Natisov 15.000. lontl okunS \ rste „Štajcrc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. jNiročnina velja za Avstrijo : za celo leto krone, za pol in četrt _ Ja razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane |»celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se Iračuni naročnino z ozi-tom na visokost pošt-iaročnino je plačali naprej. Posamezne prodajajo po 6 v. Ivo in uprav-niSIvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški Zakjjjiček je vsak torek zvečer. 7.a oznanila uredništvo ni odgovorna. Cena oznanil (inseratov) je za celo slrr.n K 6'4, za '/a strani fi 32, za '/. strani K '6, za V« strani K 8, za >/„ strani K 4, za "/« strani K 2, za '/,. strani K 1 — Pri več- kratnem oznanilu se cena primerno zniža. >d K! >pravlj Štev. 8. V Ptuju v nedeljo dne 21. februarja 1909, X. letnik. Boj za Avstrijo. stt-anjaj Politični utrinki. Nekaj žalostnega tiči v dejstvu, da se bije vno v času fiO. obletnice vladanja cesarja Frana Jožefa I. najljutejši boj za državo, za avstro-i monarhijo samo. Kar je resnih politikov, ljudi, ki imajo tudi v politiki še vesti in značaja, — vsi priznajo velikansko potrebo obstoja avstro-ogrske monarhije. Ne da bi hvalili svojo lastno domačijo, — ali res je, daje Avstro-Ogrska nekaki centrum Evrope, da omogoči ta ,va nekako ravnotežje sveta. Zato je bila država tudi vedno zaščitnica mira, kar je zala zlasti v zadnjih desetletjih. Dokaz krep-i in moči te države pa je dejstvo, da je italn velevlast vkljub notranjim nemirom, vkljub ruvanju in podininininju notranjih sovražnikov. Lahko se reče: ni je skoraj države _ na svetu, ki l>i toliko notranjega razburjenja veliki ■toreiireja kakor avsrro-ogrska monarhija ! pt«L Za to svetu, zlasti pa Evropi potrebno av-io-ogrsko državo se bije zdaj veliki in strastni V prvi vrsti vodi ta boj zunanji sovražnik, praga nam je v tem trenutku iskati na Bal-u. Hali balkanski narodi še nimajo pravega lisla za kultivirano državo. Njim je država del skupina ljudstva, kateremu se ni treba i za nobene postave in noben red. Deset-ia že je balkanski polotok pravi peklenski elj. Berolinska pogodba je dala vsled tega i državi nalogo, da okupira Boznijo, llercogo-o in sandžak Novibazar. Avstrija je storila je izvršila svojo nalogo. Poslala je svoje vor |jake tja doli in ukrotila roparske šege ter ures-Jničila red in varnost. Poslala je tja svoje učitelje in napravila, da se je splošno dnševno obzorje tamosnjega ljudstva dvignilo. Zgradila je ceste, pota in železnice in zvezala na ta način okupacijsko ozemlje. Na podlagi 30 letnega.,dela [je zahtevala končno naša država, da ostane nje, ikar je naredila in vstvarila s svojim denarjem in svojim delom. In ko je Avstrija to storila, pričele 60 kričati pritljikave balkanske države proti Tomtji tor rožljati s svojimi sabljicami. S Turčijo je prišlo do nekakega sporazuma in sicer na podlagi tega, da se je Avstrija izrazila pripravljena, plačati nekaj čez 50 mil i jope v kron ,, odškodnine". Ta sprava sicer še ni gotova, ker je Turčija sama v večnih notranjih bojih in so tam od danes na jutri ne ve, je-L bodejo končno zmagali stari nazadnjaški T'uki ali pa napredni radikalni Mladbturki. Najbolj proti Avstriji šopiriti se je pa pričela mala, karikaturi podobna Srbija. Zgodovina te drža ice je znana od kraljevskega zapravljiv ca M 'ana čez nesrečnega umorjenega Aleksandra pa do revolverskega Petra in njegovega klativitozu podobnega sina Jurčka. Iz vsega tega vidimo, da stoji naša država pred resnimi dogodki. Vsi 't hip zna padeti iskra v sod smodnika, vsako ji. ro nas zamore presenetiti vest o mobilizaciji. \li se bode dala vojska zabraniti ali ne, — kdo e ? - In pri vsemu temo ilna Avstrija še vročega notranjega sovražnika. To so zlasti voditelji manjših in večjih narodov na- Avstrijskem, ki iz bogve kakšnih nagibov nočejo več na Avstrijskem živeti. Zlasti se pojavljajo ti veleizda-jalski nazori med radikalnimi Cehi. Ti poulič-njaki, ki hočejo svoj „narod" s tem rešiti, da pobijajo nemške štndente, so zašli popolnoma na pot veleizdaietva. Znano je, da se je v Pragi pri demonstracijah klicalo ..živela Srbija", da je češki poslanec Kloufač opetovano potoval v Bel-grad in tam koval protiavstrijske načrte. Oblast je vsemu temu počenjanju mirno obličje obdržala. Šele te dni so je vzdramila in je napravila pri čeških poslancih hišno preiskavo, pri kateri se je baje mnogo veleizdajalskega gradiva našlo. Tako se bije danes boj za Avstrijo... Žalostno pri temu je le, da so tudi slovenski prvaki zašli na pot, označeno po čeških radikalcih. Tudi v Ljubljani se je vpilo 3Živela Srbija", se je razstavljalo 2. decembra sliko srbskega Jurčka; tudi slovenske stranke hočejo razbiti staro Avstrijo in uresničiti .jugoslovansko državo", torej združiti se z Srbi. Mi pravimo tedaj: kdo r^j e za Avstrijo, ta ne more in ne sme biti pristaš p r vaški h strank. Eao ali drugo velja! Politični pregled. Vojska?! Pred zaključkom lista nam prihajajo najnovejše vesti, ki kažejo, da je postal položaj zelo rosen. Seveda ni dovoljeno, da bi se zdaj kaj o vojaških zadevah pisalo. Mi toliko je gotovo, da se je vršil 17. t. m. na Duuaju izvenredni ministerski svet, ki se je pečal v prvi vrsti z zunanjimi zadevami in je sprejel odločilne sklepe. Skoraj gotovo se je govorilo o kontingentu r e-krutov, o pomnožitvi vojaških oddelkov v posameznih okrajih, o sklicanju rezervistov itd. Več se doslej Se ne more poročati. Ali na vsak način se pripravljajo zelo resni dogodki. Meja v Bozniji v nevarnosti ? Listi poročajo, da je naročil srbski general Zivkovič nekemu oficirju, da naj odpotuje 4.000 srbskih prostovoljcev, med njimi 500 Albancev, na mejo v Boznijo. Nekateri ljudje na Srbskem res že norijo. Srbska zasedena? Nekateri listi poročajo, da imajo velevlasti že dolgo načrt, da naj bi Avstro-Ogrska z ozirom na večne srbske grožnje zasedla Srbijo. Naša država bi s tem izvršila povelje Evrope. — Danes se pač še ne more reči, ali je to le časnikarska neresnica ali pa grožnja za Srbe. Na vsak način bode postalo tudi vprašanje važno: kdo bi poplačal naši državi troške, ako bi se ji res tako nalogo naložilo ? Za tuje ljudi vendar ne bodemo vedno po kostanj v ogenj hodili! Zasačeni veleizdajalci. Iz Prage se poroča 16. t. m. : Danes zutraj vprizorila je policija s političnimi uradniki 20 hišnih preiskav pri raznih voditeljih češko-radikalue stranke. Vzrok hišnim preiskavam je sum, da so ti radikalni Čehi vezani na veleizdajalski način s Srbi. Našlo se je baje zelo veliko obtožilnega gradiva in se je pričela proti nekaterim že kazenska razprava zaradi razžaljenja veličanstva in veleizdaje ter Pri avdijenci. Spisal Teb nič m ar. (Igra je zelo pripravna za „teatre" prvaških izobraževalnih" društev. Vrši se v Belgradu v ieki nočni kavarni. Velika okrogla miza; na »reli sedi srbski prestolonaslednik Jurček in pije Z sko vo Natakar: Kraljeva visokost, zunaj stoji iekaj tujih gospodov, ki hočejo z Vami govoriti. Jurček: Kaj, zdaj-le ob pol eni ponoči? az dajem avdijence le dopoldne, kajti popoldne in zvečer ga imam po navadi malo v glavi. Natakar: Oprostite, kraljeva milost, ali gospodje se ne pustijo odsloviti. Jurček: Kakšni pa so ? Natakar: Posebno pametno ne izgledajo, ali podobni so Vam. Jurček: Prinesi mi žganja; jaz ne maram z nikomur govoriti. Natakar: Kraljevič Jurij, gospodje pravijo, da morajo na vsak način z Vami govoriti; ne pustijo se odstoviti — Jurček: Kaj ? Ne pustijo so odsloviti ? Vzemi pasji bič — Dr. Benkovič (pri vratih): Oj ne, ne, ne, — kraljevič, ne, — pasji bič imamo v Brežicah tudi, nam ni treba na Srbsko priti —, mi smo, mi smo, — ne, ne pasji bič, — mi smo — Jurček: Kdo ste ? Dr. P1 o j (vstopi): Mi smo Slovenci in sicer dobri Slovenci, najboljši Slovenci, še več kot najboljši Slovenci, pa čeprav ne znamo slovenščine prav dobro, pa čeprav smo v mladini nemške denarje dobivali — Jurček: Ah, Slovenci! Dobro došli! Le vstopite vsi! (Prvaki vstopijo). Torej vi ste Slovenci? Pri vas delajo dobro žganje, kaj? P r o f e s o r Z e 1 e n i k: Oj ja, ja, ampak tudi vino ni slabo; jaz sicer nisem nikdar pijan — J u r č e k: Jaz tudi ne! Torej, dragi bratje, ali ste prišli po pomoč? -Jaz imam 400.000 Boldatov, ki znajo vsi izvrstno ovce krasti. Ako hočete, premagam jutri Avstrijo, pojutrajnem pogoltnem Nemčijo, vse Nemce snemo na vroči župi in potem ustanovimo jugoslovansko državo. Dr. P1 o j: Ali bodem jaz minister ? Dr. Korošec: Bodeš, samo slovenskega jezika se boš moral naučiti. S p i n d 1 e r : Kraljevič Jura, jaz bom pa vaš dvorni no — no — vaš dvorni pesnik. Jurček: Le počasi, gospodje, — ali imate kaj drobiža v žepu ? Dr. Benkovič: Nekemu kmetu sem računal namesto 2 kron trikrat toliko; jaz darujem ta „dar domovini na oltar', ampak, ampak — Jurček: Kaj, ampak ? 2 dragih zločinov. Skrajni čas je bil pač, da je vlada posegla vrneš in da. hoče delovanje Kloti-fačov ustaviti. O izidu cele zadeve boderao še poročali. Proti klerikalstvu pričenja se zdaj tudi že doslej mirno in verno prebivalstvo obračati. Tako se pričenja cepiti središče avstrijskega klerikal-stva, Luegerjeva .krščansko - socialna'• stranka na Dunaju. Pred kratkem so n. pr. nižjeavstrijski vinogradniki postavili za dezelnozborske volitve svojega lastnega kandidata. Ti vinogradniki so bili doslej pravi sužnji klerikalcev. Zato jih je tudi klerikalni poslanec Bielohlawek opsoval, ker se niso hoteli pokoriti strankarskemu povelju. Ali naletel jo je slabo. Vinogradniki bi moža kmalu pretepli in moral je bežati. Jasni se, povsod se. že jasni. Upajmo, da tudi prebivalstvo na Slovenskem zlatega jutra ne prespi. Stroški obstrukcije v parlamentu. Kakor znano, so češki radikalci na prav divjaški način avstrijsko državno zbornico razbili. Ta šala jih je koštala sledeče svote: Za 7 mašin za ropo-tanje po 15 K 105 K ; za 7 piščalk po 1 K = .7 K; za 1 zvonec K S"—, za 2 trompete K 10—. Skupaj torej 125 K. Teh radikalno-čeških poslancev je 10. 'Torej je prišlo na vsa-oega nekaj čez 12 K. Ko bi dobili za svojo brezvestnost za vsako krono 2 po zadnici, bi to po našem mnenju tudi ne škodovalo. Umori na Srbskem se grozovito množijo, odkar je bila tamošnja vlada tako nespametna, da je z oziroin na napete razmere z Avstrijo ljudstvo oborožila. Le novembra lanskega leta se je zgodilo na Srbskem 31 umorov, med njimi 11 roparskih umorov, 2 detomora, poleg tega pa 164 tatvin in 71 požigov. Pač lepe razmere! Poslanik — umorjen. V Chile (južna Amerika) so umorili tamošnjega poslanika Nemčije. Diplomacija je zadevo že poravnala. Turški veliki vezir Kiamil-paša je moral odstopiti. Nova turška državna zbornica mu je s pretežno večino glasov nezaupnico izrazila. Kiamil-paša je spadal med nazadnjake in vsled tega Mladoturki niso bili z njim zadovoljni. „Povsod, kjer so kmetje lastniki, naj\de se varnost, zaupanje v bodočnost in neodvisnost; to so pa lastnosti, brez katerih je napredovanje človeštva nemogoče. Prosti kmet se redi, brez da bi zemlja trpela. Kdino mali posestnik omogoči. da se pridela iz zemljišča največji dobiček". Sistmondi. Dopisi. Iz ptujskega Okraja. (Nekaj o hudobnem poškodovanju tik^ okrajnih cest nasajenih sado-nosnih drevesc.) Če potujemo po okrajnih cestah zunaj mosta Ptuj,-je lepo videti, kako je nasajeno sadno drevje in kako lepo raso. To je okraj mnogo stalo in davkoplačevalci so to stroške trpeli. Sadno drevje tik cest se ni samo posadilo za olepšanje tistih, temveč za potnike. Kadar bo svoje dni rodilo — bode le ljudstvo od tistega korist imelo in se bo prepričalo kaj je sad vreden. Ze večkrat so hndobneži drevesca uničili in prosili smo ljudstvo naj tega ne stori, ker je drevesce nedolžno in da naj stariši deco z lepimi nauki podučijo, da je nasajeno drevje le v korist in blagor ljudstva. Ali taki hudobneži kateri v pijanosti po divjem drevesca poškodujejo — se ne poižvejo. Taki hudič ni več vreden, če bi se poizvedel, da mu bi obe tace odsekal, ali da mu bi se posušile. Ze lansko leto smo ljudstvo prosili naj se drevje na miru pusti in smo tudi javno oznanili, da doai tisti, kateri takšnega zločinca poizve ali vlovi in naznani 40 kron nagrade. Vse ne pomaga nič. Pred 14 dni se je nekaj dreves na kolevski cesti zadej turniške graščine uničilo. V srce mora človeka zaboleti, če se vidi na kaki hudobni surov način se je drevje poškodovalo. Zločinec se je poizvedel in sodniji naznanil; katera mu bo zasluženo kazen že odmerila. Ob tistem času se jo tudi nekaj drevesc na okrajni cesti proti sv. Lovrencu na dravskem polju od pijanih smrkolinov uničilo; hvala Bogu lopovi so se poizvedli in so se tudi sodniji naznanili. Ti lopovi bodo za njih dobro delo že zasluženo pošteno plačilo dobili in si pomnili, kdaj so sadno drevje, katero jim ni nič storilo, tako hudobno lomili in rezali. Opomin na stariše! Podučite z lepimi nauki vašo deco in pustite nedolžno drevje pri miru! Iz Maribora. Dragi Štajerc, to ti je bil dirindaj, ko si zadnjič k sv. Križu posvetil. Križančahi so mi pravili, da je gospod župniček od same jeze skakal. Nisem vedel, da resnica tako hudo peče. Neki ga najbolj žge, ker si mu zaklical „siromaček ubogi". G. župnik, če ste res tako mogočni ko Jozua, ki je za tri dni solnce ustavil, tedaj Vas pa prav lepo prosimo, da celemu svetu eno zelo veliko dobroto napravite in če se niste grdo bahali, jo zelo lahko narediti. Ko sem še po šolskih klopih hlače trgal, so nas učili, da je solnce tako grozno veliko, da bi iz njega lahko veliko več kakor en milijon naših svetov napravili, Ce ste toraj res tako mogočni, da morete velikansko solnce ustaviti, tedaj lahko brez vsega truda iz naših vinogradov naženete trsno uš, ki je tako majhna, da jo le prav bistro oko vidi. Ker pa je za tako mogočnega gospoda, ki lahko solnce ustavi, samo zmaga nad- majhno umko prooUočje delo,, bi se še lahko nad peronosporo spravili, ki je tudi čisto mala. Ker pa je vse to za takšnega mogočneža premalo, Vas Križančani prav lepo prosijo, da bi tudi hude megle preganjali, ki skoraj vsako leto Kozjek s točo obsujejo. Zadnje delo bi bilo za Vas še celo zelo ]>otrebno, ker zdaj nekateri ljudje mislijo, da so streljači proti toči bolj mogočni ko Vi. Drugod zopet pravijo: „Kaj bi farju vinsko biro davali, ko nam nič ne pomaga — proti toči moramo streljati, proti peronospori z vitrijolom škropiti, proti trsni uši pa amerikansko trsje saditi." Pa pustimo to sitnosti in počakajmo raje, morebiti še doživimo velike čudeže. Zato tudi vsem vinogradnikom svetujemo, naj z rigolanjem malo počakajo in da naj nobeden ne kupi vitrijola in amerikan-skih trsov. Trsnič.arji jih naj namesto solate. z jezikom in bučevim oljem pohrustajo. Zakaj naj ubogi ljudje denar v blato mečejo, ko pa živijo ljudje, ki so tako mogočni, da lahko celo velikansko solnce ustavijo! Zdaj pa še nekaj za smeh. Ker gosp. župnik ni vedel, nad kom bi naj svojo jezico spustil, se je spravil nad prvega soseda, ki zna boljši pisati in najlepše je, da jo pravega zadel, ne sicer pisca, pač pa moža, ki si je že davno zaslužil, da bi mu kateri na- preden list s kože okrtačil črne flik je sam gospod župnik napravil to dob Prav se zgodi obema, požehtanemu in ki je svojega privrženca sramotil. — N pa še opozorimo nekaj prijateljev, da je , že mnogo petolinčkov in divjakov maniti m da je,»ptujska smrdokavra" iz mnogih! izkidala veliko do nebes smrdeče gnilobe očistila strupen zrak. Zato npa, da ] gnusno hijeno ukrotila. SV. Marjeta Dplj. Kaplanu Karla ;\ tekla, « odgovor na njegov novi. nesramni napa juske v 16 BStraže" na podpisanega. G. kaplan! ti i jajte resnico in mečiti Marječanom in Trm [ so tal pesek v oči. To krasi Vaš stan. Vi javi se na marječki šoli zastran meni dečk prj v, stavljajo. V i si usojate kritizirati mojo raiBec z ur, katero je potrdi! okraj, šolski svet ! -f zaprl z dne 12. 11. 190* pod št. •_> V.;T I. Le ^upni,'i Pes tudi oblaja mesec, a ta pljuje minio%p0ieon svojo pot v vesoljnem prostoru. Da niste«redzadno srčni sem spoznal ko sem videl prvokr. iavcih vizažo. Da ste hinavski, sem spoznal iz članka BStraže". V tem članku se Sla hlinite da Vam leži pouk dečkov na ni zelo na srcu. Zdaj še le razumen kaj V| zadržuje v Marjeti, da se še.le ob ponoči peljate z Micko v Šentjanž. Zd vem, zakaj pri vsaki priložnosti in vsi nasproti zmerjate čez marječko šolo "in da Vam je ta šola trn v peti. Pomnite je bila pred Vami, in bo ostala tudi z: Kako zamorete tako hliniti? Ali imate vi katekizmu pisano, da je hlimba kr.ščansi žtiost? Kaj nameravate? Kdo Vam da v imenu Marječanov, katerim ste devet časnikariti? Ni to neresnica, tedaj kazni1 nje ? Vas ni sram, da si ne opate z V nom, katero je precej začrnjeno, na svetlo? ki delujem postavno hočete v javnosti Res lepa lastnost krščanskega duhovna. bode šlo, gospodek, ker ste sami pre« Kar pišete, daje šola za šolarje, je i'~|epar| bila Kaplanija kedaj za cigane0 Dalje ii'^u yr\,\ da je učitelj zato, dažolarje podučuje oh časa. To je tudi res. A res je pa tudi, ■■I\ namre tudi kaplan podučevati ob šolskem času.jjjr je pa se Vi tega ne držite? Zakaj ste pa^Ra, že meseca novembra in decembra šolo tako marjali, da sem bil prisiljen se obrniti nI šolsko oblastvo, da Vam to razloži, kaj dolžnost? Ni to ironija, da zahtevate ve| verouk, a še Vam odločenih ne porabite?! mirni! Vi dobite zato. da hodite semkaj vati, 100 K odškodnine. Pa ne za enkrl na teden katero Vi storite, ampak za dvoj To naj vzamejo Marječani in davkarija na A dosti za danes, več prihodnjič nam zanimivega. Veselje mi pa le napravite bi akademično izobražen gospodek. Iz celegaj ^Straže" veje duh Vaše jeze. Moral: kaplan najbrž dobiti od okrajnega JolskejsJlanke Maribor presneto dol« nos. Sicer je Vaš ijjstiču s itak tako dolg, da žnjiin uvohate vsako-Aug. Achitsch, nad Sv. Barbara v Halozah. Pretekli t je zgodilo več nesreč v naši fari. Gos nikoviča, ekonoma v Slatini, se je užgahv in se zelo nevarno opekla. To se je i\ šoli 3. razreda med odmorom. Kje so telji? — Znorela je tudi neka klerik lidem i .•Hi se volili danes (libei ^1 eno e edi v i tova curek i to i eni: na slo B >j a š eli ko nicah e strai . k« o pa moti. m, ta cdali. Dr. Ben kovic: Ampak — pasji bič ne smete več omeniti. Dr. Ploj: Ce bom minister, dam tadi nekaj. (Vsi nabirajo denar in ga prinesejo Jarčku v polhovi kapi): Živela Srbija! J ur ček: Je žo dobro! Torej, kdaj naj pridem z mojimi vojaki nad avstrijske — ovce, to se pravi, nad avstrijske vojake? Dr. Korošec: Najbolje bo, kadar — spijo . . . S p i n d 1 e r : Avstrijski soldati imajo to neumno navado, da streljajo. ,1 u r č o k: Kaj ? ? ? Streljajo tudi ? Ja, potem pa ni nič . . . Dragi slovenski odrešeniki, dokler bodejo avstrijski vojaki streljali, toliko dolgo vam mi Srbi ne moremo pomagati. (Vsi se pričnejo jokati. Dr. Ploj se vsekne v Korošcev frak.) Dr. Ben kovic: Oj, oj, oj, torej tudi Srbija ne moro pomagati proti pasjemu biču ?! J u r č e k : Ovce krast že znamo, ampak vojske peljati, — ne, ne! Dr. Korošec: Ali ena stvar je, ko nam Srbija lahko pomaga. J u r č e k : Kaj pa ? Dr. Korošec: V Ptuju izhaja list po imenu „Štajerc". Tega moramo ubiti! . J u r č e k : Res je, res je . . . Kelnerca, še en frakelj šnopsa; Zelenik ni nikdar pijan, dajte mu torej soda^vode . . . »Štajerca" ubiti, — pa kako ? Dr. Benkovič: Nekaj moramo iznaj-deti, kar bo „Štajerca" tako bolelo, kakor mene pasji bič! Dr. Korošec: Moj žegen nič ne pomaga — S p i n d 1 e r: Moje pesni nič ne škodujejo — ne pone Hrvatsk tiskanei č gos Dr. Ploj: Ce „Štajerc bodem nikdar minister —• J n r č e k : Kelnerca, še en frakelj Gospodje; jaz že vem, kako bodemo uničili. Vsi: Kako, kako, kako ? Jurček: Vse ljudi na Štajerskem roškem bodomo operirali. Vsi: Kako, kako ? Jurček: No, vzeli jim bodemo n. viisko iz glav. Ko ne bodejo več možgan imeli-smo Vs ne bodejo več na „Štajerca" držali. h (\\\. pametni ljudje držijo s „Šlfl Di ce m" ... kazali, Vsi: Živio kraljevič Jurček! Živio.jtinterpe (Vsi se poslovijo, Jurček pa naroči »poslala en frakelj. Ko so prvaki na štaeijonu, 0[* polne Korošec, da mu manjka ura. Dr. Beiiko; smo p zašepeta: Ti si pač tepec; na Srbsko ~~ vzame ure — — —) ■)i IBd sanic pobožno&ti. Sirota sama več ur razlo-^dajKjjg noN cerkve in ne ljudi. Grozno je tulila pred dobro ifcatkiin v cerkvi med tiho sv, mašo. Med dru-lii tisl^fe, je je(a]a (U(]j za kaplanom po cerkvi, nakar Na zal ospod kaplan komaj odmaknil. — Iz I" -^taj^Kine Gradišča so zaprli v Mariboru 8 pretečim', li^fejev zaradi raznega hudodelstva on ver'' mescev ogili kiMjjfcg pfr Obfina je lahko na I11 fante zelo 1» in tg^„ ,i bo ini Jesenice na Gorenjskem. Kmalo bodo tri leta •kiii. odkar smo imeli na blaženih Jesenicah volitve. Boj je bil takrat velik, osebno ti naši gospodarski stranki na Savi. Poma-ikrat župniku Zabnkovcu, da je zmagal mer z našo pomočjo pobil je jeseniške prva-Pri volitvi starešinstva je pa Janez Zabn-ec z pomočjo maloštevilnih prvakov nam zaprl, tako da je on ostal gospodar, ne le lipni, temveč tudi v županski občini! Kaki oleon aliBismark se lahko-pred njim skrije! Eadno nedeljo je pa še ta mož pridgal o avcih in hinavščini! ? No to brez komentarja! ne, saj se zastopimo pane Zabukovec! Sedaj eni nadalje k naši domači politiki! Kakor se že vse pripravlja na Jesenicah na bo-volilni boj! Na Jesenicah izjeme Save, ima-danes tri stranke in to so: Stranka prva-i liberalna sokolska), stranka klerikalcev in nka socijalnih demokratov. Na Savi imamo eno, in ta je namreč gospodarska stranka. i edina stranka, katera pojde proti zgornim v boj! Ker se je naši stranki pridružila tovarna, jo sleparji imenujejo nemška ali nčiirska stranka. Pa to nič ne stori, naj otrok to ali ono ime, ostane vendar to, kar je! enim letom sta sklenili liberalna in kleri-slovenska stranka neki tajni kompromis, ^teri se je potem zvedel in ta kompromis ja še do danes neomenjen in bode tudi po Peli kompromisnega sklepa vstrajal vedno na enirah! Tedaj kedor danes trdi, da sta si te stranki razšle ali razdvojili, je navadni pav1 Tej celotni stranki so si pa v zadnjemu su pridružili soeijalni demokratji iz jeze do ne. (Boj proti kapitalizma). Na videzno so 1 namreč v laseh, a tajno so ozko zvezane. je vse to za naš bodoči boj velikega poze danes na to kravjo mešetarijo opozar-g. g. volilec iz Save! Cas in dan bode ko bodemo še malo več o tem povedali. ko pa kedo misli, da se mi bojimo boja, ta se moti. Kdor je z nam je z nam, kdor je proti nam, ta ni z nami in tega si bodemo pošteno ogledali. Slike iz Brežic na Savi. IV. *) člsufl Velepošteni gospodine poslanec dr. Ivan Benkovič doslej ni odgovoril na naše Le v nekem zakotnem prvaškem in smo čitali kratko notico, češ da „je vse kar smo pisali v teh člankih in da se nam lo odgovorilo, ko bode vse objavljeno. Te grožnje se nam zdijo pač otroško-smešne. Zato Bmo le radovedni, kdaj in kje nam bode bre-;ki ..odrošenik" odgovoril. In tudi na to smo Hldovedni, kaj da nam bodo odgovoril. Doslej smo poročali — in storili bodemo to tudi za-naprej, — samo in golo resnico. S tem da izjavi llenkovičeva klika v tem ali onem na i Hrvatskem, na Kranjskem ali na Ciganskem tiskanem „šundblatu", da mi lažemo, s tem se nops ' pač gospoda naših očitanj ni oprala. Po tako nizki ceni se to pot gladki Benkovič ne bode iznnznil. Ako se nahaja v naših člankih le ena pičita neresnice, potem, pane dr. Benkovič, ■ prosta Vam pot k sodniji. Dokler se pa v javnosti in pred sodnijo ne očistite naših trditev, toliko časa Vam ne pomaga nobeno j ezu-vii! o zavijanje, toliko časa ostanete to, za kar smo Vas mi in z nami vsi pošteni ljudje ozna-ajti, čili. ■••••:,.■ ilje| Doslej smo na podlagi sodnijskih aktov do- kazali, da so skoraj vse trditve Benkovičevih interpelacij v državni zbornici, v katero ga je poslala - nerazsodnost duševno revnih volilcev, jioke laži, zavijanja in obrekovanja. Dokazali '"smo pa—tudi, da je po dr. Benkoviču pooblaščeni ) Ca .SOli dal Vt. ta ko na je :- al '.j p« ifno i ni - 03 čiti eden da b& ?od! bili 1 ka njegov zastopnik hotel laži svojega šefa popraviti. da se je hotel zavezati, da ne bode odslej nikdar več iz dr, Bonkovičeve pisarne noben napad na g. Schalona ali sploh na brežiško policijo prišel. Ta izjava je isto toliko vredna, kakor da bi Benkovičcv zastopnik izjavil: kar j r doslej iz te pisarne p r i š 1 o, j e bila gola laž! . . . Na podlagi teh svojih laži je skušala Benko-vičeva klika udomačiti pravo strahovlado. Poleg itak že znanega svojega Agreža, kateremu se maslo po celem obrazu cedi, ako stopi na solnce, ki pa je vendar mislil, da bodo Benkovičeva ,poslaniška moč" tndi iz enega Agreža poštenega človeka naredila, — rabil je dr. Benkovič vedno še razno druge dvomljive eksistence. Ravno to je za dr. Benkoviča značilno : nikdar mu niso pomagali ncomadeževani, čisti ljudje, temveč vedno v blatu povaljane osebe... Med Benkovičevimi pomagači in podrepniki v Brežicah se nahaja tudi neki alkoholični Gaj ser. Mož sam ob sebi je sicer premalen-kostna osebka, da bi se zaradi njega vznemirjali. Ako se ga pogleda, ima človek že dosti; to je tipus alkoholiziranega prvaškega predrzneža, ki v svoji pijanosti ne ve, kaj da dela, ki pa je skoraj vedno pijan. Mož je to, katerega cilj je menda delirium tremens. In vendar je ta "pij an i Gajser uslužbenec c. k. okrajnega glavarstva, je penzijo-nirani žen dar. Zato se hočemo tudi z njim popečati. Pa tudi zato, ker je orodje v Benko-vičevi roki, ker je pravi ..Madchen far alles" za prvaško politiko v Brežicah. Isti dan, ko je „fasal" do kosti nedolžni in do kurjih očes pošteni Agrež za svoj dolgi jeziček 14 dni zapora, bila je tudi razprava proti g. tajniku Schalona in policiji. Tožil je pijani Gajser. Stvar pa je bila sledeča: Dne 9. avgusta preteklega leta vprizorili so rdečo-'srajčniki ,Sokoli" v Brežicah hujskajočo ,,slav-nost", na katero je prišlo tudi precej rogovile-žev iz Hrvatskega. Brežiška policija je imela mnogo opravila, da je držala nahujskano druhal v redu in da ni prišlo do pretepov. Na ta dan je-bil Gajser kakor po Aavadi pijan kot kanon. Po izpovedbi policajev je mahal s palico okoli, tako da so ga končno morali aretirati. Pri temu je pijani junak baje tudi na tla padel. Sam o vsej tej stvari ni ničesar vedel, ker je bil preveč pijan. Bil je tudi pri sodniji oproščen „we-gen Volltrunkenheit", torej ker je bil popolnoma pijan. Ali pozneje, čez tedne, je šel in nakrat naznanil, da ga je policija po krivici aretirala in na tla vrgla. Namesto da bi Boga na kolenih zahvalil, da ni bil zaprt, na mesto da bi se sramoval svoje živinske pijanosti, šel je ta Benkovičcv prijatelj in tožil. Tu se pač že vse neha f Seveda je bil g. Schalon z stražniki oproščen. Sodnik je Gajserju tudi marsikatero resnico v obraz povedal. Za nas zadostuje pač to, da se je pred sodnijo dokazalo sledeča dejstva: 1. Gajser ni vedel pred sodnijo ničesar izpovedati, ker je bil takrat popolnoma pijan. — 2. Gajser je bil oproščen zaradi popolne pijanosti. — 3. Gajser je v naznanilu sam izjavil, da je imel ,einen Mogel" (pijan). i. Gajser je večkrat in hitro pijan. — 5. Gaj-serjevi tovariši so izjavili, da pride mož tudi večkrat v slnžbo pijan, da se nahaja torej na c. k. okrajnem glavarstvu v Brežicah v službi pijani pisar. — 6. Dokazalo se je, da je Gajser dostikrat 2—3 dni pijan in za delo nezmožen. — In ta Gajser, ki je kronično pijan, ki spada tedaj v bolnišnico ali pa kam drugam, kjer bi so svoje prvaške živce ohladil, ta Gajser je eden glavnih stebrov Benkovi-čjevega veličanstva. To nas seveda ne vznemirja. Mi privoščimo Benkoviču Gajserja kakor mu privoščimo Agreža in obratno. Ali nekaj druzega nas briga in briga, vse davkoplačevalce ; kako more imeti c. k. oblast, c. k. okraj no glavarstvo takega od alkohola zastrupljenega hujskajočega človeka v službi? V šnopsariji bi bila prava domovina Gajserja, nikdar pa ne v c. k." uradu. Upamo, da so nas.•■vsi prizadeti gospodje razumeli. . . ■ (Pribodnjii naprej.) Novice. PreJpust vpliva prav čudno na ljudstvo. Večji del ljudstva se veseli in tudi drugače prav resni možje vzamejo masko in se zabavajo, našemljeni in smešni . . . Ali najhujše vpliva pred-pust na možgane prvaških pobtičitrjev. Le-ti sploh ne vejo več, kakšno neumnost bi napravili, da bi se jim svet še bolj smejal ... Od hrvatske strani n. pr. se je pričelo akcijo za združenje vseh jugoslovanskih političnih strank na podlagi državnopravnega programa. Cilj tega programa naj bode, da se združijo Hrvatska, Slavonija, Istrija, Dalmacija, Boznija, Hercegovina, Kranjska, Štajerska in Koroška veno samostojno državo. Torej smo na jasnem: jugoslovanska politika naših in hrvatskih prvakov je naravnost veleizdajalska. V kranjskem deželnem zboru so tudi narodnjaki naravnost izjavili, da se bodo ta njih cilj dal doseči edino potom vojske... Človeku zavre pravzaprav kri, ako pomisli brezvestnost prvaške te politike. Ali potem se zopet spomnimo, da smo v — predpustu. Sicer pa imajo prvaki predpust vsako leto skozi 3G5 dni . . . Klerikalno gospodarstvo. Kadar se hočejo naši klerikalci prav izdatno ponašati s svojimi gospodarskimi zmožnostmi, takrat pokažejo na Dunaj in pravijo: Poglejte, Dunaj stoji pod krščansko-socialno ( klerikalno) vlado in ima vzorno gospodarstvo. Opetovano smo že to dunajsko klerikalno gospodarstvo pojasnili. Zdaj se je zopet nekaj novega izvedelo. Pri zgradbi deželne norišnici v Steinhofu so dunajski klerikalci prekoračili dovoljeni proračun za okroglo svoto — 10 milijonev kron. Vraga, to je pač .,lepo" gospodarstvo, ako se pri enem samem poslopju „zmotijo" za 10 milijonev! Sicer pa ti izborni gospodarji te svoje napake niti deželnemu zboru predložili niso. Drugače imajo usta vedno precej široko odprta, ali zdaj so bili tako tihi, oh, tako tihi . . . Vedno in povsod je bila temelj klerikalnemu gospodarstvu — r.mazanost in korupcija. Tako drugje in tako tudi pri nas! Iz Spodnje-Štajerskega. 0 g. katehetu Schewidi v Ptuju smo že zadnjič po naznanilu drugih listov poročali. Za danes naznanjamo, da je bilo naše poročilo popolnoma resnično. G. katehet Schewidi ima edino to ,,napako", da — vpošteva postavo in da ne trpi, da bi se šolsko deco v teh ali onih društvih politično hujskalo ter zapeljavaio. Tega poštenega, pravemu duhovniku primernega stališča pa mu ne odpustijo tisti duhovniki, katerim je politika vse. V minoritski klošter v Ptuj je prišlo vsled tega predpreteklo soboto 5 ptujskih čez ušesa pobožnih .,devic", članic „Marijinega društva" ; te že precej razcvele device, ki so tako pobožne, da se človeku že kar smilijo, zahtevale so, da se odstavi g. Schewidi kot katehet. Pametni človek sicer ne razume, kaj so imajo te milostljive dame v take stvari vtikati. Naj bi se raje zato brigale, da ne bode doma župa preslana. Saj jim za Božjo voljo vendar ni nikdo kriv, da so — ostale device. To je mnenje vsacega človeka, ki ima pamet v glavi. Minoritski fajmošter g. Vaupotič pa ima drugo mnenje. On je zato, brez da bi vprašal krajni šolski svet, brez da bi se vršila kakšna preiskava, samo na podlagi pobožne denuncijacijo zarjavelih babur, odstavil g. Schewidi kot kate-heta. To se ta seveda kot mož in duhovnik ni mogel pustiti dopasti in zato je odšel iz kloštra ter danes tudi že odpotoval iz Ptuja. Radovedni smo, kako bode ta stvar končala. Na vsak način pa bodemo o nje še prav temeljito izprego-vorili. Dr. Benkovič — OVCe Striže. Veliki modrijan, svetnik, doktor in poslanec dr. Ivan Benkovič ima tudi to lastnost, da zna svojim ponižnim ovčicam prav dobro dlako striči. To ne stori samo kot advokat, kakor smo to v raznih popisih njegovih čednih računov povedali. Ne, ne, tudi na drug način zna Benkovič ovco striči. Pred kratkem n. p. je izdal in razpošiljal sledeči. oklic : »Vaše blagorodje! Slov. krščansko socijalna zveza priredi dne 8. in 9. svečana 1909 v Brežicah (Narodni dom) socialni tečaj za sodna okraja Brežice in Sevnica. Prosimo Vas, da takoj v Vaši županiji (občini) zbe-retein nam naznanite mladeniče in može, kateri se hočejo tečaja udeležiti. Oddaljenejšim se bode pre- 4 - skrbelo hrano in stanovanje brezplačno ; zato prosimo, da po svojih močeh v denarju prispevate k stroškom tečaja in prispevek pošljete na naslov dr. I. Benko-viča v Brežicah. Dnevni red tečaja se pravočasno objavi v časopisih. Tečaj se prične 8. februarja, ter se vrši v pondeljek in torek od 8 — 12 uri dopoldne in od 2—6 uri popoldne. Velespoštovanjem udani dr. Ivan Benkovič. Torej „socialni tečaj" je napravil dr. Benkovič. Mislimo, da se pri temu ni nobene druge nesreče zgodilo. Ali troje stvari je zanimivih : 1. Ali potrebuje revni, duševno in gospodarsko zanemarjeni ter izkoriščani slovenski kmet res take »tečaje" ? Ali bi ne bilo desetkrat bolj krščansko in pametno, ako bi se kmeta gospodarsko izobraževalo, namesto da se ga politično hujska ? — 2. Ali ni sramota, da se prične v tem huj-skajočem nastopanju pri mladeničih? S tem se vstvarja nasprotja v družini, se hujska očeta proti sinu in nasprotno, s tem se torej ruši temelj krščanskega življenja, sveti zakon in družino! — 3. (n za vse to naj vbogi, ziipeljani ljudje še plačujejo? S tistimi krvavimi krajcarji, ki jih pusti našemu kmetu birič, naj kmet torej dela slavo enemu Benkovičn in dekoracijo hinavski stranki klerikalnih farizejev! To je ros že naravnost vnebovpijoče postopanje ! Ja zakaj pa Benkovič sam in njegovi tovariši ne plačujejo teh tečajev? Kako lep „tečaj" bi se dal n. p. napraviti s tistim denarjem, katerega jo Benkovič kot odvetnik v svoje račune preveč zastavil ?! Res, žalostno je, da naše ljudstvo še sedaj ne izprevidi nečuvano sleparijo, ki jo uganja klerikalno-prvaška stranka z njim ! Iz zjornjo-radgonskega okraja nam piše pošteni kmet: Dne 24. prosinca bila je občinska seja v občini Sčavnici. Predložil se je račun od 1. 1908 in se je tudi govorilo zaradi okrajne steze. 2e več let se dela in se nič ne stori. Zdaj se sploh nič več ne stori, odkar imamo najbolj od g. župnika v sv. Jurju izvoljenega prvaškega okrajnega načelnika. Mi reveži imamo take ceste, da je groza. Ali pobirajo pa od naše občine 20Vo okrajnih doklad, kar znaša na leto. do 1.500 kron. Za ves ta denar se nam ničesar ne stori. Slišal sem tudi, kaj se je zgodilo, ko je bila seja končana. Rden občinskih svetovalcev je vprašal pričujoče odbornike : »Sto pa vam je Kanci, ki ste doubli senou, slamo, zdaj pa še krompir, koruzo, oves, otraube in de-telčno semen. Tou vam je pripravil poslanec Malik, niše drugi. Korošec in Roškar se nej nič za nas potegnil. Malik pa, ki je za mesta in trge izvoljen, skrbi,'da mi kaj dobimo". — Med odborniki pa se je našel neki pritljikavi možakar, ki ima dosti masla na glavi, in psoval Ma-lika za brezverca. Ti revež ti! Svoji k svojim! Zdaj se naši slovenski poslanci ne brigajo za naš: Ali kadar so volitve blizu, saperment, tedaj se bodo 6ladke delali in hodili okoli nas kakor lisica okoli kur in puranov. Ali mi kmetje postajamo pametnejši! Iz sv. Lenarta si. g. se nam piše: Na zadnji članek v »Narodnem dnevniku" le kratek odgovor: Bedastemu lažniku v dotičnem listu bodi le povedano, da se bode vkljub temu v sv. Lenartu nemška šola uresničila. Poštena in odkrita politika naprednih mož prinesla bode kmetskemu ljudstvu veliko več dobička, kakor pa sebične, napačne špekulacije nekaterih posameznih, nažrtih in opijanjenih hujskačev, ki kmetu nemške šole ne privoščijo. Toliko za danes, kajti več ni lažnik omenjene prvaške cunje vreden ! — Št. Lenarški naprednjaki. Dva Otroka zadušila. Pri grofu Wnrmbrandtu uslužbena vdova Fekas pustila jo svoja dva otroka brez nadzorstva doma. V sobi je nastal ogenj in ko je vdova nazaj prišla, našla je otroka mrtva. Dinamitna patrona razpočila se jo v Stranicah nekemu 25 letnemu rudarju v roki. Odtrgalo mu je 4 prstov. Salmijak pil. Poročali smo zadnjič, da je neki sodarski pomočnik v Ptuju namesto vina pomotoma salmijak pil. Nesrečnež je vsled tega umrl. Pri drskanju na ledu je ponesrečil v Mariboru šolar Zatru in se težko ranil. Svojega strica ustrelil je 17 letni Franc Scherzer v sv. Nikolaju pri Leibnicu. Iz Koroškega. „Š-Mlr" zopet obsojen. Prvaški „Š-Mir", glasilo vseh lažnikov in oskrunjevalcev cerkev na Koroškem, napadel je svoj čas g. učitelja Hornbogner v Velikovcu prav grdo in nesramno. Tako mu je očital zlorabo šolske oblasti v politične namene, bojkot proti Slovencem in hujskanje proti papežu. G. Hornboguer je vložil vsled tega proti „Š-Miru" tožbo, da bi mu dal priliko, dokazati pred sodnijo svoje trditve. Zdaj je „Š-Mirovi" gospodi srce v hlače padlo in slamnati urednik je nakrat izjavil, da dotičnega lažnivega članka sam ni čital pred tiskom, da torej ne more biti zanj odgovoren. Zato pa je bil „Š-Mirov" urednik zaradi zanemarjenja svoje dolžnosti obsojen na 100 kron globe. Pravega krivca seveda kazen ni zadela, kajti pravi krivec je oblečen v črno suknjo in laže ter obre-kuje na račun drugih. Fej, trikrat fej lažni-kom ! Plodovi hujskarije. Pred kratkem se je zgodil v Slov. Plipergu nečuvani slučaj. Neki od prvakov nahujskani klerikalec je v svojem divjem sovražtvu do šole med podukom v razred vsilil in učitelja pred zbranimi učenci nesramno op30-val. Taki izbruhi divjaštva so edino plodovi tiste grde prvaške gonje, kateri ni ničesar več sveto. Kam bi prišlo ljudstvo brez šole? Brez šole bi se pač udomačile zopet ono razmere, ki jih je kmet v srednjoveških časih ter v dobi tlake pretrpel. Prvaki so v srcu najgrši sovražniki šole. Oni vedo dobro, da se izšolano, izobraženo ljudstvo ne bode pustilo od njih z« nos vleči in izkoriščevati. Zato agitirajo ti brezvestneži 8 tem, da je šola ljudstvu škodljiva. Ali škodljiva je le ljudskim izkoriščevalcem. Žalostno je le, da oblast take izbruhe prvaške gonje ne vidi ali pa menda noče videti. V omenjenem slučaju tudi šolska oblast ni ničesar ukrenila. Napadeni učitelj, ki se je moral prod zbranimi učenci pustiti opsovati od podivjanega klerikalca, prisiljen je bil, da toži pri boroveljskem okrajnem sodišču. Tam je bil črni napadalec obsojen, ali seveda zelo milostno. Mi pravimo le to-le: Razmere na Koroškem postajajo vsled brezvestne gonje kranjskih hujskačev vedno žalostnejše. Morda bode prišlo še do hujših dogodkov. Odgovornost za to počenjanje pa nosi oblast, ki je gluha in nema, kadar s:' gre za prvake. Koroško ljudstvo je prepošteno in prepametno, da bi trpelo prvaško grozovlado! Iz zgornje Rožne doline se nam pije: V svoji 6. štev. z dne 6. 2. t. 1. napada „Š-Mir" hudo prejšni občinski za3top v Rožeku. Ta list trdi, da se je preje nerednosti delalo ter meni, da je zaradi tega prejšni tajnik ponoči in v megli izginil. Tudi se roga ta list nadzorniku računov od deželnega odbora ter napada deželno vlado, češ da je ona za vse to odgovorna. Koučim omeni še znane »nerodnosti" v Sv. Jakobu. Človek se mora res že čuditi nad predrznostjo, s katero se ti ljudje sploh še na dan upajo in to s trditvami, na katerih ni niti pičice resnične. Pred kratkem šele smo poročali o obsodbi našega župana zaradi „kurfušerije" na 300 kron globe. Zdaj se je napravilo proti temu prvaškemu poštenjaku naznanilo zaradi zape-ljanja h krivemu pričevanju (krivi prisegi) v neki zadevi, v kateri toži on vsled razžaljenja časti. Tudi v svoji domačiji je ta župan pravi vzor. Y njegovi gostilni se vsako nedeljo prete-pavajo. Tudi župana samega je zdaj (že tretjič) neki mladi posestnikov sin oklofutal. Pri svojih najboljših prijateljih napravi najslabše doživljaje. Tako ga je spravil njegov prijatelj Rozman baje ob 2.000 kron. Nekega posestnika iz sv. Jakoba je koštalo Rozmanovo prijateljstvo tudi okroglo 3.000 kron. Naš župan in Rozman sta, sploh zelo čedni parček. V verskem ozira kaže župan pač vedno lep vzgled, to se mu mora že pustiti. On je prvi in zadnji v cerkvi in nikdo ne zna tako pobožno moliti kakor on. Pač ve zakaj ?! Po cerkvi se hujska oziroma na prvaški način »izobražuje" v krčmi Kravina. Popoldne se pa v njegovi gostilni pretepavajo. Toliko »Š-Miru" za danes v odgovor. Ako treba, povemo še več! Iz Sel se nam poroča: Vsaka vasica ima svoje posebnosti. Tako tudi Šele, ki ležijo v koroških „črnih gorah". Sole imajo zdaj dve eno-razredni šoli, prva čisto slovenska, druga dvojezična. Obe šoli se nahajati v enem poslopju. To pa ni bilo vedno tako. Nekdaj je vladala edinost, dokler ni prišel neki možakar iz Hrvatskega v tihi ta kraj. Takratna dvojezična, dvo- razredna šola je bila temu pobožnemu trn v očesu. Takoj je pričel proti nje vo vsemi svetimi in nesvetimi sredstvi. Edin' se je vsled njegovega hujskanja v preje; njeni dve šoli razdelila. Ali vedno se je nekaj ljudi, ki so zahtevali v šoli dvojezi duk in ki so držali doslej nemško-sloi razred na ta način, da so svoje otroka] razred vpisovali. Ali v najkrajšem času telo to »gnezdo nemčurjev" uničiti. Naprq prvaki „šturm". Z lojtrami, pinzehu, pi barvo so prišli in zdaj se blišči na p rdečo-plavo-beli trak. Ker ni nikjer navada šolska poslopja take firme nosila, čutila vlada primorana, da je sunila prvaški parkrat pod rebra. Ali ostalo je le pri t| belo-nimena zastava na selškem stolpa i^ pred vsako kaznijo. Ker se je prvakom to ^H čilo, šli so naprej in napravili šolarski q^ Neki krčmar zeleno-rumenega obraza, o] član kraj nega šolskega sveta, hodil do hiše; pravil je ljudem, da ni treba oj šole pošiljati, da sploh ni poduka. NaK> kolik a nam korist mlečn mleka na Nem %ani kol n upot Po te in živ je seveda tudi, naj ne povejo, kdo je ; j,m>! jim tovarišom dezertiral. Skupno sta umorila i; Mest oropala nekega moža. Na begu sta umorila gnjh o druzega moža. Potem sta se sprla in jo infaWjQVe p rist tovariša tudi ubil. Zdaj so ga vtakntliifinega jočo. 3 m no;- _________ eba dri Po uči - 5 - i 'oji •Ki e oni šeilji :ični»J OVMJ ,oslo a, se. tej tea va > po štej r>benti ,d >ti| čil luk] bi kdo o •.iH vičenl ne se 110 li je neti lo Xa l spošj 'in na j STfl tisk« Nik O : pa. ra se sij tisa ciolj .s te v faj i p ail; »L'lllikn nkmilil'llill HllptfllA navedem naj tu 2 uzorca za zimsko in 2 za ?k > o Krmljenju mittue poletno krmIjenje mle6nih krav in sicer je zra. o po-( nekajj moglo Cunjeno to za krave, ki so 600 kg težke (2 naši majhni kravi): Za zimsko krmljenje v letih, ko je malo sena: 10 kg dobrega sena, 5 kg slame, 1 kg plev, 4 kg živinske pese, 1 kg krompirja in l1'i kg podzemnične pogačo (F.rdnusskucken) • ali pa: 10 kg prav dobrega sena, 5 kg ovsene slame, VIi podzemnične pogače in IV« kg pše-mcnih otrobov. Mesto podzemnične pogače rabila bi se lahko pri nas tudi pogača bombaževega semena ali pa sezamova pogača. Te pogače dobivajo so v tovarni za stiskanje olja v Trstu (proti Skednju). Za poletno krmljenje priporoča omenjeni učitelj: 30 kg zelene krme, 7Vi kg ovsene slame in lVi kg sezamove pogače; ali 40 kg zelene krme, 2 kg ovsene slame, 1 kg ovsenih resin in 2 kg turščine moke. S tem nočem reči, da moramo ravno tako krmiti, kakor uči dotični učitelj, toda pokazati sem bolj hotel, kako krmijo živino v Švici, kjer so najbolj umni živinorejci. Ker se bodemo vrnili v teku časa še večkrat h krmljenju, zato naj omenim tn samo na pravilo: Za mlečne krave pripavi krmo tako, da bo razmerje med prebavno beljakovino nasproti prebavnim ogljenim hidratom in dvakratni tolšči skupaj tako, kakor je 1 proti G. Kedar krmimo, pazimo na -red in točnost. Po zimi, ko dajemo mlečni živini bolj suho pičo, krmimo navadno dvakrat na dan, po leti, ko dobivajo krave svežo krmo, pa trikrat. Krmiti je ob določeni uri, kajti če krmimo prepozno se živina po nepotrebnem draži in s tem, da izgublja brez koristi različne prebavne soke, ji piča dana o nepravem času manj zaleže. Tudi požre živina tako pičo prehlastno in jo premalo prežveče. če krmimo prera.no, nima živina onega teka, ker ni dovolj lačna; pa tudi želodec izpušča v tem slučaju manj soka nego navadno. Da se poveča tečnost krme polagajmo živini 10 do 20 gramov soli na dan. Sol se spremeni v želodcu v solno kislino, ki npliva jako ugodno na prebavljanje, Sol polagajmo živini vsak dan ifi ne. kakor delajo naši kmetovalci, po enkrat na teden ali celo mesec. Velike množine soli, kakor jih ti dajejo na enkrat, živini celo škodujejo. Sol ne upliva pa samo na prebavljanje jako ugodno, marveč tudi na mlečnost krave. Pojiti .je treba mlečno živino vsaj .dvakrat na dan. Čista voda je predpogoj vsaki živinoreji. Motna in blatna voda, kakor se nahaja v naših kalih je živini škodljiva. Kraševci, če hočete imeti koristi od svoje živine, pripravite si najprej dobre vodnjake! Tn pa tam je navada, da krmijo mlečno živino obenem, ko molzejo. To je napačno! Ne samo, da pride iz krme v mleko mnogo glivic, ^^^^___^^^^^^_^^^^^^^^^^_^^^_ ki ga potem izpridijo, marveč znano je, da novi, iči napravljata meso in mleko, ogljeni mlečnost živine raste ali se manjša potem, kako im.prti služijo živini bolj za kurjavo. Iz tega se živina počuti. Saj se v naših hlevih čestokrat prigodi, da pritišči krava mleko! če pazi krava bolj na pičo nego na molžnjo, je pač gotovo, da ne bo dala toliko mleka kakor v nasprotnem slučaju. Ko krava žre, se navadno premika a s tem da povod, da jo dekla ali hlapec tepe in taka molžnja ni potem ne kravi ne onemu, ki jo molze, prijetna. Molzti je treba pred krmljenjem in dokler se molze naj se ne kaže kravi krme, kajti s tem se jo samo draži in vznemirja. 0 preskušanju in kaljivost i kmetijskih semen. Od vsakterih semen zahteva se ne le samo, da so popolnoma zrela, popolno razvita in od takih maternih rastlin, ki so se odlikovale glede posebnih lastnosti, ki jih mora imeti posamezna rastlina, ampak da so tudi vsaj po večini kaljiva. Kmetovalcu in vse eno, ali kali od posejanega, posebno pa kupljenega semena ved ali manj semena. Kajti če poseje kaljivo seme, o katerem tjvonv, da bo po večini kalilo, preveč na gosto, bodo mlade rastlinice pozneje druga drugo spodrivale in du-šile, postanejo glistaste in pretegnjene. Nasprotno pa, če poseje pravilno seme, od katere'* izkali le majhna množina zgubi veliko prostora, dela iu časa po nepotrebnem in to ni majhnega pomena. Da se temu izogne, je najbolje, da prideluje kmetovalec, ako je le mogoče, vsa semena sam. S semenom, ki ga je sam predelal in pravilno hranil, prihrani si živine. ri nas vedno dražje prodaja in ae postaja radi tega za našega io vc.'o važnosti. Osobito okoli flonaša mlekarstvo velike dohodke. Pa prugod, kjer ni mogoče svežega mleka marveč se izdeluje iz njega maslo in jreja mlečne živine več nego reju živine kajti s tisto krmo, s katero se živina In dobra mlekarica 10 in tudi >v mleka. En kilogram živega goveda danes po 70 do 75 vinarjev, za ■■: mleka pa dobimo blizu mesta tudi | vin, a tam, kjer se izdeluje mleko v K '.'i' vin. do 1 K GO vin. Da nam bo donnsalo mlekarstvo v resnici risti, moramo v prvi vrsti znati, kako živino, da bo dala z malo piče mleka. Pri nas se na pravilno krmljenje \m\ in zalo nemarno z živinorejo takovih v, kakoršne imajo v drugih deželah, oso-Semškem in v Švici. Nekateri naši go-zamctnjpjo, tako rekoč, krmo, drugi pu ž njo mnogo preveč, nego bi smeli. Naj-pa dobimo pri nas, .da se redi mnogo nego se jo lahko preko zimo. preživi. Inoma napačno, kajti izstradana živina nam donašala dobičkov. Živina uporablja hrano v prvi vrsti za svoje telo (za in samo kar tu ostane, uporabi lahko m ali za meso. Kdor ne polaga toraj živini nič več nego potrebuje ta za gretje telesa, ne bo imel od nje drugih dohoden gnoj, ki