St, 88 V Mariboru, vtorek 1. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 rolđ., za pol leta 5 ffold., «• 6etr1 leta 2 golćL 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadile ćetiristopne vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 8e se dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici bišn. štev. 220. Opravništvo. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskaruiri: F. S k a l a in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Volilni red za štirski deželni z"bor. Vlada, namerava predložiti prihodnjim deželnim zborom nov volilni red. Gradivo za premembo dozdajnega vol. reda se je že pred več meseci nabralo in namcstnija v Gradeu je storila svoje nasvete. Po teh bi ostale interesne skupine in le v volilnih (»krajih mest in kmečkih občin bi se storile neke preinembe. V skupnino mest in trgov bi sc vmestili vsi trgi, če tudi ui-majo naslova: landesfurstlich, cenzus za volilno pravico bi bil 5 gold. direkt. davka. Na kmetih pa bi se napravili taki volilui okraji, da bi vsak okraj volil le po enega poslanca. Volilni red za Stirsko je, kakor vsi volilni redi Smerliugovcga februarskega patenta, jako umetno napravljen, da uniči pravo mnenje ljudstvo in na njegovo mesto stavi mnenje vlade. Posebno neugoden in krivičen je ta volilni red za kmečko ljudstvo, posebno pa za nas Slovence. V kmečkih občinah voli 860.404 prebivalcev z 1,800422 gld. direktnega davka 23 poslancev, v mestih in trgih 120.855 prebivalcev z 826.981 gld. davka, če dostejemo poslanec kupčijskih in obrtnijskih zbornic, 25 poslancev in 2.'»0 velikih posestnikov z 70.st,5 gld. davka 12 poslancev; torej volijo: Veliki posestniki na 22 posestnikov in 6,600 gld. davka 1 poslanca; Mesta in trgi na 8000 prebivalcev in 21.000 gld davka 1 poslanca; Kmečke občine na .57.4* M > prebivalcev in 78.3UOO gld. davka 1 poslanca 1 Razmere za slovenske kmečke občine so še neugodniše. V njih pride na 42.0*4 prebivalcev z 85.008 gld. davka se lc l poslanec med tem ko v nemških že na 34.595 preb. s 74.690 gkl. davka 1 poslanec pride. In tudi slovenska ali vsaj na Slovenskem ležeča mesta in trgi so v šte vilu svojih poslancev okrajšana proti nemškim. Da bi volilui red bil pravičen, morale bi odpasti interesne skupine in število po slancev na deželo razdeljeno biti po številu ljudstva in po znesku davka. Ker pa res mesta in trgi imajo nekoliko drugačne zadeve in razmere, kakor kmečko ljudstvo, naj bi sc pri razdeljenji volilnih okrajev na to gledalo, da hi mesta in trgi dobili svoje okraje in kmečke občine svoje. Tak volilni red bi bil pravičen za vse stranke in liberalen. Ker pa se ni niti od tega niti od prihod njih ministrstev skoro nadejati, da bi tako radikalno spremenile ves volilni red, in ker časnikar stvo ne sme z uzori računiti, temuč mora le de janske razmere v poštev vzeti, podajamo vladi svoje nasvete, kako bi se naj spremenil volilni red za štirski deželni zbor, da bo vsaj nekoliko pravičnejši Slovencem. 1. Skupina velikih posestnikov naj se, kakor na Goriškem, razdeli v dva oddelka, v nemško-.štirski za poprejšnjo hruško in graško kresijo, in doljno-štirski za poprejšnjo mariborsko kresijo. Volitveua pravica v tej skupini se naj razširja na vse posestnike, ki od svojih gruntnih posestev plačajo najmanj 100 gld. direkt. davka — dozdaj le tisti imajo pravico voliti, ki so v deželnih gruntnih knjigah (Laudtafel) uknjiženi. 2. Poslanci za trgovske in obrtnijske zbornice naj odpadejo. Med mesta in trge se naj vrstijo vsi trgi, kterim se daje tolikošno število poslancev, koliko jim pristuje po številu prebivalcev in znesku davka, ki ga plačajo. Pravico voliti naj ima vsak mestjan ali tr/.an, ki plačuje vsaj 5 gld.; dir. daka. Vdovam naj sc vzame volitvena pravica, ker njih pooblastila večidel le služijo ravno vladajoči stranki. Volitev se naj, kakor na Češkem, vrši v vsakem mestu in trgu, da se lehko udeleži vsak volilec 3. V kmečkih občina h se naj vršijo volitve, kakor do zdaj, po izbranih možeh. Pravico, te može izbirati, naj ima na kmetih vsak, kdor vsaj 3 gld. direkt. davka plačuje. Na 50 prvotnih volilcev naj pride 1 izbornik. Dozdaj voli vsaka občina, naj si ima le 150 ali 750 duš, enega izbornika, občine čez 750 do 1250 duš vidijo po dva itd. Volitve deželnih poslancev se naj vršijo za vsaki volilni okraj v enem kraji. Napravijo pa se naj za slovenske kmečke občine sledeči volilni okraji, pa le tačas, ko bi se število poslancev ne pomnožilo in ko bi tudi drugod po deželi na enako število ljudstva in enaki znesek davkov ne prišlo veče število poslancev. Potem hi tudi mi v razmeri več poslancev dobiti morali. Volilni okraji naj bi bili: 1. Maribor za mariborski okraj; 2. Sv. Lenart