Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST
DRUŽINSKI TEDNIK
„Moia diktatura ima samo en cilj: onemogočiti sleherno novo diktaturo na Turškem."
f Kerna! Ataturk
(Izjava grofu Sforzi)
Leto X.
V Ljubljani, 24. novembra 1938.
štev. 47.
»DRUŽINSKI TEDNIK« iihala vlak četrtek. Uredništvo In uprava v L|ubl|anl, Gregorčičeva ul. 27/111. Teleton St. 13-32. PoStnl predal St. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. - NAROČNINA: ca Ut leta 20 din. ‘it leta 40 din, •II leta N din. V Italiji na loto 40 lir, v Franciji 50 Irankov, v Ameriki 2>ft dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, notrankiranih dopisov ne sprejemamo, ca odgovore le prilolitl ca I dinarje cnamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viiina 3 milimetre in Širina 55 milimetrov) din 7*— Mod o g i a s i stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0'50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Nikar ne potujte v
(GL str. 2)
ZA SPREMEMBO:
Chamberlain
V	Ljubljani, 23. novembra Danes, jutri in po jutrišnjem bosta P>t pariški vladi v gosteh predsednik britanske vlade Chamberlain in nje-6oy zunanji minister Halifax. O tem obisku piše francosko in angleško časopisje že dobrih štirinajst dni in zraven ugiba, kaj neki utegne biti njegov globlji pomen. Ker sta zadnje čase, Po ureditvi srednjeevropskih problemov, na dnevnem redu evropskih kabinetov predvsem španska afera in vprašanje nemških kolonij, ni čudno, da so diplomatski uredniki velikih zahodnih listov tudi sestanek francoskih ih britanskih državnikov spravljali v zvezo z navedenima zadevama. Ta in-diskretnost pa Chamberlainu in Da-ladierju ni šla posebno v račun. Razumljivo: oba »voditelja« zahodnoevropske zunanje politike sta se po monakovskih dneh navzela nekam diktatorskega duha in bi jima bilo ljubše, če bi mogla tako kočljivi vprašanji, kakor sta špansko in kolonijsko, »urediti« kar za zaprtimi vrati, ob izločitvi nadležne javnosti. Indiskretnost žurnalistov jima je ta načrt prekrižala; še več: razburjenje britanske in francoske javnosti, ki sta v kolonijskem vprašanju posebno občutljivi, ju je spravila v nemajhno zadrego. Tako jima ni kazalo drugega, kakor da — rada ali nerada — razglasita, da v Parizu ne bo govora o kolonijah in da odstop nekdanjih nemških kolonij ne za londonsko ne za pariško vlado sploh ne pride v poštev. Da to izjavo še bolj podkrepita, sta se dogovorila, da bosta omilila uradni značaj pariškega sestanka; zato ne pojdeta Chamberlain in Halifax v Pariz sami, ampak v družbi svojih boljših polovic. Pariški obisk naj bi bil torej nekak družaben sestanek britanske in francoske diplomacije.
Toda videz naj nas ne vara. časi so preresni, da bi se 701etniki vozili iz Londona v Pariz zgolj na čajanke in v gledališče. V Parizu bodo vsem drugačnim izjavam na kljub govorili o zelo resnih političnih stvareh; največ prav o Španiji in o kolonijah.
Angtosld simptomi...
Medtem ko stari gospodje pripravljajo v francoski prestolnici osnove za novo spremembo evropskega in afriškega zemljevida, se jim pa doma nekam izpodmikajo druge osnove: osnove, na katerih sede.
V mislih imamo petkov dogodek v Bridgwatru.
Bridgivater je nepomembno mestece nekje na južnem Angleškem, tako nepomembno, da ga v manjših leksikih niti ne najdete. Toda če smemo verjeti angleškim časopisom, je to mestece izgubilo v petek svojo nepomembnost; da, nekateri celo trdijo, da pojde v zgodovino.
V petek so se v Bridgivatru vršile naknadne parlamentarne	volitve. Okraj je doslej veljal za nepremagljivo trdnjavo konservativcev; še leta 1935., ko so se vršile zadnje redne volitve v britanski parlament, so konservativci dobili tam 17.939 glasov, t. j. za 10.569 glasov' več kakor liberali (7.370) in za 11.699 glasov več kakor laburisti (6.240); njihova večina je bila tolikšna, da je za celih 4.300 glasov nad-krilila število glasov, oddanih za obe opozicijski stranki skupaj. V pietek se je slika docela spremenila. Kljub temu da so konservativci spravili na volišče vse svoje ljudi — to dokazuje že samo število za njihovega kandidata oddanih glasov — so vseeno ostali za celili 2.332 glasov v manjšini:
Vernon Barllett (neodvisen progresist) . . 19.540 glasov Amory (konservativec) . 17.208 glasov
Toda nepričakovano visoka zmaga Vernona Bartietta po sodbi angleškega tiska sama po sebi še ni zgodovinski dogodek. Pomen petkovih volitev v Bridgvvatru je v drugem: to pot so se namreč prvič po dolgih letih laburisti in liberali sporazumeli zastran skupnega kandidata proti konservativni stranki in njegovo kandidaturo tudi dejansko podpirali. Volilni rezultat je jxikazal, da je le s takšnim skupnim nastopom moči omajati konservativno večino, če primerjamo številke iz leta
1935. in petkove rezultate, vidimo še eno, in to je drugi važni moment, ki so ga pokazale te volitve: leta 1935. jih je od 43.400 vpisanih volilcev glasovalo samo 31.500, prejšnji teden jih je pa od 44.650 volilcev oddalo svoj glas 36.700, t. j. za celih 5.200 več. Skupni nastop obeh opozicijskih strank je torej spravil na volišče celo ljudi, ki drugače nikdar ne pridejo volit — in ravno tem volilcem gre največja zasluga za Bartlettovo zmago.
Skoraj nič manj važen ni tretji moment: konservativce je v Bridgvvatru strmoglavila predvsem Chamberlaino-va zunanja politika. Ko je prišel Vernon ^artlett — po poklicu žurnalist in j n izmed najuglednejših angleških diplomatskih urednikov — na volilni shod v Bridgwater, je videl, da so se zbrali večjidel sami kmetje in farmarji (ni čudo, ko je pa okraj skoraj 75“/»no kmečki!). Tedaj jih je nagovoril:
»Prihajam k vam iz mesta in vam odkrito priznam, da ne ločim rži od pšenice. Toda to se mi ta trenutek ne zdi važno, ne za vas ne za mene: važna je naša zunanja politika.«
Ko je Bartlett končal svoj volilni govor, je doživel pravi triumf: ni čudno, saj je v zunanji politiki doma kakor malokateri angleški diplomat. In ko so v petek zvečer razglasili volilni rezultat, je bil ves Bridgvvater na nogah in navdušenje za njegovo zmago je bilo tolikšno, da ga takšnega — tako beremo v »Manchester-Guardia-nu« — ne pomnijo že dvajset let, vse od dneva sklenitve premirja.
Bridgwater ne bo vrgel Chamberlaina; morda niti njegove zunanje politike ne bo omajal. Vsekako mu je pa nekoliko izpodmaknil temelj, na katerem ta politika sloni. Bridgwater je simptom: po Monakovem je to že drugi mandat (od petih), ki ga je Chamberlain izgubil baš zaradi svoje zunanje politike. Leta 1935. so konservativci dobili v teh petih okrajih, v katerih so se zadnjih šest tednov vršile nadomestne volitve, 123.061, liberali in laburisti pa samo 109.904 glasove. Letos je vlada dobila tod 124.028 glasov, opozicija pa 131.714. Od leta 1935. so se nadomestne volitve vršile vsega skupaj v 56 okrajih. Vlada je pri teh volitvah izgubila 13 mandatov, in sicer 10 v korist laburistov, 3 pa v korist neodvisnih opozicionaicev.
Simptomi se na Angleškem množe. Njihova prva vidna posledica bo po vsej priliki ta, da si bo Chamberlain zelo premislil, ali naj pojde že februarja na volitve, kakor njegovi pristaši napovedujejo, ali ne. V Parizu seveda ti simptomi še ne bodo rodili posledic, in tako bomo najbrže že prihodnji teden lahko brali, da so Chamberlain,
Halifax, Daladier in Bonnet skupaj s svojimi soprogami vsaj Španijo tako »likvidirali«, da bo evror>ski mir ponovno rešen za celo pokolenje...
