote postala središče pozornosti med vsemi temi razvajenimi milijonarskimi hčerami.
»Strašno malo časa imam, dragi Jonny!« se nasmeje Gizela. ko ga pozdravlja. »Daj, bodi dober in mi za danes oprosti.«
»Rad, Gizela!« Palmer se zamišljeno smehlja: kako dobro je, da bo takoj zopet šla.
»čudovito je, Jonny! Niti misliti si ne moreš, kako sočustvujejo z menoj vse moje prijateljice in kako so vesele, da se ie vse uredilo.«
»Hm,« godrnja stari Morton, »in te bodo klepetale zopet naprej svojim prijateljem in prijateljicam in tako bo šel klepet neprestano iz ust do ust... No končno, meni je vseeno!«
Gizela žuga z desnico očetu in se šobi. »Očka, saj tega veselja mi ne kvari. Kaj takega človek
doživi pač samo enkrat v življenju.« Že se poslavlja od Palmerja: »Kajne, Jonny, da nisi hud, če grem!«
Palmer ji molče odkimava. »Vidiš očka, Jonny me razume. Joj, iti moram, čakajo že name. Na svidenje, očka I Na svidenje .jutri, Jonny!«
Ko odide Gizela, zazvoni telefon. Morton odgovarja: »Kako? Dobro! Torej v pol ure.« Ko neha, se prošča Palmerju: »Ravnatelji me še kličejo na posvet, oprostite, dragi Jonnyl« Stisne mu roko in pristavi: »Še nekaj sem vam hotel povedati. Za družbo Grill bi bilo v vsakem primeru gotovo zelo koristno, če bi se vidva z Gizelo čim prej vzela I«
Palmerju je, kakor da bi ga oblil mrzel curek. Nehote zatisne oči, toda že se obvlada. »Da, da!« potrjuje, ker sam ne ve, kaj bi dejal. »Na to sem tudi že jaz mislil.«
»No, to je pa imenitno, Jonny! Potem sva pa v najvažnejših vprašanjih istih mislil«
Morton pospremi Palmerja do vrat. Med tem pripoveduje: »Mislim, da nam več kakor tri, štiri tedne ne bo treba čakati. Točneje se bova pa še pogovorila. Glej, ne pozabi, da prihodnjič prav gotovo privedeš s seboj tudi strica Paddyja. Komaj čakam, da bi ga spoznal.«
Palmer se poslovi in ko odhaja, čuti, da je breme, ki si ga je naložil, vnovič postalo še težje. Kmalu ne bo več mogel zdržati. Poroka! Za zlomka, na to sploh mislil ni. Te možnosti sploh nikdar ni upošteval. Sedaj pa kar v treh štirih tednih! Kaj naj počne? Palmer ima občutek, da je že zagazil tako daleč, da ne najde več poti nazaj. Zdaleka pa še ne sluti, kako se nad njim zgrinja mreža, v kateri je že ujet
Palmer se šele ves vesel oddahne, ko v veži »svoje hiše« zagleda Ellen Counter, ki mu prihaja nasproti. Kako skromno in enostavno, a vendar
okusno je napravljena. Kako ji pristoja lahki površnik. Nehote ji prisrčno ponudi roko. »Oh, gospodična Counter, kaj že odhajate?« Ellen ga motri z izrazom nezaupanja v očeh: »Že, gospod Grill! Saj je sedem že minilo in...«
»Ah, da! Nato niti pomislil nisem.« Palmer še drži njeno roko in je ne izpusti, čeprav Ellen večkrat poskuša, da bi mu jo odtegnila.
»Kaj ste imeli toliko dela, da ste morali ostati čez uro?«
»Opravila sem še vso jx>što, gospod Grill!« Ker ji še vedno ne izpusti roke, se Ellen napol obrne in stopi za korak vstran. Nato hitro pristavi: »Iti moram, gospod Grill! Pričakujejo me.« Pri tem skloni glavo, da Palmer ne opazi, kako je zardela, ker se je zlagala.
»Oh, oprostite, gospodična Counter!« Nekoliko zmeden spusti Palmer njeno roko. »Na to seveda še mislil nisem.« Tedaj ga že obide čuden nemir, ki ga sili, da vpraša še nekaj: »Pričakujejo vas? Torej hočete iti še na sprehod, gosj>odična Counter?«
»Da, gospod Grill!«
»Ali greste z vašim prijateljem, kajne?« Tudi sedaj ne dvigne Ellen glave, saj ve, da jo je ob-lila rdečica. Hkrati pa presenečena in zmedena posluša njegov nekoliko potrti in žalostni glas.
»Seveda, s prijateljem... V kratkem se bova zaročila!« Ellen ve, da se bo v kratkem izdala, saj mu ne more pogledati v oči. »Lahko noč, gospod Grill!« blekne hitro in odhiti po veži, ne da bi se ozrla. Hkrati ji bije srce v zavesti, da čuti Palmer do nje isto, kar ona do njega.
J^zen odide Palmer v svojo delovno sobo. Ne, za sedaj ne sme misliti na to, vsaj sedaj ne. Najprej mora razčistiti ta tako zamešani položaj. Na silo se loti posla. Pregleda pošto in podpiše pisma, med tem vidi ves čas pred seboj smehljajoči se Ellenin obraz.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči*