Leto XVI., štev« 30 Ljubljana, sreda i. februarja 1955 Cena 2 Din upravuiAtvo: Ujubljana. Knafljev« ulic« a« — reietoo rt. 812«. 81S6. S12& inaerrntm oddelek: Ljubljana, Selen* burgov« oi & — Tel M92, 2402. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •t LL — relefon It 24A&. Podružnica Celje: Kocenora ulica tt 2. — Telefon tt 19a Računi pn poŠt &ek zavodih: Ljub« lJana (t 11-842, Praga člslo 78.180, WleD tt 10.V24L Naročnina znate mesečne Dla Zrn inoiemftTc Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« & Telefon S122. S123, 3124, 3125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon tt 2*40. Celje, Str-9smayerjeve ulica tt. L Telefon 11 66. Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi po tarlfu. Kakršni so, tako so volili Fijuhljana. 5. februarja Nedeljo 3. februarja lahko uvrstimo med one svetle dneve našega političnega življenja, v katerih smo Slovenci na manifestanten način potrdili, da smo trdno jugo6lovensko orientirani in da 6mo sprejeli brez rezerv jugoslovenski program pokojnega kralja Uedinitelja. Kdor je videl te dni odločnost naših ljudi, ta se nič ne boji za bodočnost razvoja jugoslovenske misli med našim ljudstvom. Vsi datumi, ki naj bi zna-čili v Sloveniji njen zastoj, če ne zlom, se spreminjajo v datume triumfov m zmag. Čvrsti temelj velike narodne in državne misli je postalo naše podeželje, naše vasi in trgi; njeni borci so oni naši mali ljudje, ki so se brez računov in špekulacij oklenili velike ideje medsebojne ljubezni, složnega sodelovanja in solidarnih naporov vsega našega naroda za očuvanje in ojačenje naše svete domovine. Naše občine, te osnovne edinke vsega državega življenja, se pretvarjajo v ne-zavzetne trdnjave jugoslovenskega edln-stva ter dajejo tudi največjim skeptikom neovrgljiv dokaz, da se med nas ne povrne več režim nekdanjega verskega in plemenskega separatizma. Težki so bili časi, ki jih je moral preživljati zadnja leta naš človek na deželi. Velike so bile izkušnjave in mnogokrat še večja razočaranja, ki jih je doživljal pri svojem nesebičnem delu in pri borbi za očuvanje nacionalne misli. Bili so momenti, ko so celo optimisti dvomili o tem, da Ii bo mogel prenesti vse to brez škode. Nedeljsfci rezultat pa je pokazal, da je kljuboval vsem težavam in da je njegova udarna sila še prav tako jaka m prodorna, kakor je bila v časih najboljših gospodarskih in socialnih razmer. Senatske volitve pa niso bile le sijaj-veniji, nego značijo tudi temeljito pre-issčenje političnega ozračja in začetek končne, že davno potrebne likvidacije onih političnih ribičev, ki so se v časih rajnke Avstrije navadili ribariti samo v kalnih vodah. Ta gospoda je skrila svojo klerikalno firmo pod figovo pero nevtralnosti ter poskušala tako ujeti svoje-ga kalina. Pri tem je imela docela svobodne rake in je sama preko »Slovenca« ponovno naznanjala, da ne uživa samo polne svobode, nego celo neprikrito podporo vlade. Isto so trdili v svojih p-isarijah na župane volilce tudi gospodje Žebot in tovariši, ki so proglasili deklaracijo vlade g. Jevtiča za svoj program in predstavili dobremu slovenskemu ljudstvu generalnega inšpektorja g. Kuzmanoviča kot posebnega odposlanca vlade, ki se ima v družbi z g. Vesenja-kom pobrigati, da bo klerikalna stvar v dravski banovini čim prej vstala od mrtvili. Način klerikalne agitacije je bil ves F«od dojmom, da so nastopili časi, ko lahko »vesoljna SLS« razmahne v polnem svojem obsegu svoj stari preizkušeni teroristični volilni aparat. O metodah, ki so jih izdelali z največjo rafi-niranostjo do poslednje potankosti, smo včeraj spregovorili. One so zgovorne priče, kadar bo klerikalna gospoda zopet prelivala krokodilove solze za »izgubljeno* in »tlačeno svobodo« ter pridigala načela svobode vesti in misli drugim. Vse ni nič pomagalo klerikalnim vojskovodjem, ki so se pripravljali, da se v nevtralnem trojanskem konju, obloženem z vsemi grehi prošlosti, vtihotapijo v jugoslovensko Trojo. Treznemu gledanju naših zavednih in požrtvovalnih županov ni ušla ta spretno zamišljena zvijača. Zaman so bile vse še tako zahrbtne intrige in vse še tako brezvestne grožnje. »Slovenec« je na predvečer volitev pozival slovenske župane, da povedo narodu, kaj so. V nedeljo so mu naši župani jasno in glasno odgovorili. Povedali so vsemu svetu, da je danes ogromna večina slovenskega ljudstva v taboru jugoslovenske misli. Ti možje žive med narodom ter poznajo njegovo pravo razpoloženje bolje, kakor oni klerikalni politični matadorji, ki sede v» od 3. septembra 1931. sem v nekih mračnih in zamegljenih prostorih ter kujejo svoje brezplodne politične načrte. Naš narod je trezen in pameten dovolj, da zna voditi račune o danih dejstvih. Ce ne morejo razumeti bivši predsedniki vlad in kraljevski ministri, da po 6. januarju ni več poti nazaj, pa to tem bolje razumejo oni nešteti tisoči naših poštenih kmečkih in mestnih preprostih ljudi, katerih mandatarji so bili župani, ko so oddajali svoj glas za senatske kandidate. Ti mali ljudje, na katerih sloni naše gospodarstvo in ves razvoj našega ljudstva, imajo dovolj zdrav pogled in razum, da vedo, da se kolo zgodovine ne obrača nazaj zaradi nekaj kujavcev in nepoboljšljivcev. Kolo se vrti naprej. V nedeljo je nekoliko zaškripalo, ko se je pod njim zdrobila Koroščeva lažinevtralna lista. Ni bilo glasno, toda je oglušilo sicer tako bojevitega »Slovenca«, ki je onemel v spoznanju, da je vsa stvar zavozena dosti bolj, kakor so mislili med njimi celo na j več j'- skeptiki. V tej depresiji je pisal očividno svojo zahvalo tudi g. Žebot, ki tolaži svoje »preostale«, da bo treba izdati nikaldh davčnih olajšav. Toda ker ni mogoče tega tako točno opredeliti, so se morale tudi take njive in taka f«nljifeča upoštevati pri davčni razbremenitvi. Ker «e več ali manj skoro pri vsakem poee-kvu v hribovitih ali planinskih krajih javljajo kot sestavni deH tudi njive. bodo J J J -,tniki v njihovem niž- tudl za one livade, za jem davku regres tuai za katere bi se mogla ugotovnti potreba dav-čne razbremenitve. Taki slučaji pa se bo-do težko pojavili v večjem šte^V o^a-lem pa če tndi so cene živinskim prola-vodom padle, je živinorejec v nes^m^r-no ugodnejšem položaju od poljedelca, ker je njegov trud mnogo manjši. To bi bila osnovna razlaga, zakaj Je bilo treba tokrat izvesti davčno razbremenitev ne linearno, kakor bi se to .torilo z redukcijo davčne stopnje, temveč samo za njive in vinograde, kjer je to pri sedanjih prilikah najnujnejše in najpotrebnejše. Olajšave take prirode se dajo izvesti samo z določeno redukcijo katastrskega čistega dohodka. Nove olajšave, toi so samo začasnega značaja, se morajo izvesti brez korekcije katastrskega dohodka vsako leto, dokler bo to pač potrebno, da se te izjemne olajšave ohranijo. Ta način davčnih olajšav Je po svojih posledicah drugačen nego linearna razbremenitev z redukcijo davčne stopnje. Kot prva posledica tega se bo pojavilo v žitorodnlh krajih večje število davčnih obveznikov, ki za dobo teh olajšav ne bodo več podvrženi dopolnilnemu davlro. V ostalem pa bo tudi dopolnilni davek z znižanjem osnove znatno reduciran, ker je stopnja progresivna. Zaradi tega sem mnenja, da je za davčne olajšave treba vzeti redukcijo katastrskega čistega dohodka njiv In vinogradov za 20 odstotkov. Poleg dosedanjih davčnih olajšav, ki m v znižanju stopnje od 12 na 10 odstotkov nadaljujejo že peto leto in stanejo državno blagajno letno okoli 100 milijonov, bo novo olajšanje davčnih bremen z znižanjem katastrskega čistega dohodka za 20 odstotkov odvzelo na davčnih dohodkih novih lOn milijonov Din. Uredba o zemljarini Čl. 1. Osnovni davek na dohodek zemljiš? ostane tudi za davčno leto 1936. 10 odstotkov od katastrskega čistega dohodka, toda v davčni osnovi zemljarine se bo v tem davčnem letu izjemno od obstoječih zakonskih odredb računala osnova katastrskega čistega dohodka za njive in za vinograde na krševitem terenu, kjer predstavljajo glavni dohodek kmeta, z vrednostjo, znižano za 20 odstotkov. Čl. 2. Finančni minister se pooblašča, da izda s posebnim odlokom navodila za izvršitev te uredbe. Končno pride še tretja Uredba o velikih javnih delih v svrho oživljenja narodnega gospodarstva, omiijenja brezposelnosti in pospeševanja tujskega prometa. Gre za milijardo dinarjev, ki se ima potrošiti v dobi treh let. Ta uredba se glasi: C L 1. Pooblaščata se minister za gradnje in minister prometa, da v svrho oživljenja narodnega gospodarstva, omiijenja brezposelnosti in pospeševanja tujskega prometa pristopita k izvajanju velikih javnih del, ki naj obsegajo: a) V resoru ministra za gradnje: zgraditev velikih modernih mednarodnih cest in novih cest, s katerimi se bo vzpostavila zveza gospodarskih središč s Primoi- jem. b) V resoru prometnega ministrstva: zgraditev železniških linij v svrho izpopolnitve obstoječega železniškega omrežja in zgraditev novih železniških prog v svrho priključitve na železniško omrežje onih krajev, ki dosedaj nimajo zveze po železnici. Ministrski svet bo na predlog prometnega ministra in ministra za gradnje s posebnim odlokom določil podrobni program teh javnih del. d. 2. Za financiranje javnih del, predvidenih v členu 1. te uredbe, se pooblašča finančni minister, da postopoma v teku dveh let emitira za skupni iznos ene mlll-Jarde dinarjev srednjeročne obveznice * določeno obrestno mero z najkrajšim rokom od pet let, a najdaljšim rokom do deset let. Te obveznice se oproSčajo vseh državnih in samoupravnih dajatev za sedaj in v bodoče, ter uživajo pupilamo varnost. Izjemno od člena 72. točka 2. zakona o delniških družbah lz leta 1896. m ostalih odn osnih obstoječih zakonskih m statutarnih predpisov lahko ustanove, zavezane na javno polaganje računov, te obveznice knjižijo v svojih letnih bilancah po ceni, po kateri so jih kupile. Višino oo-restne mere, emisijski tečaj, rok, obliko ln minimalni iznos obveznic določi ministrski svet s svojim odlokom po predlogu finančnega ministra. Za izplačilo obresti in glavnice za ta srednjeročne obveznice se bodo predvideli potrebni krediti v odn osnih proračunih, v katerih bodo dospele. Podrobni program javnih del bosta objavila svoječasno pristojna ministra. Pripravljalna dela v tem pogrledu aa že skoraj gotova. Moja naloga je, da izpregovoriin samo nekaj besed o finančni strani problema. Kje bomo dobili denar? Po mojem mnenju bomo mogli polovico predvidene vsote, to je pol milijarde najti doma, pol milijarue pa v inozemstvu. Dosedaj smo emitirali dve vrsti bonov, kratkoročne ln dolgon» ne. Sedaj pa bomo izdali nov tip, srednjeročne z rokom 5 do 10 let. Zdi se ml, aa ta oblika najbolj ustreza sedanjim prilikam na našem efektnem in denarnem trgu. Pol milijarde, kolikor naj po mojem mnenju odpade na naš denarni trg, bomo v roku dveh let lahko plasirali z največjo lahkoto. Jamstvo za to imamo že v Narodni banki, Državni hipotekami banki, Privilegirani agTarni banki in Poštni hranilnici. Ti štirje denarni zavodi bodo za finančnega ministra neke vrste garancijski sindikat, ki bo zasigural uspeh emisije brea ozira na sodelovanje drugih bank. Ni moj namen, da se obračam v tem pogledu na večje število bank, niti ne na drusro privatno publiko. Za njih ostanejo drugi dosedaj izdani državni papirjj kot dober m siguren placoment. Ne želim z nobentm novim ukrepom obremeniti trga z novimi emisijami. Srednjeročne obveznice, ki se bodo sedaj izdale, bodo ostale tako rekoč v tresorih malega števila največjih bank. Zaključno je izjavil minister: Kakor vidite, je imel predsednik vlade g. Jevtič vso pravico reči, da program vlade na polju gospodarskih in finančnih problemov, kakor tudi v vsakem ostalem pogledu n« bo in ne sme ostati mrtva beseda na papirju. Intenzivno delo se Je že začelo ia se bo z -vso silo ir. z istim tempom nadaljevalo. Zadruge in kmečka zaščita Važna pojasnila kmetijskega ministra — Rajfajznovke na zaščito niso vezane Beograd, 5. februarja, p Uredba o zaščiti kmetov, ki smo jo objavili včeraj, prinaša ne tem področju dalekosežne izpremembe in važne novosti. Kmetijski minister g. dr. Dragutin Jankovič je danes popoldne sprejel zastopnike domačega tiska in jim dal o tem nasledno izjavo: Po podatku o celokupnem znesku kmečkih dolgov v naši državi bi morali kmetje 15. novembra lanskega leta plačati na obrestih in na dospelih obrokih po dosedaj veljavni uredbi o zaščiti kmetov okrog 400 milijonov dinarjev. Take vsote kmečko gospodar stvo v zimskih mesecih ni zmoglo. Pri tej situaciji se je morala vleda g. Jevtiča takoj odločiti za radikalne ukrepe, da bi položaj vsaj trenutno omilila. Zaradi tega je prišlo do sklepa o odgoditvi plačil do prihodnje jeseni. S tem bo pridobila tudi na času za aktivne ukrepe v svrho izboljšanja gospodarskega položaja kmetov. Du ne bi odgoditev plačil zadela nepravično one dolžnike, ki so svojim obveznostim že zadostili, jim daje člen 4. nove uredbe posebne ugodnosti. Po stari uredbi je obrestna mera pri denarnih zavodih znašala 6 odstotkov, pri zasebnih upnikih pa 35 odstotka; sedaj je ta obrestna mera znižana za denarne zavode na 4-5. za pri vatne pa na 1 odstotek- Razlika v iznosu 1-5 odstotka pri denarnih zavodih in 2.5 odstotka pri zasebnih tmnikih, se bo, kolikor so dolžniki že plačali obreMi, vrafnnala na odnlafilo glavnice dolga. Glavna novost uredbe pa je, da so od Avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak Gradila se bo v okviru velikega investicijskega programa — Dovršitev Bleiweisove ceste v Ljubljani Beograd, 5. februarja p. v zvezi z danes objavljeno uredbo o javnih delih Je Izvedel vaš dopisnik na merodajnem mestu, da pride v program javnih del, kt se bodo prvenstveno izvedla na podlagi te uredbe, v prvi vrsti izgraditev moderne avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak preko Ribnice in Kočevja. S tem bo dobila ne samo Ljubljana, marveč preko nje tudi inozemstvo direktno avtomobilsko svežo z našim Pri-morjem. Beograd, 5. februarja p. Finančno ministrstvo Je danes odobrilo licitacijo za tlakovanje preostalega dela Bleiweisove ceste v Ljubljani. Licitacijo Je odobrila tudi že glavna kontrola, tako da Je vprašanje ureditve Blelvveisove cestc definitivno rešeno. zaščite odvzete terjatve kiiietijikih zadrug in njihovih zvez. Ta sprememba je bila i» vržena iz več razlogov. Predvsem predstavlja zadružno kreditiranje posebno obliko kredita, pri kateri je zadružnik sam sebi upnik in dolžnik. Zadružni krediti so se dajali in se dajejo samo zadružnikom- Razen tega je naše zadružništvo po Rajfajznovem sistemu organizirano na načelu neomejenega solidarnega jamstva. To dej6tvo že samo po sebi izključuje zaščito kmeta, ki je dolžnik zadružnik. Je pa še drug poseben razlog, zaradi katerega S6 J^ morala načelno našemu zadružništvu priznati posebna pravica. To je nomreč dejstvo, da v teku 4(1 let, odkar obstoja pri nas kmetijsko zadruž-ništro. ni bilo še nobenega primera, da bi se terjatve zadružnikov izterjale eksekn-tivnim potom, če se temu doda še potreba ohranitve zadružne discipline in čuvanja jedra zadružnega pokreta, slonečeca na zdravi in visoki morali, ki so jo često napadali z acitacijo po deželi, češ da dolgov ni treba plačevati, ker bodo črtani, potem je razumljivo, da je bilo potrebno kmetijske zadruce čimprej oddvojiti od drugih upnikov kmečkih dolžnikov, in to v interdatkov, »56.000 Din stvarnih izdatkov, skupaj torej 500.91(1 dinarjev. Iz debate V debati Je b. s. Pipan priporočal ban-ski upravi, naj ukrene potrebne korake, da bodo zavarovalnice izplačevale pogo-relcem vsaj toliko, da sd bodo lahko obnovili domove. B. s. dr. Roš Je priporočal, naj bi se določila posebna komisija, ki bi izvedla dela za ure-intev imovinskih odnošajev med občinama Trbovlje in Dol-Hrastnik, ker so zelo zapleteni. B. s. Tavčar Je izjavil, da določa uredba o občinskih uslužbencih prenizke minimalne plače (400 do 1000 Din). Mnoge občine so res ostale kar pri teh plačah. S 400 do 500 Din na mesec pa občinski uslužbenec tudi na deželi ne more živeti. Minimum naj bi se zvišal na 900 do 1100 Din na mesec, pri uslužbencih s fakultetno izobrazbo na 1400 Din. Govornik je obnovil svoj lanski predlog, naj se občin«k! uslužbenci rajši zavarujejo pri Pokcjnin skem zavodu v Ljubljani, kakor pa da se za nje ustanovi posebno zavarovanje. Privatne zavarovalnice naj se prisilijo, da del svojega kapitala posodijo za javna dela. B. s. Remžgar se pridružuje temu predlogu. Namestnik bana dr. Pirkmajer Izjavlja, da bo proučil Imenovanje komisije za razdelitev imovine med občini Trbovlje in Hrastnik-Dol. Predlogu za spremembo uredbe o občinsk;h uriužbencib ni nenaklonjen, vendar je težko, lotit! se nepri pravljen dela, ki bi pomenilo precejšnja spremembe Treba pa je zaslfšati tudi ob čine in župane. Problem Je zapleten, ker so naše občine precej različne Pokojnin sko zavarovanje občinskih uslnžbem-ev jc bilo urejeno z zakonom in banovlnsk' svet nima moči izprem'njatl zakon B. s. dr. Senčar |e pripomnil v zvezi e «tat:sliko o kriminaliteti, da j*4 polrebna predvsem skrb za prohibitivne ukrepe. Čim večja pozornost naj se posveča gasilstvu B. s. Babnik želi. naj tudi v bodoča lahko ostanejo občinski odborniki občinski blagajniki. B. s- Jereb prinoroča. nai sp preskrb: /n nove občinske uslužbence potrebna praktična pred?ziibrazba. Pri nast^vlianiij je treba gledati tudi na moralno kvalifikacijo Ha občine se zvrnča vwko lelo odioznib poslov z drugih upravnih področij. nrpdvsem dostavljanje davčnih pln?iln;h mlo-ma dež in sneg drugod — V Jugoslaviji je bilo oblačno na severozapadu In Juini države. vedro drugod Porast temperatur«« Zagrebška vremenska napoved sa danes: Obiačno, nekoliko hladno vreme. Novosadska vremenska napoved za srs-do- OI.lačno, na zCDadu de* Dunajska vrem*n*ka napoved ia srede: Sneg. — Na zanadn in v nižiih legah alpskega predaroria bo »prva 5e dpfevalo. — V pnem aH dveh dneh bo pritisnil mrzel zrak s severa. kraji in ljudje Františka Plaminkova Včeraj 5. t. m. je izpolnila 60 let odlična češka prosvetna in politična delavka, scnatorica ga. Františka Plaminkova. V Pragi, svojem rojstnem mestu, je Plaminkova dovršila vse šole do univerze, poučevala na višjih dekliških zavodih in bila naposled imenovana za nadzornico ženskih obrtnih šol. Kot pedagoginja je vedno sledila modernim smernicam v praksi in teoriji. Na njeno pobudo je dobila Praga šolo za eksperimentalno psihologijo. Sodelovala je v mnogih pedagoških, socialnih in tehničnih odborih kot prvovrstna strokovnjakinja. Wafpom«mboeJ8e pa je njeno delo v šerskem pokretu in v politiki Ze v avstrijski dobi je s prvimi češkimi intelek-hw Ikn mi ustanovila odbor za žensko vo-Rlrio pravico. Pri proučevanju avstrijskega državljanskega zakona je dognala, da nmjo aktivno in pasivno volilno pravico do avtonomnih zastopstev tudi žene z višjo izobrazbo; z neumorno agitacijo po listih in zborovanjih je dosegla, da so imele Cehinje že v avstrijski dobi poslanko r deželnem zboru. Z njenim sodelovanjem ra na njeno pobudo so ustanovile Cehi-nje feministični ženski klub še pred vojno, L 1923. za Narodno žensko zve»o. Plaminkovd se je vedno živo zanimala *a socialna vprašanja. Kot podpredsednica »Društva za zaščito ženskih koristi« je ustanovila zavetišče za bedne matere tn stroke ter delavnico za bolehne matere, starke itd. Več let je bila članic* praškega mestnega sveta; po njenem prizadevanju jc praška občina izdala mnogo odredb za socialno zavarovanje siromakov, reformo šol i. dr. Od 1. 