...in fcciHcasUa ditema
Kakor se pri Angležih simptomi prebujenja množe, ni pri Francozih o njih niti sledu. 2e pred mesecem dni smo zapisali, da je v današnji, pomo-nakovski Franciji edina reakcija na septembrske dogodke popoln kaos in neorientiranost; zdaj prihaja do istega spoznanja tudi pariški dopisnik londonskega laburističnega lista »Daily-Heralda«: »Francija preživlja veliko krizo, po mojem najresnejšo v zgodovini tretje republike. Nevarnosti ji groze od zunaj in od znotraj. Dogodki,
Hugh VVilson,
ameriški veleposlanik v Berlinu, ki ga je vvashingtonska vlada pozvala domov, da ji bo poročal o razmerah v Nemčiji po protižidovskih demonstracijah.
ki so dosegli svoj vrhunec z mona-kovskim dogovorom, so najprej pod-minirali in nato porušili njeno mednarodno postojanko. Hkrati se je jela podirati stavba francoske gospodarske strukture, a tisti ki bi morali s svojimi žrtvami zaustaviti ta proces, se postavljajo načrtom za obnovo domovine po robu. Poslednji tram, ki naj podpre podirajoče se gospodarsko ogrodje, je oboroževanje. Toda hujša od vseh drugih nevarnosti je miselnost današnjega Francoza:	popolna
konfuznost javnega mnenja, neorientiranost političnih voditeljev in omah-
ljivost francoske vlade, vseh treh demoraliziranih j>o monakovskih dogodkih.«
S temi besedami začenja omenjeni dopisnik svojo študijo o današnji Franciji. Ker je članek zelo stvaren in poučen in spričo pravkaršnjega pariškega sestanka še posebno aktualen, se nam zdi vreden, da ga priobčimo v izčrpnem izvlečku —- čeprav marsikatera misel v njem našim bralcem ne bo več nova.
Francoska demokracija je raztrgana v toliko strank, kolikor je Francozov. Ne samo da si opozicija ni edina niti
v važnih vprašanjih; ista je tudi pri vladni večini in celo pri ministrskem svetu.
Oglejmo si n. pr. razmere v največji francoski organizaciji, v neodvisni iz-venparlamentarni komponenti ljudske fronte, v splošni delovni zvezi (CGT).
V	njej so zastopane štiri glavne smeri, poosebljene v glavnem tajniku Leonu Jouhauxu, drugem tajniku Reneju Belinu, tajniku za učiteljstvo D e 1 -m a s u in komunistični stranki.
Delmasova skupina je brezpogojno za mir. Tudi Belir.ova skupina se vojne bolj boji kakor fašizma. Pri Jouhauso-
vi skupini je narobe: pripravljena je' tvegati vojno, da reši demokracijo, zlasti francosko demokracijo, ki je po njeni sodbi v nevarnosti. Jouhaux pa ne bi maral zgolj zato tvegati vojne, da bi pomagal sovjetski Rusiji; v tem pogledu se razlikuje od komunistov. Pri njih je namreč vodilno načelo brezpogojno zavezništvo z Rusijo in brezpogojno nasprotstvo proti Nemčiji na vseh področjih.
Vse te skupine — s komunisti vred
—	so si naznotraj needine.
Socialisti tvorijo največjo parlamentarno stranko in najvažnejši del vladne večine. Lestvica njihove miselnosti sega od ljudi, ki bi tvegali tudi takojšnjo vojno, samo da uničijo fašizem, pa do takšnih, ki so za mir po vsaki ceni. Dalje so med njimi ljudje, ki bi šli v vojno le tedaj, če bi kdo Francijo napadel; potem ljudje, ki vidijo svojega smrtnega sovražnika v imperializmu, ne v fašizmu; spet drugi, ki hvalijo Monakovo, in takšni, ki ga obsojajo; in naposled ljudje, ki trde, da pred Monakovim ni bilo vojne nevarnosti, in ljudje, ki trde — kakor Leon Blum — da je takšna nevarnost bila.
Velika večina druge najmočnejše vladne stranke, radikalske, odobrava zunanjo jrolitiko vlade in zato tudi Monakovo. Med radikalskimi ministri je voditelj te smeri Georges Bonnet; za takšno politiko se je zavzemal že dolgo pred češkoslovaško krizo. Toda vsi radikalski ministri niso pristaši te smeri.
Blizu centruma je Pezetova skupina, ki odklanja Monakovo. Potlej je skupina ministra Mandela ki velja še dar.es za enega izmed najodločnejših nasprotnikov monakovskega dogovora, vendar niso vsi člani stranke njegovih misli.
Dalje proti desnici sedi »kapitalistična« skupina bivšega ministrskega
predsednika Flandina. Ta skupina je razcepljena. Njen voditelj je osebno dajal sjX>dbudo Hitlerju v njegovih zahtevah; i Flandin i njegovi prijatelji so za mir po vsaki ceni. Zato je več članov izstopilo iz stranke, med njimi tudi sedanji finančni minister Paul R e y n a u d , ki velja za neizprosnega nasprotnika celotne vladno zunanje politike. Zmerni člani stranke odobravajo monakovski dogovor, a priznavajo hkrati, da je za Francijo poniževalen; žele si ohranitve ruskega zavezništva, obenem bi se pa nadvse radi pobotali z Nemčijo. Krilo, ki ga vodi bivši vojni minister F a b r y, odklanja i pogajanja z Berlinom i razorožitev vse dotlej, dokler ne bo Francija tako močna, da bo lahko od Nemčije izsilila spoštovanje dane besede.
še bolj proti desni srečamo konservativno Marinovo skupino. Nekaj njenih članov odobrava Monakovo. a večina ga obsoja. Ta stranka se zelo zavzema za oboroževanje in za obnovo nekdanjega francoskega prestiža; Hitlerju ne bi odstopila niti pedi francoskih kolonij. Toda po drugi strani odklanja francosko-sovjetski pakt in se v tej točki ne strinja s polfašistovskiin desničarskim politikom in žurnalistom K e r i 11 i s o m ; le-ta je v zunanjepolitični orientaciji čudno blizu komunistom, le da postavlja Francijo na prvo mesto.
Zunaj parlamenta vidimo dve veliki fašistovski skupini:	skupino bivšega
komunista D o r i o t a , ki bi se po vsaki oeni j>obotal z Nemčijo, in sku-pino polkovnika la Rocqua; le-ta sicer ne graja monakovskega dogovora, glavno mu je pa obnova francoskega ugleda in časti.
Takšna je v glavnih obrisih slika francoskega naziranja v enem od najvažnejših mednarodnih vprašanj, v razmerju med Francijo in Nemčijo. če bi liotel pisati o stališču istih skupin do drugih problemov, kakor n. pr. glede Španije ali glede razmerja med Francijo in Italijo, bi pa moral začeti iznova. Tako imamo po eni strani ljudi, ki bi najrajši že danes šli v vojno proti Nemčiji in se jutri pobratili z Italijo, po drugi strani pa takšne, ki so vsak čas pripravljeni dati Hitlerju roko, hkrati bi pa rajši danes ko jutri v>ognali fašiste iz Španije.
Kakor sem rekel: javno mnenje je kaotično — tako kaotično, da počasi a nevzdržno prodira občutek, da mora priti diktatura. Francija prihaja do spoznanja, da se sama noče ali pa ne more disciplinirati, zato se začenja ogledovati za politikom »močne roke«.
*»■
Utrinki
NAJUGLEDNEJŠI FRANCOSKI ZAGOVORNIK,
odvetnik de Moro-Giafferi, bo zagovarjal mladoletnega Griinszpana, atentatorja na nemškega pariškega poslaniškega svetnika v. Rotha.
LA GUAKDIA,
židovski župan Ne\vyorka, je v zvezi s protižidovskimi demonstracijami v Nemčiji odredil, da ima stražiti nemški konzulat v Nevvyorku poseben policijski oddelek, sestavljen iz samih židovskih redarjev. Isti oddelek bo vzel v svoje varstvo tudi odposlanstvo uglednih nemških narodnih socialistov, ki pride v kratkem v Ne\v-york na obisk.
ČUDNE RECI
se gode na Japonskem. Te dni je dobil general Furušo, vrhovni poveljnik japonskih čet na južnem Kitajskem, poziv, da se ima takoj vrniti v Tokio. (Furušo je bil tisti, ki je pred nekaj tedni z bliskovitim napadom zavzel Kanton; takrat so ga v Tokiu krstili za japonskega Napoleona. Zdaj, ko so se morali Japonci pred Kantonom umakniti, je primera z Napoleonom seveda utihnila.) Isti dan so Japonci odpoklicali tudi svojega vrhovnega poveljnika v severnem Kitaju, generala grofa Teraučija.
Kaže, da postaja Kitajska za Japonce čedalje trši oreh.
V	ČASOPISIH BEREMO,
da misli britanska vlada naseliti nemške židovske begunce v nekdanjih nemških kolonijah v Afriki.
Ob romunskem kraljevskem obisku na Angleškem Kralj Karol in kralj Jurij na Viktorijini postaji v Londonu. Za kraljem Karolom prestolonaslednik Mihael.
Moja mala prijateljica
V nedeljo sem bil na obisku pri znancih, ki imajo hčerko, s katero sva se prav prijetno pogovorila. Mala
je stara šele 8 ali 9 let, vede se pa kakor prava gospodična. Najrajši je doma in čita knjige. Na polici ima že pravo knjižnico s 100 knjigami, ki jih je kajpak že vse prebrala.