za sv. lenarski in gornjo-rad-gonski okraj; Ptuj za ptujski okraj ; 4. Lntomer za lutomerski in ormuški okraj ; 5. Šmarje za šmarski in rogaški okraj; 0. Brežice za brežki in kozjanski okraj: 7. Laško za laški in sevuiški okraj; s. Celje za celjski okraj; 0. Mozirje za gornograški in vranski okraj: 10. Konjice za konjiški in slov. bistriški okraj ; 11. Slov. Gradec za slov. graški, šoštanjski in inarnbcrški okra: Potem bi mi Slovenci na kmetih le enega poslanca več, ko zdaj imeli. Zato ta nasvet le velja pogojno. Sicer pa bo nam štirskiin Slovencem malo hasnilo, ali imamo s, ali 10, ali 12 poslancev v graškem zboru \ v veliki manjšini proti Nemcem emirom ostanemo in dobimo toliko, koliko nam hoče podariti njih milost. Naša rešitev je le v z edi njeni Sloveniji in dosledno v zvezi z našimi j u g o s 1 o v a n s k i m i h r a t i. izrekoma paralclkc za Nemce, ktere razen v Kočoj^ji, niso prav za prav nikjer opravičene. — Iz Šmarja pri Celji se nam poroča: Okrajni zastop je v občnem zboru 25'. t. in. sklenil, enemu učitelju šmarskega okraja 25 gold. iz okrajne denarnice podariti, da pojde k učiteljskemu shodu v Zagreb. — Hrvatski Branik" se v svoji številki od 20. t. m. srčno poslavlja pred odhodom v Zagreb od krajišuikov, med kterimi je preganjana hrvatska žurnalistika uašla pribežališče in izreka prepriCanje, da je duševna zveza civilno-hrvatskega s krajiško - hrvatskim narodom nepretrgljiva. Z „Branikom" vzpoređ bode izhajala v Zagrebu tudi ..Sildslavische Correspondcnz." Narodno društvo, ktero je zložilo materijalno podlogo za obadva lista in tiskaruico, razpečalo je že 250 akcij po 200 gld. med hrvatske narodnjake. — Iz Crne gore se piše v „Zastavo4, da nemške povesti o nekem novo skleueuem prijateljstvu Črne gore z Avstrijo nimajo nobenega temelja ; da se politika Črne gore drži pravila: kdor če z menoj dobro, i jaz čem ž njim. Če se Avstrija prijateljsko obuaša, kakor je to videti iz poslanja c. k. namestnika Kodiea, čestitat ob priliki uovorojeustva knježevega deteta, ni to drugega nego spoznanje, da je Črna gora postala močna vlast, da je torej koristno za Avstrijo mirno ž njo živeti, — „Crnogorac" donaša telegraficne čestitke, ki bo knjezu ob priliki rojstva njegovega naslednika prišli. Med temi najdemo čestitke Rusov : generala Ignatijeva, konzula Jastrebova in Bajevskega (iz Beča) itd. — Oftoioznemu ruskemu ...Journal de St. Petersb." se piše iz Cetinja o velikem napredku, ki ga je Črna gora v kulturnem obziru zadnje dve leti naredila. Domačo in slovansko novosti. — Kako perfidno nekteri med nami živeči Nemci in naši izrodei vse pomočke rabijo, da bi izpolnenje naših naravnih tirjatev zavrli, dokazuje dopis iz Ljubljane v nedeljski ,,N. tr. Pr." Dopis ve povedati, da hoče .Jireček znano zakonsko osnovo kranjskega deželnega zbora o ravnopravnosti slov. jezika v šolah potrditi, ter da je na neko njegovo v zadnjih dneh deželnemu šolskemu svetu stavljeno vprašanje, ta gosposka odgovorila v smislu one narodne osnove. Dopisnik imenuje oni zakon ,,spraclieuzvvang" in pravi, da se z njim daje kranjskim Nemcem s pestjo po obrazu! In vendar omenjena zakonska osnova še preveč skrbi za pest kranjskih tujcev, za prodol-žeuje nemSkovanja med Slovenci, ker ustanovlja Dopisi. Iz Militi iitll<». 2!'. julija. Naj enkrat povemo tudi nekoliko črtic o postopanji slavne c. k. za mesto odbrane okrajne soduije ljubljanske. Pri tej sodniji se namreč samo nemški uraduje, akoravno nimamo v okolici 1 j ' . ljudi, kteri bi nemški uineli. Da je vsa naša ravnopravnost samo na*papirji, to je znano vsemu slovenskemu narodu, kteri vedno kruha prosi, a ga neprestrano ne dobiva, znano tudi njegovi ekscelenciji pravosod-njeiuu ministru llabietineku. Kakšno predrzno e. k. zasmehovanje iJ>- osnovnih zakonov nam pokaže tukajšnji pristav Viktor Zupančič, ki se na slovenske vlogo tako jezi, da jih vrže v kot, kjer morajo toliko časa počivati, dokler se stranka ne oglasi, in še. takrat jo surovo zavrne rekoč : ,,le delajte slovenske vloge, ako hočete prošnjo hitro rešeno imeti, ter se pri tej priliki izgovarja, da pri rešitvah slov. vlog veliko časa izgubi, ker si mora take vloge s pomočjo besednjaka pretol-mačiti. In ta c. k. pristav si predrzne v svoji prošnji za podeljenje službe izreči, da je slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen ? Ali mora stranka trpeti škodo, ker on slovenski ne ume. Ni zadosti da nuna naš kmet samo na slovenske prošnje vedno rešitve prositi, prositi mora tudi za nemške, ter dobi, ako prav lepo prosi, od c. k. deželnega sodišča svetnika g. Jevnikarja od-rekljivi odlok s pasjimi besedami: ..marš vun" in ubogi kmetic, ki je o—4 ure daleč doma, se veda ves prestrašen iu