pa ne moro poplačati vse ijemo živini več krme nego jo za-Dporabiti za svoje telo in za napravo mle-gre neporabljen del iz živine in mi mo od preobilc krme spet drugih dohodkov gnoj. lato je jako dobro, če kmet že pred zimo i koliko klaje ima in ti klaji primerno ilo živine, ki jo misli prezimiti. treba spomladi s krmo preveč varčiti, uni naj se, nadalje, koliko krme se sme uporabiti. Za mlečno kravo, ki tehta [500 kg treba je na dan 12 kg organičnih Po tem imenom razumemo vse one rast-ia živalske snovi, ki gorijo, vendar brez ki se nahaja v njih in brez pepela, ki , ko te snovi zgorijo. Srednje .seno ima v 100 kg 79Vi kg organičnih snovij, drugo joda (14Vii kg) in pepel (6-/„ kg). Slama koliko več organičnih snovij nego seno, i ve, da se živina po slami ne bo rein tudi mleka ne bo dala mnogo. Zakaj P organičnih snoveh, ki se nahajajo v 100 kg slame je samo 8 dekov prebavne be-i3, 1 kg prebavne tolšče in 41 kg prelil ogljenih hidratov. Beljakovina in tolšča |^Ha'i slnžijoL nabi-P 'an't0 rMV>dimo, zakaj ne daja živina, ki 3in$fcfBs&Bx> slamo, mleka. V 100 1 mleka se na talsklt °'i0'' ''''; ^ beljakovino (sirnina spada iteljn'P med beljakovino! a odkod naj živina vzame I beljakovino V Ua bo toraj gornjih 12 kg or 8 , ° snovij 500 kg težki kravi zadostovalo ;elo in za napravo mleka, mora biti v vsaj 1 kg 25 dekov prebavne beljakovine. dnjemBdekov tolšče in G1/, kg prebavnih ogljenih nine-lratov, 15 kg srednjega sena bi imelo 12 k ^anionih snovij a med temi 81 dokov belja (ne 6 kg 15 dekov prebavnih ogljenih hi ;ov in 15 dekov tolšče. Premanjkuje mu 14 dekov beljakovino in 5 dekov tolšče, sni hidrati pa skoraj zadostujejo. Srednje je toraj premalo rodivno, da Li zamogli ž njim rediti mlečno živino. Ce nndome- 5 kg takega sena s G kg dobre meteljke _„ katera' ima v 100 kg 12?, kg belja- >llclJaBhie, dobimo za mlečne krave primerno krmo svo-1 ij() jmej;l zgoraj določene množine redilnih ..jjjjjBBO- Mesto G kg lucerne rabili bi lahko 5 kg la šeKjgnjh. otrobov ali pa 4 kg slame in 2 kg ";"**" Knove pogače. Opomniti moram, da 15 kg Ulll V bb fironq conn nenhitn r\l*imnck*»r/!i šmii do- irmogo denarja, mnogo truda, brezuspešnega dela in vrhr vsega tega mnogo jeze. Glede takega semena je lahke* gotov, da je kaljivo, ni pa vselej gotov, da mu izrastejo iz istega rastline, ki naj bi imele lastnosti matere. Pri raznih poljskih in vrtnih rastlinah pa je to različno. Tako n. pr. ne moremo pridelati pravih kolerab, jedilne pese, zgodnjega kapusa i. d. ako posejemo domače seme, kajti sajenice, izgojene iž semena takih rastlin, se pri nas takoj , zvržejo", kakor pravimo. Vsi vemo n. pr, da je najbolje, če naročamo seme karfjola iz Italije, ter da se sajenice iz onega semena obnesejo najbolje. Ker smo pa pogostoma ptimorani tudi kupiti seme drugje, zato priporočamo, naj se ga ne kupuje nikdar od takih, ki ga ponunajo po hišah, na trgu ali od takih trgovcev, ki nam ne morejo jamčiti za pristnost, še mani pa za kaljivost istega. Znano nam je, da pokupijo razne osebe za mal denar razna semena ne glede na to, ali so stara ali mlada tu pa, tam in jih potem mešajo med novo ali pa med staro seme, koje potem prodajajo za dobro seme. Če poseje kmetovalec tako staro seme, izkali mu pogostoma le malo ali celo nič in mesto da bi to pripisal prodajalcu na rovaš, tolaži se s tem, da je temu kriva lnna, na kojo je o času setve ni oziral. Toraj kupuje ali naroča naj se tudi seme poljščin in zelenjave, od kateri sami ne moremo pridelati pristnega semena, vselej le pri dobro znanih vrtnarjih in poljedelcih, ali pa s posredovanjem kmetijskih drnštev. Trgovcem in prekupcem ni mnogo zaupati. Vsak kramar hvali svojo robo, samo da jo laže proda, pravi že ljudski pregovor. Razna semena so pa prvič dokaj draga, drugič pa s tem slabim semenom kmetovalec trpi precejšnjo škodo, zato je bolje, da tudi če že izda, ne izda qo nepotrebnem, ampak da ima tudi kaj koristi od vsega. Kakor sem uže poprej pripomnil, nam ne kaže pridelovati v nekaterih krajih teh, v drugih drugih kmetijskih semen in primorani smo naročiti j h drugod. Poljedelci naj zahtevajo pri naročanju raznih semen, da jim trgovec jamči za čistost, posebno pa kaljivost semena. Tudi potem, ko je prejel zagotovilo, da je toliko io toliko semena kaljivega, uaj bi ga na vsak način izročil v preskušnjo ali ga sam preskusil. To se izvrši na razne načine. Vzame ali odšteje se neko določeno število n. pr. 100 zrn, potem ko se je kupček dodobra mešalo in seme ali : 1. Zavije v mokro volelneno cunjico in jo obesi v kak gorak prostor, a ne priblizu peči, še manj pa dene na peč. Od časa do do časa naj se jo pomoči z vodo, da bo vedno nekoliko mokra. 2. vzame naj se navaden krožnik, razgrne po njem navadni pivnik in ga polije z vodo. Na pivnik naj se na redko razgrne seme in pokrije nato z drugim v vodi namočenim pivnikom in postavi krožnik v gorak prostor. 3. vzame se podstavek za cvetlične lonce in pesek. Pesek naj se najpoprej na drobno preseje na kakem šilu in nato dobro razžari na kaki železni plošči. Ko se je pesek popolnoma ohladil, nej se ga nasuje precej na debelo v podstavek in močno polije z vodo, da se napije, podstavek naj se potem drii nekoliko poševno, da preobilna voda odteče. Vrh namočenega peska naj se potrosi na tenko nekoliko suhega peska in poseje nanj odšteta zrna ter položi vrh krožnika kos šipe. Podstavek naj se postavi v kali prostor, ki ima približna 16° C. Pregledna tabela o nekaterih vrtnih semenih, glede katerih se je dognalo, kako dolgo ol ranijo kaljivost Ariičoka Beli koren Boreč Brokelj Buče Čebula, navadna Čebula. šalotka £rni kimelj C-ni koren Dil Diuja ali sladk. melon. Endivija, poleina Endivija, zimska Fižol Grah Kapus, beli Kardon Kiinelj, navadni Kiselca Korenje Koromač nemški Koromač italijansk Kumare Lubenica ali angurija Leča Majoran Mangold ali bleda Materna dušica (timjan) Melisa ali srčno zelje Merica Motovilc Paprika Pastinak P.-lin Pesa, jeitvena Pesa, krmska Petersilj Por Radič Rajsko jabolko Redkev in redkvica Repa Rutica Rožmarin Sivka Sladki janež Smrdilj Solata Špargelj Spinača, Špinača, novozelandska Ohrovt Zelena, (tonioljasta Ž.jbelj rado Opomniti moram, da li 1 finega sena, osobito planinskega, ima o množino gornjih redilnih snovij, zato mu eba drugih dodatkov. Po učitelju kmetijstva Dr. Glilttli v Švici Če je seme dobro in ima dovolj vlage in topline, izkali v kratkem, slabo in staro seme pa ostane gluho. Nekoliko dni pozneje, ko je seme izkali loj vzame naj se male kleščice ali šesttlo za risanje, izbere vsa izka-Ijena zma in jih obenem prešteje, da se lahko potem ve, koliko semena je izmed odštetega in preskušenega iz kalilo. Ako pa pridelujemo razno kmetijsko seme doma, skrbeti moramo, da ga poberemo o suhem vremenu, da ga pustimo dozoreli, nato omlatimo, izžmcmo itd. slednjič očistimo ter razširimo na tenkem v zračnem prostoru v senci, da se dobro osuši. Ce ga ne očistimo smeti in zemlje, se ne osuši zlepa, kali, plesni in gnije ter vsled tega zgublja kaljivost. Šele ko se je seme zadosti osušilo, slirani naj se ga v suhem prostoru, v katerem je toplina nizka in stalna. Kajti suhemu semenu Škoduje tudi vlaga in menjajoča se toplina. Niti najhujši mraz ne more uničiti kaljivosti, a uničiti jo zamore menjajoča se toplina. Kaljivost zgubi seme tudi tedaj, če je preveč izpostavljeno zraku, zato naj se spravi, posebno pa vrtna semena v vreče iz gostega platna, še bolje iz papirja ali pa celo v steklenice, ker se ga tako obvaruje tudi pred mrčesom in mišmi? Vrečice z vrtnim semenom naj se obesi pod strop, spravi v omare ali pa dene na stojala, kojim se je okovalo noge s ploščevino, da ne morejo miši do semen. Vsako seme pa zgubi in sicer nekatero poprej drugo- kasneje ali po daljših letih svojo kaljivost. Semena raznih poljščin, kakor n. pr. pšenica, rž, oves, ječmen in turšica ohranijo kaljivost približno dve, repica tri, lan in konoplje štiri leta. Nekatera starejša semena, če so še kaljiva, dado potem le revne sajenice, nekatera pa take sajenice, ki več obrode. Tako n. pr. vzamejo vrtnarji rajši staro seme dinj ali sladkornih melonov in lubenic ali angurij, ter trde, da sajenice izgojene iz starega več obrode, nego one iz mladega semena. Za zelenjadorejca je zelo važno, da ve, kedaj je bilo seme pridelano, zato naj dene k semenu vselej fistek, na katerega je napisal leto, v katerem ga je pridelal. Važno je pa tudi zanj, da ve vsaj približno, kako dolgo ostanejo razna zelenjadna semena kaljiva. Zato naj podamo tu nekako pregledno tabelo, iz katere se razvidi, kako dolgo ohranijo zelenjadna semena svojo kaljivost. _________________. Loterijske številke. Gradec, dne G. februarja: Trst, dne 13. februarja : 72, 31, 65, 59, 40. 89, 16, 68, 37, 56. Pogorela ni fabrika t. zv. „Styria"-koles (Stvria Fahrrad-uud DUrkonp-\Vcrke-Ak. Gcs.), kakor to misli nekaj ljudi. Nasprotno mj naznanja, da ta fabrika ni bila prizadeta-od požara. Zato smo x oziram na izdatne priprave za to sezijo v položaju, da uredimo Tsanam dosla naroČila najhitreje. ________________________ Pridni krepki 83 pekovski učenec *c sprejme. Naslov: Sthaia's Jfickerei, Maribor, 1'ostgasse 6. Lepo posestvo 95 se proda. Hiša 3 sobe, 2 veliki velbani kleti, gosp. poslopje. 