No, in včeraj, ko smo se pogovarjali o knjigah in prevodih, je mala gospodična dejala, ’ da so nekatere knjige prav slabo prevedene. »Veste,« pravi mala, »tako slabo so prevedene, da jih preprost človek ne more razumeti. Tudi očlui in mamica niata razumela nekaterih izrazov — kje naj jih potem rrttumem jaz ati naša služkinja! In če je prevod v duhu jezika,« nadaljuje Viala gospodična, »bi ga vendar moral vsak človek razumeti.
»V knjigi, ki jo pravkar berem, sem našla veliko nerazumljivih besed. Tako n. pr. beseda »sedlenik«, ki naj pomeni konja, beseda »zajtra« pa jutri.
»Ali ste vi kdaj kaj podobnega slišali? Tudi jaz ve! Jaz bi prevajalca poslala še enkrat v šolo in bi vu dala strogo učiteljico.«
Mala je za svoja, leta lepo razvita. Vcsetu je in pridna, le od čaia do časa ima opravita z ekcemom. O tem mi je v nedeljo veliko pripovedovala. »Ekcem je kožna bolezen, in sicer zrlo neprijetna bolezen; ekcema je več vrst in kar je glavno, nič natančnega še ne vedo o njem. Zadnjič sem imela vse roke otekle, glavo oteklo, tako da mi je moral zdravnik rezati kožo, da se je voda odtekla in do je koža splahnela. Zdaj moram živeti po dieti. Govedine in goveje juhe ne smem jesti, prav tako ne svinjine, mlečnih izdelkov, fižola in praha, sploh stvari, v katerih so beljakovine. No,« je dodala, »veste, kaj tudi ni dobro? Breskve moram olupiti, ker so vitamini v lupini, a meni je prepovedano jesti stvari, v katerih je veliko vitaminov.«
To vse in veliko drugih stvari mi je v nedeljo pripovedovala ta mala gospodična. Kritizirala je, prevajalce, pripovedovala mi je o beljakovinah in o vitaminih in se. pogovarjala z menoj, kakor bi imela 16 uli 18 let.
Resna, ljubezniva in niti ne misli, da bi se igrala z deklicami, ki imajo punčke iz celuloida. Brati se je pa naučila sama. Knjige in časopise je čitala že s šestim letom, torej prej, kakor je začela hoditi v šolo. Je pač otrok našega časa.
Nikar ne potujte v Devdeliio!
Ljubljana, novembra.
Pretekli teden smo prinesli novico iz Devdelijej da je baje gospa Vera Jovanovičeva iznašla zdravilo proti zahrbtni bolezni, ki tirja tisoče in tisoče ljudskih življenj, proti tuberkulozi.
V velikih in v majhnih mestih, bogatih in revnih družinah so ljudje, ki jim tuberkuloza streže po življenju. Nič ni čudno, da je vest, ki so jo prinesli skoraj vsi jugoslovanski listi, z njimi vred tudi »Družinski tednik«, zbudila v srcu velikega števila bolnikov novo upanje na boljše in srečnejše življenje.
Veliko bolnikov iz Zagreba in Hrvaške, iz Vojvodine, Srbije in Bosne, prav tako pa tudi iz Slovenije se je kratko in malo napotilo v Bevdelijo, da obiščejo gospo Vero Jovanovičevo, s prošnjo, da jih reši te strašne bolezni našega časa. še večje število je bilo tistih, ki so se s svojimi prošnjami obrnili nanjo pismeno in jo v božjem imenu rotili, naj jim pomaga, število pisem, ki jih je gospa Vera Jovanovičeva te dni dobila, se lahko primerja s pošto najbolj znane in priljubljene filmske zvezde.
Ta nepričakovana popularnost je go-
spo Jovanovičevo spravila v nemalo zadrego. Gospa Jovanovičeva ni bila pripravljena na vse to. Ni vedela, kaj naj napravi z vsemi temi bolniki, ki so se kar na lepem znašli v Devdeliji, ki so iskali pri njej re-šenja. Prav tako ni mogla odgovoriti na vsa tista številna vprašanja in številne prošnje, za katere so jo prosili bolniki in bolnice v obširnih pismih. Gospa Jovanovičeva si ni znala drugače pomagati, kakor da jo je popihala v Skoplje, kjer se je skrila pri neki svoji sorodnici.
Komaj se je gospa Jovanovičeva malo oddahnila, so tudi pričeli zahajati bolniki k njej tudi v Skoplju. Gospa Jovanovičeva je morala zapustiti tudi Skoplje In je odpotovala neznano kam. Pred svojim odhodom je pa prosila novinarje, naj objavijo v svojih listih, da ona z ozirom na obstoječe zakonske predpise v nobenem primeru nikogar ne more sprejeti na zdravljenje. Prepričana je, da je resnično iznašla in preizkusila zdravilo proti tuberkulozi in to zdravilo je oddala specialistom v analizo. Gospa Jovanovičeva zato odsvetuje vsem, ki so nameravali priti v Devdelijo, naj se izognejo tem stroškom, ker nje pr-
vič ni več tam in drugič, tudi tedaj ko se vrne, ne bo nikogar sprejela na zdravljenje, ker ne želi, da bi jo pro. glasili za mazača.
Žele takrat, ko bodo strokovnjaki' analizirali njeno zdravilo in potrdili, da je njeno zdravilo koristno in učinkovito in šele takrat, ko bo dobila dovoljenje, da svojo metodo zdravljenja tudi v praksi lahko uveljavi, šele takrat bo lahko pomagala vsem tistim, ki so se osebno ali pismeno obrnili nanjo s prošnjo, da bi jim pomagala in jih ozdravila strašne bolezni, ki zahrbtno jemlje življenja ljudem v najlepših letih.
Vest o tem, da je gospa Vera Jovanovičeva iz Bevdelije preizkusila zdravilo, ki se z njim upa v nekaj mesecih ozdraviti tudi najtežje tuberkulozne bolnike, je v vsej naši javnosti zbudila prav tako veliko zanimanje kakor pred desetimi leti vest, da je celjski učitelj g. Poljšak iznašel zanesljivo zdravilo proti prav tako zavratni bolezni — raku. Zdravljenje raka po metodi učitelja g. Poljšaka se ni obneslo, vprašanje je, če se bo ■obneslo zdravljenje tuberkuloze po načinu gospe Jovanovičeve?
PoSiiični deden
OBISK N.J.V1S. KNEZA NAMESTNIKA PAVLA V LONDONU
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je s kneginjo Olgo odpotoval v London na osebno povabilo angleškega kraljevskega para, ki bosta knez namestnik in kneginja Olga deset dni njuna gosta v Londonu. Obisk je zasebnega značaja, domnevajo pa, da bo imel knez namestnik Pavle tudi važne politične razgovore z ministrskim predsednikom Chamberlainom in drugimi politiki. Pot kneza namestnika v London je nov korak k sodelovanju Jugoslavije in Anglije v političnem in gospodarskem oziru. Kneza namestnika vežejo z angleškim kraljevskim dvorom tesne prijateljske in rodbinske vezi. Temu obisku pripisujejo londonski listi važen pomen. Poluradni beograjski list »Vreme t posveča temu dogodku uvodni članek, ki v njem o sestanku kneza namestnika z angleškimi politiki pravi med drugim tudi tole:
»Prepričani smo, da bodo na teli sestankih obnovili obojestranski ideal mirnega sodelovanja med narodi. Angleži 60 z zadovoljstvom ugotovili, da emo ostali na črti, ki je danes stoodstotno njihova.
Knez namestnik Pavle, ki danes njegovi modrosti in preudarnosti Jugoslavija dolguje svoj mednarodni položaj in notranje blagostanje, bo tolmač naših stremljenj na dvoru Nj. Vel. kralja Jurija Vi. kakor tudi pri njegovih ■ministrih in vseh. drugih političnih či-niteljih Velike Britanije.«
GOVOR PREDSEDNIKA VLADE G. l>It. MILANA STOJ ADI NO V lC' A
Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič je v nedeljo govoril na velikem shodu JRZ v Bosanskem Novem. Uvodoma je predsednik vlade podčrtal, dn so Bosanci stoletja čuvali državno mi-eel in se borili skozi stoletja za svobodo. Poudaril je, da je velika preteklost jugoslovanskega naroda podlaga za njeno veliko bodočnost. Dejal je: iBosanska Krajina kakor tudi vsa Bosna je zemlja neizkoriščenega bogastva. Iglasto drevje, bukve, hrasti, pokriva jo ogromno površino gora, žage pa so vse do zadnjih treh let stale. Rudarska okna se odpirajo, kjer koli
se zemlja načne, a od tega rudnega bogastva je imela naša država majhne koristi. Delo v naših rudnikih je množilo tuji kapital, delavci so bili tujci, ki so delali za tujo državno obrambo.
Jaz sem temu nevzdržnemu stanju naredil konec. Moja vlada je ozdravila vaša gozdna podjetja ter vašim gozdnim proizvodom našla tržišča, iz rudarskih podjetij pa je naredila jugoslovanski liulu'.«
Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič je potlej govoril še o novem invalidskem zakonu, o prostovoljcih in je glede vprašanja agrarne reforme dejal, da želi, da se to vprašanje uredi v dveh letih. V zvezi z gospodarskim stanjem in našo zunanjo politiko, je predsednik vlade dejal:
»Jugoslavija je v teh treli letih izšla iz materialnih težkoc in težke negotovosti. Nima več etrahu za svoj notranji mir in za svoje meje. V splošni zmedi pojmov, ki vladajo v svetu, Jugoslavija ve, kaj hoče iu jasno vidi svojo pot.* Na koncu svojega govora je z ozirom na narodno edinetvo izjavil:
»Ideja o njenem narodnem edinstvu ni nikdar ugasnila. Bratje, kar sta veliki Srb Nikola Pašič in veliki Hrvat dr. Ante Trumbič, za katerim danes žaluje Hrvatska, povedala že na Krfu pred 21 leti kot veliko zgodovinsko resnico, sta tudi podpisala. Ali naj mi, njihovi nasledniki in potomci, pa naj se imenujemo Srbi ali Hrvatje, to iz mržnje oporekamo? Ali naj mi danes izdamo idejo o narodnem edinstvu našega naroda? Ne, bratje, mi iz JRZ in kr. vlade in vi, ki podpirale našo politi k o, nismo bili nikdar in tudi ne bomo nikdar izdajalci. Hočemo enotno in nedeljivo Jugoslavijo. In takšno Jugoslavijo hočemo še bolj dograditi, jo okrepiti ter napraviti srečno 6 složnim delom našega naroda vseh treb imen in vseh treh glavnih veroizpovedi. To je naš program.«
parlamentu predložila ustavni zakon o slovaški in ukrajinski avtonomiji, ki ga je odobril. Po preteku dveh mesecev morajo Slovaki izvesti volitve v avtonomni slovaški parlament. Slovaško vlado bo imenoval predsednik republike na predlog parlamenta. — Podatke o nepremičninah italijanskih Židov zbirajo po vsej Itali ji na podlagi novih protižidovskih zakonov. Po teli zakonih smejo imeti Židje le omejeno nepremično premoženje. Prvi podatki 60 pokazali, da bo moralo samo v Turinu in Milanu znižati svoje premoženje, ki znaša čez dve milijardi lir, okrog 90 odstotkov ta mošnji h Židov. — Novo madžarsko vlado je sestavil predsednik vlade Bela Imredy. V vladi sta ostala dosedanja notranji in zunanji minister, novi so pa vojni minister, ministra za industrijo in kmetijstvo in pravosodni minister. — Štiri velesile se potegujejo za naklonjenost Romunije v gospodarstvu: Nemčija, Anglija, Francija in Italija. Nemški gospodar-
KOVINARSKI
KONCERT
1. decembra
m TfiSORU
2 godbi za ples
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, VZoliova ut. 4 SPECIALNI ATELJE za okvirenje slik in gobelinov
Velik volivni govor je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič v nedeljo na volilnem shodu JRZ v Bosanskem Novem, ki ga je poslušalo več tisoč volilcev. Notranji minister dr. Korošec je imel volivni govor na voliviiem shodu JRZ v Ptuju in Ormožu. Senator dr. Kulovec je imel govor na zborovanju okrajnega odbora MJRZ v Novem mestu. — Prvi jugoslovanski zunanji minister dr, Ante Trumbič je umrl v Zagrebu. V svetovni vojni je vodil jugoslovanski odbor v Londonu in pripravljal zedinjenje vseh Jugoslovanov. Kot predsednik jugoslovanskega odbora je 6 takratnim predsednikom srbske vlade [»odpisal Krfsko deklaracijo. Kot prvi zunanji minister je vodil mirovna pogajanja za Jugoslavijo v Versaillesu in v Rapallu. Bil je neutrudljiv politični borec in je užival velik ugled pri pristaših in nasprotnikih. V Zagrebu so ga položili na mrtvaški oder, potlej so ga pa prepeljali v njegov rojstni kraj Split, kamor so ga položili k večneoiiu počitku v samostanu sv. Aniona. V Zagrebu in v Splitu se je od njega poslednjič poslovilo na tisoče ljudi. — Jugoslovansko delegacijo, ki ee je udeležila pogreba preporoditelja turške republike Kemala Ataturka, je vodil vojni minister general Nedič. Pogreba se je udeležila tudi četa L planinskega polka v Škofji Loki, ki je zastopala jugoslovansko vojsko. Nacionalni odl>or tiska Balkanske zveze v Beogradu je pa ob čaeu pogreba priredil komemoracijo, ki se je je udeležilo veliko jugoslovan-ekih dostojanstvenikov in turški poslanik na našem dvoru. — Novi trgovinski sporazum za leto 1939. sta pred nekaj dnevi podpisala italijanski in jugoslovanski gospodarski odbor v Rimu. Po novem sporazumu se bo naš izvoz v Italijo znatno povečal.
*##
Parlament nove Češkoslovaške M je
prvič sestal pretekli teden. Vlade je
6ki minister je bil nedavno v Romuniji, kralj Karol se je mudil v Angliji pretekli teden, zdaj sta pa še Francija in Italija poslali svoje gospodarske delegacije v Romunijo. — Anglija je priznala italijansko cesarstvo v Abe-siniji in imenovala za svojega veleposlanika v Rimu lorda Pertha. — Amerika in Anglija bosta pomagali Židom, da se bodo izselili iz srednje Evrope. Baje bodo v Haagu ustanovili mednarodno društvo za kolonizacijo Židov. Anglija, Francija in Amerika so se baje načelno že sporazumele, da bodo Žide naselile v bivših nemških kolonijah. S teni hočeio rešiti tudi vprašanje nemških kolonij, ker so Židje nemški državljani. — Konferenca kraljev se je te dni sestala v Londonu. Proučili so pereča mednarodna vprašanja in določili smernice mirovne politike. Udeležili so se je grški, belgijski, norveški in švedski kralj in ho-Fandska kraljica. — Romunski kralj Karol se je na potovanju iz Londona ustavil tudi v Bruslju, Parizu in Ber-
linu. — Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem uradno potoval v London, kjer bo razpravljal o zbližanju med Anglijo in Italijo. Po tem sporazumu je upati tudi na sporazum med Francijo in Italijo. Prihodnji mesec bo šel pa v Varšavo in se bo razgovarjal s poljskim zunanjim ministrom Beckoni o skupni meji med Poljsko in Madžarsko. Potoval bo tudi v Ankaro. — Protinemške demonstracije se že nekaj časa vrše v Združenih državah. Vlada je s tem v zvezi odpoklicala svojega berlinskega poslanika, da bo natanko poročal o proti-židovskem gibanju v Nemčiji, hkrati je pa to tudi tiha grožnja, da Amerika prekine diplomatske odnosa je z Nemčijo. — španski nacionalisti so zavzeli pretekli teden v kar najhujših bojih desni breg Ebra. Republikanci so utrpeli velikanske izgube na moštvu in orožju. — Kitajci so prodrli že v predmestje Kantona, ki ga Japonci trdovratno branijo. — Predsednik francoske republike Lebrun bo s svojo ženo na povabilo angleškega kraljevskega para prihodnje leto v marcu potoval v London. Vse tri dni obiska bosta predsednik in njegova /.ena gosta angleškega kralja. — Pogodbo o definitivni meji med Nemčijo in ČSR so podpisali 20. t. m. v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu. Nemčija dobi še 00 Psi. občin s 50.000 prebivalcev, ki so gospodarsko tesno povezane z občinami, ki jih je Nemčija dobila že pri prvi delitvi CSR. Baje bo pa Nemčija vrnila CSR tudi 40 občin, ki so prav tako gospodarsko odvisne od nekaterih krajev v CSR. Nemčija bo svoje občine zasedla 2-1. t. m. Prav hiko so zastopniki Nemčije in CSR podpisali pogodbo o prekopu med Donavo in Odro in o avtomobilski cesti Berlin— Dunaj. Prekop bo na svojem ozemlju zgradila CSR in bo njena last. Avtomobilsko cesto, ki bo na čsl. ozemlju dolga G5 km, bo pa last Nemčije in jo boiio tudi upravljali njeni organi, uporabljala jo bo pa lahko tudi CSR. Cesto bodo gradila osi. podjetja s pomočjo nemških strokovnjakov. — Norveška kraljica M and je umrla v Londonu zaradi komplikacij, ki so nastale po operaciji slepiča. Kraljica je bila hči angleškega kralja Edvarda Vil. in je bila pri Norvežanih zelo priljubljena. Prepeljali jo bodo v norveško prestolnico
Oslo.   Pogrebnini svečanostim za
umrlim prvim predsednikom turške republike Kemalom Ataturkom so prisostvovala zastopstva skora j vseh d i ža"\ na svetu, razen tega pa ogromne množice turškega ljudstva. Mimo mrtvaškega odra je šlo baje okrog milijon ljudi. Zaradi navala v mestu je bilo precej smrtnih nesreč. Po cestah, kjer ie šel žalni sprevod, 60 se ljudje kar trli. Turški narod se dobro zaveda, kaj i,. izgubil s smrtjo svojega preporo-ditelja.
jem se obeta dober zaslužek za vec desetletij. Več milijonov dinarjev s° že nakazali za razna dela pri rudniškem obratu. TPD je vložila ogroa»' investicije za modernizacijo rudniSK® naprav in za razširitev obratov.
Saharin je tihotapila Marija M. ]1 Studencev pri Mariboru. Marija Je imela sumljivo nabrekle prsi, zato s® jo prijeli in našli pri njej 11 zavojči;°v saharina.	,	-
Ogenj je uničil gospodarsko posl#PJe posestnika Mihaela Kunierja iz Slovenske Bistrice pri Mariboru. Domnevaj?! da je kakšen postopač, ki je preno^1 na senu, iz neprevidnosti odvrgel cf garetni ogorek. Škode je za 50.000 dinarjev.
Moški! Prečitajte na 8. strani ogla® o Hormo-seks pilulah.	.	;
Železniško bolnišnico bodo zgrnil« spomladi na Rebru v Zagrebu. Pr0' račun znaša okrog IG milijonov dinarjev in je denar že na razpolago. P°' slopje bo imelo tri nadstropja in §a bodo zgradili do leta 1940.
S sekiro je pobila svojega soseda kmeta Rada Krnjeca Ilonka Kirman0" va v Kuli pri Novem Sadu. llonka s® je s sosedom nekaj prepirala. V sveti
Biti moderno oblečen
toda z majhnimi stroški, ni nikak problem več. Kvalitetno odlično blago za dame, v najnovejših bar' vali in vzorcih po izredno nizki ceni, dobite pri
Brata VLA1 Ljubljana,
W 0 L F 0 V A ULICA 5
jezi je pograbila sekiro in Krnjeca dvakrat udarila po glavi, da je n;l mestu izdihnil. Kirmanova je umorila že svojega moža, svojega ljubimca P11 polila z raztopino sode. Togotno žensko so zaprli.
Z vilami in nožem je napadel Pc* otrok, svojih pet nečakov Milorad Ra' dosavljevič iz vasi Grgur pri Prokup' 1 ju v Srbiji. Z bratom je imel star družinski 6por in je torej strašili zločin izvršil iz maščevanja. Vdrl je v bratovo hišo in napadel otroke. Sinu Svetozarju je razbil lobanjo, da je deček takoj izdihnil, ostale štiri otroke je pa nevarno ranil. Sani 6i je nato z britvijo prerezal vrat in umri.
Svojo ženo je zaklal mesar Peter Santa iz Zemuna. Ločena žena Ivanka Petričeva je služila za kuharico p1'1 zdravniku dr. Popoviču. Ker je Petričeva navzlic moževemu prigovarjanji' odklonila, da bi se vrnila domov. J® razjarjeni mož zgrabil kuhinjski noz in ženo zaklal.
Osel?
Banka Baruch
11. Kue Auber, PARIŠ (9e)
Odprenilja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66 Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Dom uslužbencev Poštne hranilnice grade na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Uradniki so si pred leti osnovali lastno zadrugo prav v la namen, da bodo gradili palačo. Stala bo okrog 3,5500.000 dinarjev.
Tovarno zu čevlje v Tržiču so prezidali v mestni dom. Tovarno je kupila tržiška občina za 800.000 dinarjev. Z vso opremo bo stal mestni dom okrog 8 milijonov dinarjev.
Velik mlin so prepeljali 25 metrov niže ob strugi Mure v Petanjcih pri Slatini Radencih. Ker bodo na mestu, kjer je stal mlin, zgradili temelje za nov most. so mlin kar z valji prepeljali na drugi kraj. Mlin je ostal popolnoma
nepoškodovan.
Novo meščansko šolo bodo zgradili
na Viču pri Ljubljani. Šola bo stala med Tržaško cesto in Cesto XV. Sola bo zgrajena čisto moderno, imela bo tudi zavetišče pred plinskimi napadi.
Nove plasti premoga so odkrili na Lokah pri Zagorju. Zagorskim rudar-
Poročili so se: V Novem mestu: Lado Ambrožič, učitelj v Stični, in gdc-Marija Adamičeva, učiteljica v Št. Petru pri Novem mestu. V Banja Luki/ Viktor Ačimovič, novinar, in gdč. Milena Godinova, članica Narodnega gledališča iz Maribora. V D<jbrepo; 1 j a h : Verbič Franc, učitelj v Gornji Lendavi, in gdč. Francka Žnidaršičeva, učiteljic« iz Dobrepolja.
Umrli so: V Ljubljani. Karolina Habbelova, vdova |>o delovodji tobačne tovarne; Andrej Černe, zidarski mojster; 301etni Peter Sedovnik, krojaški pomočnik; 661etni Jurij Ter-politz; Jože Lipoglavšek, krojaški mojster; Frančiška Klančarjeva, vdova. Josip Novak, podpolkovnik v pokoju* V Mariboru: 281etna Ana Slpai'" bauerjeva. V Celju : 281etnn Angela Mastnakova iz Pečice pri Kostrivnicii -19ietni tesar Dobrotfrišek Pavel iz Vojnika; 401etmi Kristina Pesterškova 'z Slivnice pri Celju; Slletni Ciril Novak iz Globokega pri Šmarju; 681etna Ania; lija Voršičeva, zasebnica. V škofi' Loki: Slletni France Kogovšek, ključavničar. V Zadobrovi pri Celju-Jožef Koren, posestnik. V Meti ' k i j Agata Mlakarjeva. V Podragi Pr* Vipavi: Marija Furlanova. V Sp. 11 u-dinji pri Celju: 8-lletni prenžitkar Jernej Šmerc. V Hrastniku: Anton Kocman, rudar v pok. V ft m a r t-n e m ob Paki: Martin Koderman, žel* v pok. in posestnik.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljud" no naznanjamo, da smo se preselili v nov lokal v hotel« *'on v Franiiškanski ulici
IZifc lliu pisarna M. OKORN
LJUBLJANA, telefon 22-50
Tragična telefonska pomota
Dva milijona dolarjev odškodnine
Cikago, novembra. V čikagu spet krožijo govorice o velikem sodnem procesu proti poštni upravi Združenih držav. Neka mlada dama zahteva dva milijona dolarjev odškodnine. Ta proces ki ga pač ne bo tako lahko razsoditi, ima tole predigro:
Tožiteljica miss Ellinor Dustova je hči umrlega »kralja svinj v čikagu«. Kot edinka večkratnega milijonarja, je bila kot dekle izredno razvajena in je lahko uresničila vse svoje nenavadne želje, kajti njen oče jo je kar oboževal. Samo eno željo je imel. Ta je bila pa hkrati smoter njegovega življenja. Ellinor naj bi se poročila z Johnom Bradlejem, edinim sinom njegovega prijatelja in največjega konkurenta; s tem bi se združila oba velikanska obrata, ki se v čikagu ba-vita s klanjem in predelovanjem prašičev. Ellinor je bila z očetovim načrtom zadovoljna, kajti John ji ni bil z°prn, čeprav ga ni ravno ljubila. Zahtevala je le od očeta, da ji dovoli Pred poroko potovati v Evropo, da se bo še poslednjič pošteno razveselila.
Dirigentka orkestra
Ljubeči oče je kajpak rad izpolnil svoji hčeri to neznatno željo in ji je hal za evropsko potovanje čekov, kolikor jih je hotela. Mlada dama je torej potovala v Evropo in si je ogledala različne dežele. Ogledala si je naravne lepote stare zemljine, zabavala se je v Londonu, na Dunaju, v Parizu in v drugih svetovnih zabaviščih. V prav ameriškem tempu je z lastnim velikim avtom kmalu prepotovala in videla vse, kar si je bilo po njenem mnenju v Evropi vredno ogledati. Ker pa še ni hrepenela po domu, ji je prišlo na misel, da bi v Parizu sestavila orkester in ga sama dirigirala.