brez da l>i kaj opravil, mora plakaje oditi. Stranke, ktere imajo s takimi gosp. e. k. uradniki opraviti, se vedno pritožujejo drug proti drugemu, a nobeden nima poguma se do više oblastuije pritožiti, Rojaki I ne bodite bojazljivi zajci, kadar gre za pravico in ne dajte se od takih uradnikov, ki so le zavoljo vas postavljeni, s taeimi surovimi izrazi odpraviti, ter pritožite se. Konečno naj omenimo še gosp. oticijala. pl. Premersteina, kterega se zarad njegovega vitežtva vsak predstojnik boji, da je vse od naddeželne soduijc poslana, slovenski tiskana povabila, zapisnike in druge formulare pod tak ključ spravil, da se prav gotovo nobeden slovenski zapisnik ne spiše, ali kako slovensko povabilo strankam ne pošlje. Zarad prihranjenja stroškov bo torej sodnija slovenske tormulare za — porabila in si samo uemške naročila. Iz l*liiiiiiMk. 20. jul.|Izv, dop.) ,,Prye g hcjtnianem Ogrineem, živili Pc ranic, Hren in Mil ovc." Tako kliče celo v Olomucu izhajajoči češki list ..Našinee" v zadnji svoji številki na koncu dolzega dopisa, v kterem biča zarjeveli birokratizem na Kranjskem in stavi v izgleti uašega okrajnega glavarja Ogrinca kot pravi tipus in original hirokatiške samovolje iu paševauja. V dokaz citira famozne odloke zadnjega časa izpod okornega peresa Ogrinčevegu, ki nas nehote spominjajo, ka je Ogrinčev duh žc onemogel in da je z logiko njegovo pri kraji, ako se sploh sme misliti, da je ta c. kr. birokrat bil kterikrat v posestvu takih lastnosti. Mi temu klicu bratovskega nam lista radostno pritrdimo, kar smo v vseh svojih dopisih tudi poudarjali. Kajti čez dve leti že dokazujemo neprenehoma vladi nepn-stavne čine uašega glavarja in jo moraličuo silimo oprostiti nas moža, ki nikakor ni sposoben biti nam v izgled, kako sc imajo spoluovati cesarski ukazi in strogi' naredbe viših oblastni). Doslej bilo je naše prizadevanje zastonj , vlada nas je prezirala, za nas ni imela oči. A zdaj, ako nas vse ne moti. smo svojemu cilju vendar že blizo. Besede, ktere smo slišali iz ust deželnega predsednika, so nam pomenljive dovelj, tudi Ogrineu samemu začenja zrak v Planini biti neprijeten, čuti že sam neko sapo, kajti rekel je sestaviti inventar, da ako bi denes ali jutri moral pobrati kopita, brez vseh zaprek lahko odroma. V tem mnenji potrjen bil je naš paša gotovo tem bolj, ko je denes po pošti dobil eksemplar navadnega češkega lista s poštnim pečatom ..Veldes", posebno ako mu dostavimo še, ka je šel en eksemplar tudi v Beč. kjer se bo grof Hohenvvart imel priliko prepričati, kakšne može imamo na Kranjskem. — To bomo odsihdob vedno storili, posebno ko bomo v kratkem priobčilili zanimive reči iz Planine, da bodo oni vsaj vedeli, kako se tukaj godi, kar se je enokrati že tudi storilo in kakor smo čuli, ne brez uspeha: vsaj potem ni izgovor mogoč, mi nismo videli, in da ustrežemo ministerskemu pozivu, pritožite se semkaj. Zdaj pa, pane Ogrinc, le urno na delo, koncipirajte še par originalnih rešitev, kajti skrajni čas je, da bomo razveselili slovenski svet s plodom vašega duha in da boste nam vsaj zarad vaše originalnosti ostali v dražem spominu. Podvizajte tudi svoje privržence a la Dev et cons. in sploh v našem smislu novo uniformirani občinski odbor, zdaj imate še čas, kajti sapa od severovzhoda jela bo kmalo pihati in ne dolgo morebiti bo pisal „Našince" : Pryč je s hct-niancm Ogrineem, od naše strani pa se ho culo v daljavi reipiicscat in pacc! Iz NlutlllC, 28. julija. [Izv, dop.I Naša Slatina je poslednje dni povabila k svojemu čistemu studencu obilo bolnih, ki iščejo zdravja, in še več zdravih, ki iščejo zabave in kratkočasja, kterega pa menda preohilo ne najdejo. Med odličnimi gosti je za nas Slovenec seveda najzani-miveji prevz. škof Strossmajer. Njegovo uljudno obnašanje mu prikupi srca vseh, ki sc mu približajo. Bil je pri svojem prihodu jako holehcu, da smo ga vsi srčno obžalovali; zdaj pa hvala bogu se že boljšega čuti, iu naša slovanska hipokreuc stori le svojo dolžnost, da povrne zdravje možu, ki z enako ljubeznijo objema vse Slovane iu je tudi že nain Slovencem tolikokrat dokazal svojo nevsah-Ijivo darežljivost. Te dui so odšli tudi drugi odlični Hrvatje: kanonik Ujački, Dr. Mrazovič, deželni poslanec Pust in prof. Francelj iz Varaždina, baron Hellenbach iu drugi, ki se mislijo dalj časa tukaj muditi. Tudi odlične Slovence vidimo večkrat tukaj v družbi in pogovoru z hrvaškimi voditelji. Te dni je prišla posebna deputacija posvetnih in duhovnih gospodov iz bližnjega Šmarja, v imenu šmarskega okraja pozdravljat slavnega mecenata jugoslovanskega, kterega je ta počastitev od strani Slovencev jako razveselila. IZ Konji«', dne 20. julija, j Izv. dop.