1 klet \clika. Stala in drugi prostori, veliki gadoitosnik, . kjer se je lansko leto pridelalo S.li« K 56 h za most in jabolka, velika njiva, nekaj bosta in vrt za zelenjavo, V! studenca pri stanovanju krasni izgledi, 10 minut od Rogaške Slatine. Cena se izve pri «. Jas. Waida v Rogaški Slatini. Pri 100 V. Leposcha v Ptuju se odda stara strešna opeka (alio Dachziegel). - Posestvo se po ceni proda; luša novo zidana, 2 sobi, kuhinja, špajs, klel, 1 oral zemlje, V* ure od Vrbe (Velden). Več se izve pri g. J. Štessl v Logavasi (Anis-_______dorf) p. Vrba. 97 Posestvo s stanovalno hišo, hlevi, travniki, z njivami in gozdom, skupno 2 orala, se proda iz proste roke. Vplaša . se na mestnem vrhu (Stadtherg) pri Ptuju štev. 100. 93 Učenec te sprejme pri g. Mntijas Hočevar, kljuCarski mojster Ra-goznici pri Ptuju. SO Mizarski učenec se takoj sprejme pri g. Antona BrutsrbiKt'ti, Celje, Hauptplatz štev. 17. 72 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jos. hwh naslci v (Štajersko) priporoča najnovejše vitale nilatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-Wei za koruzo, sesahiice za gnojnici), trijerje, stroje za mah. gmblje za mrvo, ročne grablje (Handsclilepp- und Pferdclieurechen) za mrvo obračati. stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične . prešc, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Diffcrcnzial Hcbelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, ?e dobijo le pri meni. Angleško nože {Gusstalil), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Ceni zastonj in franko ' ■ li Pozor! 50.000 parov čevelj 4 parov čevelj za samo K 7'— zaradi ostavrjenja plačil nekaterih večjih fabrik se mi je naročilo, da razprodam večjo .množino čevelj globoko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para možkih in 2 para damskih čevelj prodaja po cenih v velikih in malih množinah O %^9 Najboljša prilika („Willki Ta težki oves zemlji in najprej StC vi.ioko slamo za iermoj se ne vleže. Kerj na redko sejij kil za eno oral J obskrbhištvo za 9 K, 50 :il za 32 K z vrečo vred. Vzorce po i franko proti 3'20 K predplačila.! Oskrtsnišivo graščine pri Konjicah (Gonobitz) Štajea 100 k Samo 3—4 tedne razprodaja po fabrični ceni dobro platno za vsako rabo, Varaziiinska tkalnica pavoinatega blaga Schwarz, Zublin & Co. Varazdin, Hrvatsko. Prodajo se le celi komadi od 30 do 120 metrov in sicer vsak dan od 8.; nre zjutraj do 5. ure zvečer. Vzorci proti 30 h v znamkah. 103 B0T Velika izberal ^jg Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ve« nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanja brk in las in to je KAPIL0R št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalie in zahval-nic. Slane franko na vsako potto 1 loneek 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Paktfacu štev. 200 v Slavoniji. .________________________ 80 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarake hiše postavljena je nova pama žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. Max E. Btftrgai SMO t. preil osleparjenjem l Opozarjam cenjen« Čilatelje tega list«, o-, posnemajo tujci v zadnjem Času ae-pet mojo irteeraro ter da prodajaj« navadne plehnate »re, ki se jih debi »t-vsod pu K 3 —, kot prave ..ieifinisfct HoskupO4. Pravo „železni5ke Rosk«>f-urc, katere, prodajam že mnogo Itt t polno zadovoljnost c. h. drSavnih le.u-uic, se dobijo le z zgorajSno va/strea* marko po moji firmi in so vsa dnifa naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška Rwktif*' ko: i a brez sekundnega kazalca K 7*—, s sekundnim kazalcem K S'—. 8 leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bohnef, Dunaj IV. Margaretenstr&sse 27/27 urar, mia. zapri«. eeniluik ii »tr»kor»j»k. Katalog b 5000 slikami zastonj in'M-Btnine prosto. SSS P. Lust, eksport čevelj Krakova štev. 50. JV. menjav a dovoljena, tudi d en ar nazaj. 104 Samostojni gospodar (Wirtschafter) se išče, ki govori nemško in hrvatsko -ter ima dobro prakso v vinogradništvu, kletskem in kmetskem gospodarstvu, ga.mato ali zelo izdatno vinogradniško ppsestvo na Hfvajskem.' Stanovanje hrana in K 30— plače. Ponudbo pod „0. S." na g. Ridulf Uaisser, Maribor, llurgplalz. 96 Se proda v Krškem na Kranjskem, obstoječa iz treh sob in vsemi' potrebnimi stranskimi prostori. Zraven je velik sadni vit in vrt za sočivje. Cena 800' K. Natančno se" poizve pri Martin Lesjak, ... Krško štev. .60. " 102 priporoča svojo bogato zalogo Špecerijska nadalje smodnika za lov in razstrelbe,^ ter predmete municije za lov kakol kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno v umetnem gnoju za travnike, njive in i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijev; nadalje krmilna Slama prešaria, ram bakreni vitrijol itd, po najnižjih Za naš rudnik se išče pridni hajer za cim (Zimmerhauer ki se razume na vsa dela v jami se zamore rabiti tudi kot nadzoi — Rudokop Ladanit «"■«;<■ . . » ->t O/;: posta Vinica, Hrvatsko. I Garantirano] pristna 50% slivovka ......... „ „ treber-žganje....... dobra bela vina .......... ,j „ burgunder...........| „ izabcla............[ pri 100 litri prodaja - J. KRAVAGNA, Ptuj. Islotam se proda tudi gotovo novo ostrešje >tyna" .jJno le rmo&lii o!ir?.j. I Br Veliki mlin na vodni tek in parnik, 2 nadstropj hiša iz 5'lepimi izbami, jako veli poslopja na dolnim štajerskem za plačila jako ugojena. Vpraša se pri v Mariboru, Kaseinplatz št najem-: bližini] iz prostorne stanovalne h\k\ «.l» doz razpok se da lepo kmetsko posestvo obstoječe 6—12 oralov najboljših travnikov, "JKjJrt^jj^1' nosnikov pod ugodnimi pogoji. „Štajercu". Išče se za neko večjo posestvo na Dolen; gozdar (upravni kateri pa tudi razume druga gospoda vila. Mora biti "oženjen, pa le z mo« Nastop službe z 1. aprilom. Ponudbe! gospa Antoinette pl. F i c h t e n a u, Dolenjska. V&rotveua marka -Anke/" Liniment Gaspici comp. i ■JBi« nadomestifo za ankBr-paSn-B?.pe!!er je znano kot odpeijajoos, izvrstno in boiriioe »redstvopri prohlajenju itd. Dobi se.v vsohi 1-40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljuUjeMflB sredstva naj se paii sa originalne stellinict if nato varstveno znamko „A*ker", potem le da to sredstvo. Dp. Rlchtsr -Jera apoteka „zliti I(f v Pragi, Eli«aiietstr, St. 6 nov, Razpošilja se vsak dan. P Ai Vpisu na f:irni D+.D [sm")J "liroc i-j dozo} j daj« o, fl Ccr so 11 zarjl iio. 9 ;i3 kil a 5 kil s la. katal'l poSljam vsakomur brez plačila zastonj in nrosto. Ha Bt. I— Da.lltni'a .8 40 •,viii.iioo 10'— Zgodbo. .18 I k.R~. I— : aU» nun. 5- t. htial ""-•>!• »™ *■— _ , mm,, C- i gumo. .it- Si Hfbi] 0«e;». .VsaJkensei. GlasnBtte, Halies, Amalfs, c. I a**!.-«, cd K H-—; melira« in zlata H»g» po originalnih kMklh csaah. 3 Ida garaieija. Unenjava ali denar nszaj Max Bohnel, Dunaj M*rgareisastrjsse 27 27 v lastni hiši strnkovnjas. Nsjv°cja in najstarejša I Ivntka. 0>aovs»i I. 1*«-W03 lllk-kMi>(» MltttrJ la ftiisia* pnito. 6011 n •nr-k( (Styria-Fahrrader). tw/r wcsi naj se varu-,fejo skrbno pred vsako nečistostfe, I kajti v.led te posttiu« laldto najmanjiE raaa nevarna in v*»-I liki. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragerska *«»«**» I nvi« kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varujo rasa, I ram;Ja vnetje in bolečine, vpliva hladilno to pospeSaj« sploh zdravljenje. K razpošilja te vsak dan i d j/.. [»rati napi.. I traako i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na i doza 7u vin., '/i 50 via. po pooti •mi nap ej plačilu 3 K 16 vin. se posije vse avsfro-ogrske Stacijone. Vsa de/« zavi(A-o>> (»irt/o postavno varstven« znamko. == Glavni depot: = , a FRAGNER, e. k. dnril lito«. Apoteka >zum schwarzen Adler« Praia Kkiaeseite, Ecke der Nertidagaae No. 203. SkltttUMe v apotekah Aastro-.Oyrsk*. 1500 komadov dveletnih • i •% v proda po ceni gosp. Josef Klinger, trgovec v Slov. Gradcu. — 7 — —-------Predno---------- prosite za osebno, hipotekarno ali realno 705 zahtevajte brezplačni prospekt Meller I*. Kgyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Teiefon interurban 46—31. Za bolnike! Za trpeče! Zazdraye! Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, gihta,bolczw'j žive, glavo- ^ in zolioboln, bolečin v hrbtu in v ran- "% slu-ljnih, bedenja v strani, bolečin nog ijjj napenjanju. ••<• hvali splošno na mnogih klinikah praktU-Hft izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči )a neveste! ■ štofov ■/■■.!■ obleke, zidanih tiheleov, za telo in postelj, odej za postelj, gotovih komadov oblek itd. Adolf WESSIAK = Maribor, D:-aagasse. 62 Gihtf revmatizem mzz in astma rzzzz se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem zftaBfBaBBfaljjilusolja (avstralsko, natural produkt). Cona originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj .in prosto. Eucalvptus-milo najboljšo sred- ti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi neejstostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosezno zdravilni proti kaStju; oslovskemu kaSljii, astmi itd. Ernst Hess, Kiingenfhal > S. Dobi so tv:di v Ptuju 736 l!no mar.o. „ , a „ ,. _, ; Mleka ,.vm Mohren" li. Molilor. i letoJno leto imamo generalni zastoj za plujtftl, rogaški liki okraj. Kdor te.laj zdi bicikl i.;ipiti, naj se obrne na najo lirmo in dob:l bo vsak pojasnilo in ; i direktno ne poSilja koles, se tem potom Umiti moramo tudi, da so bkikflni izvrstno : tedaj reiijpr.ini kupcem. Brata Slawitsch 6c '..'\':a v Ptuju iFlorianinlatzl. Patent v vseh državah. Večkrat premiiirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu! Uspeh presenečljiv I Cei 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabrika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann ■SftSB.S1 Franko-razpoštljatcv od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franka K 10-—, 25 steklenic franko K 23—. 