»Vračam se s svojim možem«
Očetu se je pa hčerino potovanje zdelo le nekoliko predolgo. Prijatelj in hjegov sin sta že večkrat povprašala, kdaj se bo vrnila Ellinor in uresničila poročni načrt. Zato ji je mister Dust brzojavil, da je v čikagu vse pripravljeno za poroko in jo prosil, naj se takoj vrne domov. Dobil je pa tale
brzojavni odgovor: »Come back with my husband« (Vračam se s svojim možem). Ta brzojavka je očeta strahovito razjarila. Njegov nehvaležni otrok se je torej norčeval iz vsega njegovega življenjskega dela. Ne samo, da se je proti očetovi izrečni želji poročila z nekom drugim kakor z Johnom Bradlejem, povrh vsega se je še drznila to storiti, ne da bi prej obvestila o tem svojega očeta. Mister Dust je šel kratko in malo k svojemu odvetniku in je tam napisal oporoko; neposlušna hči dobi po njegovi smrti le njej pripadajoči del. Vse svoje milijone je namenil dobrodelnim ustanovam.
Slučaj je hotel, da se je že drugi dan milijonar ponesrečil z avtom in se ubil. Elhnori torej ni bilo dano, da bi svojemu očetu pojasnila usodno pomoto, ko se je teden nato pripeljala domov s svojim orkestrom — jazz-bandom — in ne s svojim možem — husbandom. Izjavila je, da je takoj, ko je dobila očetov brzojav, brzojavila nazaj, da je na potu domov. Zdaj je veliko sporno vprašanje, ali so usodno napako napravili že pri predaji v Parizu, ali pa šele pri prejemu v Združenih državah. Ellinori Dustovi bo zelo težko dokazati krivdo prizadetima poštnima upravama.
gova ženo, mrtva. Zena je ležala v postelji s prestreljenimi senci, pernica je bila pa vsa posuta z belimi, naspol razcvetelimi naglji. Wreschner sam se je obesil v sosednji sobi.
Zakonca Wreschnerjeva sta že več let živela zelo sama zase v Monte Carlu. Pri sosedih sta uživala veliko spoštovanje. Točno sta plačevala najem-
jih je zidal v oblake za primer, da bi njegova srečka zadela glavni dobitek, porušili v prah, ker njegova številka' ni bila med onimi srečnimi, ki jih je bil povedal radio. Dejal si je, potrpeti moram, morebiti bo pa drugič kaj; strgal je srečko in jo vrgel v ogenj.
Ko je pa drugo jutro razgrnil časopis, je doživel veliko presenečenje: nje-'
UUUI MUJV! J.	 'J	■	|	J	^	r	—	J	—	a
nir.o in sta bila z vsemi zelo ljubez- gova, zdaj že raztrgana srečka je za-
niva in ustrežljiva. Wreschnerja in njegovo ženo niso nikoli videli v igralnici, zato so domnevali, da ju denarne skrbi najbrže niso mogle pognati v smrt. Zdelo se je, da je mož sam ustrelil svojo ženo.
Pravi vzrok te drame so pa zvedeli iz pisma, ki ga je Wreschner poslal svojemu odvetniku. Pismo se je glasilo:
»Vse kaže, da bo moja žena izgubila razum, kakor njena mati. Ne mogel bi prenašati misli, da je v norišnici: tam bi zelo trpela. Zdaj čakam, da bo zaspala, potlej jo bom ustrelil. Tudi s seboj bom končal. Ubožica! Venomer ima pred očmi, kaj je njena mati pretrpela v zavodu; nikoli se ne more iznebiti strahu, da ji je namenjena ista usoda. Vprašati tudi noče nobenega zdravnika, ker se boji, kaj bi ji povedal. .Zakaj rajši ne umrjem?* me vselej znova sprašuje. In bila sva vselej tako srečna. Gotovo je najboljše, da skupaj umrjeva...«
Tukaj je pismo prekinjeno. In nadaljevanje:
»Katarina je mrtva. Pognal sem ji kroglo v glavo. Poprej sem ji povedal, kaj nameravam storiti; prikimala je, razumela je, da hočem to storiti le
Tožiteljica zahteva kot odškodnino , zato, ker jo ljubim.« za usodno pomoto le deset odstotkov	Naglji, ki so bili posuti	po pernici,
od vsote ki bi ji pripadla, preden je j so bile njene najljubše cvetlice._____________________
dela milijon! Številke, ki jih je bil povedal radio, so bile ali netočne ali pa pomanjkljive. Zaman’ je bil ves trud, da bi dobil raztrgane koščke nazaj, saj so se že spremenili v pepel.
Gris je pa še vedno upal, da se mu bo posrečilo drugače priti do milijona.
Prodajalec srečk, ki je Gris pri njem kupil izžrebano srečko, je moral svečano potrditi, da je Gris res pri njem kupil izžrebano srečko. Ko bi pa moral dobiti denar, so mu izjavili, da1 _________________________________________________
dobitek izplačajo le proti predloženi I 1940 uvedli redno trgovsko letalsko srečki. Tako je bil Gris že čisto blizu zvez0 gez Atlantik. Z uvedbo tega le-svoje sreče, a po nesrečnem naključju j talskega prometa bo trgovsko letalstvo
,UNION SPKIMIITET
jo je spet izgubil.
Konzervne škatlice v bodočnosti
Zdi se, da bodo konzervne škatle, ki so bile doslej po vsem svetu iz počrnjene pločevine, vzele slovo. V severnih deželah so že pred leti uvedli uporabo konzervnih škatlic iz čistega aluminija. Takoj se je v Evropi poznalo občutno pomanjkanje bele pločevine. Za severne dežele ima aluminijasta pločevina to prednost, da je »domača«, medtem ko so morali cin za pocinjenje bele pločevine šele uvažati. Aluminij je proti sadnim kislinam in oljem prav tako odporen kakor cin. Zdaj pa
	J ra lk ■SKfi	
		
oče napravil prenagljeno oporoko. Razdedinjena Ellinor kajpak tudi poskuša razveljaviti oporoko, ki je bila napisana le zaradi usodnega nesporazum-ljenja. Tega se pa seveda na vse pre-tege branijo obdarjene dobrodelne ustanove, meneč, da ima Ellinor veliko
Bogate nagradne tekme
je razpisalo društvo »Narod sebi« s pomočjo prispevkov domačih podjetij in trgovin.
Društvo bo razdelilo 666 krasnih nagrad: blago svile, volnene in druge odškodnino že v vsoti, ki ji pripade, j tkanine za obleke. Zlate ure in krom-ako se pa zdaj poroči s svojim boga- j Ske ure, zlate prstane in uhane z dia-
1.1_________ t;	La no loVo in t.nVn	‘	vnonfi in rimirrimi rži ci Vi fni mi Irnmni
tim Johnom, ji bo pa tako in tako za nekaj milijonov vseeno
Čez vso Ameriko za šest dolarjev
Newyork, novembra. V Združenih državah se že dalj časa bavijo z načrtom, ki bi, če bi ga uresničili, ves tarifni sistem ameriških železnic postavil na glavo. Tedaj bi bilo mogoče peljati se za smešno nizko ceno šestih dolarjev (okrog 270 din) iz Newyorka čez ves kontinent do obale Tihega oceana. Načrt, ki so ga že predložili pristojnim oblastem v oceno, je zgrajen na tejle podlagi: če pošta vsako pismo za 15 centov lahko dostavi v sleherni kraj v državi, je prav tako možno to storiti železnici s svojimi potniki, kajpak za ustrezajočo višjo ceno. Propagirajo torej enotne cene in zavračajo dosedanji sistem, da se cena vožnje meri po prevoženih kilometrih. Podobno, kakor je urejeno pri new-yorški podzemni železnici, kjer se lah-
poljubno
potniški in 3 dolarje za ekspresni vlak. Vso deželo naj bi razdelili v posamezne okraje, v njih naj bi veljale enotne cene. Ker bi morali po načrtu iz Newyorka do zahodne obale prevoziti šest takšnih okrajev, bi torej cena znašala šest dolarjev.
Oče tega načrta, mister Hastings, bivši newyorški senator, misli, da bi se s pocenitvijo voznine promet zelo povečal. Ker v severnoameriškem železniškem omrežju vlaki vozijo zelo hitro drug za drugim, tako da so nekateri vlaki skoraj prazni, bi se zaradi zvečanja števila potnikov stroški komaj da zvišali. Kajti če pelje vlak prazen ali pa zaseden, se v prometnih stroških to komaj opazi. Ameriška javnost zelo napeto pričakuje odločitve oblasti.
Zvestoba do groba
manti in drugimi žlahtnimi kamni, servise, bicikle, knjige in druge lepe
nagrade.
Ker je društvo zasnovano na narodno gospodarski podlagi in je članarina samo din 1'— na mesec, je želeti, da pristopijo vsi zavedni Slovenci in Slovenke v društvo »Narod sebi«.
Vsakdo naj izračuna, ali se mu res zdi vredno žrtvovati 1 dinar na mesec, da prejme toliko koristi in pomaga širiti narodro zavest? Nagradne tekme se bodo vršile od 15. decembra dalje vsak mesec.
Pišite po pojasnila društvu »Narod sebi«, Ljubljana, Krekov trg.