[ (P o j a s n e ti j e.) Kako more dopisnik iz Konjic, 17. julija, št. 88 ,,S1. Nar." reči, da se v tukajšnji okolici ..malo ali čisto nič ne sliši o narodnem gibanji." Bog ve kje je on doma, če ,,nič ne sliši" — drugi ljudje pa slišijo, vidijo in vedo. Ali še ni ničesa slišal o tukajšnem kat. pol. društvu, kteremu je v prvem polletji 1871 nad 200 udov pristopilo — večidel kmetje iz konjiške okolice. Ali morda ni znan poglaviten namen tega in cua-kih društev ,.zbujati iu razširjati kat. iu narodno zavest"? — Kako zamore reči, ,,da smo si sami krivi, če bode to še dalje trpelo (nemški uradniki na Slovenskem)"'; ali ni slišal kako navdušeno so kmetje sprejeli v imenovanem društvu že dne 96, sučea t. 1. resolucijo: 1) „naj se neute-goma pri nas po XIX. členu drž. osn. postav vpelje slovensko uradovanjc iu 2) naj sc zato na Slovenskem v besedi in pisavi slovenskega jezika zmožni uradniki postavijo.** Žc pred štirimi meseci se je ta želja ljudstva c. k. ministerstvu na Dunaj naznanila, kdo je kriv, če je še vedno pri starem." Koujičani gotovo ne, bolj glasno tirjati ne moremo. Ali g. dopisnik tudi nič ni slišal, kako z veseljem so kmetje poslušali pri zboru, dne 4. januarja „spomenico štaj. slov. poslancev", s ktero so popolnoma enih misli. Velcslavno ministerstvo se je naravnost pismeno poprosilo, naj nemudoma dopolni nam želje, ktere so v „spomenici" izrečene. Da se pri nas narodna zavest budi — kažejo številke. Naj le gre v petek na pošto — videl bo več ko svojih 2") ,,Slov. Gosptt. Naj bi le šel potem tudi v hiše, in prepričal se bo, s kolikim veseljem da ga kmetje prebirajo. Da število društ-venikov sv. Mohorja neprenehoma raste, tega ni treba omeniti. Kar tukajšne uradnike zadeva, bi se dalo še veliko govoriti. Spovcdnico je itak ,.S1. Nar." prvo donese!. Na boljše se med tem še nič ni spremenilo. Nekoliko nemškutarjev več smo še dobili, n. pr. g. Klavžcrja iz Sevnice. O c. k. vodstvu zemlj. knjig denes še ne sodi v ,,Slov. Nar." razglašati., kar je v Konjicah in okolici že znano. ■z Ursi4«'sru ltts i>oi«»ii.i*koiii. 28. jul. I Izv. dop.]— Zdaj sc saj ve. kaj ,,feucr-vvelir1' namerava, namreč domorodce žaliti in druge pobalinske burke uganjati. Tukajšnji feuervvehr, kakor znano samo podružnica Ljubljanskega uem-škutarskega društva feuervvehr (bolje feuerscheu), po mnogih in dolgih trudili od tukajšnega c. kr. okrajnega komisarja pl. llutkovsky-ga skupaj spravljeno , je pokazalo 2«>. t. m. v dveh osebah tega društva, poslanih na semenj k sv. Ani v Leskoveu, s svojo surovostjo nemškutarsko omiko. Ti osobi ste se spravil, na gasilnico Leskovško in meni uie tebi nič hrisgati med prosto ljudstvo in na konje na cesto začeli. Oglasi so eden prebivalcev vprašaje: hočete konje plašiti? Na to brez vzroka plane eden teh neniškutarskih oseb, kateri je tudi učitelj tega društva, nad kmeta in mu založi zaušnico. Kaj bi bilo lahko iz tega V Kmetje so bili razdraženi, ako bi jih ne bili domorodni gospodje pogovorili, bila bi nesreča iu poboj. To je dokaz kako uemškutarska stranka svojo zagrizenost povsod kaže. Kaj ho tukajšnji c. kr. okrajni glavar grof Korinskv k temu storil? Od občinskega svetovalca iz Lcskovca mu je bilo v tej zadevi toženo. Mi tukajšnji prebivalci smo neiuškutarskega pruskega rogoviljenja siti. Iz lioroMk«k|ra. 21. jul. [Izv. dop.] — V nekem listu „Slov. Naroda" sem čital vprašanje kako in zakaj se koroški Slovenci tako ponemču- Listek. Hara-Kiri razparanje trebuha; pri Japancih. Uradno sem bil pozvan, da naj bodem priča, kako si bode častnik Taki Zenzaburo s hara-ki-rijom končal življenje. Na Taki Zenzaburo-vo zapoved so namreč vojaki streljali na tuje naselnikc v HiogU. Hara-kiri je izmed japanskih običajev, ki so vzbudili veliko radovednost v Evropi, dasi-tudi so ga mnogi baš zato, ker doslc uijeden tujec ni bil priča temu činu, imeli za golo pravljico. Naj torej povem, kako se je vršila ta stvar. Ceremonija je bila urečena na pol enajstih zvečer v templji v Seigukudši, ki je glavni stan vojaščine v Hiogu. Vsako tuje poslanstvo je po slalo eno pričo. Bilo nas je vseh skup sedem tujcev. .Japanski častniki so nas spremili v tempelj Akoravno bi sc imela svečanost kolikor mogoče tajno opraviti, bilo je vendar videti iz množine ljudstva po ulicah in pred templjem in iz besedi, ki smo jih slučajno čuli od množice, da se je oh činstvo za to stvar jako zanimalo. Dvor pred tem pijem je bil poln vojakov, ki so v razstavkah po- ljenc sveče so brlele mrklim skrivnostnim svitom Stavall okolo velicih ognjev osvetljujočih z mrklim svitom težko strešno žlebovje in preobložena pročelja svetih, poslopij. Peljali bo nas v neki notranji prostor ter nam veleli čakati, dokler bodo ovršene za ceremonijo potrebne priprave; v drugej izbi zraven nas so čakali visoki japanski častniki. Po dolgem presledku, kterega nam je okoli nas vladajoča tišina še bolj daljšala, pride lto Sunske, začasni namestnik bloški, nas vpraša po naših imenih ter nam naznani, da bode od japanske strani tudi sedem prič nazočih. Ob enem nas po-praša, hoče li kdo obsojenemu staviti kaka vprašanja. Itekli smo da ne. Čez nekoliko časa se nam je velelo, naj za japanskim! častniki gremo v tempelj, kjer sc bode vršila cercmouija. Bila je prostorna impozantna dvorana visoke, črnimi lesenimi stebri podprte strehe. Od stropa je visela množina velikanskih pozlačenih lanip iu druzega lepotičja, ki je samo-vlastno budističnim templjem. Pred velikim oltarjem je bil z lepo belo pletenino pokrit pod za tri ali štiri palce vzvišen in nanj se je položil kos kakor škrlat rdeče polsti (Filtz). Okoli razpostav- in so razsvitljevale veliki prostor samo ua toliko, da se je moglo videti, kaj se tu godi. Sedem Ja-pancev se je postavilo na levo, mi tujci smo pa stopili ua desno vzvišenega poda. Sicer žive duif ni bilo zraven. Za nekoliko mučnih trenutkov stopi v dvo rano Taki Zenzaburo, '32 let star, krepek ino plemenitega obličja. Oblečen je bil praznično imel je tudi one čudne perutnice iz konopnine, k sc nosijo samo pri imenitnih prilikah. Spremlja ga je en ,,kaišaku" iu trije častnici noseči njegov zlatom Izprevezeno vojaško suknjo. Za besed ..kaišaku" nimamo pravega izraza, naš ,.rabelj se nikakor ne prilega japanskemu kaišaku. To j služba kaeega izobraženega moža, dostikrat j opravi kakov sorodnik ali prijatelj obsojenega, našem slučaji je bil ,.kuišaku" odgojeucc Ta Zenzaburov, izbrali so mu ga njegovi prijatelji : ta posel, ker je bil znan, da zna spretno z meče sekati. Taki Zenzaburo je s kaišaku-otu počasi k rakal proti japanskim pričam in oba se jim u klouita; potem sta prišla k nam iu nas takb jejo. Ako drug uoče tega razlagati, se jaz predrznem na eno pokazati in upam, da porečete, ker bolj učenega dopisnika ni, bode pa neučeui dober, boljši bo vendar kot nobeden. Vi Slovenci, ki prebivate v drugih deželah, imate tako rekoč že domačih pravnikov ua izbero, mi ne enega; torej se uam no čudite, da smo bolj oplašljivi in omahljivi. V naši kronovini ni enegafO slovenskega pravnika. Naši priletni.Ši kmetovalci so pred briči v takovem strahu kakor takrat, ko so še morali hodit na ,,tlako". In kako hi tudi ne bili, saj sc gotovo še nameri na takovega škrijea, ki ga je že na kakovem takem gradu videl, na katerem so dobro znali brez britev hriti, in brez nožev dreti. Toraj slovenski bratje, pošljite nam izučeuih sinov uradnikov iu lečnikov, da bodo starokopite bolnike vračili, pa tudi zdrave pred birokratiško kugo varovali. Če je vam mar, da se rešimo tuj-stva, torej če je mogoče, pripomagajte nam, v nevarnosti smo, sovražnik žc tišči na prsih! brez pomoči smo. kakor riba brez vode. Zakaj se poslanci družin Slovencev, kranjski, ne oglasijo na pravem mestu tudi za nas stradajoče? Sc dalje domorodec ostati je pri nas skoro nevarno. Večkrat sc čuje glas: tisti in tisti je pravdo izgubil, ali pa onega je sodnik prav surovo ozmerjal. Flegar so na tega in onega jezni, ker je pri tistem in onem „ferajnu" vpisan. Ce še dalje tako pojde se bode v nekterih sodnijah pri nas udomačila nova metoda sodstva. Sodnik bo le zvedeti hotel, kteri je, ali je stranka slov. narodna ali pa nem-ško-liberalna. In pravda bo dognana. Včasi sem žc mislil srečni so oni, ki jim ni mar za slovensko domovino, vsaj ne vidijo kako naša reč umira in jih ne boli. *) *) O tem dopisu Ka Ifpregovorinto. UrMn I* i- u v i I a „Sole'% društva v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu s sedežem « Idriji. (Konec.)' Pravice družabnikov. §. 8. Vsak družabnik, bodi si pravi ali pod porni, ima pravico, da sme priti k društvenim slio dom, da tu govor) in nasvetuje, da glasuje, voli in »hi sme tudi voljen biti. §. 9, Pravi udje, t. j. učitelji iu šole dobodo slehruo leto po dvakrat, meseca novembra in aprila za svoj letni donesek veče povrnilo, obstoječe v učnih pomočkih, šolskih knjigah iu pripravah, kuji gah za učiteljevo daljno izobraževanje, po mogo-čosti tudi v denarju. Razumno je, da za veči letni donesek dajalo se bode tudi veče povrnilo Pravi udje morejo tudi željo izreči, ktere šolske reči naj so jim naklonijo. — Po mogočosti se bode takim željam ustrezalo. Darovi sc bodo delili, ako bode društvena blagajnica v stani, tudi takim revnim ljudskim učiteljem iu šolani ua Kranjskim, ki zarad uboštva ali družili opravičenih neugodnih okoliščin pri društvu se udeleževati ne morejo. Podporni udje ne morejo zahtevati odškodnine za plačeno društveni no. G o s p od a rj cuj e. §. 