1925. je Plaminkova članica češkega senata, kjer ji je poverjeno odgovorno mesto v proračunskem odseku in v komisiji za zunanje zadeve. Bavi se predvsem z gospodarskimi in socialnimi vprašanji ter s položajem žene v javnosti. Njeno izredno plodno delo je dobilo polno priznanje v domovini in v inozemstvu; v mnogih mednarodnih organizacijah nastopa Plaminkova kot zastopnica češke vlade ali češkega organiziranega ženstva. Njeno mednarodno feministično delo sc je začelo že 1. 1906., ko se je Češki ženski klub včlanil v Mednarodni ženski zvezi. Danes je Plaminkova predsednica Češke narodne ženske zveze, predsednica Odbora za žensko volilno pravico in Zveze učiteljic, podpredsednica Mednarodne ženske zveze, Open Door International in Mednarodne federacije za ženske poklice ter predsednica Male ženske antante. Pred petimi leti jo jc češka vlada imenovala za namestnico češkoslovaškega delegata Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« gren-čice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slavijo »Franz Josefovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« voda Be dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. na zasedanju Društva narodov, kjeT je bila članica komisije za socialna in humanitarna vprašanja in se je izkazala zlasti s svojimi odličnimi govori o češkoslovaških zaporih in o jetniškem nadzorstvu. Kmalu itato je bila izvoljena tudi v komisijo za državljanstvo, v komisiji za zaščito dece pa je nastopila kot oficielna poročevalka na plenarnem zborovanju. V svojem poročilu se je zavzemala za vzgojo slepe dece, za mladinsko sodstvo, za zaščito nezakonskega otroka in iskanja očetovstva. Po političnem prepričanju je Plaminkova sicer pristašinja narodno socialistične stranke, toda njeno pokroviteljsko zavzemanje za vse potrebne ne pozna meje. V stranki sami je podpredsednica profesorske organizacije in kulturne komisije. Plaminkova je izvrstna govornica ter je že mnogokrat nastopila tudi na zborovanjih v raznih evropskih in ameriških mestih, kamor je potovala na povabilo ženskih organizacij. Posebno pa so ji pri srcu jugoslovenske žene. Bila je že nekolikokrat med nami, ob koncu lanskega leta pa je šla na propagandno potovanje v Beograd in Sofijo, kjer je imela sijajna predavanja in lepe uspehe. Pred leti je prejela častno odlikovanje predsednika francoske republike m tudi naš pokojni kralj Aleksander I. ji je podelil visoko odlikovanje. Františka Plaminkova si je pridobila lepo ime tudi kot književnica. Sodelovala je pri veliki Češki enciklopediji in objavila po časopisih lepo vrsto člankov in esejev. Njeno šestdesetletnico proslavljajo ženska združenja, kulturne ustanove in vladna zastopstva. Ob tej priliki izšel obširen zbornik s prispevki prvih kulturnih in političnih delavcev, čeških in drugih, pod uredništvom dr. Honzakove in v izdaji Me-lanticha. Tudi dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze pripravlja proslavo jubileja te največje slovanske javne delavke in najodličnejše predstavnice slovanske žene v mednarodnem ženskem svetu. Pavla Hočevar jeva. V spomin dr. Svetozarja Miletiča Današnja nacionalna ura radia bo posvečena spominu zaslužnega voditelja srbskega življa pod nekdanjo Avstrijo dr. Svetozarju Miletiču, ki je umrl 6. febru- arja 1901 v Vršcu. Dr. Miletič je imel za središče svojega plodonosnega delovanja Novi Sad, kjer je bil že kot mlad odvetnik izvoljen za mestnega podnačelnika in poslanca v deželnem zboru. Ze takrat so ga začele preganjati avstro-ogrske oblasti, videč v njem svojega nevarnega nasprotnika. V dobi narodnega pokreta L 1848. so razvile oblasti med srbskim ljudstvom veliko agitacijo za pristop v takozvane srbske »šajkaške bataljone«, ki »o jih pozneje pošiljali na italijanska bojišča. Brezvestnim agitatorjem, ki so imeli vso za-slombo od oblasti, ker so med ljudstvom opravljali tudi ovaduško službo, se je dr. Miletič odločno postavljal nasproti. Bil »o celo tako smel, da je hodil od vasi do vasi, razglašajoč, naj Vojvodinci svojo hrabrost in bojevitost prihranijo za čase, ko se bo treba boriti za lastno svobodo in naj ne bodo za nobeno ceno najeti hlapci tujcev. Ti njegovi nastopi so imeli največji uspeh. Vojvodinci niso več pristopali v »šajkaške« bataljone, avstroogrska oblast pa je dobila velik respekt pred na-Todom. Ves čas svojega političnega delo- KULTURNI PREGLED Mariborsko kulturno pismo vito prednašal svoje pesmi »Marija v polju«, »Na bojišče«, Procesija« ln »Marche funebre«, kjer je samemu sebi postavil duhovit in izviren pomnik. V erotično stran življenja je segel dr. Alojz Kraigher s »Smrtjo Kriste Albe«, odlomkom iz še ne-natisnjenega romana, Fran Albreht pa je s čustveno navdihnjenostjo snoval ta z živahno besedo podajal nekaj svojih pesniških tvorb, ki se prelivajo v tople akorde domoljubja ta človečanske misli (Iz grobov, Mrtvi govore, Peter Bezruč). Po daljšem času so se zopet predstavili mariborskemu kulturnemu občinstvu, ki je dvorano bivšega kina Apola čisto napolnilo, predstavniki raznih naših književnih struj ta skupin. Vsi črpajo iz globin naše grude in narodne bolečine. Od Soče in Žile do Slovenske Krajine je razpeta njihova misel in beseda. Vsi so bili deležni toplega priznanja naše kulturne publike. n. Na Svečnico je bila v gledališču premiera. Uprizorili so »Zdravnika na razpotju«, znano delo B. Shawa. Shaw atakira kolektivno miselnost, poedtace ln skupine; vse, aa čemer obstane njegov kritični po- i. V petek je bilo šest članov Pen-kluba v gostih pri mariborski Ljudski univerzi. Uvodoma je prof. Fran K o b 1 a r razčlenjeval posamezne dobe naše književnosti ter označil pomen in književno poslanstvo nastopajočih. Od najvišjega vzpona duha pa do najprirodnejše neposrednosti sega njih umetniška beseda in misel. Prešeren je pel pred 100 leti in je bil prerok. V realizmu pred 70. — 80. leti so zoreli vojščaki. Pred 40 leti pa so iz obzorja naše književnosti vstajali tovariši, spremljevalci narodnega življenja. Vase zarit in potopljen ter v silni sproščenosti duha je dr. Alojzij Gradnik čita'. iz svojih pesmi in grebel po naši narodni bolečini. »V zoreči jeseni«, »Naša beseda«, »Dvogovor« in »Zemlji« so dokumenti tega stvarno in globoko pronicavega pesniškega duha. Iz preproste neposrednosti ter finega opazovanja in podajanja je v poglavju iz »Težakov« stekla mehka, hitra m živa beseda Miška K raj n ca. V tem je močan kontakt, ki spaja tega mladega predstavnika naše književnosti s Slovensko Krajino. Z medeno retoriko je Pavel Gol i a učinko- vanja se je dr. Svetozar Miletič boril na dveh frontah: proti Dunaju in proti Budimpešti. L. 1860. je ustanovil list »Zastavo«, ki mu je bil v narodnostnih bojih močno orožje, istočasno pa tudi središče srbskih nacionalnih delavcev in borcev za narodne pravice pod tujim jarmom. Mož ostre politične borbe pa je bil od svojih mfedlli tet tod! poet tn mnoge njegov« bo* drilne pesmi so postale prav« himne narodno zavednega ljudstva Kakor bojna pesem je tedaj po Vojvodini orila njegova: »Več se srpska zastava svuda vijo javno«. Dr. Miletič je ves čas svojega boibene- ga življenja doživljal nešteto krivic z Dunaja in Pešte. kar je imelo za posledico, da je že dokaj let pred svojo telesno 6mrtjo zamrl duševno. V vsej sili pa so živela njegova dela in njegovi zgledi, ki so vodili najodločncjkše narodne borce do zmage in svobode. Priprave za veliko razstavo umetnin Doslej se fe priglasilo 41 slovenskih umetnikov Ljubljana, 5. februarja Društvo likovnih umetnikov za dravsko banovino, ki se jc ustanovilo s širokim programom, pomagati umetnikom v njihovi borbi za kvalitetni in socialni napredek, razvija pod predsedstvom A. G. Kosa prav živahno delavnost. V kratkem času je društvo zbralo okrog sebe dve tretjini vseh naših slikarjev in kiparjev, tako da ga javnost upravičeno smatra za pravo reprezentativno organizacijo naših upodabljajočih umetnikov. Lani je odbor z uspehom interveniral pri banski upravi in mestni občini, da bosta ti dve naši osrednji instanci redno stavljali v svoje proračune čim večje postavke za nakup umetnin, ter obenem poudarjal potrebo, da se te postavke tudi v resnici porabijo za svrhe. ki so jim določene. Pred dnevi je društvo objavilo nov važen sklep, da ustanovi nekakšno stalno umetniško revijo, ki bo sezono za sezono s skupnimi razstavami dajala javnosti pregled aktualnega slovenskega umetniškega razvoja. Prva slovenska kolektivna razstava v tem pravcu se bo vršila meseca junija v Jakopičevem paviljonu. Umetniki so se vabilu, ki ga je društvo razposlalo, odzvali z veliko vnemo in je že doslej priglašenih za razstavo 41 slikarjev in kiparjev. Tako bo to ena največjih slovenskih umetnostnih prireditev zadnjega časa. Razstava bo predočila javnosti delovno rast vseh naših umetniških generacij, saj so med priglašenci umetniki od najstarejših pa do najmlajših. Društvo je vsem udeležencem dalo obenem priliko, da si sami izvolijo razsodišče. Izvoljeni so bili Gojmir Anton Kos. France Gorše. Miha Maleš, dr. France Štele, upravnik Naiod-ne galerije Janez Zorman in za namestnika Ivan Vavpotič. Tretja organizacija naših likovnih umetnikov Poleg Društva likovnih umetnikov za dravsko banovino, ki je v kratkem času svoje delavnosti zbralo pod svojim okriljem večino slovenskih upodabljajočih umetnikov, in poleg kluba umetnikov, ki niso po službah, je pred nedavnim časom dobila Ljubljana še tretjo organizacijo slikarjev in kiparjev, ki si je nadela ime »Jugoslovenska umetniška skupina: Slovenski lik«. Predsednik novega društva je France Kralj, tajnik pa Fran Stiplovšek. Kakor poudarjajo ustanovitelji organizacije sami, se okrog novega društva zbirajo predvsem najvidnejši člani nekdanjega Kluba mladih. Poleg tega. da bo Slovenski lik skušal predvsem sistematično organizirati prirejanje razstav doma in v tujini, je njegov namen predvsem — kakor povzemamo h neke izjave predsedstva — »izboljšati danes še dokaj motni odnos okusa javnosti do današnjega likovno-umetnostnega kvalitetnega ustvarjanja, zlasti do onega izvirno korenečega iz lastnih tal, gojitve iz sebe kot lastnega in-dividua v višjo lastno kvaliteto in pogonsko vplivati na likovne soustvarjalce v dosego množinsko večjih, višjih vrednot.« šušterič v verigah prepeljan na sodišče Mariborska tragedija se čisti — Sodna preiskava Maribor, 5. februarja šušterič pravi: »Vsi lalejoU Danes zjutraj ob osmih so na policijo spet prepeljali krojaškega mojstra Ivana šušteriča. ki ga je šef kriminalnega oddelka in višji nadzornik Franc Cajnko začel zasliševati Slejkoprej je tajil vsako krivdo, četudi ga je g. Cajnko opozarjal na nesmiselnost nadaljnega tajenja. Tudi potem, ko mu je g. Cajnko predočil vsebino izpovedb različnih prič, je Šušterič vztrajal na zanikanju vsakršne krivde. Na vprašanje g. Cajnka, kaj pravi k vsem ob-težikiim okoliščinam, je Šušterič vznemirjen vzkliknil: »Kaj mene to bri&a. saj val lažejo*. Soočenje t Vtrantovo, Milavcmn in neimenovano pričo Nato je sledila konfrontacija Šušteriča s sosedo Virantovo, očetom pokojne Ivanke Susteričeve, Ivanom Milavcem ter prijateljico pokojne Susteričeve, ki ne 2eH biti imenovana m ki je izpovedala, da se je šušteričevi zelo slabo godilo in da se ji je večkrat pritoževala, da uhaja plifi ln da čuti glavobol. Pri konfrontaciji so imenovane priče vztrajale na dosedanjih m-povedbah do zadnje črke, dočim je Šušterič razburjeno sproti odvračal: »Saj ni resic. Se ena zanimivost Po izvršeni konfrontaciji se je pojavil nenadno iz lastnega nagiba pri višjem nadzorniku Cajnku železniški uslužbenec Vi-rant, mož sosede Rozalije Virantove. Izpovedal je, da se je Šušterič pri njem konec januarja informiral, ali se je res ,Vi-rantova odpeljala v Ljubljano in ali j« res do 1. februarja ne bo v Maribor nazaj. Virantova izpovedba je le novo potrdilo k zadevni izjavi brivskega pomočnika Dušana Novakovida. šušterič izročen sodi&u Ves material je zelo obsežen +n Izčrpno zbran. Vsebuje pa toliko obtežilnih okoliščin za šušteriča, da ga je policija izročila danes sodišču. Ker je šušterič skaša* pobegniti že v splošni bolnišnici so ga uklenili v težke verige m ga pod močno eskorto prepeljali skozi mesto ▼ jetniške zapore okrožnega sodišča. Po mestu so se zbirali ljudje, ki so kmalu spoznali, da je ukovanec šušterič, ter so vsak po svoje komentirali pretresljivo žaloigro v Gregorčičevi ulici 7, ki je razburila ves Maribor. Preiskovalni sodnik dr. Turato bo že j-j- tri pričel zasliševati šušteriča in ostale priče. Zasliševanje bo trajalo več dni. Ker taji šušterič vsako krivdo, obstoja pri merodajnih pravnih činiteljih mnenje, da je tTeba stvar čim prej razčistiti ter v čim krajšem roku po izvršenem zasliševanja s pospešenim postopkom razpisati obravnavo proti šušteriču. Tudi civilne pravde in eksekucije nazadujejo Ljubljana, 5. februarja Statistični pregled apelacijskega sodišča navaja, da je bilo lani pri 4 okrožnih sodiščih 1827 civilnih pravd (pri katerih je šlo za vsote nad 12.250 Din), predlanskim pa 2371. Vzrok padanju števila civilnih tiravd nasproti prejšnjim letom je pač v gospodarskih težavah. Najvišje število so civilne pravde dosegle v letu 1932., namreč 3795. Meničnih tožba odnosno plačilnih nalogov, pri katerih je šlo za vsote nad 12.250 Din, je bilo pri okrožnih sodiščih v dravski banovini 241, predlanskim 676. Pri 49 6reskih sodiščih je bilo lani večjih civilnih pravd 19.874, predlanskim 24.034. Le bagatelne tožbe so narasle in jih je bilo lani 9888, predlanskim 7474. Meničnih tožb je bilo pri sreskih sodiščih podanih 768, predlanskim 834. Zadnja leta so se realne in mobiliarne eksekucije močno množile: predlanskim, ko je bilo 72.004 eksekucij, so dosegle vr- PRI MIGRENI nevralgiji, menstrualnih težkočah in vseh vrstah bolečin deluje zanesljivo in naglo ALCOCRATINE Izdeluje E. LAN006ME, Pariz. Dobiva se v vseh lekarnah. OgL reg. p. 2573 11. XEL 1938 hunec, lani pa že zaznamujejo padec. Pri sreskih sodiščih je bilo vsega podano 70351 eksekucij. Podatki sreskega sodišča v Ljubljani navajajo, da je bilo lani 1132 reakiih eksekucij (nasproti 1313 v letu 1933.), prisilnih uprav 162 025), prisilnih dražb pa 333 (387). Od predlaganih dražb jih je bilo končanih 84 z razdelilnim sklepom. žepnih rubežni na zlatnino in denarnice je bilo lani 8219 predlaganih, z uspehom pa je bilo opravljenih 4184. V 306 primerih so bile na dražbi prodane razne nepremičnine. Proti 2705 dolžnikom so upniki predlagali rubežen denarnih terjatev in stalnih prejemkov. Deložacij je bilo lani v Ljubljani in okolici predlaganih 428. Kje je socialni čet? Prejeli smo in objavljamo naslednji obupni dopis, podpisan od kakih 20 uslužbenk pri ljubljanskih modistinjah: Pred tednom so se sestale šefinje vseh modistovskih obratov v Ljubljani in sklenile, da nam bodo zaradi krize, padca kon-zuma in raznih drugih neprilik znižale dosedanje mesečne plače za 20 odst., nam odvzele letni plačani dopust, nas odstavile kot mesečno plačane moči in nas začel« plačevati od ure! Sedaj torej, ko smo leta in leta garale po salonih, presedele vse dneve včasih pozno v noč in marsikatero nedeljo ob ši-vankah in klobukih; sedaj torej, ko smo v posameznih obratih dale Vam po štiri, pet, deset in več let svojih najboljših sil, potem, ko se nismo nikoli pritožile, ko smo komaj po par letih dobile po borih 50 in 1« v izjemnih primerih po 100 dinarjev mesečno več, po vsem tem torej se nam naj znižajo naše plače kar za dvajset odstotkov? Naj se nas nastavi plačane od ure? Ali ste pomislile, ge. šefinje, na to, da ni mogoče izhajati danes s 600 ali 700 dinarjev mesečnih dohodkov? Ali veste m predvidevate, kam pelje to? Saj vendar zahtevate od na«, da se oblačimo po modi ln si nabavljamo klobuke. Kje pa naj vzamemo, ko pa 600 Din mesečno niti za brano in stanovanje ne zadošča. Ne vidite, koliko je izmed nas takih, ki-i moramo podpirati svojce, ker so po dva. trije in še več članov rodbine brezposelnih. Kaj želite, da se bodo bedna, sama sebi prepuščena dekleta prodajala? Kje ie j ostal Vaš socialni čut? Koliko je modistovsko obrt zadela »kriza«, to vemo me najboljel Me, ki moramo delati celo sedaj, ko pravite, da ni Rezije, vedno po ves dan. Me vemo, da »o vse zaloge sproti prazn«. Dopuste nam hočete v*eti? Res, da ni i v zakona določen. Toda Ve veste dobro, da pameten kmetovalec celo njivi pusti da se odpočije. Ve pa nočete dati nam, ki vse leto po cele dneve ob najlepšem vremenu sedimo in šivamo, onih par dni ■ oddiha Ali ne uvidite, da bomo sveže m-' poživljene mogle reč koristiti Vašim obratom? In če nas že mislite nastaviti • plačo od ure, kje najdete opravičilo za to, da bi nam jo nastavile tako, da bi končna mesečna vsota bila za dvajset odstotkov nižja od sedanje? Obračamo se zato na rso javnost in odločno protestiramo proti takemu postopanju. Za tako postopanje res ni sankcij v zakonu, pač pa v vesti vseh Vas in nasf Ne morete zahtevati od nas, da bomo delale za dva dinarja od ure. Ce pa le vztrajate na tem, potem bomo primorane iskati si samopomoči. Prizadete. iensiee S Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo ▼ veselje, bleSčeče belo perilo VaS ponos!' Zahtevalt« odlečae Samorad pralni prašek naBE gled. V tej petdejanski komediji tudi. Komedija je do dobrega natrpana s strelica-mi, ki švigajo proti izbrani tarči. V tarči so zdravniki, ki nastopajo v tej satirični petdejanki Predstava je bila sad skrbne ta temeljite priprave režiserja B. S t u p i c e. v suhem realističnem okolju ni bilo možnosti za režiserske eksperimente. Stupica je kljub temu nakazal nekaj novih potez v scenični opremi prvega ta drugega dejanja V tej pestrobujni drapirani celoti se učinkovito očrtuje zaokroženost ta slikovitost. Le razvlečenost tretjega ta četrtega dejanja bi se morala s krajšanjem nekoliko ublažiti, zlasti velja to za prizor ob slikarjevem umiranju. S črtanjem bo stvar na učinkovitosti to dramatičnosti le pridobila. Ni pa bistvenega pomena, ali bi ne bilo kakšno drugo delo B. Shawa primernejše za naš mariborski oder. Poedinci so prispevali k uspehu po svojih najboljših močeh. Severjeva je kot Jennifer do dobrega razčlenjevala utripe iskrene vdanosti in slepe zaverovanosti, ki jo ta ženska čuti do svojega moža — slikarja. Stupica je kot slikar Dubedat imel težek posel, zlasti ob umiranju v četrtem dejanju. Pa je dobro opravil. S fal-zetnim poantiranjem glasu je vtis težkega trenutka poglabljal. Skrbinškov Rid-geon je bil vase zaprt in umaknjen, F u-rijaaoT Patriok osat tn grialjiv. Gromov Boomfield Bennigton dostojanstveno aristokratski, GorinSkov Wal-pole fantastičen kirurg, P. K o v i č e v Blenkisop uboga zdravniška para, N a k r-stov Schutamacher že v zunanjosti dobro poudarjen v etnoloških značilnostih svojega rodu. Mimogrede se pojavljajo na odra Ridgeonov asistent (Ver doni k), gospodinja (Dragutinovitfeva), sobarica TinwelIova (Starčeva), novinar (Blaž) in tajnik (Verd oni k). Dragu-tinovičeva ta Blaž sta umela tudi iz epi-zoctaega lika ustvariti nekaj značilnega. V glavnih vlogah je podana neka ravnovesna izenačenost. Prevod Župančičev. Po premieri Nicodemijevega „Postrška*' Debat gdf. Anfke Levarjeve. Z Niccodemijevim »Postržkom«, ki je pod 9vojim originalnim imenom »Scainpolo« našemu občinstvu že dobro znan, je naša draina uvedla v veseli del svojega repertoarja komad, ki bo po svoji življenjski sve-žosti in po svojem vedrem humorju gotovo prinesel mnogo radosti in užitka obiskovalcem, a gledališki blagajni prav tako, kar blagajni gre. V režiji C. Kralja, ki je dal komediji vesel, blagodejen, svetel tempo in okvir, Je »Postržekc, ta stara, prestara sgodba a otroka s ceste, ki ee z neoskrunjenim zdravjem svojega srca na tako čudovit način prebije v dražbo in med ljudi, doživel v resniri velik ospeh. Središče zanimanja je bil »postržekc sam, ki ga je igrala gdč. Le-varjeva, doslej članica Šentjakobskega gledališkega odra. Mlada igralka, ki je že s svojimi nastopi v amaterski gledališki družini vzbujala splošno pozornost, se je na deskah Narodnega gledališča predstavila kot lep, neporeden, zavidanja vreden talent in kot igralka, ki pozna ež tisoč skrivnosti odrskega sveta. Mimo vedrega, razgibanega temperamenta, ki je pač najdragocenejša dota, s katero se lahko gre umetnik bit za zmago na sceni, mimo čuvstvenega bogastva in pestre modulativnosti glasn razpolaga gdč. Levarjeva že tudi z vsemi glavnimi prijemi igralske tehnike, tako da je bil ves njen »postržekc organsko zasnovana in smotrno premišljena kreacija. Morda je bilo za prvi večer debutantke še malo preveč preračunane teatralike, toda vsak gib, ki bi utegnil iti nad mero, je sproti izravnavala elementarnost njenega talenta. Tako je bila njena igra v resnici veliko, lepo doživetje in ni dvoma, da bo gdč. Levarjeva v dobri šoli, iz katere prihaja, zrasla še v dragoceno umetnico našega odra. Na premieri je prejela v zahvalo mnogo cvetja in mnogo aplavza. Uprizoritev je bila v eeloti na dostojni umetniški višini. Kralj je v inženjerju Titu upodobil realistično, plastično figuro brezposelnega, a zagrizenega intelektualca, ki iM t podstrešje zakotnega »hotela«, a a Na splošno željo še danes ob 4*t 7* in Četrt na 10. največja filmska drama sezone HANS ALBERS OLGA CEHOVA PEER GYNT ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Domače ve^ti Encijanova teta Tujke so ena presneta reč. Staro puristič-no pravilo, da se jim izogibaj, ni 1« * načelnega, temveč tudi s praktičnega stališča jako zdravo. Ne samo pri njihovi rabi, tudi pri njihovi pisavi se ti lahko zgodi nesreča. Tako n. pr. če pišeš o službeni starosti, za katero, zlasti če smo dobri blo-venci, tako radi rabimo francosko besedo »ansieniteta«. Ali pozor! Ne dajmo se^ zavesti od stare znanke antante. ki se pise v originalu »entente«! V francoščini »an« m vedno -en«, temveč včasi res tudi »an«. Na to bi morali paziti zlasti nasi mladi učenj gospodje z univerze, ki tako pridno pišejo svoj »Akademski glas«. Prav nerodno mi je stari bajti bilo danes, ko je moj fant iz tretje šole plesal okrog mene ter me porogljivo spraševal; Ata, kaj je pa to »encijanova teta« ter mi molel pod nos že zelo štrapaciran, z rdečimi znaki izkri-žan eksemplar glasila naših ostrih akademskih duhov, ki so ga bili v šoli podvrgli korekturi. Kakšna encijanova teta. zabo-ga? Pa ni nič pomagalo. V »Akademskem glasu« resnično pišejo ansieniteta po »francosko« encijaniteta. Torei vendarle enci-jan! Vprašam Vas. gospod urednik, kakšne sankcije bi bilo treba uvesti proti podobnim blamažam? Oprostite, morda se reče akcije, znabiti celo garancije? Ves sem zmešan. V »Akademskem glasu« so namreč uvedli neko novo terminologijo. Dose-daj sem vedno mislil, da denarni zavodi zahtevajo za svoja posojila garancije, ali »Ak. gl.« pravi, da Državna hipotekama banka 'terja od države sankcijo za odplačilo. Zato je potreben sklep ministrskega sveta iai le na ta način je podana potrebna akcija od strani države, ki jo D. H. B. zahteva. Potemtakem sc bo morala sedaj Akademska akcija prekrstiti v Akademsko garancijo. Tudi jam?ftiti s zvočnostjo. V velikani loku k h bočijo spevne melodije, ki jih po Dvorabovi navadi prekrnjujejo ostri ritmični doinisle-ki. Klavirju »e kot polnovrednem sodelavcu poverjena važra vloga, prav tako pa •«. dr-ležni posebne pažnj? viola. Po iz,uznosti je najgloblji stavek drugi, Dumka, dasi nekoliko utruja njegova preveč enolična dolžina. V tem delu pojeta klavir in viola otožno, pravo slovansko melodijo, zgrajeno n*d barvitim akordi Furiant je vžigajoč, dasi ne prost banalnosti, prav tako tudi Finale, čigar ognjevitosti se je težko upreti. Pri Dvoraku je sodeloval naS pianist prof. Janko Ravnik, ki je zvočno desolatni klavir iiojs*ro' al s p>«ebno ljuot-zniu ic finim prednašanjem. Zal, da instrument, ki ga premore dvorana,, ne ustreza niti naj-skromnejšim solističnim zahlt 'em in se uveljavlja neprijetno z ubitim, že zdavnaj zarjavelim tonom Treba bi bilo misliti na nadomestilo, saj je obžalovati vlrtuoze in pianiste, ki se ga morajo posluževati. Da Je bilo izvajanje na višku kot pri prvem koncertu, mi gotovo nI treba ponav- ljati. Praški kvartet je tako vlgrana enota, da ne čuješ več posameznikov, temveč le skupino do skrajnosti odtehtanih godal Zvočnost tega ansambla je prišla do posebnega čara v dodanem Pebussvjevem delu, ki bi ga bil podpisani raje čul kot eno prvih dveh del sporeda, posebno po vzgledu, ki so nam ga dali z izvajanim stavkom. Morda pa ga bodo igrali v tretjič, ko pridejo spet k nam, saj so po teh dveh koncertih lahko videli, kako je publika z zanimanjem ln ljubeznijo sledila izvajanju in so lahko prepričani, da bodo vedno dobrodošli. L. M. S. Zagrebška revija Ž. Hirscklerja »Kaj nam pak morejut, zagrebška revija, ki ji je besedilo spisal I. Lirski — pod tem psevdonimom se skriva neki zagrebški literat — a glasbo Žiga Hirschler, glasbeni pedagog, kritik in skladatelj, znan tudi kot sodelavec »Jutra«, je doživela pri občinstvu izredno dober sprejem. Premiera je bila v Četrtek, dne 31 januarja in od te daj so dajali ta komad že štirikrat, vedno pred razprodano hišo; na repertoarju ie še pet predstav samo v tem tednu, in tudi zanje se opaža živahno zanimanje Ker pa gre za delo absolutno zabavnega značaja, je uspeh pri občinstvu brezpogojno poglavlt nI kriterij za presojanja «nmpga dela N| pa dvoma, da je uspeh razumljiv in upravičen VSEM GOVORNIKOM, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, duhovnikom in pevcem so zlasti pozimi prepo-trebni Mr. Bahovčevi »SMREKA" bonbonu Izdelani so iz smrekovega ekstrakta m mentola. Zaradi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo kašelj in hripavost, desinficira-jo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo ter so prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Originalni zavitki po Din 3. —ln 5.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Dahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. da šc nibče izmed nas nI doživel. Zato ne zamudite prilike ln oglejte si to burko! — Kaj pa o pustolovščinah Madame Dubar-ry, slavne kurtizane, vam je že kaj znano. Jutr. jo bomo videli v Elitnem kinu Matici. V.o.gc Madame Dubarry Lgra slavna .gralko Dolores del Rio. u— Film ZKD. V petek bo ZKD predvajata veliko filmsko delo »Črni huzar«, v katerem nastopa Conrad Veidt. u— Zanimiv pojav na Ljubljanici. Pri Sv. Jakoba mostu se je v strugi Ljubljanice po izredno srečnem naključju sama od sebe montirala približno 1 m dolga in 15 cm široka deska, tako da niha s po-sredstvom vodne struje njena podolžna o« v kotu kak!h 30 stopinj, se pravi, da moi! izvode enkrat ta pa spet nasprotni konec deske Položaj deske je bil včeraj po tridnevnem nepogrešnem nihanju isti, kakor je bil pri začetku, ko smo Jo opazili. Voda je stala včeraj y strugi Ljubljanice nekoliko višje kakor prejšnje dneve, kljub temu pa še včeraj deske niti malo ni oviralo, da ne bi obavljala svojega dela točno brez napak, enakomerno, ali kratkomalo popolno po svojih, od naključja danih pogojih. Os nihanja je najbrž v samem težišču deske. Sama ta os pa se tudi giblje v vodi — na sami površini — ln sicer po neki krivulji, tako da lahko rečemo, da je bila nekako kardansko ustrojena. Skozi težišče deske Je — predpostavljamo — zabit vsekakor od širine deske prillčno daljši žebelj, katerega ost se je najbrž naslon! na čvrsto v voditi usidran hlod ali kamen s stoščastim ležiščem, ki služI temu gibanju kot fiksna opora. Pojav, nekak ljubljanski naravni perpetuum mob'-le, je bil res opazovanja vreden, ker se je točno opažalo, da deska s prillčno silo udarja s svojima krakoma hs vode ln v PRIDE! SMEH! Szoke Szakall in TEO LINGEN v Para£ smeha vodo. Možnost tega gibanja leži pač v tem primitivnem kardanskem ležišču, ki dopušča deski različen položaj pri udarjanju krakov v vodo in iz vode. u— Brez posla, brez stalnega bivališča. Včeraj opoldne eo reševalci pripeljali v splošno bolnico 50 letnega brezposelnega šoferja Franca Candelariča, ki Je po rodu iz Trsta, a stanuje na Karlovškl cesti. V mestni kiavnici, kjer se je slučajno nudil po op/avkih, si Je v samomorilnem namenu » nožem prerezal žile na levi roki. Prav tako je moral na kirurški oddelek p > pomoč 67 letni občinski revež Jože Jenko brez stalnega bivališča, ki Je pri dobrih ljudeh prenočeval v hlevu, pa se j« ponoči zrušil strop nanj ln ga poškodoval. u— Z bojnega polja za dvojke je dezer-tiral. Ob semestru Ln pa ob zaključku šolskega leta se rado zgodi, da kakšen majhen vojščak ii velike vojske gimnazistov, ki mu je usoda nasula malo preveč neugodnih redov na glavo, obupa, vrže puško v koruzo In pobegne kam proti neznanim deželam Odkar ob semestru ne dele več spričeval, temveč zapisujejo redove samo v dijaške knjižice, semestralne ocene nimajo več tistega dalekosežnega pomena, kakor so ga imele poprej, temveč so na menjene predvsem za informacijo staršem, ki med letom pogostokrat posvečajo bolj malo pozornosti šolskemu prospehu 6Vojih otrok. Prav zavoljo tega so ocene ob semestru prccej stroge, tako da pade po na vadi približno polovica dijakov Takšen padec pa nikakor ni vreden tolikšnega obupa, da bi človek pobegnil od doma, kakor Je zadnjič to storil 14 letni dijak I. državne realne gimnazije Marjan B. S seboj je vzel samo šolsko torbo iz rjavega usnja ter se napotil na dolenjsko stran proti Sušakn, ker ima očtten namen, da pred svojo ne« reč o pobegne kam čez Ocean, kakor se to pogostokrat čita v razburljivih pustolovskih romanih. n— Potrošnja moke in Jajc. Zanimiv je pojav, da Je lani padla potrošnja moke v Ljubljani. Po podatkih mestnega dohodar- stvenega urad* Je bOo lani nroženo 7,S/9.172 kg i«< ke. dočim predlansko 8 Q2b.739 kg. a pred vojno v letu 1913, ko Je bilo število prebivalstva znatno manjše, 5,524.422 kg. Riža Je bilo lani uvoženo 2">tU-Sl kg, predlanskim 377.313 kg. Uvoz Jaj2 v Ljub .iano pa se je nasproti 1. 1933 cei podvojil. Lani Je bilo uvoženo kar 14,278.972 Jajc, predlanskim še samo 6,530.026. Povprečno je lani prišlo na po sameznega Ljubljančana 240 jajc. če ra čunamo jajca po 0.75 Din komad, je Ljubljana lani izdala za jajca 10,709.229 Din. u— Kdo je lastnik? Policija ima zaplenjene naslednje predmete: dozo za cigare iz krokodilskega usnja, že rabljeno, na desnem vogalu srebrn monogram N. C.; dalje daljnogled, na levi značka »Stereoi, na desni »Berlin«. Najden je tudi zastavni listek za srebrno uro s številko 134.348 Na ogled je vse troje sajno danes in jutri v kriminalnem oddelku uprave policije, soba 25, u—• Vlom se za vlomom vrsti. Kakor kažejo vsa znamenja, preživljamo dobo kriminala na drobno. Skoraj ne mine dan, da ne bi kakšen slučajni got-t, kakršnih pride dandanes na ducate in na stotine v hišo, mimogrede poizkušal odnesti kaj pripravnega. če niso prostori odprti, se takšni neznanci lotevajo tudi lažjih vlomov Tako je te dni nekdo v Holzapflovl ulici odprl s ponarejenimi ključi stanovanje Franceta Roma in odnesel novo sivo oble ko, vredno 1600 Din. Samo Se danes SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron Krasna češka veleopereta Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30 Iz Cslja e— Za žalni koncert, ki ga bo priredilo CPD s sodelovanjem »Oljke« v soboto ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma, v počastitev spomina blagopokojnega kraljp. vlada veliko zanimanje. Zato svetujemo občinstvu, da si vstopnice takoj nabavi v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. e— članski sestanek občinske organira-cije JNS za mesto Celje bo zaradi občnega zbora Savinjske podružnice SPD namestu danes jutri, v četrtek ob 20- ▼ Celjskem domu. Vabljeni vsi člani! e— Redna letna skupščina Strelske družine v Celju bo v petek 8. t. /n. ob 20. v hotelu »Hubertusu«. Vabljeni vsi člani in drugi, ki se zanimajo za delovanje Strelske družine. e— Za člana reklamacljskega odbora ▼ Mariboru, ki določa o pritožbah proti pri-dobnini, je finančna uprava Imenovala davčnega inšpektorja v p. g. L Vodlaka v Celju, Zbornica za TOI pa je imenovala stavbenika g K. Gologranca v Gaberju pri Celju za člana - namestnika. e— Poštne položnice za davke ln doklade za 1. četrtletje. Davčna uprava v Celju razglaša, da poteče 15. t. m. skrajni rok za plačilo davkov za 1. četrtletje 1935 Poštne položnice so razposlane pristojnim občinskim upravam. Vsi, ki jib Se niso prejeli, naj se zglasijo pri pristojni občinski upravi. e— Kino Fnlon. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Kraljica noči« in dve zvočni predigri. Iz RS^Siora a— Marioorski spomeniški odbor je prejel za spomenik kralju ua«sleduje prispevke: delavstvo tovarne Doctor in drug 2Uvw Din. Kot odbornika sta prispevala po 1000 Din ravnatelj Tujskopromeuie zveze Josip Loos zase in ravnatelj Jožef Trafcnik kot zbirko. Po 500 Din; žel. krajevni odbor JS in oddelek finančne kontrole pri Sv. Juriju ob Pesnici. 200 Din Alojzij Majcen ln Josipina Lorber. Nadalje društva »Triglav«, starešinsko društvo, Maribor, 300 Din, Ljudska univerza 150 Din, Ribarsko društvo 100 Din. Rdeči križ v Slov. Bistrici 78 Din. a— Gledališke novosti. V opereti se pripravlja Fallov »Veseli kmetič« s P Kow čem v naslovni vlogi, v operi pa Hoflman-nove pripovedke. Prihodnja dramska premiera bo uprizoritev znane Feldmannove tragikomedije »Profesor Žič«. a— V studenški Ljudski univerzi bo drevi ob 19. nadaljevanje pravnega tečaja. Odvetnik dr. Igor Rosina in E. Vrane se bosta v diskubijskem dvogovoru razgovar-Jala o posestn.n in lastninskih pravicah, o motenju poeesti, servitutih in zastavnih pravicah. Jutri v četrtek sledi kot redno predavanje »Gospodarski razvoj Maribora«. Predava prof. F. Baš. a— Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob pol 10. v Studijski knjižnici. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. poročila odbornikov in revizorjev, 3. določitev dm-štvene članarine za leto 1935, 4 slučajno sti. Vsi člani vljudno vabljeni. Osnovno idejo si je pisec besedila izposodil pri avtorju slovenske revije »Stoji, stoji Ljubljanca«, kiparju in feljlonistu Nikolaju P i r n a t u Lokalni kolorit, presrčen humor, ki ne zbada, marveč zabava, dobrodušnost zagrebškega »purgarja«, ki je tolikanj navdušen za interese svojega mesta, da v tem fanatizmu izgubi sleherno previdnost; znani zagrebški lokali, kjer se dejanje odigrava, kavarna, gledališke, famozna gostilna »Hranilovič«, del grajske kleti, savsko kopališče in dr. — pa tu in tam aluzije na aktualne krajevne razmere, vse to učinkuje dobro in zabavno. To pa tem bolj, ker je nepretenciozno. Glasbo je spisal 2iga H i r s e h 1 e r. Predvsem je uporabil citate v Zagrebu popularnih popevk, ne oziraje se, ali 60 to narodne odnosno tako zvane mestne pesmi; daje jih zdaj v povsem potpurijski obliki, zdaj v bolj izdelani formi, kakor pač nanese konkretna situacija Povsem neumestno bi bilo. če bi zamerili skladatelju, da se ni držal Izključno le avtentičnih narodnih motivov, saj moramo upoštevati značaj dela, njegovo lokalno barvo, kakor tudi to. da skladatelj sploh ni nameraval dati prečiščene folklore Poleg tega je umel skladatelj zavoljo večje glasbene komike in dovtipno-sti dobro uporabiti tudi citate raznih dru gih del. n pr »Traviatec, »Hoffmannovih pripovedk« Itd. Izvirno komponlranih številk je malo toda vse so dobre Zlasti moram omeniti Šlager o »sladkih zagrehačkib pucicah«. ki utegne kaj kmalu postati oopu-laren, dalje lepi tema melodioznega ljubo- zen.-kega valčka in tunino /.freOu v tem pu koračnice, ki io je publika sprejela z izrednim odobravanjem. V svoji instrumenta«ji je Hirschler vzdržen in nevsiljiv. Delo so uprizorili v prav dobri formi. Nosilec glavne vloge Jureka Cmoka, Avgust Č i 1 i č je obenem nositelj vsega komada. V svoji nekam grobi komiki je tako rekoč v pravem elementu in vzbuja salve smeha. Ni pa moči trditi, da bi bil imel ob premieri posebno srečen večer. — Njemu ob strani stoji izvrstna Micika Z I i Č a r j o-v a. Od ostalih treba omeniti elegantnega Američana - hohšlaplerja, ki ga je igral Slobodan Z i v o j i n o v i č, dobro Ružo Cvetičanin in odličnega Milana Sep-c a. A tudi ostali deležniki so se v epizod-nih vlogah uspešno potrudili, da doprinesejo svoj del k splošnemu uspehu. Izvrstne, kar odlične so dekoracije scenografa Marijana Trepše; zlasti je treba omeniti gledališko kavarno s poslopjem velikega gledališča v ozadju, savsko peščino, grajsko klet in Preradovičev spomenik Koreografija Margarite F r o m a n je tudi v tem komadu na višini Okusni plesi in aktualne aluzije (ples kritikov) so vedno učinkoviti. Režija K. M e s a r i č a je dajala komadu tempo in živahnost Delo ie dirigiral mladi kapelnik Djordje Vaič zanesljivo in vneseno Občinstvo se je re« izborno zabavalo, a to je pri delu te vrste poglavitno titan Majer. s JUTRO« št. 30 S - Sreda, 0. IL 1035 Na toaletno mizo lepih dam, ki hočejo ohraniti zdravo kožo ln zdrav naravni tain spada 1« RIVIERA TOALETNO MILO, ki Je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja a— »Naprednost« razpuščena. Včeraj Je sreski načelnik dr. SenekovVt prevzel posle od upravnega odbora razpuščene registriran*: pomozue blagajne »Naprednost« Je razpuščena, ker ni Izpolnila pogojev, ki jih je stavila baaska uprava v smislu zakonitih zavarovalnih predpisov. Med pogoji Je bila zahteva po točnem seznamu članstva ter reorganizaciji zavarovalne osnove ln tehnike. Pomožna blagajna Je štela 7000 članov. a— Preložena razstava. Razstava mariborskih slikarjev, ki bi 6e imela vršiti v teku tega meseca v Murski Soboti, se je iz tehničnih raziogov morala preložiti na i-ti. marca. Vršila se bo v dvorani glmna zijskega poslopja. a— Orožje in perzijske preproge. V novi revidirani mestni uvoznini, ki se je sprejela na proračunski občinski seji, se predvideva: 200 Din za 100 kg orožja, izdelkov lz aluminija, Instrumentov, za vse ostale ure, alpaka Ln perzijske preproge; 100 Din za 100 kg volnene in bombažne pletenine in trikotaže, kožuhovine, lahke stroje do 10 kg teže, elektromotorje in akumulatorje, aluminijasto pločevino, mizarske izdelke za sobe in za novo mehko pohištvo, vse vrste mesa, kruh in podobno pecivo, izdelke lz usnja, galanterijsko robo iz usnja, dežnike, solnčnike in palice, nove sodarske izdelke lz mehkega lesa, toaletna in medicinska mila; 50 Din za 100 kg mlete ln pražene ka\»e, igračke, svileno prejo za trgovino, izdelke iz trde ga kartona, težke stroje nad 100 kg. Izdelke iz niklja, navadno milo, nove osebn* avtomobile ter motocikle ln sestavne dele, železne blagajne, tkanine iz umetne *vile, copate, čaj. Po kosu 50 Din pa za: bivalne, pisalne, računske in podobne stro-je razen aparatov in Instrumentov. Po kosu 10 Din za: bicikle in otroške vozičke 'JO Din za 100 kg: čokolada in kakao, izdelki iz sladkorja in slaščice, ekstraktl io esenci, testenine, novi tovorni avtomobili, volnena preja za trgovino, porcelanasti predmeti m izdelki, razni aparati in instrumenti ter njih sestavni deli, papirne vreeki navzlic opozorilom od strani oblasti niso prenehali s peko krofov. Pristojna oblast je odločila v prilog stališču slaščičarjev in v smislu zadevnih predpisov kaznovala tri mariborske peke, ker so poki: in prtMlajali krofe, z globo po 500, 400 fn 300 Din. a— Rokoborba s koncem v bolnišnici. '2 letni elektromoater Vincenc Knehtl u T^ki Pukšič sta se na cesti spoprijela te* se pričela metati. Vmes je bil neki spor. Pri tej borbi je Knehtl priletel v jarek ob cesti s toliko silo, da so ga s težkimi poškodbami na glavi in obrazu prepeljali ▼ mariborsko splošno bolnišnico. a— Manj pretepov in usodnln posledic t::k?nih pretepov je bilo lani na področju borskega okrožnega sodišča. V kriminalni statistiki, ki je te dni izšla, Je spri-fto padajočih številk to okolnost mogočo ocno razbrati. Podražitev alkoholnih pijač in ostrih sodnih kazni sta bila nedvomno soodločilna činitelja. Tako je bilo lani prijavljenih 1538 kazenskih zadev nasproti 1805 v letu 1933. Pred malim ln velikim kazenskim senatom Je bila lani 701 razprava nasproti 735 v 1. 1933 Od strani državnega tožilstva je bilo laci vloženih 8:>0 obtožnic, v letu 1933 pa 1091. Tudi kriminal je v krizi... a— Dvakratni kih — vzrok nmora. Danes se bo pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki mu predseduje vsa. Lenart, obravnaval zanimiv primer. ki se je pripetil 24 decembra na Vel-ki, o čemer je naš list že poročal. Dve d"užb: sta se srečali, pri tem je viničar Ivan Horvat iz ene družbe dvakrat kihnil. Dvakratni kih se ie na nasprotni strani smatral kot izzivanje. V pijanosti je 321etni pristavnik Anton Graifoner iz Selniee secrel po nožu in prerezal Horvatu no vratu žilo orlvodn eo- Horvat je bil nri priči mrtev. Iz Dolnje Lendave 1— Premestitev. Po prošnji je dobil izpraznjeno mesto župnika v Turnišču g. dekan Jerič. G. dekan se je v nedeljo 27. januarja poslovil od lendavskih faranov in je bil na Svečnico istaliran v Turnišču. De-kanija je tako prešla sedaj iz Lendave v Turnišče. 1— Uspela prireditev. Lendavski obrtniki priredijo vsako leto primerno prireditev, katere dohodki gredo v korist starih in onemoglih tovarišev, ki žive v bedi. To je že nekako tradicionalna prireditev, ki je letos zelo dobro uspela in je več revnih obrtnikov prejelo podpore v denarju pa tudi v živilih in kurivu. 1— Velika nacionalna zmaga pri sena-torskih volitvah je izzvala v vsem Prekmurju veliko veselje. Povsod se je že zvečer pričakoval razglas o izidu volitev pri radio aparatih, ki so se slednjič oglasili in prinesli radostno vest. Veselje pri nas je tem večje, ker je računal g. Zebot v lendavskem srezu na najmanj osem glasov. G 2ebot se je pred volitvami mudil v našem okraju kar dva dni, obiskoval je župane in bil pač močno prepričan, da bodo vsi šli za njim, menda že samo zato, ker je bil njegov namestnik na listi župan Li-trop iz Turnišča. kakor tudi, da je delal za njegovo stvar ves štab bivše SLS G. Zebot si je mislil svoje, pa tudi naši župani so mislili po svoje in so zaupali glasove mnžem. ki so vedno kazali zanimanje za Prekmurje in za njegove potrebe. Iz Kranja r_ Sokol sporoča starejšim članom, da so izbrali bratje nc zadnjem sestanku za telovadbo sredo od 19. do 20. ure. Prva telovadna ura bo torej drevi ob 19. uri in so vabljeni starejši bratje, naj se pridružijo k lepi četi — Zdravo! r— Gledališki oder Narodne čitalnice nas bo te dni presenetil z Izborno komedi- jo: »Nj. Velamožnost Publika«, ki se prvič igra v slovenskem prevodu. Vsebina Je zajeta iz življenja igralcev. Igra se vprizori jutri 7. t m. in v nedeljo, obakrat ob pol 21. Sodelujejo samo rutinlrani Igralci. Re-žlra g. Kern. r— Občinske novice. V četrtek zvečer je bila redna občinska seja, na kateri je g. predsednik občine Ciril Pire poročal, da je občinski štatut bil z malimi izpre-membami potrjen. — G. Janka žirovnika, šolskega vodjo v pokoju, ki bo te dni slavil častitljiv Jubilej 801etnice je občinski odbor izvolil soglasno za častnega člana mesta Kranja. — Občinski odbor Je odobril, da se za drugI »Delavski dom« izplača odškodnina 20.000 Din v to svrho, da se zadruga odpove pravici nameravane pritlične zgradbe, ki se Je nameravala postaviti na južnem koncu »Delavskega do- Gospo Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je min;strskj svet ne predlog kmetijskega ministra izdal uredbo o spremembi sedanje uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta preteklega leta. Nova uredba predstavlja prvi korak v okviru ukrepov za ureditev kmečkih dolgov na novi pozitivni bazi, kakor je to napovedal kmetijski minister dr. Janko-vič. Ker pa se ti ukrepi v zvezi z novo ureditvijo kmečkih dolgov ne dajo izvesti čez noč, je bilo v prvi vrsti potrebno, da se plačila kmetov, kolikor niso bila že izvršena, odložijo. Nova uredba določa zaradi tes^a odložitev vseh pračil kmetov do 1. septembra t. 1. Po uredbi o zaščiti kmeta od 3. avgusta preteklega leta je prvi obrok plačila za kmečke dolgove (6"/o obrati) zapadel lo. novembra lanskega leto. Tu se je izkazalo, da številni kmetje navzlic naporom niso b;li v stanju zadovoljiti svojim obvezno^im. Ker pa daje uredba denarnim zavodom pravico prisilnega izterjanja zanndlega obroka. je bilo že zaradi tega do končne nov* ureditve ponovno odložiti plačila- Cenrav pomeni nova uredba, kakor rečeno. šele prvi korak za ureditev kmečkih dolgov na novi b-izi. pa vendar prinaša v naivažnejših vprašanjih že definitivno odločitev. Nova uredba ponovno potrjuje, da o črtanju ali o redukciji dolgov ne more biti govora, kakor je to že nedavno poudaril kmetijski minister dr. Jankovič- Tudi pri novi ureditvi bo ostal neokrnjen princip, da se morajo dolgovi v celoti vrniti. V svoji izjavi pa je seveda kmetijski minister po; udaril, da je mogoče ta princip uveljaviti le tedaj, če se kmet zopet usposobi, da bo lahko plačal. V tej smeri je po napovedi kmetijskega m;nistra pričakovati vrsto ukrepov za omiljen je napetosti nied_ cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih proizvodov, lorej med penami za blago, ki ga kmet prodaja, in za blago, ki ga kmet kupuie. Min;ster poudarja predvsem potrebo zboljšanja cen kmetijskih proizvodov, ki naj olajša kmetu plačevanje obveznosti-Storjeni bodo ukreni za zmanjšanje bremen kmetijske produkcije, za znižan ie prevoznih tarif in za slične olajšave, kakor tudi za organizacijo tržišč, organizacijo izvoza in za preorientacijo v posameznih panogah kmetijske produkcije. Vsi ti ukrepi pa se seveda ne dajo izvesti od danes do jutri- Kakor nam uredba prinaša popolno jasnost glede nadaljnje ohranitve principa, da se morajo dolgovi v celoti plačati, tako nam tudi že prinaša rešitev glede vprašanja obrestne mere. V tem pogledu ie dana kmetom bistvena olajšava s tem, da se obrestna mera nasproti denarnim zavodom zniža od 6 na 4.5 odst., za dolgove nasproti ostalim upnikom (zasebnikom, trgovcem itd.) pa od 3.5 na 1 odst. Oni, ki so po dosedanjih določbah že plačali 6 odst. obresti zaradi nove ureditve niso prav nič oškodovani, ker se jim od plačanih 6 odst. naknadno zaračuna kot plačilo za obresti le 4.5 odst., ostanek 1.5 odst. pa se jim vračuna kot odplačilo dolga. Onim kmečkim dolžnikom, ki niso plačali 6 odst. obroka, pa se bodo neplačane obresti za lansko leto pribile k dolžni glavnici, seveda le v znižanem obsegu 4.5 odst. O vsem tem bo na podlagi nove uredbe izdal kmetijski minister še poseben pravilnik. Izdaja tega pravilnika pa je zlasti nujna zaradi važnega vprašanja, ki je po besedilu nove uredbe ostalo nerazčiščeno. Uredba namreč določa, da se od zaščite izvza-mejo dolgovi ne samo nasproti Narodni banki. Državni hipotekami banki in Privilegirani agrarni banki kakor doslej, temveč tudi dolgovi nasproti Poštni hranilnici in nasproti kmetijskim (zemljoradničkmi) zadrugam ter njihovim zvezani, tako da niso več zaščiteni oni kmečki dolžniki, ki imajo svoj dolg pri kmetijski zadrugi. Vprašanje je sedaj, katere zadruge so mišljene pod pojmom »zemljoradničke za druge«? Po samem besedilu uredbe je to docela nejasno, zlasti če upoštevamo različnost strukture zadružništva v naši državi. Kot »zemljoradničke« zadruge se izven Slovenije, zlasti pa v Vojvodini in Srbiji, smatrajo predvsem razne kmetijske prodajne, nabavne, mlekarske, živinorej ske, strojne zadruge itd. Od kreditnih zadrug pa je velik del takozvanih zadrug za kmetijski kredit (Zadruge za poljopri-vredni kredit), osnovanlh po posebnem zakonu in včlanjenih v posebnih oblastnih zvezah Seveda pa so tudi te kreditne zadruge čisto kmetijske. V Srbiji pa pol«>n tega eksistirajo tudi kreditne »zadruge« s čisto bančnim karakterom. V dravski banovini je ločitev pojma še težja. Težke je r^i. katere zadruge se lahko smatrajo kot kmetijske zadruge. Ce bi vzeli načelo, da se smatrajo kot kmetijske zadruge » smislu te uredbe one zadruge, pri katerib tvorijo kmetje glede članstva večino, hi to imelo za posledico, da bi imel oni kmet. ki je po golem slučaju vzel posojilo pri taki kmetijski zadrugi, druge pogoje, kakor oni, ki je najel posojilo pri kaki mešani »mestni« zadrugi (po sistemu Schui-ze-Delltzseh). Znano je, da je mnogo kreditnih zadrug, ki bi se po članstvu srna trale kot kmetijske, vendar po načinu in duhu poslovanja ne nudijo garancije, aa bodo s kmeti uvidevno in oozirno postopale Možen bi bil tudi drug kriterij, nam reč ta. da se kot kmetijske zadruge sma trajo rajfajznovke, kot nekmetijske za dru** pa zadruge Schulze-Oelttzscb Pn tudi tak kriterij ne bi bil pravičen, ker so med rajfajznovkami tudi take. k' niso i*-razito kmetijske, in obratno imamo tu<*. zadruge po sistemu Sohulze-Delrtzsch. ki Imajo značaj kmetijskih zadrug Morda b kazalo to ločitev izvesti zgolj po ustroju ma«, na prostoru, ki je le ostal neporabljen za regulacijo ceste. — Kakor hitro bo ie začeta regulacija končana in ves prostor urejen, bo s tem cesta mimo »Delavskega doma« ln vsa okolica mnogo pridobila. r— Adaptacija. Spodnje prostore r občinski hiši, kjer se Je prej nahajala podružnica Jadransko-podunarske banke, sedaj pa so služili z» občinsko pisarno, zadnje čase zopet preurejajo. Magister ph. g. Rauch Metod bo tu otvoril novo lekarno, drugo v Kranju. Iz življenja na deželi JESENICE. Današnje predavanje g. dr. Petriča o plinski vojni pri gasilski četi KID Jesenice—Fužine odpade. ar§tvo in bistvu kreditnega poslovanja posamezne zadruge, tako da zaščita za kmete n« bi veljala pri onih zadrugah, ki dajejo vsv pogoje, da bodo z nezaščitenimi kmečkimi dolžniki postopale v čisto zadružnem duhu Kakor vidimo, Je prav nejasno, za katere zadruge velja po novi uredbi Izjema, posebno nejasno pa pri strukturi ln pestrosti zadružništva v dravski banovini, kjer zadruge niso opredeljene po stanovih in je mnogo mešanih zadrug. Zato Je treba še počakati nekaj dal. (ia bo v tem pogledu prišlo z merodnjnega mesta potrebno pojasnilo, predvsem pa Je nujno potrebno, da kmetijski minister čimprej Izda pravilnik k najnovejši uredbi ★ Ko je bil gornji članek že napisan, smo prejeli iz Beograda tzjavo ministra za kmetijstvo dr. Jankoviča, ki jo objavlja mo na drugem mestu. Ta izjava prinaša sicer nekaj več jasnosti ▼ vprašanje, katere zadruge se smatrajo kot kmetijske zadruge, vendar bo treba še počakati na pravilnik, ki bo v tem pogledu vseboval točne določbe in po Izjavi gosp. ministra tudi določbe o tem, kako bodo smele Izvzete zadruge Izterjevati dolgove. Nedopustna konkurenca Salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani vzdržuje strokovno šolo za moralno izgubljeno ali zapuščeno mladino- V zavodu je strokovna šola za čevljarsko in mizar sko obrt. Šola ima gotovo velik socialni pomen, vendar pa se v zadnjem času dogajajo stvari, ki nikakor niso v skladu z namenom te šole. Salezijanski zavod so namreč ne omejuje na pouk po strokovnjakih, kakor je to običaj pri strokovnih šolah, marveč zaposluje čevljarske in mizarske pomočnike, prevzema dela po naroČilu in vrli posle, ki mu ne dajejo več značaja socialne ustanove, marveč navadne obrtne deVavnice. ki dela hudo konkurenco obrtniškim mojstrom. Obrtniki se v današnjih ča6ib bore za svoj obstoj, plafujvjo visoke davke In zato nikakor ne gre, da bi se jim na ta način odjedal kruh in zaslužek. Kekor na eni strani priznavamo socialni pomen ustanove salezijanskega zavoda, tako moramo ▼ interesu našega obrtništva protestirati proti takemu početju- Salezijanski zavod že s tem. da v prekomernem številu vzgaja obrtni naraščaj v dobi. ko obrtniki sami število vajencev vsestransko omejujejo, škoduje obrtništvu. Vzgajanje prekomernega naraščaja v Časih, ko zaradi splošnih gospodarskih in socialnih prilik obrtništvo propada in !*e vedno bolj širi Sušmarstvo, Se posebno škoduje obstoju obrtnika. Posledice trpi ne le on sam, marveč tudi njegova rodbina, prav tako pa tudi obrtniški pomočniki, ki zaradi pomanjkanja dela pri mojstrih ne morejo dobiti zaposlitve. Ce pa se Salezijanski zavod poleg vsega tega spušča še na polje pridobitniške konkurence z obrtniškimi podjetji, kakor se je v zadnjem času že ponovno zgodilo, povzroča s tem mnogo večje socialno zlo, kakor pa ime socialne koristi vzgoja obrtnega naraščaja ▼ njegovi 6trokovn-i šoli. Zbornica za TOI v Ljubljani in Združenje čevljarjev za ljubljanski sodni okraj sta zaradi lega storila korake, da se Salezijonski zavod vrne na polje svojega pravilnega udejstvovanja. Vsekakor smemo pričakovali, da bodo odločujoči krogi upoštevali to upravičeno zahtevo našega obrtništva. Gospodarske vesti = Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka objavlja podatke o stanju klirinških računov z državami, nasproti katerim smo aktivni. V nemško - jugoslovenskem kliringu nam Nemčija dolguje po stanju na dan :50. januarja 238 milijonov Din (nasproti 233 milijonom dne 23. januarja in 223 mil-jonom dne 17. januarja). Zadni dan Januarja so bila izvršena izplačila do avize št. 2986 od 15. oktobra preteklega leta in je po tem stanju računati, da morajo naši izvozniki čakati na izplačilo okrog 5 mesecev. — V jugoslovensko - italijanskem kliringu nam Italija dolguje sedaj 18 milijonov Din (nasproti 14.0 milijona Din dne 23. januarja) in je treba predvidoma Čakati na izplačilo 9 dni. — Švica pa nam v kliringu dolguje 1.9 milijona Din (nasproti 2.0 milijona Din dno 23. januarja) in je treba na izplačilo čakati 5 dni. Po najnovejših podatkih Narodne banke je znašal nemški klirinški dolg na dan 4. februarja 235 milijonuv Din in so bila ta dan izvršena izplačila po avizah do št. 3101 od 19. oktobra preteklega leta. = Fluktuacija dolarja. V zvezi z napovedjo načelne razsodbe najvišjega ameriškega upravnega sodišča glede vprašanja zlate klavzule, je v zadnjem času nastalo zlasti na evropskih tržiščih veliko povpraševanje po dolarju. V bojazni, da pred to načelno razsodbo ne bi Amerika kupovala uvoženega zlata po sedanji paritetni ceni 35 dolarjev za unčo, je prenehala tudi vsaka arbitraža v zlatom in je dolar na evropskih tržiščih ponovno šel preko zlate točke. Cim pa se je zvedelo da je načelna odločitev upravnega sodišča odložena, so bile iz Evrope poslane večje količine zlata v Ameriko/V preteklem tednu so vsi ; veliki parniki, ki so prišli iz Evrope, pri- I peljali znatne količine zlata, in sicer sku- i pa j za 75 milijonov dolarjev. Ti dovozi zlata so povzročili, da ie dolar popustil in se sedaj zopet giblje v mejah zlatih točk = Dve novi delniški družbi. Z odobr. njem trgovinskega ministra bo ▼ Beogrui>i osnovana nova delniška družba Oplenac a. d. z delniško glavnico 1 milijon Din. Nova družba se bo bavila s proučevanjem rudarskih terenov in z eksploatacijo rudnikov. Ustanovni občni zbor bo 11. t. m. — Dne 10. januarja se je vršil ustanovni občni zbor družbe Jugoslovenska azbest a. d. s sedežem v Beogradu in z delniško glavnico 500.000 Din. Družba bo proizvajala in prodajala azbestno blago, material za izolacijo, tehnične masti in tehnične potrebščina. = 1'stanovitev podružnice Dresdnerban-ke v Zagrebu. Kakor je »Jui.ro« že poročalo, se predstavniki Dresdnerbanke pogajajo z našo vlado glede ustanovitve podružnice v Jugoslaviji, ki naj bi financirala nemSko jugoslovenski blagovni promet Kot sedež podružnice je mišljen Zagreb. Pogajanja imajo predvsem namen, da bi naša država oprostila vezana dinarska do-brolmetja te banke v naši državi. S temi sredstvi bi pričela obratovati nova podružnica. = Uredba o krošnjarjenjn. Včeraj je »Jutro« objavilo uredbo o spremembi uredbe od 8. marca 1932., s katero se začasno obdrže v veljavi določbe o zbiranju naročil ln o krošnjarstvu, ki so veljale do uveljavi jen ja obrtnega zakona. Ta uredba pa se nanaša le na področje prejšnjega madžarskega obrtnega zakona, torej na področje savske banovine ln dela dunavske banovine onstran Save ln Dunava. Bistvo določb je v tem, da je na tem področju prepovedano zbiranje naročil pri privatnikih za književniške ln umetniške Izdelke, zbirati pa se smejo naročila pri zasebnikih le za domače obrtno blago (pri čemer je treba domači izvor izkazati z izkazilom krajevnih oblastev), nadalje naročila za šivalne stroje, kmetijske stroje ln podobno. = Zanimiv razvoj avstrijskega izvoza lesa. Po podatkih avstrijske statistike za preteklo leto je Avstrija lani izvozila 100.324 vagonov lesa nasproti 87.444 vagonom v prejšnjem letu, tako da se je izvoz povečal za 25 odst. Zanimivo je, da se je nasproti prejšnjemu letu dvignil edino izvoz okroglega lesa, brusnega lesa in jamskega lesa, namreč od 30 017 na 51.586 vagonov, dočim se je istočasno izvoz rezanega lesa le za malenkost povečal (za 0.4 odstotke), namreč od 57.427 na 57.638 vagonov. Povečanje avstrijskega izvoza lesa je pripisati predvsem večjemu izvozu okroglega lesa, predvsem v Nemčijo. Da se lani ni povečal tndi izvoz rezanega lesa, je pripisati okolnosti, da je produkcijski proces v Avstriji predrag. Značilno je tudi. da se je v celoti lani zmanjšal avstrijski izvoz v Francijo in Italijo, čeprav uživa Avstrija baš v teh dveh državah priv znatne preferenčne ugodnosti pri carinah. = Filmsko predavanje o elektrotehničnem varenju. V petek, 8. t. m. ob 16. uri popoldne se vrši v predavalni dvorani ten-ntčne srednje šole pod okriljem zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI filmsko predavanje o električnem varenju. Ta tehnika varenja se je v zadnjem času tako razvila ln Izpopolnila, da se mora z njo seznaniti vsak napreden kovinarski obrtnik ln delavec. V posebnem filmu, ki ga do spremljal predavatelj - strokovnjak s pojasnili, bodo predvajani različni načini m razne fa^e električnega varenja, tako aa bodo Interesenti lahko nazorno videli, kako in kaj vse se da zvariti s to varilno tehniko. Vabimo obrtnike, pomočnike in vajence kovinarskih strok, da se udeleže tega predavanja. Vstopnine ni. — Oddaja mesta dipl. elektrotehnika Se bo vršila potom pismenih pondb, ki jih je vložiti do 1. marca pri komandi dravske dlvizijske oblasti, Inženjerskl oddelek v Ljubljani. (Razpis je ca vpogled v pisarni Zbornice za TOI). Borze 5. februarja Na ljubljanski borzi je danes deviza Newyork v skladu z inozemskimi notacijami po včerajšnji okrepitvi zopet popustila. Vzporedno je popustil tudi London. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje nespremenjeno 8.10—8.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.15. v grških bonih po 30 ln v avstrijskih šilingih po 8.15, dočim so se španske pezete nudile po 5.45. Na zagrebškem efektnem tržišču se je kupčija v Vojni škodi umirila in so tečaji nekoliko popustili. Za kaso notira Vojna škoda 391—392 brez prometa (v Beogradu zaključki po 393.59 in 393), za februar je bil zabeležen zaključek po 393, za marc pa po 389. Tudi v ostalih državnih vrednotah je tendenca mirnejša. 7% Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 69 (v Beogradu po 69), 8% Blairovo posojilo pa po 78 (v Beogradu po 80). Končno je bil še promet v delnicah PAB po 270 in v delnicah Trboveljske po 127. Devize. Ljubljana. (Z všleto premijo 28.5 odstot) Am*teruam 2968.58 — 2985.17, Berlin 175«.08—1769.95, Bruselj 1024.5« — 1029.3«. Curih 1421.01 — 1428.08, London 214.64 — 216.70, Newyork 4376.79 — 4413.11. Pariz 289.60 — 291.03. Praga 1S3.35 — 184.4«. Trst 371.68 — 374.77. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.10—8 20. Zagreb. Amsterdam 2968.58 _ 298317, Berlin 1736.08 — 1769 95, Bruselj 1024.56 do 1029.63. London 214.64—216.70. Milan 371.6* do 373.77, Nevvvork kabel 4398.79—4435.11 ček 4376.79 — 4413.11, Pariz 289.60—291.03. Praga 183.36 - 184.46, Curih 1421.01 Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.1375, Newyork 310 25. Bruselj 72.10, Milan 26.1750, Madrid 42.2250, Amsterdam 2o8.90. Berlin 124, Dunaj 57.55. Stockholni 78, Oslo 76, Kobenhavn 67.55, Praga 12.91, Varšava 58.32.50, Atene 2.92, Carigrad 2.4*. Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.66, Buenos-Aires 0.7950. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.29, Milan 45.45, Nevvvork 538.01, Pariz 35.44, Praga 21.78, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 395 — 397, 7Vt investicijsko 76 _ 77, 8°/» Blair 78 — 79, 7«/» Blair 69 — 70, 4«/o agrarne 49 _ 50, &>/* begluške 67 — 68. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 391 — 392, za februar 388 — 390, za marc 388 — 389, za april - junij 390 bL, 7«/. investicijsko 75 — 78, 4e/o agrarne 50 bi., 7°'« Blair 69 — 70, 8°/o Blair 78 _ 80, 7«/o Drž. hipotekama banka 72 _ 76, 6»/» begluške 67 _ 68; delnice: Narodna banka 5600 don., Priv. agrarna banka 267 — 270, Trboveljska 125 _ 107 Beograd. Vojna škoda 393.25 _ 394 (393.50, 393), za februar 392.50 — 394 (303, 392), za marc 393 — 394 ( 394, 392), 7"/. investicijsko 77.50 — 79 (78), 4"/© agrarne 49.50 _ 50 (50), 6°/« begluške 68.5J — 69 (69.25, 67), za marc 68.50 _ 69.25 ( 69.25), 8»/» Blair 80 bL, (80), 7"U Blair 68.50 — f»9 (69), Narodna banka 5750 bi., Priv. agrarna banka 266 — 268 (269, 266). Dunaj. Državne železnice 25.5r», Trboveljska 14.85, Alpine-.Montan. 11.60. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 5. febr. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 94.375, za julij 87.25; koruza; za maj 81.8750, za julij 78.1250. 4- \Vinnipeg, 5. febr. Začetni tečaji : Pšenica: za maj 81.3750, za julij 81.50. ■+■ Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca za žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja): pšenica: baška 79 kg, po 132.50 — 135; oves: bosanski 89 — 94; koruza: baška po 68 — 70, banatska po 66 — 68; moka: baška in banatska »0< po 210 — 230; baška ,2< po 195 — 215, baška »5« pa po 175 _ 195; otrolii: baški debeli 100 - 105 drobni 85 — 90. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 69 — 70; sušena 70—72; banatska 66 — 67; sušena 67—69. Oves: baški in sremski 78 — 80; slavonski 80 — 85. — Ri: baska 115 — 117.50. — Jermen: baški. 6remski, 65/66 kg 110 - 112.50. jari, 67/68 kg 125 _ 127.50 - Moka; baška in banatska »0g< in »0gg< 192.50 _ 215. >2« 172.50 — 195; »5« 152.50 _ 175; >6« 135 do 147.50; >7« 110 - 115; »8« 85 do 90. — Otrobi; baški in sremski 77.50 — 80; banatski 66 — 67. _ Fižol: baški in sremski, beli 130 - 132.50 ■f Budimpeštanska termin ska borza (5. t. m.). Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: za marc 17.07—17.08, za maj 17.46—17.48; koruza; za maj 12.21—12.22, za julij 12.44—12.45. Brea poaetKH-g« »brreti«. i i 'll Naša predraga, nepozabna mama, gospa FANI DOLINAR roj. GRAH nas je v 80. letu življenja danes v torek, dne 5. februarja 1935 ob 12.15 uri, prevldena a sv. zakramenti za umirajoče, za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 7. febr. ob 11. url iz mrtvašnice na Mirogoju v Zagrebu. Maša zadu&nica se bo darovala dne 8. februarja ob 8. url v cerkvi sv. Marije v Zagrebu in dne 12. februarja ob uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Pokoj ji večni! Zagreb-Ljubljana, dne 0. februarja 1935. FANI ANTLOGA, ŠTEFANIJA MOGUS, HILDA KAL-DA, hčerke; JAKOB ANTLOGA, višji dežeinosodni svet v p.; VLADIMIR MOGUS, bančni ravnatelj v p.; Ing. LAV KALDA, arhitekt, zetje. Vnnki, pravnuki in ostalo sorodstvo. K spremembi uredbe o zaščiti kmeta Vprašanje, katere zadruge so izvzete od omejitev, ni jasno »JUTRO* 5€. SO Vremenske razmere v raznih delih nase zemlje so med seboj zvezane Sončne pege in vreme Liodbcr^h ostavlja sodKče Fotografi od vseh strani »streljajo« na polkovnika Lindbergha, Id zapušča poslopje sodišča v Flemingtonu, kjer prisostvuje obravnavi Umetna prehrana bolnih dreves Na sprehajališčih mesta Miinstra v Nemčiji je bolezen napravila veliko škodo med lepimi bresti, a uničevati je pričela tudi lipe in jelše. Sedaj bodo pričeli hraniti drevesa na umeten način s pomočjo posebnega cevnega sistema m upajo, da bodo boJ*3wa premagali. Letalka AmyMoliisonova govori v neki londonski predavalnici o svojih načrtih m vzlet v stratosfero Flemfngtonski proces ho otigoden? Zaradi bolezni porotnika Cafe]a V Flemingtonu imajo vsak dan kakšno senzacijo. Če ne nastopi kakšna priča, ki postavi tek razprave na glavo, se pojavi druga ovira, zaradi katere dobe dogodki novo lice. Najnovejša vest v tem pogledu naznanja, da je zbolel eden izmed dvanajstih porotnikov, pred katerimi stoji Hauptmann. Piše se Cafe. Že nekaj dni se ni počutil dobro tn k razpravi je prihajal samo s pomočjo zdravnikov, ki so mu dajali injekcije. Mož trpi i»a slabosti srca in ni izključeno, da bo trpljenju podlegel. Zato nastaja v Ameriki velika zmeda. Po zakonu se bo moral proces proti Hauptmannu obnoviti Iz temeljev, če bi Cafe umrl. Vsak obtoženec ima namreč pravico na celih dvanajst porotnikov m niti državni tožilec, niti branitelj obtoženca nimata pravice razdirati to določbo. Cafe je dobil sredi prošlega tedna srčni napad in je odtlej pod stalnim zdravni- škim nadzorstvom. Do rrtinuleg« petka }e se mogel prisostvovati obravnavi dočim je moral v soboto v posteljo. Ker pojemajo njegove moči, je veliko vprašanje, če bo kos naporom, ki jih stavi obravnava i»a vsakega izmed porotnikov. Usodno za obravnavo je te, de )e gradivo izčrpano skoraj do kraja in bi se imrf proces že ta teden zaključiti. Vsaj v Ameriki so računali s tem, da bodo državni tožilec in branitelj obtoženca do petka končali rvoie govore, nakaT bi pripadla porotnikom Se odločitev o kazni, ki zadene krivca. Stroški za proces so narasli na 400.000 dolarjev. Od te. vsote odpade samo na obrambo 50.000 dolarjev. Mnogo več kakor denar pa pomeni za Reillvja in Fischerja sloves, ki sta si ga pridobila s sodelovanjem za Hauptmanna, kajti prej sta bila znana samo ▼ Ameriki, zdaj pa ju pozna ves širni svet. Drama ljubosumja v puščavi Krvav obračun med kolonialnimi častniki Dolgotrajro opazovanje vremenskih prilik v različnih delih zemlje je odkrilo tesne zveze med njimi. Tako kažejo padavine v notranjosti Zedinjenih držav isto spremenljivost kakor v porečju Parane v Argentini, a čisto nasprotno stremljenje kakor padavine v Avstraliji. V letih, ko imajo v notranjosti Zedinjenih držav mnogo dežja, ga imajo mnogo tudi v Argentini, zelo malo pa v Avstraliji in narobe. Kadar beleži letno povprečje zračnega tlaka v Bataviji visoke številke, se zgodi isto z letnimi temperaturnim povprečjem v Santiagu de Chile. V ravniškem ozemlju dobimo od Brazilije do Avstralije izrazito vzporednost v nihanju letnega povprečja zračnega tlaka. Podobna nihanja dobimo tudi na visokem severu od Grttnlanda do Sibirije, samo s to razliko, da potekajo spremembe tam v nasprotni smeri nego v ravniškem ozemlju. Kadar je letno povprečje zračnega tlaka v tropskih krajih nizko ,je na severu visoko in narobe. To pa pomeni, da so neka sovisna nihanja v tla-kovnih razlikah med visokimi in nižkimi širinami, s tem nastajajo nihanja v splošnem obtoku ozračja, ki prinašajo spet periodične spremembe v vremenskih pojavih raznih delov zemlje. To pa pojasnjuje tudi sovisnosti v istočasnih spremembah meteoroloških pojavov v ozemljih, ki so daleč drugo od drugega. Posebno zanimivo je, da se kaže nasprotujoča si tendenca v poteku zračnega tlaka teh ozemelj že od konca prejšnjega stoletja Dočim se nagiba zračni tlak v tropskih deželah v zadnjih štiridesetih letih k temu, da bi naraščal, kaže na severu nasprotno nagnjenje. To pa bo imelo lahko velik pomen. S tem se zmanjšuje namreč razlika v zračnem tlaku obeh pasov, to pa ima lahko za poslenJlco ublažitev podnebja, dvig srednje temperature v visokih širinah, nazadovanje lednikov, nižanje gladine velikih jezer in podobno. Jasno je, da so meteorologi načeli iskati skupnega vzroka za tako očitne sovisnoeti med vremenskimi spremembami tako oddaljenih ozemelj. In ker je gibalo vseh dogodkov v našem ozračju končno sonce, so seveda tudi vzrok vremenskih sovisnosti iskali tu. Posebno pozornost so obračali proslulim sončnim pegam in njihovi enajst letni periodi. Toda doslej so mogli le v malo primerih ugotoviti neoporečen vpliv teh peg. Skoraj gotovo je le to, da v tropskih deželah temperatura v letih z malo sončnimi pegami narašča, v letih z mnogimi pegami pa pada. V višjih širinah takšnih zvez niso mogli ugotoviti. Zelo izrazit je tudi vpliv sončnih peg na vodno stanje Viktorijinega jezera v Afriki. V splošnem pa pegam ne smemo pripisovati prevelikega pomena. V najnovejšem času menijo ameriški raziskovalci, da so spremembe sončnega žarenja v zvezi s spremembami svetovnega vremena. S fizikalnega stališča bi bilo to bolj verjetno. Na Duuaju imajo društvo, čigar člani se drže pravila, da je dobro, če se človek vsak dan prehladi. Vodja teh pogumnikov je dr. Panesch, ki se s svojimi privrženci kljub zimskemu mrazu vsak dan kopa v Donavi Z letalom v stratosfero Sloviti angleški letalec Mollison hoče poleteti v stratosfero. Zbral je že večjo vsoto, s katero bo zgTadil posebno letalo za to podjetje, a ta čas eksperimentira z modeli, ki jih je zgradil sam. Trdno je prepričan, da mu bo polet uspel, glavna težava sploh ni aviatične vrste, temveč — finančne. Kar je prištedil, ni dovolj, potreboval bi bogatega mecena. Le tako bi mogel prekositi Američane, ki so že zgradili letalo, ki leti v troposferi z brzino 170 milj, v stratosferi pa z brzino 300 milj. Z Mollisonom hoče poleteti v stratosfero tudi njegova žena, slavna letalka, ki je tudi prepričana, da bodo ljudje že kmalu leteti nad vsemi vremenskimi pojavi v večno jasnih višinah stratosfere. Dva nova teleskopa Na Picu Palomarju, kakšnih 130 km od San Diega v Kaliforniji, montirajo ta čas največji teleskop na svetu z zrcalom v premeru 5 m, torej dvakrat večjim nego ga ima orjak iste vrste na Mountu Wilso-nu. Neki angleški list pravi k temu, da bo novi teleskop sprejemal od vsake poljubne zvezde štirikrat večjo množino svetlobe, to pa pomeni, da bo lahko ugotovil še zvea-de s štirikrat manjšo svetlobnostjo, nego jo imajo najslabotnejše, ki jih še lahko opazijo s teleskopom na Mount Wilsonu. Novi teleskop bo tedaj silovito razširil prostornino svetovnega prostora, ki je moderni znanosti dostopen. A še neprimerno večjo zmogljivost bo imel teleskop, ki ga gradijo ta čas v Rusiji, isti londonski list je povedal lepo primero, ki pojasnjuje sposobnosti obeh orjakov, če bi prestavili na luno londonski parlament ali West-minstersko opatijo, bi takšno zgradbo s teleskopom na Picu Palomarju lahko jasno razločili. A če bi prestavili na luno klo-pico iz Hydeparka, bi lahko z ruskim daljnogledom brez nadaljnjega opazovali, kako bi se vedel na njej zaljubljen par. Žrtve plazov in viharjev Orkan v Tirolskih ln Bavarskih Alpah Na Svečnico in v nedeljo je divjal v Tirolskih in Bavarskih Alpah silovit snežni orkan, ki je presenetil marsikaterega planinca na zimski turi. Tako so doživeli turisti v Plannerjevi koči pri Donnersbachu neprijetne ure. V koči 6e je zaradi dveh praznikov zbralo kakšnih 40 planincev z Dunaja, Gradca in St. Poltna. Pridružilo se jim je še 20 vojakov, ki imajo v bližini Plannerjeve koče smučarski tečaj. Namestu pričakovanega veselja na dttcah pa so doživeli planinci velfko razočaranje. V petek je bilo vreme še mirno, čez noč pa se je ojužiio in z gorskih vrhov so začeli dreveti proti dolinam plazovi. V noči od sobote na nedeljo je dosegel orkan višek. Turisti wwo mogti niti zatisniti očesa, kajti trusč je bH tolik, da so se tresli za življenje. Od noči do zore je zgrmelo mimo koče sedem ogromnih plazov. Zjutraj so turisti videli tudi njih učinek; veliki gozdni kompleksi pod Plannerjevo kočo so bili kakor izsekani, vsi dohodi pa zasuti s kamenjem in zaprti z drevesnimi debli. Edina tolažba planincev v teh neprijetnih urah je bila ta, da je imel oskrbnik v koči dovolj živil in kuriva. Tako nista ogražala izletnikov vsaj lakota in mraz. V nedeljo zjutraj je skušala patrulja vojakov prebiti kordon plazov. Z velikimi mukami se je prebila do Donnersbacha, odkoder jc obvestila svojce planincev, naj ne bodo v skrbeh za družinske člane, ki so pač ujetniki plazov, drugače pa na varnem. Ker se je medtem orkansko vreme v planinah uneslo, upajo, da bodo spravili turiste polagoma zopet v dolino brez nevarnosti za življenje. Noč od sobote na nedeljo pa bo gotovo vsem ostala v večnem spominu. Odtrgana planinska koča. Kakor v Tirolskih, so imeli vihar™ koncert tudi v Bavarskih Alpah, in sicer ob istem času. Okolu 1. ure zjutraj je v noči od sobote na nedeljo vihar odtrgal Bernau-sko kočo pri I-angriesu in jo odnesel kakšnih 100 m niže proti Hirschbachtalu. Masivna zgradba iz lesa se je pri tem razbila na tramove in deske V koči je prenočevalo to noč osem smučarjev, ki so preživljali strašne trenutke Orkan jih je zalotil v spanju. Najprej se je koča obrnila in jih pokopala pod seboj. Prestrašeni so se pobrali in planili v srajcah in bosi na prosto, da otmo vsaj golo življenje. Nesrečniki so se napotili proti Langriesu, toda medpotoma sta dva od osmih zmrznila. Ostali so prispeli na cilj sicer izčrpani, a vendar živi, oddati pa so jih morali kljub temu takoj v bolnišnico, ker so vsi potrebni zdravniške oskrbe. Letalka razlaga svoje načrte Tri sto let Francoske akademije Francoska akademija, ki jo je 2°. januarja 1635. ustanovil odlok kralja Ludvika XIII., je te dni slavila svojo 300 letnico, a prava proslava se bo vršila v juniju, ko izide osma izdaja znamenitega slovarja, ki je med glavnimi deli akademije. V Parizu se bodo ob tej priliki zbraii zastopniki akademij in znanstvenih družb ' iz vsega sveta, posebna razstava bo prikazala razvoj in 300 letno zgodovino slavne ustanove ter njena dela. Izide tudi poseben slavnostni spis. Vojak hrez spomina Lastijo si ga tri družine, a ne iz usmiljenja, temveč zaradi 300.000 Srankov pokojnine Bolgarski general Zlatev NEKAJ ZA VSE Naša zimska obleka je kakšnih ISkrat debelejša od poletne, a ker vsebuje nje tkivo mnogo zraka, Je le 5 in peri krat težja. ★ V Berlinu so poskusili adraviti boleoen Basedowa z intramuskul arnimi injekcijami živalske krvi — 2 do 5 injekcij po 5 kub. centimetrov izmenoma ovnove in goveje krvi. O uspehih si še niso edini. + Pri visokem krvnem pritisku vpliva baje zelo ugodno puščanje krvi, in sicer po 250 do 300 kub. centimetrov krvi vsakega četrt leta. * Kilogram moke daje okrog 3000 kalorij, kilogram sladkorja 4000, kilogram masti 8000 kalorij. ★ Zrak pri 18 stopinjah Celzija se nam vidi često topel, od 25 do 28 stopinj vroč in nad 28 stopinj zelo vroč. Voda pa se nam zdi do 18 stopinj mrzla, od 18 do 29 stopinj hladna, od 34 do 35 stopinj indiferentna, nad 35.5 stopinj topla, nad 37.5 stopinj vroča. novi ministrski predsednik v Sofiji s spremstvom V Susi v Tunisu se je začela razprava proti poročniku Cobanesu, ki je obtožen, da je ustrelil svojega predstojnika polkovnika Roberta Caillona, poveljnika 4. spahijskega polka. Krvavo dejanje se je zgodilo med nekim zabavnim izletom v puščavo. Polkovnik Caillon je bil povabil več mlajših častnikov z njihovimi ženami in znanci na večdnevni avtomobilski izlet iz Sfaza na jug Tunisa. Prvi večer so se ustavili v Cabesu, kjer so po večerji imeli plesno zabavo. Polkovnik Caillon pa se je te zabave malo udeleževal, rajši se je mudil v družbi neke ge. Perrinove. Prišlo je do precej živahne scene med polkovnikom in njegovo ženo, ki ji je moževo vedenje vzbujalo ljubosumje. Navzlic temu neprijetnemu intermezzu je družba naslednjega dne nadaljevala pot in je bila zvečer gost garnizijskega poveljnika v Tatahoui- Meniška republika se razpusti Grški listi poročajo, da namerava grška vlada zapreti vse samostane na sveti gori Atosu. Pred vojno je živelo tu okrog 15.000 menihov in neštevilni romarji ter podpore iz Rusije so skrbele za to, da se jim ni bilo bati za življenje. Po vojni pa se je to predrugačilo. Romarjev ni več dosti, podpore so usahnile. Značilno je, da je bilo že pred petimi leti komaj še 2500 menihov na sveti gori. V prazne samostane so spravili begunce iz Male Azije. Sedaj bodo zaprli še zadnje samostane, kajti grška država težko pogreša visoke vsote, ki jih mora vsako leto izdati za njih vzdrževanje. Menili so sicer, da bo ta namera naletela na najhujši odpor v javnosti, toda ta odpor je izostal. Listi pravijo, da je temu zadržanju grške javnosti iskati vzroka v tem, ker si ljudje pripovedujejo, da sc atoški menihi že dolgo niso več ravnali po strogih samostanskih pravilih. nu. Poveljnik Caillon se Je spet držal v družbi Perrincrve in med plesom je prišlo ponovno do razburljivega prizora % njegovo ženo. Caillon je celo ostavil ples z besedami, da se bo ustrelil, žena je stekla za njim na vrt in tu sta se spet prepirala. Gostja so poslali tedaj poročnika Cabane-sa, da bi zakonca pomiril in ju privede! spet v družbo. Cabanes je imel za sabo neoporečno vojaško preteklost, toda njegova izbera je bila zelo slaba, kajti poveljnik Caillon ga je imel na sumu, da ima razmerje z njegovo ženo. Ko ga je Cabanes vljudno naprosil, naj se vrne v družbo, se je Caillon tako razjezil, da ga je zgrabfl za ovratnik. Sicer se je takoj potem pomiril in Cabanesa celo prosil, naj mu oprosti. Toda naslednjega dne, ko je družba kljub vsem neprijetnim dogodkom nadaljevala pot, je prišlo v M' Chigugu do razgovora med Caillonom in Cabanesom, ki se je končal s tem, da je Cabanes potegnil samokres in polkovnika s tremi streli usmrtil. Zabavni izlet v Saharo je bil s tem tragičnim dogodkom končan. Do danes pa ni znano, kakšno ozadje je imel prav prav ta dogodek. ANEKDOTA Ko je Voltaire obiskal akademijo v Sojs-sonsu, so ga sprejeli s slavnostno deiputa-cijo in sam ravnatelj akademije je imeli dolg nagovor v katerem je med drugim dejal, da je soissonska akademija najstarejša hčerka Francoske akademije. »Ne samo najstarejša, nego budi najbolj pridna« je dejal Voltaire v svojem odgovoru, »kajti poseben dokaz za pridne otroke jo to, če svetu ne dado mnogo govoriti o sebi.« VSAK DAN ENA Smrt prof. Junkersa V Monakovem je te dni preminul znani prof. Hugo Junkers, konstruktor Jun-kersovih letal. Umrl je na svoj 76. rojstni dan. Pokojnik se je najbolj proslavil v Nemčiji, kjer velja za prvega zgraditelja letal iz kovine. Ta letala se v velikih množinah uporabljajo v Nemčiji in Avstriji. Poleg letal je prof. Junkers skonstruiral tudi plinsko peč za kopilnice. ki je v nekoliko spremenjeni obliki v rabi do da-nanšjih dm. »Prosim vas, prodajte mi vendar vašegg psa. Dam vam dobro plačilo. Kadar začno moja hči peti, jame vaš pes vedno tuliti . .« »Prosim vas stokrat oproščanja, ke* moj pes tuli. A povedati "am moram, da je vaša hči tista, ki vsako pot začne dela* ti nemiri« Dvajset družin se tepe za moža, ki je izgubil spomin. Ga. Mazatova pravi, da je to nje sin, ga. Lemayeva je v njem spoznala svojega moža, a družina Manjoi-nova trdi, da je to njihov brat. Izmed vseh dvajsetih družin so sodniki te tri spoznali kot tiste, ki imajo največ izgledov, da se ne motijo. Odvetniki so predlagali, da bi nesrečnik po 3 mesece bival izmenoma pri teh družinah, izvedenci pa naj bi ga pri vsaki družini opazovali, da bi morda na podlagi njegovega vedenja ugotovili, kateri družini prav za prav pripada. Stvar je pa v resnici težko dognati, kajti sodnikom so bile na razpolago samo trditve poedinih družin, ki pa imajo morda več zanimanja za 300.000 frankov pokojnine, ki jih mora mož prejeti, nego za moža samega. Nadalje sta tu še dve uradni iz- javi, ki se pa mogoče niti ne nanašata obe na tega moža. Prva izjava pravi, da so 1. februarja 1918. prijeli na postaji v Lyonu moža v raztrganem vojaškem oblačilu, ki ni imel nobenih papirjev pri sebi in je na vsa vprašanja odgovarjal stereotipno z isto besedo: »Mangin, Mangin ...« Vse drugo je bil pozabil. Druga izjava pa ptavi, da je 30. januarja izginil iz nekega transporta vojnih ujetnikov, ki so se vračali iz Nemčije, pri Parizu neki slaboumni vojak, ki je morda istoveten z vojakom, ki so ga prijeli v Lyonu. Moža iz Lyona so spravili v vas družine Manjoinov in je bilo videti, kakor da se je spominja, toda v družini Manjoinov ga ni hotel takrat nihče spoznati. Spravili so ga v umobolnico v Rozes, a šele sedaj je videti, da bodo vprašanje njegove identičnosti spravili morda z mrtve točke. Eni v kožuhih, drugi v kopalnih hlačkah ŠPORT Lahkoatletske prireditve v dravski banovini v 1.1935. Klubi na področju dravske banovine so JLAS v Zagrebu prijavili naslednje lahkoatletske prireditve: ASK Primorje: :24. marca, propagandni juniorski in seniorski cross-country. SK Ilirija 10. marca, propagandni juniorski in bcniorski cross-country. ASK Primorje- 17. marca, cross-countrv prvenstvo Ljubljane za poedince in moštva za seniorje in ju-niorje kategorije B in C. SK Železničar. Maribor: 24 marca, cross-country prvenstvo Maribora. V Celju; 7. aprila, cross-countrv prvenstvo Jugoslavije za poedincc in moštva na 10 km. ASK Primorje: 27. in 28. aprila: propagandni juniorski in seniorski miting. SK Marathon. Maribor: 28. aprila, medklubski miting. SK Sloga, Ljubljana. 5. maja, miting po dolžnosti. SK Ilirija: 12. maja, propagandni juniorski in seniorski miting. ASK Primorje: 18. in 19. maja, miting po dolžnosti. SK Železničar, Maribor- 1° maja, dvoboj s Slavijo Varaždin v Varaždinu. V Atenah: 18. in 19. maja, prvenstvo Balkana v maratonu in de-setoboju. Odbor za brv. iahkoatletskih dvobojev, Ljubljana: 26. maja, dvoboj Beograd : Ljubljana v Ljubljani. SK Ilirija: 30. maja, propagandna štafeta po Ljubljani za kip Matije Gubca, prehodno darilo dnevnika »Jutra«. ASK Primorje: 1. in 2. junija, prvenstvo države za moštva. SK Železničar, Maribor: 1. iii 2. junija, prvenstvo države za moštva. ASK Primorje: 8. do 10. junija, proslava 15 letnice obstoja kluba, internacionalni propagandni miting za povabljene, -družen z dvobojem Bukarešta—ASK Pri--norje. SK Maribor, Maribor: 10. junija, propagandna štafeta po Mariboru, popoldne olimpijski dan. SK Korotan, Ljublja-a; 16. junija, miting po dolžnosti. SK Slo-a, Ljubljana: 23. junija, propagandni mi-mg. ASK Primorje: 28. do 30. junija, propagandni lahkoatletski dnevi po dravski />anovini. V Atenah: 28. do 30. junija, mediteranske i^re. SK Železničar, Maribor: 28. m 29. junija, desetoboj. SK Ilirija: 6. ?.n 7. julija, otvoritev stadiona, internacio-ralni miting združen s prvenstvom države v maratonu in balkanski štafeti. SK Rapid, Maribor: 7. julija, medklubski miting. ASK Primorje: 13. in 14. julija, internacionalni miting. SK Ilirija: koncem julija ali začetkom avgusta (14 dni pred prvenstvom države II. del za poedince), prvenstvo Ljub-ianc za poedincc. Poverjeništvo Maribor; in 4. avgusta, prvenstvo Maribora za poedince. Poverjeništvo Maribor: 11. avgusta voboj Celje—Maribor v Mariboru. SK Ko-otan, Ljubljana; 14. in 15. avgusta, propa-andni juniorski in seniorski miting. ASK -imorje: v avgustu ali začetkom septem--a. tri tedne pred balkanskimi igrami v arigradu, državno prvenstvo za poedin-e II. del. V Carigradu: v septembru, bal-anske igre. ASK Primorje; 6. septembra, propagandna jubilejna štafeta. SK Korotan, -jubljana: 6. septembra, propagandna ju-liorska in seniorska prireditev. SK Zelez-ičar, Maribor: 7. in 8. septembra, inter-.^cionalni miting in otvoritev igrišča. SK irija- 7. in 8. septembra, juniorski propa-2ar.dni miting. ASK Primorje: 14. in 15. -cptembra, srednješolsko prvenstvo. ASK Primorje: 21. in 22. septembra, nacionalni stafetni miting in nacionalni olim. peto-boj. SK Železničar, Maribor; 22. septembra, dvoboj s SK Slavijo iz Varaždina v Mariboru. SK Ilirija: 28. in 2^. septembra: nacionalni miting. ASK Primorje; 5. in 6. oktobra, juniorski jubilejni miting, združen s stafetnim in omladinskim mitingom. SK Marathon, Maribor; 6. oktobra, juniorski cross-countrv miting. ASK Primorje: 9. oktobra, rezerviran termin za eno prireditev. SK Ilirija: 12. in 13. oktobra, desetoboj. SK Marathon, Maribor; 10. novembra, Pohorski tek. ASK Primorje- 1. decembra, internacionalni »Tek LJedinje-njai. SK Maribor, Maribor: 1. decembra, tek za Vahtarjev pokal. Se nedoločeni termini: Za srednješolsko prvenstvo Maribora. Za dvoboje med Češkoslovaško in našo državo v Pragi ter Avstrijo in našo državo v Jugoslaviji (pogajanja vodi JLAS tz Zagreba). Za svetovno akademsko prvenstvo ▼ Budimpešti. Obvezen nastop ASK Primorja v Bukareštu (Rumunija) in Celovcu (Avstrija). Komitet JLAS. Rcograd; re-vanžni dvoboj Beograd ; Ljubljana v Beogradu. Kakor vidimo, zelo bogata atletska sezona. Želeti je, da jo naši klubi izvedejo v polnem obsegu. X. Občni zbor kolesarskega društva Save *e je vršil ob zelo veliki udeležbi članstva na Svečnico. Vodil ga je neumorni predsednik društva g. Batjel, pozdravil navzoče predstavnike bratskih kolesarskih društev ter se v toplih besedah spominjal našega pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vsi navzoči so zaklicali trikratni »Slava* in novemu kralju Petru II. trikratni »Živijo«. Društvo je v teku svojega obstoja imelo nebroj prireditev ter so dirkači dosegli lepe zmage Lani pa klub ni razpisal svojih dirk. ker so se njegovi dirkači udeleževali dirk drugih klubov in dosegli prav lepe usnehe. Ob 10-letnici kluba se bodo priredile dirkališčne dirke, za katere se bodo povabili tudi dirkači iz drugih krajev. Tajnik g. Gregorčič je pregledno podal poročilo o delovanju društva v teku 10letne dobe. Največ uspehov za klubske barve so v preteklem letu dosegli dirkači Močnik Valentin. Dekleva Milan, Stefančič in Kosi. Blagajnik g. Bcrgant jc podal izčrpno poročilo o društvenem imetju. Preglednik g. Križnar je društvene kejige našel v najlepšem redu in predlagal blagajniku, kakor tudi celokupnemu odboru pohvalo, kar ie bilo soglasno sprejeto. Pri slučajnostih je g Čotar v imenu društva Soče čestital k jubileju. Po zaključenem občnem zboru se je vršilo žrebanje in je članstvo prejelo lepa praktična darila. 49, 52, 209.5. Rezultati v kombinaciji: 1. Roen (N) 448 točk, 2 Hofsbakken (N) 447.4, 3. Hagen (N) 424.8, 4. Vallonen (F) 4243, 5. Valkama (F) 423.7. Prvi Nemcc Bogner je s 422.4 zasedel šesto mesto. Naši znanci Gzech (Poljska), Barton (Č5R) in šimunek (CSR) so zasedli s 414£, 402 tn 400.5 točke osmo, deveto in deseto mesto. V slalomu je zmagal Norvežan Sorensen. V Curihu se je vršila tekma v hokeju na ledu med moštvom Kanade in evropsko reprezentanco. Kanadčani so zopet pokazali svojo veliko premoč v tej športni panogi ter zmagali s 15 : 1 (5 : 0, 6 : 1, 4 : 0). — Evropski prvak v hitrem drsanju, ki se je vršilo v Helsingforsu je postal Avstrijec Wazulek. Drugo mesto jc zasedel Norvežan Evensen. tretje favorit Finec Vase-nius, četrto pa Avstrijec StiepL — Svetovna akademska smučarska prvenstva v St. Moritzu, katerih se udeležujejo tudi naši smučarji akademiki, so se pričela v nedeljo. Tekmr v hokeju na ledu so prinesle naslednje rezultate: Češkoslovaška : Madžarska 3 : 0, Letonska : Italija 2 : 0, Švica : Francija 4:0. — Žrebanje za glavno kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal je dalo naslednjo sliko: Poljska : Južna Afrika, Češkoslovaška : Jugoslavija, Japonska : Nizozemska, Nova Zelandija : Avstralija. Nemčija : Italija. Francija bo igrala z zmagovalcem srečanja med Novo Zelandijo in Avstralijo. LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora bo izjemoma v četrtek ob 17.30 v kavarni Emoni. Trosimo polnoštevilne udeležbe. Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSžS. Redna seja uprav, odbora bo drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emone. Dnevni red je zelo važen, zato je navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. Na sejo se opozarja zlasti g. Jurinan SK Ilirija. (Smučarska sekcija). Redna seja sekcijske uprave je drevi ob 20.30 v kavarni Evropi. Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh članov uprave obvezna. K seji se vabi g. Osterman Milan. Članstvo sekcije se opozarja na plenarni članski sestanek, ki se bo vršil prihodnje dni v klubski sobi kavarne Evrope. Točen dan in ura bosta pravočasno objavljena. Udeležba na sestanku je za vse ljubljanske člane obvezna. Tiste, ki bodo izostali, 6ek-cijska uprava ne bo upoštevala za bodoče tekme. Šaljive smuške tekme na Pohorju. Razpis šaljivih smuških tekem pri Pohorskem domu je privabil v to lepo planinsko postojanko veliko število smučarjev, pa tudi nesmučarjev. S tem, da je bila omogočena komurkoli udeležba pri tekmah, je šele zavladalo med začetniki posebno zanimanje za prireditev. Prve so tekmovale dame na 1 m pol km progi in je prvo nagrado dobila gospodična Milka Gorupova. S pikami se je posebno odlikovala g. Dora Golubo-vičeva, ki je prejela v dar »prehodno piko«. Nadalje so tekmovali smučarji na 2 in pol km progi in je kot prvi prispel na cilj g. Franjo Bezlaj. Pri tej tekmi se je posebno v jahanju odlikoval g. mž. Baran, ki je dobil v dar lesenega konja. Bolj na tleh kot na smučkah je bil g. V. Hamer-šak. Da se v bodoče to ne pripeti več, je dobil balonček. Posebna atrakcija pa je bila tekma tekmovalcev, ki so bili prvič na smučkah. Njihova proga je bila dolga le 30 m. Prvemu je z zvijačo uspelo priti na cilj g. Brandnerju. Ne da bi to kdo opazil, je že preje treniral. Pri tej tekmi ie posebno veselje vzbudil g. inž. Tomšič. Kljub temu, da so mu vsi pomagali priti naprej, je prisnel zadnji na cilj, ves prestrašen in oblit s potom. Za nagrado je dobil polža. Darila je izdelal karikaturist g. Primožič. Klubski dan Slalom kluba 34 na Gorju-šah. Ob priliki otvoritve svoje koče, ki se vrši pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Marušiča, priredi klub v nedeljo 10. t. m. klubovo tekmovanje v štafeti 3 krat 3 km za seniorje, juniorje in dame. Vsak posameznik se bo ocenil tudi posebej. Start ob 9. pred kočo. Vse predaje in cilj istotam. Ob 14. tekmovanje v skokih na novi tre-ning-skakalnici poleg koče. Razglasitev rezultatov ob 16. — (Teh. odsek). Danes ob 17. seja. Sestanek tekmovalcev ob 19. Zaradi nedeljskega programa m sestave štafet ter jurije polnoštevilna udeležba. Kdor še ni oddal slike, naj jo danes prinese. Smučarski tečaj za začetnike. Slalom klub 34 razpisuje tečaj za začetnike, ki se bo vršil od 11. do vključno 17. t. m. na Gorjušah. Prijavnina je 15 Din. člani nc plačajo prijavrrine. Tečaj se bo vršil, ako se prijavi vsaj 10 udeležencev. Prijave je nasloviti do 9. t. m. na klub Aleksandrova c. 5. Podrobnejše informacije v lokalu, gornji naslov. Ljubljanski table tenis podsavez. V petek ob 19.30 bo izredna seja upravnega odbora. Na to sejo se pozivajo revizorji v svrho pregleda knjig. Redna glavna skupščina podsaveza bo 11. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije Emona. SK Ilirija (table tenis sekcija), članstvo se opozarja na današnji sestanek, ki bo ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope. Vhod z dvorišča. ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Danes od 19. naprej trening za juniorje in subjuniorje v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. TSK Slovan. V četrtek ob 20. važen članski sestanek. V ponedeljek redni letni občni zbor. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov. zaves, perila hitro, fino in noceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg noteta Štrukelj. 129 Na križišča centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju V nekaj vrstah. V Garmisch Parten-k-rehnu je zmagal v skokih za kombinacijo Finec Vallonen V skupni kombinaciji je dosegel prvo mesto Norvežan Roen. Glavni rezultati v skokih: 1. Vallonen (F) 51, H točke 225. 2 Stoli (Nemčija) 50, 55. 210 7 3 Marr (Nemčija) 51. 55. 214.6, 4. Czech (Pol^ka) 46, 52, 209.5, 5. Roen (N) komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob ln dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutra«. Sokol Dolenjsko prosvetno okrožje. V smislu sklepa XI. redne seje Z PO sklicujem za dne 10. februarja t. 1. okrožno prosvetno konferenco, ki se bo vršila v Ribnici v Sokolskem domu ob 9. uri dopoldne. Konference se udeleži tudi župni prosvetar br. Janez Poharc. Dnevni red: 1. otvoritev in pozdravi. 2. čitanje zapisnika okr. konference dne 22. aprila p. L, 3. letno poročilo in statistika za leto 1934, 4. volitev okrožnega prosvetnega odbora, 5. sodelovanje okrožja pri župnem prosvet. dnevu, 6. prosvetna administracija, 7. samostojni predlogi delegatov in slučajnosti. Udeležba prosvetarjev vseh edinic okrožja je strogo obvezna, ker gre za bodoče prosvetno delo okrožja. Vse edinice naj pošljejo na to važno letno konferenco vsaj po enega delegata. Vodila se bo točna evidenca o udeležbi edinic. Edinice, ki imajo pevske zbore ali orkestre, naj se pravočasno prijavijo za sodelovanje pri župnem prosvetnem dnevu. Poslati je tudi pravočasno mesečno poročilo za januar. Zdravo! — Okrožni prosvetar. Iz čehoslovaškega sokolstva Delitev ČOS na pokrajine V svrho lažjega Izvajanja tehničnega dela se deli območje COS v nekoliko pokrajinskih skupin, obsegajočih od 5—a žup dotičnega okoliša. Poleg praške žup-ne skupine 6 žup ima COS še sledeče, jugozapadno pokrajino (Plzenj), severoza-padno župno skupino (Kladno), severovzhodno (Jičin) ter vzhodno s središčem v Kollnu. Tako je vsa češka razdeljena na pet župnih skupin s 27 župami. Druga pokrajina republike, Moravskošlezijska, se deli na dve župni skupini: zapadno, ki jim je središče v Brnu ter vzhodno s središčnimi mesti Prlerov iu Prostjejov. Končno tvorijo vse slovaške župe osmo župno skupino, Slovaško; na Moravskem je skupno 16 žup, na Slovaškem pa 8, dočim ostanejo izven skupin zaenkrat župa v Podkarpatski Rusiji, Avstrijska na Dunaju in Zagranična. Nekoliko podatkov o telovadnem delu v COS Pravkar izdana statistika o telovadni delavnosti COS za 1932. leto nam omogoča jasen pregled na vse ogromno delo, ki ga vrši leto za letam Sokolstvo za kolektivno zboljšanje telesnega zdravja v narodu. Iz nekaj številk vidimo, da je bilo deležnih sokolske vzgoje v območju CSR skupno 437.672 oseb ali skoraj pol milijona. Od njih je pripadalo članstvu 65.871 telovadcev, 47.875 telovadit; naraščaja je bilo 30.979 modkega ln 28.152 ženskega, dece pa 123.099 moške ln 141.878 ženske. Poset)© vežbajoči vaditeljski zbori so šteli 7929 mož ln 5327 žen. Povprečno Je bilo zapisanih v enem društvu 21.6 telovadca, 17.8 telovadbe, 12-5 naraščaja i k a, 11.9 na-raščajnice, 41.4 moške ln 49.1 ženske dece, t. J. 140.4 telovadečih. Ker Je imela COS skupno na koncu leta 1932 društev ln odsekov 2167, bo gotovo zanimalo, kako se deli telovadna delavnost na poedi-ne telovadne kategorije. Člani so vežbali v 3064 edinkah, članice v 2692, moški naraščaj v 2458, ženski naraščaj v 2371, de-ca moška v 2972 edinicah in ženska v 2891. Sploh niso vežbali v 40 edinicah. Telovadni obisk vse leto Je znašal skupno za vse telovadeče oddelke 18 milijonov 1&0 tisoč ter odpade okroglo na deoo 10.7 milijona, na naraščaj 2.5 milijona ter ntf članstvo 4j9 milijona. Telovadnih ur Je bilo skupno 1,054.616. Te številke nam jasno pričajo o velikem delu, M Je bilo napravljeno. PokraJlneki zlet 1936 v Taboru Praška kupna skupina, sestavljena tz žup Barakove, Blanicke, Jungmanove, Srednječeške, Podbelogorske, Praške in Žižkove bo priredila v dneh 29. in 30. svoj omladinski ter 5. do 7. julija članski pokrajinski slet v starodavni husitskl trdnjavi Tabor. Sodelovanje sta obljubili tudi sosedni župi Husova in Jeronimova. Zletna dela so že pričela. Tehnični organi so že izdelali posebne pokrajinske vaje za deco, naraščaj, žene, može iu starejše brate. Ako pripomnimo k temu kratkemu obvestilu, da prirede ta pokrajinski zlet skoraj najjačje župe COS, potem Je gotovo, da bo taborska prireditev prekašala po svoji sili marsikateri praški vsesokolski zlet pred vojno. Saj imajo naštete župe skupno 412 društev ln odsekov s skoraj 77 tisoč članstva z 12.000 telovadci in 10 tisoč telovadkami, 5000 moškega ln 5000 ženskega naraščaja ter 24.000 moške in 27.000 ženske dece. TehniCno vodstvo »leta bo v rokah br. Bohumila Havla, načelnika Barakove župe za moške oddelke, sestre Boučkove za ženske oddelke. Po predavanjih dr. Slavlka v Ameriki Podstaroeta COS dr. JuraJ Slavik Je jmel po večjih slovaških naselbinah v Severni Ameriki skupno 25 rodoljubnoso-kolskih predavanj, ki Jih Je obiskalo na desettisoče njegovih sorojakov. Glavni namen, seznaniti rojake onstran oceana o stanju slovaške stvari v stari, osvobojeni domovini, je bil vsestransko dosežen ln tako zajezeno razdiralno delo onih slovaških rovarskih elementov v Ameriki, ki se še vedno ne morejo ali nočejo sprijazniti s sedanjim ustrojem CSR. Poleg tega pa Je dr. Slavik kot sokolski prvak med Slovaki v stari domovini vlil s svojimi predavanji novega poguma In volje do dela vsem slovaškim Sokolom v Ameriki, kjer imajo svojo posebno sokolsko ▼si rododabni sJovaflkl MsU ▼ Ameriki prisrčno vabijo br. Slavlka k ponovnemu obtskn, naglašnjoč važnost takih obiskov lz stare domovine k njim. acPEBTOAfi drama Začetek ob 20. ml Sreda. 8.: Vihar v kozarcu. A. četrtek, 7.: PostrZek. B. Petek, 8.: Siromakovo jagnje. Gostovanje v Celju. OPERA Začetek ob 20. vel. Sreda, 6.: Netopir. Sreda. Četrtek, 7.: Atirje grobjanl. Četrtek. Petek, 9.: Zaprto. ★ Danes igrajo v drami Frankov« duhovito komedijo »Vihar v kozarcu« za red A. Delo je povsem aktualno ter obravnava na humorni način razliko med teoretičnim in praktičnem mišljenjem različnih ljudi. Delo režira g. Fran Lipah. V glavnih ulogah dame: P. Juvanova. M. Danilova in Gabri-jelčičeva ter gg.: Jan, Ce«ar, Drenovec In Daneš. Prihodnja dram>ka premiera l>o 13. t. m. v sredo. Goldonijeva komedija »Sluga dveh gospodov« je comedia deli arte. V njej nastopajo stalne figure kot n. pr.: Pandol-fo, Rozavra, doktor Lombardi, Silvi jo, Iju-bimski par Beatrice in Florindo, Tebaldo, Blandina in Truffaldino, ki je glavna figura v igri. Delo režira g. Ciril Debevec. Danes se poje Stranssova opereta »Netopir«, ki jo uprizarjajo po vsem svetu z največjim uspehom, ker spada med najlepše mojstrovine na področju operete. Pri nas jo je zrežiral gost dr. Hagemann po principu muzikalne komedije in ji dal s tem dognano umetniško formo. Zasedba je pre-mierska, le Adelo poje tokrat ga. Ribičeva. Dirigira ravnatelj Polič. Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo 6. obrok do 14. t m. MARIBORSKO GLEDALIŠČ«. Začetek ob 20 Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Od zore do mraka. D. Znižane cene. * Golonhovo duhovito in zanimive basen •• odrasle »Od zore do mraka« ponove v četrtek 7. t. m. za red D. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: Okence. Gostovanje mariborskega gledališča. ★ Mariborske gledališče gostuje v ponedeljek, 11. L m. v Ptuju. Po več letih bo to prvo gostovanje Narodnega gledališča ▼ Mariboru ter bo zanimanje zanj gotovo izredno veliko. Uprizore Češko veseloigro »Okence«, eno najuspelejših veseloiger mariborskega repertoarja. Nastopijo: Zakraj-škova, Barbičeva. J. Kovič, Nakrst, P. Ko-vič. Grom, Blaž, Furijan in Gorinšek. Ce bo obisk te predstave dober, bodo sledila v kratkem še druga gostovanja mariborskega gledališča. Rezervirajte vstopnice! Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo L. Om opazovanja, 2. stanje barometra. 2. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 6. smer In brzino vetra. 8 oblačnost 9—10 7. padavine v mm. S. vrsto padavia. — Temperatura: prve ttevilke Domenijo. najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 5- februarja 1935. Ljubljana 7. 768.6, 3.4, 83. 0, 10. —, —; Ljubljana 14. 757.8. 4.6. 81. S8W1. det. sneg, —; Maribor 7. 7578. 1.0, 90, 0. 10. dež, 2.0; Zagreb 7, 759.3. 4.0, 80. NNW2. 5, dež, 3.0; Beograd 7598, —1.0, 90, W6W1, 6, sne«, 1.0; Sarajevo 7, 761.2, 0.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 760.5, —2.0. 90. 0, 10, —, —; Kumbor 7, 767.6. 8.0, 70, 0. 4. —, —; Split 7, 757.6, 6.0, 70, NJ22, «, —, —; Rab 7, 758.0, 7.0, 80, SE3, 10, —, —; Rogaška Slatina 1.0, 97, NE2, 5, —, —. Temperatura: Ljubljana 4.8, 2.8; Maribor 6.0, 1.0; Zagreb 11.0, 3.0; Beograd 5.8, —2.0; Sarajevo 1.0, —9.0; Skoplje 1.0, —9.0; Kumbor 10.0, 7.0; SplH 9.0, 3.0; Rab 9 0, .0; Rog. Slat.na 9.0, —1.0. Radio Sreda. 6. februarja. LILBLJANA 12.15: Plošče. — 12j>J: Io-ročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah poslušalcev. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19: V spomin bratu Vincencu Stepaneku (JJhez Poharc). — 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 19.M0: Nacionalna ura: Svetozar Mi-letič (Vašo Stajic — iz Beograda). — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Četrtek, 7. februarja. IJUBLJANA 12: Plošče. — 12J50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Narodna Odbrana: 0 delavsko - socialnem vprašanju. (Kušar Janez). — 18.20: Smučka ura. — 18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Čas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Rdeči križ (iz Beograda). _ 20: Klavirski koncert klasične glasbe, izvaja Va-lens Vodušek. — 20.45: Radio - orkester. — 21.40: Cas, poročila. — 22: Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike pojeta Mirko Jelačin in Drago Žagar. BEOGRAD 17: Narodna glasba. — 20: Pesmi. — 2O.30: Godba kraljeve garde. — 22 30: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos i« Beograda. — PRAGA 19.30: Iz Brna. — 21.50: PloSče. _ 22.15: Orkester. — BRNO 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 2150: Jazz. — 22.15: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Klasični baleti. — 21: Poljska glasba. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17.55: Arije in pesmi. — 19.25: Prenos opere »La Boheme«. — 22.15: Pesmi. — 23.15: Dunajska glasba. — 24: Ples. — BERLIN 20.10: Plesni večer. — 22.20: Plošče. — KONIGSBERG 20.15: Zabaven program. — 20.45: Dramski večer. _ 22.20: Lahka glasba. — STUTTGART 20.15: Mešan glasbeni program. — 21: Moderne pravljice. — 21.30: Pesmi. — 23: Ples. — 24: 9imfoničen koncerL — RLM 17.06: Mešan glasbeni program. — 20.10: Plošče. — 20.45: Violinski koncert. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 8TTVU! gožrt>(ine, ketim-t/efa in strojno pfe-Veletrgovina i/o/nNikar ne zamerite, gospod Bunjes,< je zelo prijazno spregovorila Šarlota, >da sem na tak čuden način in brez slovesa zapu-Ftila vašo hišo.< >Oh, prosim, prosim, miloetiva.c >Nič več nisem mogla prenašati negotovosti. Morala eetn vedeti, kako je z menoj in kam spadam. Zato sem pobegnila. Odpustite mi, gospod Bunjes.c >Ničesar vam nimam odpustiti, mil ost i v a. Narobe. < Gledal jo je s proseeimi, pasjimi očmi in se ni upal nadaljevati. Šarloti je bilo tesno. Težak molk je nastal. Iz kuhinje je bilo slišati ropotanje s posodo in baroničine poveljniške krike. >Hoteli ste govoriti z menoj, gospod Bunjes.< >Da, milostiva.« Šiloma se je zbral. >Med nama je treba napraviti ■Jasen račun. Hudo krivdo som si nakopal. Zato hočem vse popraviti.« Vznemirjeno je pogledala zbeganega moža. >Težko vas je razumeti, gospod Bunjos « >Seveda. To brez ovinkov priznam.< Mahoma je vstal; vzmeti naslanjača ao kar offietele Izpod nJega. »Postanite moja žena, gospa Sarlota!« Šarlota se je nehote nasmehnila. >Ne zamerite, gospod Bunjee, saj veste, da sem omožena.c »Da, vem, gospa Šarlota. Vašega gospoda soproga sicer nimam časti poznati, a čuvetvo — ali nagon — mi vendarle pravi, da gospod Ditmar ni mož za vas. Ne zamerite, gospa Šarlota.« Šarlota je vstala. >Mislim, da rajši prekiniva ta razgovor, gospod Bunjee.< >Ne, gospa Šarlota!« je ves iz uma vzkliknil Bunjee in iztegnil roke proti njej, kakor da bi se utapljaj. »Morate me poslušati, goepa Šarlota. Zaklinjam vae.< >Ne morem si misliti, gospod Bunjes, da bi imela drug drugemu Se kaj povedati.« >Pač.« »Niti v sanjah ne mislim na to, da bi se dala ločiti od 6vojega moža, ki ga nad vse ljubim. Niti v sanjah ne mislim na to, da bi postala vaša žena, gospod Bunjes, čeprav vas spoštujem kot prijatelja v stiski in čeprav sem vam iz srca hvaležna.« John Jakob Bunjes je stal kakor neoborožen človek, ki se mu nasprotnikovo bodalo zadere v prsi. Lica so mu drgetala. Bilo je, kakor da bi mu bila vsa kri planila v čelo. »Prosim vas, gospod Bunjes,« jo rokla Šarlota, polna strahu m sočutja. >Ne morom vas ve/; pozabiti, Šarlota Ditmarjeva,« je obupan zašepetal. Zganila se je, kakor da bi mu hMela pomagati. >Ne morem vas več pozabiti, odkar s«m vas imel, Šarlota Ditmarjeva.