Gospodinje, zahtevajte pri nakupu žitne kave, kavo z imenom »Slast«, ki prinaša užitek in veselje v hišo.
Po krivdi radia zgubil milijon
Pariz, novembra. Neki obrtnik iz Mantesa v okraju Seine-et-Oise v Franciji, po imenu Albert Gris, je pri zadnjem žrebanju francoske državne
poročajo iz Amerike o veliki spremembi r.a tem polju. Konzervne škatlice bodočnosti bodo iz umetne smole in to bo pomenilo konec vsakršne uporabe kovin za konzervne škatle. Za jeklo in za cin pomeni to odkritje veliko izgubo. Kako katastrofalna je ta sprememba za cinove rudnike, vidimo po okoliščini, da je šlo doslej 50 odstotkov vsega cina za pocinjenje konzervnih škatel.
Z zračnim ekspresom v enem tednu okrog sveta
Milan, novembra. Znani ameriški graditelj letal Igor Sikorski je dal zastopniku nekega italijanskega časopisa na poti v Rim kaj zanimive izjave. Sikorski je poudaril, da bodo v prihodnjem letu, najkasneje pa leta
izpolnilo svoj smoter. Sikorski je prepričan, da bodo prav kmalu čez Atlantik redno letali zračni orjaki za prevažanje več ko sto potnikov s spalnimi oddelki, jedilnimi in kadilnimi saloni in z vsem udobjem, kakršnega ima ta ali ona velika jahta. S temi letali bodo na primer iz Rima prileteli v Newyork v dvajsetih, morebiti celo v petnajstih urah. Torej bi ta orjaška letala obletela našo zemljo v enem tednu.
Sirom po svitu
v 29 vrsticah
Osem delavskih bataljonov za nezaposlene so že organizirali na Češkoslovaškem, na Moravskem pa pet. — Lekarniški simbol, zvijajočo se kačo nad kelihom, so v Nemčiji prepovedali, češ da je maloazijskega izvora. Novi simbol je starogermansko runo, znak moči in zdravja. — Gorko zimo na Severu napovedujejo vremenske postaje po severnih mestih Evrope. Povzročili jo bodo gorki južnozahodni vetrovi. — Lonec zlatnikov je našel te dni neki poljski kmet na svoji njivi blizu Varšave. — List »Popolo dTtalia«, Mussolinijevo bojno glasilo, je te dni praznoval 241etnico svojega obstoja. — Katastrofalen požar v petrolejskih rezervoarjih je te dni nastal v Lindenu, v državi New Jerseyu v Ameriki, škodo cenijo na več ko milijon dolarjev. — Jim Mollison, sloviti angleški letalec, se je te dni vdrugič oženil in sicer z Američanko Fildo Hesseyevo, lastnico velikih plantažnih nasadov na Antilih. Novih zemljevidov Češkoslovaške ne bodo natisnili, ampak bodo kar v stare zemljevide vtiskali nove meje, in sicer zato, ker so mnenja, da se bodo meje v Evropi še spreminjale.
Monte Carlo, novembra. V nekem ( loterije poslušal izžrebane številke, ki stanovanju v Monte Carlu so našli jih je poročal radio. Imel je srečko
daljavo 5 najnseV uvede "tudiV pri želez- | stanovalca, 611etnega ameriškega pi-1 št. 642.457 in ko je bilo poročilo kon-nici enotna cena. in sicer en dolar za 1 satelja Gersona Wreschnerja in nje-1 čano, je ugotovil, da so se gradovi, ki
ČUDNI UUDJE • ČUDEN SVET
Sanjske knjige niso več v modi, nadomestila jih je pa ,pisarna za razlago sanj*. Takšno pisarno so pred nekaj dnevi odprli v Parizu. Ako bi rad zvedel za psihološko ozadje svojih sanj, stopiš v to pisarno, napišeš na poseben list svoje sanje, zraven pa tudi opišeš podrobno vse svoje življenje, svoje družinske razmere in opišeš svoj poklic, čez teden dni se vrneš in dobiš znanstveno _ razlago svojih sanj, razlago, ki so jo sestavili psihologi in strokovnjaki _ za znanstveno razlago sanj. Ali ti ta razlaga v življenju praktično kaj pomaga, tega pa tudi strokovnjaki ne povedo. Kakor so imele njega dni sanjske knjige svoje ljubitelje, tako ima tudi nova pisarna že lepo število stalnih obiskovalk in obiskovalcev.
zatekla. Na smolo je bila drugi dan\ menda tako rade postale nekakšne nedelja in mož niti ni mogel menjati eksotične vladarice.
Nekemu mlademu holandskemu no-voporočenemu paru se je pripetila te dni prav neprijetna nezgoda. Mož in žena sla se s Holandskega pripeljala v Pariz zvečer v mraku. Taksi ju je odpeljal v neki hotel srednje vrste. Tamkaj sta se preoblekla, potlej sta se pa Uiko) odpeljala v opero. Na smolo sta pa pozabila pogledati ime hotela, misleč, da si ga je zapomnil šofer avta, ki ju je, odpeljal v gledališče.
Po predstavi pa tega a v la ni bilo več... Ker Holandca nista znala niti ; besedice f rancoski, se tudi imena ho-\tela nikakor nista mogla spomniti. Pričelo se je iskanje, a vse zaman;
;končalo se je pa na policijski straž-‘,nici, kamor sta se zakonca naposled ?♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'
svojih holandskih forintov v franke, tako da sta neprevidna zakonca ostala na cesti, tako rekoč brez denarja in s praznim želodcem. Policija s Holandcema vred vneto išče usodni hotel, a prva dva dneva iskanja sta bila že čisto brezuspešna. Eno je pa vseeno dobro pri tej nezgodi: Holandca si bosta tako temeljito ogledala Pariz, kakor bi si ga nikoli ne bila, ako ne bi pozabila na ime svojega hotela.
*-**
Kadar nam navadnim zemljanom zmanjka denarja, prodamo kakšno staro suknjo — če jo imamo — ali pa nesemo v zastavljalnico zlato uro, ki smo jo podedovali po tem ali onem častivrednem predniku. To se nam ne zdi kajpak nič posebnega. Bolj čudno je pa, ako kraljica zaradi pomanjkanja denarja prodaja nekaj svojega kraljestva. Takšna kraljica je črnska kraljica Salota Duboiseva, ki vlada pod protektoratom Anglije nad 200 manjšimi otoki in otočki arhipela Tonga v Tihem oceanu. Salota, po evropsko menda Šarlotta, je svojim podanikom sicer naklonila razne dobrine civilizacije, hkrati je pa njih finance tako uničila, da bo morala 30 otokov svojega kraljestva prodati, ako bo hotela poravnati vse dolgove za javna dela, za graditve letališč, bolnišnic in telefonskih kablov. Kot kupci teh otokov so se že javile nekatere hollywoodske igralke, ki bi
Človek bi menil, da v Ameriki ni več romantike, pa ni tako. Te dni so v mestu Phonixu v državi Arizoni (USA) trije oboroženi mladeniči vdrli v nelci samostan in hoteli govoriti z najlepšo gojenko samostana, z Ade-lo Bautovo. To deklico je mati poslala v samostan, da je ne bi kar venomer nadlegoval neki precej nasilen občudovalec. Nune so kajpak pri takšnem napadu malone izgubile glavo, samo prednica je bila toliko jrrisebna, da je hitro po telefonu poklicala policijo. Ko je policija v nekaj minutah prispela, so ugotovili, da moderni Don Juan res ni bil nihče drugi ko Adelin nasilni oboževalec, njegova pomagača sta bila pa Adelin brat. in njegov prijatelj. Zdaj bodo dečki nekaj časa sedeli in si za zamreženimi okni hladili vročo kri.
***
Ali si želite zlatih ali srebrnih obrvi? Nikar ne mislite, da je imel! tiskarski škrat prste vmes, ne, v Pa-: rizu so zlate in srebrne obrvi res: najnovejša moda. V vsaki drogeriji: lahko za drag denar kupiš zavojček: zlatega ali srebrnega prahu, ki si z njim ob posebno svečanih priložnostih napršiš obrvi. V modi so tudi zlate trepalnice, te pa kar prilepiš na prave trepalnice. Hudomu.šneži pravijo, da zdaj prenapete Parižanke zahtevajo še poseben katalog trepalnic in obrvi v vseh modernih barvah.
ALI STE SE BODIL1 1859-1930!
Čitateljc tega časopisa, ki so se rodili v letih 18:>9—1930, prosimo, naj napišejo svoje iine »n točen datum
rojstva.
Imeniten astrolog, čigar znanstve. ne napovedi so žele obča priznanja in obsežna obravnavanja v vseli časopisih. se jc od.očil, da bo bralcem tega lista postregel 8 senzacionalnimi prerokbami, ki bodo na njih podlagi lahko generacije, rojene mrd 1859. in 1930. letom popravile svojo življenjsko pot In dosegle srečo v vsakem pogledu.