10. Društveno gospodarjenje oskrbuje odbor, kterem je 18 odbornikov, (i idrijskih in V2 vua-iijih, po eden v posaninih šolskih okrajih na Kranjskem in eden v Ljubljani, — Odbornike voli občni zbor. Odborniki si pa med seboj izvolijo prvo-scduika, zapisnika in blagajnika. §. 11. Prvosednik sklicuje odhorovc seje, jih vodi ter podpisuj.) sam ali z zapisnikarjem vred vsa pisma, ki zadevajo društvo. Zraven tega kupuje z blagajnikom vred po odborovem naročilu razne reči, ki se darujejo šolam in učiteljem. Zapisnikar piše pri sejali zapisnike, in raz pošilja družabnikom naznanila itd. Blagajnik vpisuje ude, pobira, sliranuje in po odborovem naročilu izplačuje denarje; o vsem tem pri občnem zboru poroča in kaže račun. §. 12. Odbor sklicuje občni zbor iu preudarja kako obračati društveno premoženje, da bi doma čemu šolstvu najbolj koristilo. Odbor odločuje toraj, kterim revnim šolani in učiteljem naj se daruje to in ono. Da so odborov! sklepi veljavni, morajo biti najmanj 4 idrijski udje iu če le mogoče 1 ali 2 zunanja uda pričujoča. Odbor sklepa 2 nadpolo-vičino večino glasov. Kadar je enako glasov razsodi prvosednik. Posamnih odbornikov po deželi pa je vrh tega dolžnost, da nabirajo duštvu ude, jih naznanjajo blagajniku ter pobirajo doneske iu jih njemu odrajtujejo. Tudi naj bi bila njih skrb, da društvu pridobe vedno več šolskih prijateljev iu dobrotnikov. §. 13. Vsako leto v šolskih praznikih skliče odbor občni zbor svojih družabnikov v Idriji ali v Ljubljaui. §. 14. Občni zbor voli tri pregledovalce društvenih računov. IT). Društveno imenje se ne sme deliti. Ako bi kedaj društvo nehalo, naj sc gotovi denarji iu drugo premoženje razdeli po odborovi razsodbi med kranjske ljudske šole iu učitelje. Društvo pa neha takrat, kedar bi razuu odbora ne imelo več nego 5 udov. 11 i. Pravila se smejo prenarediti le v občnem zboru z večino glasov pričujočih družabnikov. 17. Društvene prepire razsodi odbor. Če ta ne more nesloga poravnati, pride stvar pred občni zbor v razsodbo. SI. deželna vlada za Kranjsko potrdila z odlokom 15. julija Št. 40'Jl. Politični razgled. Da se snideta avstrijski iu nemški cesar v Gaštajnu, ter da bodo pri dotičnih dogovorih tudi ministri: Bismark. Beust, Andrašv in IIohcn\vart. potrjujo že uradni listi. Slovanski listi tega shoda niso veseli, ker sumijo, in morda ne brez opravičeuja, da je ta shod prusko delo, ter da se bode tu pruski vpljiv ustavljal pomnjenju s Slovani v Avstriji in rabil za prusotilno ustavoverno stranko. Gotvvo je, da jo v interesu pruskega kragulja, ako se Avstrija dalje prepusti onim nemškim ljudem, ki so jo na rob propada spravili. Nemško-avstrijske novine so polne telegramov o turnaskeui nemškem s ho h u v Brnu. Ker so trnu ..zastopana" tudi mesta v sredi med Slovenci ležeča, kakor Ljubljana in Maribor,*zanimivo je slišati da se gore napija največ Nemčiji iu soglašenju Nemcev. V dokaz kako nekteri Nemci v Avstriji sami, posebno pravo ljudstvo,vendar nemara za one ščuvajc, ki hote naš del cesarstva pripraviti za pruski požir, naj hode dogodjaj v Bohoiiukirchen-u ua spodnje-Avstrijskcm. Tam sta dva ustavoverna poslanca Schucider in Fiseher, k volilecin prišla račun polagat. Prišlo je poslušat okoli IO0O nemških kmetov. Ko sta nemška poslanca začela trditi, da je Avstriji treba zveze s Prusko, da je treba nas federaliste uničiti, decembersko ustavo čuvati, vzdignil i so sc nemški kmetje viharno proti temu iu zapodili apostole pruskega duha. Poslanca nista mogla nič opraviti. V francoski narodni skupščini se baje ima te dni predlog staviti, naj se Tliicr.su izroči vladna oblast na dve leti. Ker vlada v tem zboru velika needinost strank, je najverjetneje, da sc bode avgusta razšel, ne da hi kaj določnega sklenil. — Finančni minister je zraeunil, da se da v letnih stroških prihraniti okolo 1 15 milijonov frankov. Ker pa Thiers hoče vojsko obdržati skoro tako veliko kakor jo je Napoleoni imel, uc bode se dalo Francozom toliko prihraniti, kolikor potrti deželi treba. Augležki državniki so porabili nekov političen obed za to, da so prijateljske komplimente delali Francoski in Ameriki. Oladstoiie je poudarjal, da Anglija živi zdaj v mirnih odnošajili vsemu svetu nasproti. pozdravila, morebiti še z večjim spoštovanjem. Obojekrat se je pozdrav svečano odzdravil. Počasi in z veliko dostojnostjo je stopil na vzvišeni oder, sc je vrgel pred velikim oltarjem dvakrat na obraz, potem je pokleknil na rdečo polst in sel ua pete s hrbtom proti altarju obrnen, kaišaku je pa pocenil njemu na levo. Eden izmed onih treh častnikov prinese na nekem stolčku v papirji zavit „vakicašiu< to je japanski nož devet palcev dolg in oster kakor britev. Globoko mu se naklonivši poda nož