« Pridušeno je vzkriknila in stopila korak nazaj. UgonoMJaje samega sebe, Je Jel John Jakob Bunjee t neposrednih, buhajočih stavkih priznavati svoj greh v tisti noči. Šarlota je počasi sedla in s kalnimi očmi pogledala okoli sebe. »Odpustite mi,« je zajecljal Bunjes s poslednjo močjo. Pritisnila si je roke na očL »Odpustite.« Spustila je roke ln tiho dejala- »Zdaj ste mi uničili življenje, gospod Bunjes.« Kakor strt je stal pred njo. Nato je z divjo vdanostjo vzkliknil: »Vse bom popravil.« Stopil je korak proti njej. >Idite, za Boga! Imejte usmiljenje, idite!« John Jakob Bunjes je šel. 13 Šarlota je stopila v svojo sobo. Ali ni visel pastor Gisevius na okenskom križu? Napravila je luč, zastrmela v prazno okno. strmela in strmela. Zdaj je bilo vse končano. Tako neskončno umazano se je čutila, njeno telo se ji je tako neizmerno gnusilo, življenje, ki je bilo pred njo, ji je bilo toli strastno zoprno, da se ji je zde»la mis^l na smrt tolažba in odrešenje. Dolgo časa je negibno stala pred vrati zraven električnega mt kala in mrtvo gledala okoli sebe. Nato se je zbrala, stopila v kot, kjer je stal možev kovčeg, odklenila kovčeg, iskala, našla Frankov vojaški samokres, odprla varovalo, si nastavila orožje na desni senec in brez obotavljanja sprožila. Vse tiho. Šarlota je pobeeila samokres in ga pregledala. Orožje n4 bilo nabito. Ni hrabro pobegniti pred življenjem, je upehana pomislila Šarlota. Preveč preprosto je, to ni izhod. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Oin 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. kl Iftčejo služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—, Dopisi (n ženit ve ne zaračunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglam Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo pn Din Iv— ta besedo. Din 2.— davka zs vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov MalmanjSi znesek za enkratno objavo oglam Dtn 17—. ronuaoam na Stfre ne prflagalte znamk? Le. M samevate ou Oglasnega oddelka »Jutra« flsta * - M ,...,...... odeovor priložite U1IJ Je" ▼ ZnamKaH. Vse pristoTbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni noložnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim nristoibinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. 1'FKAVA: LJLBLJANA, Hnafljeva uL 5 Beseda f Oio, davek 2 Dio, u šifro it dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dio. Sopotnika iščem za vflo bivšo Kranjsko. Vešč Sofiranja ima prednost Ln potuje brezplačno. Ponudbe na ogla«, odielek »Jutra« pod šifro »Potnik vozač«. 2340-5 Zastopnika dobro ivedenega v Ljubljani in okolici, sprejmem za prodajo vseli vrst žganja. Zglasiti se je v STedo ali četrtek med 17. in 19. uro pri: Bichler, hotel Me tropol. 2.146-5 Beseda I Din. davek 2 Dio. za iifro aH dajanje aaslova 5 Dio Naimanišl znesek t7 Oin. Dljak< 1? Dio Harmonikarji! Prospekte u najlažji sa mopouk na harmoniko nudi Ivan Romšak, Kranj. 23874 'IU' (U '1 Beseda I Dio. davek 2 Dio. ea Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Dio. Frizerko dobro izurjeno v železni ln vodni ondulaciji, sprejmem takoj ali s 15. februarjem proti plači po dogovoru. Avgust Del Bello, brivski salon za dame in gospode, Domžale. 2397-1 Trgovski pomočnik izučen trgovine i mešanim blagom, dober prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine pro6t. dobi službo. Ponudbe po možnosti a sliko ali se osebno predstaviti pri tvrdki Tomaž Koeec, trgovec, Ormoi. 2311-1 Navljalko išče tkalnica umetne svile v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra*. 3440-1 Plačil, natakarja zmožnega nemškega in italijanskega jezika, sprejmem v restavracij«. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Stalno mesto«. 2436-1 Trg. pomočnica špecerijske stroke, Izurje- na, samostojna moč, ki je sposobna voditi samostojno zelo prometno špecerij sko trgovino v večjem mesto na deželi, naj se zglasi osebno pri Volčič, Lepodvorska 33, pritličje, dnevno med 13. in 14. uro 3442-1 Natakarico simpatično, s kavcijo — sprejmem v gostilno na Bleiweisovi cesti. Pojasni la daje Tomšič, Hrenova ulica 24. 2428-1 Natakarico mlado io spretno sprejmem takoj v boljšo gostilno. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3447-1 G. Th. Rotman: Brata Smuka A kazen je bila Izidorjevi lakomnosti za petami; kmalu se je moral prepričati, da podobnost z bratom nI vselej koristna. DrugI dan se je namreč Peter okoristil z lepim vremenom, sedel na svoje motorno kolo In, kakor je bila njegova navada, zelo neprevidno zdrevil po cesti. Beseda I Dio. davek 2 Din. za Šifro aH dajanje aa-Mova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din. Učenko sprejme takoj šivilja M. Rabič, Ljubljana, Bičevje št. 18. 2085-44 Službe išče Seseda M par«, davek z Dia, sa iifro ali dajan]« laalova S Din. Najmanjši inesek 12 Oin. Službo h konjem želi trezen, zanesljiv, vojaščine prost, star 2! let, vajen tudi vsake vožnje po planinah. Najraje bi šel k boljšim ljudem. Ponudbe na naslov- S. A., Smolnik št. 18, pošta Ruše. 2420-2 Mlada gospodična energična, t meščansko, gospodinjsko, višjo hotelsko šolo na Dunaju, i znanjem knjigovodstva, strojepisja in slovenske stenografije, išče nameščenje v hotelskem podjetja. Pismene ponadbe prosi na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Poštena in zanesljiva«. 2390-2 Frizerka dobro Izurjena, išče s hit bo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. »431-3 Postrežnlca pridna hi poštena, vrnjena vseh del, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3443-2 Samostojna šivilja z večletno prakso v salo nn, s finim okusom, išče delo. Dnevno brez hrane 40 Din. Ponndbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Chiec. »433-2 Fina šivilja gre takoj na dom pe telo nizki eeni. Naslov v vaeh poslovalnicah »Jntra«. 24S1-? Hilm Beseda 1 Oin, davek 2 Dio za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Naltnanjil znesek rr oin. Ženini frne suknje in »bleke re* p o e e n I kupite pri Preskerjn, Sv. Petra e. 14 91-6 Sejem železa Poceni prodam rabljene jerroeniee, konzole, ležaje, tračnice, traverze, pločevine, razne stroje itd. Potrebujem rabljene transmi-sije, cevi, baker. Miroslav Kras, Zagreb, Sajmiška ul. 48/a, telefon 66-tfl. 1985-6 K up itn Beseda 1 Dio, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjil znesek 17 Dia. Tri mlade divje kostanje « lepo krono, ta presaditev, kapi takoj Košak, Prešernova ulica štev. 52. »406-7 Ventilator 2S—30 cm premera, kopira za gostilno. Moste, Pokopališka nliea 14. —«06- 7 Kapital deseda I 01». davek 2 01» za iifro aB dajanje naslova i Dia Najmanjil saeaak n ma Knptm knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske okolice. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Riko«. 239U-16 Vpokojeno učiteljico ali aradnico — Slovenk«, i vlogo 50.000 Din sprejme takoj razširjeno zagrebško trgovsko podjetje, ki ima velike po-slovae zveze s Slovenijo. Ponudbe na: K. B a I k e, Zagreb. Ilica 144. pritličje levo. 2000-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice št. 7409 sem izgubil. — Najditelja prosim, da jo odda v hra nilnicL 3452-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke, 55.000 Din, prodam proti gotovini. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj plačljivo«. 2309-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanie aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Limuzino ekonomično, brezhibno, nv Io rabljeno, poceni proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva lit. 1423-10 Beseda 1 Olo, davek 2 Dia za Šifro ali dajanje naslova 5 Ola. NaimanjSI znesek 17 Dia. Za 105.000 Din nova dvostanovanjska hiša s pritiklinami, 16 minut od tramvaja v Vodmatu pod ugodnimi pogoji tasoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2312-č© Majhno hišico ali vilo, s kopalnico In vrtom išče rodbina v ali tik LJubljane v najem za maj — eveni. tudi kopi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Trije odrasli« »435-20 Zamenjam manjšo renovlrano hl-čo sredi Maribora (Mlinska 8) za LJubljano— Zagreb, Tudi prodam. Posredovalcu nagrada. 3160-20 Kamnoseško podjetje za bruse renopiirano, skupno l kompletnim In lepim posestvom (hiša, gospodarska poslopja itd.) vsled smrti gospodarja naprodaj. Pojasnila daje V. Krisper, Rojratec. 9383-20 Dvostanovanj. hiša naprodaj. Smartinska cesta 43, nasproti gostilne Sventner. Tstot.im je tudi poceni naprodaj pogrezljiv šivalni stroj 2416-50 Hišo z vrtom prodam. Studenci pri Ma-riborn, Kralja Petra cesta št. ,18/a. 2439 30 Posestvo z vsem inventarjem, v trgu Sv. Lenart v Slov. goricah prodaj« dediči 15. februarja. Informacije daje Kranvogel Avgust, Sv. Marjeta ob Pesnici. "MtTT-90 Gostilno dobro vpeljano, na pometo) točki odda« v najem t marcem. — Maribor, Meljsk« cesta Stev. 38. 9438-17 Beseda 1 Oin, davek 2 Din za Šifro ali dajanje aaslova S Oin Najmanjil znesek 17 Dia. Srebrne krone staro »lato in srebro k a p a j • rafinerija dragih kovin w Ljubljani. Ilirska ulica Stev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni Uoiina). 70 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjil znesek 17 Dia. Jedilnica iz hrastovega lesa. ngod-no naprodaj. Na ogled samo popoldne v Knafljevi ulici 13/IL 2375-13 Beseda I Oin, davek 2 Din, aa Šifro ali dajanj* naslova 5 Dia. Najmanjši znesek H Dia. 2 skladišči večje ia manjše s stanovanji skupno ali posamezno od-v GradiSču štev. 17. 3394-19 Kavarno v gorenjske« letoviškem mosta oddam v najem. — Dopiae aa oglasni oddelek •Jutra« pod »Solidna bo dočnoet«. 3353 19 »»Tajnosti Vzhoda" niso več tajnosti, ker so tudi najbolj »tajinstveni« kraji postali dostopni Ev-ropcem, toda znanost Je razsvetlila tudi mnoge in mnoge >tajinstvenec pojave, katerih domovina je Vzhod. Tako tudi nI več nobena tajnost, da Je glavni predpogoj za USPEH V ŽIVLJENJU strokovna izobrazba in poglobitev, zlasti pa ZNANJE TUJIH JEZIKOV Tudi tu je po dolgoletnem vestnem delu in raziskavanju odkrita metoda »PERFEKT«, s pomočjo katere se VSAKDO brez razlike na Šolsko Izobrazbo lahko nauči nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine ali srbske stenografije v zelo kratkem času; in to doma, ker se predavanja pošiljajo po podtL Metoda »PERFEKTc nI navaden, suhoparen prepis slovnice, temveč originalen, v tisoč primerih preizkušen to priznan način učenja tujih jezikov doma brez vsake druge pomoči. Dopisna predavanja po metodi »PERFEKTc ras odvedejo v duhu v odgovarjajoče inozemstvo, kjer se vi učite »na licu mesta« odgovarjajoči tuji Jezik. Skupni stroški učenja po metod! »PERFEKT« znašajo samo 1 DINAR dnevno. Predavanja (r latinici) za prvih 8 dni in podrobna pojasnila vam pošljemo popolnoma brezplačno, ako nam na dopisnici javite svoj točni naslov in jezik, za katerega se zanimate. Dopisna šola tujih jezikov »PERFEKT" BEOGRAD, poštni pretinac št 557. 8eseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova i Din. Naimanjil /.oesek 17 Din. »Komprimir« stiskalnico najmanj 9000 kg tlaka, iščemo. — »Biljana« d. d., Beograd, Prešernova nlica St M. 3309 33 Sveže vložen stročji fižol je zdrav, tečen, poceni, za zimski čas posebnost. Sa mo en poskus zadostuje in qe boste ga mogli pogre Sati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever 4 Komp., Ljub Ijana. 1331 -33 V Dalmatinovi ul. 5 oddam z majem trisobno stanovanje s kopalnico na plin in ostalimi pritiklinami za 1200 Din mesečno. Vprašati istotam v I. nadstropju. 3418-31 TrJsoto. stanovanje s kabinetom, v centru mesta oddam s 1. marcem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34117-31 Krompir in seno knpuje »Continentale«, Ma ribor, poštni predal 3. — Pismene ponudbe z naved bo cene pogoj. 3441-33 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro afl dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje solnčno, s poselsko sobo, kopalnico in vsemi pritiklinami, iščem pri sv. Jožefu ali na Mirju. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plač oik«. 3369-2! s Dvosob. stanovanje na Mirju iščem za april ali maj. Plačam S—6 mesecev naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnik«. 3134-31 'a Trfsob. stanovanje za maj išče državni urad nik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »900 Din«. 2391-Sl/a Za majski termin po zmerni eeni, najraje v Šiški ali bližini iščem trisobno stanovanje s pritiklinami. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Reden plačnik«. 2405-31'a Družina brez otrok išče boljše trisobno stano vanj« v sredini mesta s 1. majem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »OB«. 3427-31'a Sobe išče Beseda M Dara. davek 2 Oin za Iifro aH dajanj« aaslova ) Ola Najmanjši z sesek 1? Dia. Dve večji sobi • kopalnico (predsobo) In sepanranimi vbodi, v een-tru mesta iščem za marec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marec«. 34'9-23/a UIMJPJiHi/J Beseda t Ola, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova S Ola. Najmanjil znesek 17 Ola. Trrsob. stanovanje komfortno in solnčno, od dam • 1. majem v Kole ziji, Gerbičeva nliea 2S. — Ogledati med 9. in 12. uro 9402-21 2 dvosobni stanovanji oddam • 1. marcem — in štirisob. stanovanje oddam l L majem. Polzve se v pekarni Vidmar v Gradišču št. 17. 3985-21 štirisob. stanovanje z vsepi komfortom, oddam z majem v Go ni po vi ul. 4 — Informacije daje hišnik med S. Id S. 3436 31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v centru mesta oddam. Karlovška cesta J8. 2432-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam • 1-majem v Smoletovi al. 6 (Sv KriStof)- S4S4-P1 Moderno stanovanje S »ob io kabineta, s kopalnico, sobo za služkinjo, z vsemi pritiklinami in s centralno kurjavo, v sredini mesta oddam s 1. ma-jem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5410-31 Enosob. stanovanje manzardno, oddam s 1. aprilom na Bleiweisovi cesti št. 9/U. 2433-21 Štirisob. stanovanje z vsem komfortom, v sredini mesta s 1. majem na razpolago. Najemnina zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 39M-21 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. NajmanjU znesek 17 Din. Solnčno sobico prijetno, s posebnim vbo dom, kopalnioo in hrano oddam takoj v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23?$-33 Sobo z 1 ali 2 posteljama, centralno kurjavo, lift, event. z vso oskrbo poceoi oddam boljšim. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 33>#-23 Sobo s posebnim vbodom, oddam enemu ali dvema gospodoma na Resljevi cesti št. &1I, levo. 2403-23 V centrumu oddam takoj mesečno sobo Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3409 2S Lepo sobo z uporabo kopalnice takoj oddam v centru mesta. — Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« . 341,1-38 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, oddam • 15. februarjem — najraje zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3444-23 Lepo, prazno sobico s posebnim vhodom oddam na Re6ljevi ceeti št. 12/11, levo. 2404-2? Prazno sobo s centralno kurjavo, m Miklošičevi eesti oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« . 3416-33 Lepo. prazno sobo s posebnim vbodom, oddam na Frižkovcu »tev 6. 31.4-23 2 lepi prazni sobi s souporabo telefona oddam v Gradišču št. .wvLI. 3434-23 Kot sostanovalko sprejmem gospodično na Marijinem trgu St- VTTT. 3430-2S JJt Je seda 2 Dia davek 2 Dir '.a Šifro ali dajanj« aaslovit > Din. Najmanj*« snesefc 2f> Din. 3 vesele dame iščejo tem potom znanja i boljšimi diskretnimi goepodi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Življenje je prazno«. 2401 34 Kranj 32 PrMI Tržič ta tedea k brv tu. 38S:-S< Kateri gospod M poma-eal mladi gospodični s 6000 Din gotovine. Ponudbe na oelas. oddelek »Jntra« pod šifro »Rdeča roža«. 2445-34 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši zneaek 17 Din. Hudega psa čuvaja kupi I. Adamič oa Sv. Petra cesti St. 31. 3406-^ BJZESm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog .varbopaketi jC drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. ZAHVALA. Ob smrti nažega iskreno ljubljenega moža. očeta, sina L t d, gospoda Maksa čehovina se najiskreneje zahvaljujemo vsem ki so čustvovali z nami, vsem darovalcem cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Cizelju za njegovo izredno skrb ob njegovi bolezni, čč. sestram usmiljen-kam, čč. duhovščini to vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Globoko zahvalo smo dolžni bratom Sokolom, delavski godbi, železničarski in sokolski godbi, stanovskim tovarišem, pevcem, Narodni strokovni zvezi, br. inž. štefetu in Tomanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Trbovlje, dne 5. februarja 1936. 1672 Žalujoči ostali Kupujte domače blago! Dobroznana tuzemska tekstilna tovarna : i| VPELJANEGA POTNIKA j specialno za: Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo; plača fiksum, potne stroške in provizijo. Ponudbe je poslati pod »Trajno« na oglasni oddelek »Jutra«. £ Naznanjamo tužno vest, da je naS dobri oče in stari oče, gospod Jakob Knaflič dne 1. februarja po kratki in mučni bolezni preminuL Pogreb se je vršil 4. februarja v Grižah pri Celju. Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem času stali ob strani, nadalje vsem gg. lovcem za izkazano zadnjo čast, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. 1673 Celje, dne 4. februarja 1935. Žalujoče rodbine: Knaflič, Arlič, Montag. (Jremle Davorin ftavljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoli Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnar^a Prane Jezerftek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojs Novak. — Vsi 1 Ljubljani