663 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne ^^^SSSSfK kapljice. »- N Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri vboleznih v želodcu in črevili, — osobitu se priporočajo — pri za-jtT prtju in nerednem od-f vajanju — pehanju, — ; kongestiji — pomanj-i lcanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Ceha je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K fi-anko na vsako jtosto po povzetju ali če se pošlje tleoar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da »j naroča naravnost od: ■« ■___»»•»_ lekaroarja v Vakracu st. 200 .Slavonija.' 90 (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 19071908. -=^ prospekti, atesti in vzorci brez troškov.'-----==- tarna karboimeja R. AVEMRIUS kasiettm, SlžjeavstHjsko. Prodaja se pri: V. Lepo8cha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. na pois in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito eono in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, OpočnO Nr. 103 a. d SUatsbahn, Bohoten 46 se sprejme z 3 do 4 delavskimi močmi za 27» orala amerik. graščinskega »vinograda, letni zaslužek od 750 do 800 kron, potni denar; oglasijo naj se le pridni, 'zastopni in trezni; vstop tudi takoj. Nadalje se sprejmejo vsake vrste dnigi hlapci, tudi oženjeni brez otrok, za konje, vole, nadalje praktikanti, mladi ljudje, ki se hočejo izobraziti za šaferje, nadzornike, dobijo dobro rrtesto; pridna dekleta, ki si hočejo priučiti praktičnega dela kot majerice, dobijo podporo. Letni delavci za polja in travnik, vinograd m gozd dobijo delo. eo Oskrbništvo graščine Thurn p. Velenju. mlada, poStena, resnicoljubna, zanesljiva, od dostojnih starišev, zmožna poleg nemščine tudi hrvatskega ali slovenskega jezika, za malo, imenitno uradniško gospodinstvo brez otrok na Hrvatsko na deželo se išče. Nemške oferte sprejema pod „I)ien3tinadchen naeh Kroatien" upravništvo tega lista. 79 V Klečali, občina Hrastovec pri Studencih, s© dobi zopet znano izvrstni (Schmiede-Kohle) po ceni K 3- za 100 kil. Dovaža so lahko in jo bjizo okrajne ceste. • • •• 7* v Hrastovcu. z zvonovi ksker v stolpu I-a kvaliteta, 8 oteži, bije cele in polo- vičue ure, budi z močno glavnim stol- povim ivonom, cifernica ki sveii po noči, lepo polirarto okvirje., meri 30 cm. 8 leta garancija. PoSiljatev po povzetju. IV. Margarctonstrasae 27/27. iatalog a 6000 slikami zastonj in po-fltnine prosto. 690 Pooblaščen in- zapriaež?s civilni goometor v MARIBORU, Tegotihoffova cesta 44 se priporofa za vsa dela, ki spadajo v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej. združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša i>osestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih predmetov. 41 AGLIANO-SIRUP. Vpisan v ofloletne Italijanska in avstrijske pinaakopeje. Prcmiiran na taimacentični razstavi 1894, na big. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1906 c zlato ntedajlo najuspešnejše sredstvo za ois6enje krvi prof. ERNESTO PAGLIAN0, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano iz- najdenega in po njegovem ariglnahiom receptu vestno narejenegu preparata. Postavno priznan glssom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) ia oJ sanitetne nadoblasti. V steklenicah, »k.Ujloan (pražek) in korapnmlranih tabletah (pilnv). Z-ihtevajtc edino fabriSko znamko edino pris:nega sirupa prof. ERNESTO PAQLIAM0, NEAPEL Calata S. Marco 4. Se dobi v K> Real-Apstheke. Soorate B.-acshettl-Ala (juini Tiro!). Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2*—, na pol belega K 2'80, ueiega K 4"—, prima mehke K 6'—, visoko prima, najboljša vrsta K 8'—, percsje (daunen) sivo K 6—,belo K 10—, od o kil naprej frankol Gotove postelje ii lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inlela (Nanking), ena tnhna, velikost 170X116 cm. z 2 glavnima blazinoma, 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim per- Sem K 16—. Napol-daune K 20—, daunc K 2-i—, tuhna sama I 12-—, 14—, 16—, glavne blazine K 8—, 250, i-—, posije po povzetju, zavoj gratis, od K 10'— naprej, franko 728 Max Berger, Desolienitz št. 229, BChmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. v izbornem suhem stanju priporočamo cenjenim odjemalcem. Pri večjih kupčijah dovolimo lepe popuste. 78 Rudnik Ladanje. zadnja pošta Vinica (Hrvatsko). >t»;erc" izh 5000 goldinarjev plačf? = za osebe brez brade in za nI« 1 to 4 k 50 v: I,asi- in brado se dobi zanesljivo v H (1q«H>:. pravega .,Mos Balsama". Stari hi mla< ' 'e'o '■ dauie rabiio samo ..Mos Balsam" za in-MolM obrv m brade, kajti dokazano je, na jo ta ..MosR edino sredstvo moderne znanosti, ki npliva iS dnevi na lasne papile tako, da prično lasi tak Garantiramo neškodljivost. ev. si Ako to ni istina plačamo ■h 5000 goldinarjev v goto« vsakomur ki je rabil ,,Mos Balsam" in ostal lm Igi0pj'(!' ===== plešast ali z redkimi lasi. =MM„, ,',„",', Op. Mi smo edina tvrdku, ki prcvzumo isb^j , Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo p$|JCV« redbami! Oziraje se na moje poskuse z vasini »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim pop§ dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendaij 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in ledaj Šele se je pokazal itneniini vpliv vašega bal ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las pripoi pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili Cisto goli prostori v laseh. Ko seoj] 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Cldč. M. C. Andcresen, gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na najveejo š; govino sveta: MMBMMMMMUM Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danem Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. V ptujsketo mestnem soparnem kopališču ee dobijo odsihoial kopele 8 Itlaponom po Biede-čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob '/,11 uri predpoldan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer 8adeanstalt). Volitve le mesec de tut Lancaster od K 26-—, flobert-puške odpe bodejo pištole od K 2, samokresi od 5'—. 1'up« ' P™ I po ceni. ===== Cenik s slikami franko. =>rej pove F._ Dušek, Opočtf ; št. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. Materi ielijo jiisbm. po ceni in vasnesl/iuo-potovali na/ se obrne/o v S/u///'i/Jii Z/tblvdvvr-s/ie uiico20. "i&a/uivrstnuCPvjasnikt Ar/cselireipiaino. Brata Slawitsch v Ptuju m priporočala izvrstne šivalne Stroje (Nfthmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 „ — „ Singer Titanial 20 . — „ Ringschifchen ........140 „ — „ Ringschifchen za krojače .... 180 „ — „ Minerva A..........100 B — , Minerva C za krojače in čevljarje IGO „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 » — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi jilačgje todi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. • 60S ■ HMIMI1IHIIIWIIIUIIH Priznano najboljše Najbolji mlatilnž stroj Gepeljni '■' Brane (Eggeu), valcne, STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, Obrača za mrvo, grabije za žetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, * Preie za vino in sadje, Hidravlične preie, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati za SUŠ8llje sadja in zelenjav. Etablirauo 1872. izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji 1050k_„: (i„ PH. MAYFARTH & Co, ^»lU-^r Dunaj 2|i, Taborstrasse št.) dJru,,/u,n Natančni ceniki s slikami zastonj. Odlikovan z nad fiOO zlatimi, srebrnimi medajlami ild. Išče se zastopnike in napn-j-jflixaj gg nj __ živino. • Čiš-čilni mlini za žilje, trie-rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krme in rezanice s pa- tent-rolen-ringsmir-lafier za najlažji promet, Rez za repo, 1'c'i 8 Sledilnim kolljem Pumpe za gnojnico, se vrsti, in sploh vsi poljedelski stroji izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji _-^____)Ov:ili. Ta _ ti v polit s palct-roleMi. P°" laser ;;i pniKiU ton'j V ■-epeljuom uli«^0 alj ue amo »ni i so tvnozbors se je umi di tniki že • tak Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. s vih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2K60h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših snezene-belih, slišanih 0 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. ■Or* Gotove postelje -»• iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuhenl. 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 slavnima blazinatra, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; psi- tla one 20 K; dinne 24 K; posamezni tulirnii 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; {lavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 2 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, BShmerwald. Cenik gratis in franko. Vstanovljena leta Čekovnemu računu št 808051 pri c. kr. poš-tno^ranilničnem uradu. Mestni de-inarnizavod Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne nre za poslovanje s trankatni ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve upadajočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva poja»ni in po vsem vstreže. iro u. najsib< ozirati jec, ki inicc ■f7Q.ta.yA ter £-?)|tak posl amo sme menjc : in potr [je, na k a t e r i tem rodajnih no" ali . doslej št OttJCRJ* 2sjci, Podg ..... .....i.'t'i" do s awt. ostrig na t>*3HkO. «rim hoč ■kih lihe enja so id krati Ravnateljsq Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: \V. Blanke T