obsojencu, ki ga spoštljivo sprejame, z obema rokama vzdigne do glave in ga potem položi pred sc. Taki Zenzaburo nakloni sc v drugič globoko in spregovori : Jaz, a samo jaz sem zapovedal streljati na tujce, in potem še enkrat, ko so bežali. Za to pregreho si razpoijem trebuh a vas nazoče prosim, da mi izkažete čast biti temu priče". Te besede je govoril čustveno in neodločno, kakor mož, ki hoče nekaj bridkega izpovedati, toda niti na njegovem lici niti v njegovem vedenji ni bilo videti nikakoršnega znamenja strahu. Z nova se naklonivši spusti zdajci gornjo obleko, da je bil gol do kolkov. Rokave si skrbno zatekne pod koleni, da ne bi padel vznak. Posegne po nož, ga gleda zamišljeno, skoro ljubezujivo, en trenotek še hi rekel hoče zadnjikrat zbrati svoje misli, potem Be vbode globoko pod levo lakotnico, potegue nož pogasi proti desni strani iu zavrtevši ga v rani zareže z njim malo navzgor. V tej boleči operaciji mu nobena mišica na obrazu ni ge-nila. Potegnivši nož iz rane se nasloni naprej in stegne vrat; prvikrat mu je zdaj bolečina zaigrala na obrazu, toda iz ust ni bilo nikakoršnega glasu. V tem hipcu skoči ..kaišaku'', ki je dosle zmerom čepel zraven njega, na noge, meč zablisuc, čudno zasrvči — težak udarec— in glava je odrohljcua od trupla. Vse je tiho kakor v grobu, samo kri bruha iz negibljive gruče, ki je bila malo prej še junašk, vitešk mož. Bilo je grozno. Kaišaku se je globoko priklonil, obrisal meč iu stopil z odra. Namestnik in še drugi častnik z njim se približata k uam iu nas pozoveta na pričo, da se je smrtna kazen v resnici izvršila na Taki Zenzaburu. Ceremonija je bila pri kraji, a mi smo šli iz templja. Po Comhill Magazine. Razne stvari. * (Iz letnega poročila dramatičnega društva.) Družabnikov šteje društvo po tiskanem imeniku 372, tedaj se je pomnožilo število od zadnjega občnega zbora za 69. Med družabniki je 104 v Ljubljani bivajočih in med temi 96 podpornih in 68 igralnih. Izven Ljubljane šteje tedaj društvo 208 podpornih družabnikov. Predstav se je udeleževalo 08 predstavljajočih udov, namreč 22 ženskih in 40 moških. Med igralnimi močmi društva je bilo engažiranih s stalno mesečno plačo G, ostalim so se odločevale nagrade od slučaja tlo slučaja. Nagradam sc je odreklo na korist društvene blagajnice 20 igralnih udov, kterim naj bode izrečena pred vsem presrčna hvala, kakor tudi vsem igralnim močem, ktere so pripomogle k častni izvršitvi društvenih predstav. Denarno podporo je dobilo društvo raznu že omenjene, ktero mu je naklonil veleslavni deželni zbor v znesku 1600 gl. za preteklo saisouo 1870 1 iu v brezplatni porabi deželnega gledališča po trikrat ua mesec, še po oporoki žalibog prezgodaj umrlih domoljubov iu družabnikov: gosp. Dr. Lovro Tomiina, kteri je volil društvu 1000 gold. v dolžnih pismih in gosp. Dr. Ivana C vaje rja. kteri je volil 500 gl, v dolžnih pismih. Volilo umrlega domoljuba gosp. Henrika Gernieka. v znesku 1O0 gold., je društvo sprejelo v teku letu. Kot ustanovni član je pristopil z doneskom 200 gld. slovanski podporni komitet v Peterburgu, ktereuui se izreka srčna hvala za hlagodušni dejanski dokaz bratovske slovanske ljubezni. Drugih ustanovnih članov, ki so že plačali ali sc doplačajo ustavnino 40 gold.j šteje društvo dozdaj 5. — Za denarno podporo se jc obrnilo društvo na slavno c. k. ininistcrstvo poduka s prošnjo od 20. maja 1. 1870 in na kranjsko hraniln.co s prošnjo od 7. nov. 1. 1*70, a žalibog prva teh dveh prošinj nij imela ugodnega uspeha, ua drugo pa društvo še ni dobilo nobenega odgovora. Dramatična učilnica so je pridno gojila v zimski dobi iu so obiskovale to učilnico večidel vse igralne moči društva. O njenem vspehu pričajo najbolje društvene predstave. Po končani saisoni pa se je začela z D. majom deklamatvrična in dramatična šola, ktero vodi znana inojsterica v deklamovanji, gospa Solmajer-jeva, ki sc blagodušuo žrtuje in brezsebično trudi z podučevanjem gospodiČin. Naj ji bode izrečena presrčan hvala za njeno domoljubno delovanje. Z 16« julijem začela se jc šola tudi za gospode, ktero vodi sedaj društveni tajnik. Društvena knjižnica se jc deloma po nakupu, deloma po darilih izdatno pomnožila in šteje razun 9G rokopisov slovenskih iger še 01 tiskanih stovenskih iger v garniturah ali posameznih izrisih, in 23 operet in spevoider. Kazun tega še bogato zbirko raznih dramatičnih del v družili jezicih, kakor v: srbsko-hrvaškem, češkem, nemškem, francoskem in laškem. Ravno tako sc jc pomnožila društvena garderoba. Vsem rodoljubom, kteri so darovali društvu knjig ali oblačil, naj bode izrečena srčna hvala. Odbor jc posebno marljivost obrnil na sestavo zanimivega repertoira, ter si naročil mnogo slovanskih in dru zih iger, ktere so se po razsodbi prcsojcvalnih odbornikov izročile prcstavljalcem. Priprave za prihodnjo gledališko saisono, v kteri namerava društvo igrati vsak teden, in sicer dvakrat na delavnik, kakor je odločil slavni deželni odbor, so sc delale na vse strani, in si jc oskrbelo društvo mnogo prestav novih iger, ter je stopilo v razgovor z igralnimi močmi. Mlado dramatično društvo je tedaj v kratkih štirih letih svojega obstanka gotovo storilo toliko, kakor se morda njegovi usta ltaxi*i*«H« slu i h«. Pri občini v Planini je razpisana služba ob činskega pisarja z letno plačo 400 gld., razun dru zih potrebnih lastnosti sc posebno tirja znanje slo venskega jezika. Prosilci naj do 10. avgusta 1.1. svoje prošnje predložijo podpisanemu županu. Planina, 19. julija 1871. (3) Franjo Kovšca, župan. novitelji sami niso nadejali doseči v tako kratkem času, napredovalo je čvrsto kljubu primerno malim materijalnim močem in napredovalo bode še bolj z vsestransko prijazno podporo slovenskih domoljubov. Naj tedaj povsodi prodere spoznanje prevelike važnosti dramatičnega društva, in gotovo bodcino z združenimi silami dosegli tudi mi ta cilj kterega sc že vesele drugi naši slovanski bratje: stalno narodno gledališče. * (Dramatično društvo) v Ljubljani je razposlalo knjige za četrto društveno leto 1870 vsem družabnikom. V krajih, kjer je po več družabnikov, jih sprejnio od dotičnth gosp. poverjenikov, od kterih so jih sprejeli lansko leto. Naj se tedaj družabniki blagovolč obrniti na gosp. poverjenike, kterim ob enem lehko izročijo letne doneske za tekoče društveno leto. V Ljubljani 20. julija 1871. Odbor dram. oruštva. Za Tomšičev spominek. Prenesok . . 1876 gld. 40 kr. Oosp. Seb. Kos, inženir v Vrbovskom na Hrvatskom........ 2 „ — „ „ Jan Macak, c. k. geonieter v Tomimi 2 — „ Josip Dekleva v Trstu .... 2 „ — „ Oosp. Anton Kastelec v Trstu .... 2 gld. — kr. „ Dragotin Donienig v Trstu ... 1 „ — „ „ Vlastimir Valeneič v Trstu ... 1 n — „ ^ Anton Fortuna v Trstu .... 2 „ — „ „ »imenovan v Mariboru .... 1 „ — „ V Lučah nabral gosp. IJ. Poglsek 13 gld., darovali so: Oosp. Janez Govedič, kaplan v Lučah . 5 „ — „ „ breg Jožo, kmot v Lučah ... 1 ., — , „ lJrnnet Jožo, kmot v Lučah ... — 50 „ „ Robnik Tone „ „ „ ... — „ 10 „ Se tej Mica. gazdarica v Lučah .... — „ f 10 „ Piistoslcmšek Jožefa, gazdarica v Lučah — . 20 Rciher Tereza, kuharica v Lučah Planinšek Mica. gazdarica v Lučah Gosp. Planinšek Jaka, kmot v Lučah „ Dežman Jožo, kmet v Lučah . . — ,60 „ Poglsek Hožidar....... 2 „ — Lučah — . . . 1 . . 1 1 Skup 1401 gld. 40 kr. SEallvalA« G. Potočniku, župniku pri sv. Mar. v Puščavi, ki je po meni dijakom mariborske, gimnazije mnogo dragocenih slovenskih knjig podaril, ktere so se dijakom tudi že razdelile, zahvaljuje se v imenu prejemnikov V Mariboru, 31. julija 1871. Janko Pajk, c. k. profesor. Popravek. V listku „Vojska in Mir" naj sc čita: nT. Tassov Aininta", no „Auiinto." — Klemenz Mullerjevi slavnoznani novi Šivalni stroji za- družine po Shiger-jevi sistem i (3) kakor tudi VVhe.eler & Wllson, Hovve, Grover & Baker-jevi ročni šivalni stroji, stroji za pletenje štrikanje , igle sivanke, svila in niti ho dobivajo po najniži coni na drobno in na debelo. — Glavna kupčija šivalnih in pletibnih strojev Rudolf-a Scherz-a £1 Opor uri ug £ I na Dunaji. (»lavni dobitek OOO.OOO frankov v zlatu. Cesarsko turške Najniži dobitek itfO frankov v zlatu. 3°lo državne premijske srečke. Se slečejo vsako leto šestkrat. 120.000 dobitkov po 000.000 frankov, 104 po 400.000 frank., 120 po 3O0.00O frankov, 105 po 200.000 fr., in dobitki po 60.000, 30.000, 25.000, 20.000, 10.000 frankov do najnižjega za 400 frankov, vse sc v zlatu izplačajo. — Prihodnje veliko srečkanje bo žc pri kterem edino se morajo zadeti dobitki po GO0.O00, GO.0O0, 20.000, GOOO, 3000, 1000 i. t. d., i. t. d. Za to, kakor za prihodnja srečkanja, dokler se vleče kteri omenjenih dobitkov, priporočam veljavne dvaretne deleže brez dal-nega doplačevanja: 1 delež gold. 8; G za gold. 4f>; 14 deležev za gld. 100 a. v. — Ker mora vsaka srečka nepogojno zadeti dobitek od najvišjega za 000.000 frankov, do najnižega za 40O frk., najnienjši dobitek pa žc več nego vlogo vrne, jc pri teh srečkah le dobiček mogoč, ne pa zgnba. Enogratna vloga zagotovlja za vsa srečkanja vsakojaki dobiček, ponuja tedaj prednesti, kakoršnih nima nobeno drugo srečkanje. Vsaki naročbi je pridjan načert, razkazila po vsaceni srečkanji zartonj in franko. Dobitka so izplačajo brez odtegnene davšžine v zlatu. Naročbe s priloženim zneskom v bankovcih se najskrbneje izpolnujcjo po A. B. Billg-OVi državni efektni kupčiji (3) Frankfurt a. M. (18) RothschilčL & ComP 0|M'i*iiriii$£ £1. IMiiuij. Nove najtiZ£o