Ta objava Je največje važnosti In nudi bralcem edinstveno priložnost, da dosežejo svojo življenjsko srečo. Nezmotljiva jasnovidnost grafologije in astrologije Vam bo tole objasnila:
1. VaS značaj, njegove prednosti, njegove pomanjkljivosti.
2. Vaše Šanse v ljubezni
3. Vate šunse v špekulacijah in trgovini.
4 Vaše šansc glede na dedovanje.
6. Dolgost Vašega življenja.
C. Vaše prijatelje in Vaše dobrotnike.
7. Vaše sovražnike In krive obtožbe
8. Potovanja in spremembe ▼ bivanju
9. DiužinsRe razmere.
10- Vse. kar želite vedeti o uspehih v loteriji
Ta imenitni astrolog, znameniti do-brotnik človeštva, dobiva za svoje delo vsak dan neštete priznan).
SPODNJE NI TISTO, KAR TRDIMO Ml, AMPAK NASPROTNO TISTO, KAR TRDIJO ONI, KI SO MERODAJNI:
»Naredili ste ml veliko uslugo. Zahvaljujem ec Vam ta horoskop...*
... izkazali ste mi veliko uslugo.« Madarue B. S.
»Vse «e Je agodllo tako, kakor ito ml bili povedali.« G. D.
»Očarana Bera ob resničnosti Vaših besedi.« Gospodična L
»Moje najgloblje priznanje za VaS modri nasvet...« Madame Anne B.
»Zdi sc mi, da sc ml Je danes vrnila sreča...« Gospodična J B
»Uspelo mi Je, da tem reSII kopitni. k| sem zanj mislil, da Je že Izgubljen...« J. M.
»Moj horoskop rol Je najdragoce-nejši vodift...« Gospodična U. V.
»Vse spremembo so se zgodile, kakor sto mi Jih razložili...« 1. R.
»...to Je zares odlično delo...« M. M. »...dokaz Vašega daru pogoditve...« M. B.
»...Neomejene usluge...« A. N. »...Nobenega vzroka nimam vet, da bi dvomil r astrologijo...« H. V.
». .žal mt Je, da Vas nisem prej poznal...« 1. C.
»...vse, kar »te mi pisali, le res...« C. A,	.	.
»...spet Bem dobil dobitek...« »...mogel sera nastopiti službo po Vaših nasvetih...« O. H.
»...Vse Je res...« D. ».
IZVLEČKI IZ DRUGIH PISEM:
»...moj hoioskop Je Čudovito reg-ničen...« P P.
»...mislim, da Je nemogoče napraviti bolje...« A. G.
»...blagoslavljam dan, ko tem Vam pisal...« P. B,
»—V korist Vašega podjetja...« A. B-	.
»Ugotavljam, da Je Vaša metoda dobra In da vsi tlstt, ki kupujejo samo na Blepo srečo, ničesar ne vedo Mednje sem spadal tudi Jaz, dokler nisem spoznal Vas.«
Gospod Janko Popovič, Industrljee Is Beograda, se zahvaljuje njegovemu Izvrstnemu nasvetu In ga Je bogato nagradil, ker Je po njegovem nasvetu zadel v loteriii 1(10.000 dinarjev. Izpolnite tudi VI še danes, brez odlašanja spodnjo naročilnico in pošljite za stroške za izdelavo In ekspedicijo Vašega Bivlje-oLkega lioroskopa samo
din 60-- na poštni čekovni račun štev. 14.099 Hkrati naj opomnim. d«!'''""'" ▼ služb! nikakšnih zastopnikov ali agentov In da Je to moj edini in točni naslov
FRANC TERŽAN, CELJE, poštni prodal 25
naročilnica
ki z njo naročam posebni življenjski horoskop, samo za dlu 50*—, ki Jih pošiljam po čekovni položnici štev. 14.999 hkrati s to naročilnico.
			
Dan vplačila lrae in priimek
POkllC ......................
Dan, mesec in leto rojstva Barva oči
las
Naslov, ki Želite, da
Vam nanj poSljemo diskretno VaS posebni življenjski horoskop
AL
naiiA dm
Ataturk in nova Turčija
Haftisat AztUut M&d&n.
Za vsaK prispeveK v lej ruorihi plačamo 20 din
Kavalirstvo
Ni še dolgo, kar sem bil pri zclrav-I niku. Čakalnica je bila polna bolni-', kov, ki vsi so komaj čakali, da pridejo na vrsto, saj so nekateri čakaliJ že po dve mi. Ko se odpro vrata or-\ dinaeijske sobe, vstane neka gospo-', dičrui in hoče vstopiti. A še pristopiJ neki mlajši gospod, ki je prišel zad-\ nji, brez besede energično odrine go-\ spodično in vstopi.
Gospodična je bila tako presene-i vena, da sploh ni mogla do besede‘ Ko je gospod prišel iz ordinacije, mu', je gospodična rekla, da bi vsaj lahkoJ prosil, če se mu je tako mudilo, in da < naposled tudi ona težko čaka. ,Ka- J valir' jo je pa zavrnil:
»Molči, gos!«, nato je še zmago-j slavno pogledal po navzočih, češ ali' ste videli moj pogum, prezirljivo< zmignil z rameni in mogočno odšel. < Gospodična je pa naposled vendarle< lahko solznih oči vstopila.
Molčali smo, samo neki starejši gospod je rekel:
«Kolikor bolj eleganten in izobra-> žen je, toliko bolj surov.» Menda bo< držalo.	M.	Z.
Kakšna so dobra dela protij starim ljudem
Na neki postaji železniške proge Ljubljana—Kamnik, ki se tja iz dal-nje okolice vozijo obrtniki, študentje in delavci s kolesi, se je pri tamoš-njem gospodarju — pri njem namreč spravljajo kolesa •— spremenil hišni; red.
Ob priliki smrti velikega reformatorja modeme Turčije in njenega prvega predsednika Kemala Ata-turka in v počastitev njegovega spomina, prinašamo spodnji članek po ugledni angleški reviji »Daily Telegraph and Morning Post«.
V temelj spomenika Mustafe Kemala paše, ki stoji na Ulsu Majdami, je kipar spretno izklesal drevesni štor, ki iz njega poganja močna mladika. To je primerna prispodoba za novo Turčijo, nastalo iz povojnih ruševin starega otomanskega kraljestva.
Kemalsko gibanje se je začelo leta 1919. Takrat je bila Turčija zaradi poraza uničena, njena vojska je bila premagana, njena uprava kaotična. Industrija, ki jo je imela, je bila uničena, njene finance propadle, narod pa popolnoma demoraliziran. Le šibko se je zdelo upanje, da bi uspela operacija, ki so jo izvršili na »bolnem možu ob Bosporju«. Kljub temu se je pa v teh 14 letih od proglasa republike toliko spremenilo, da oni, ki so poznali staro Turčijo, te dežele ne morejo več spoznati.
Pravo in varnost
Malo Azijo in Tracijo — ti dve sestavljata današnjo Turčijo — lahko prepotujemo vse križem, povsod bomo opazili znake močne in stalne vlade, ki dalekosežno upravlja reorganizacijo dežele. Za osebno varnost skrbi dobro organizirana policija. Sodstvo je tako nepristransko, da takšnega pod sultanom niso niti poznali. Pravkar so končali petletko za tekstilno, cementno in papirno industrijo. Začeli so pa izdelovati nov načrt za rudarstvo in gozdarstvo. Gospodarstvo se krepko razvija.
Znanost je odkrila razsežne, še nedotaknjene naravne pripomočke. Med
Neki star upokojenec, ki tam sta-| Jinu neprecenljiva lezisca magne-KUje, je zvesto že mnogo let vsem J	^anj grade angleška podjetja
svojim poznanim podnevi pazil nat Plavze, preračunano	je,	da	dajejo dr-
kolesa. Bil je voljan postreči vsako-t /‘ayi	!	l	z^eza	in	jekla,	kolikor ga
mur v vsakem trenutku.	{potrebuje	v industrijske in obrambne
Nekega dne je pa dobil odpoved* ,la!llenf>. P®1^ teg« Pa se. približno tega bornega zaslužka, pa to še celo J	za	lzvoz- Med
sredi meseca. Zgubil je torej tistih
nekaj kovačev, ki so mu jih kolesarji) dajali vsak po svoji dobri volji in kij je z njimi in s svojo premajhno po-J kojnino živel sebe in še ženo.
Kdor ima v sebi sočutje in dobro! srce, bo pač spoznal, da to ni dobro-! srčno delo.	V.	S.
Dvojna uslužnost naših trgovcev
V eni izmed naših znanih drogerij sem te dni kupovala ribje olje. Stregel mi je eden izmed mnogih uslužbencev, ki se na videz zde sicer silno j
proizvodi, ki jih veliko izvažajo, je tudi krom, ki ga Turčija izvaža največ na svetu.
Zgradili so okrog 2000 milj železnic, drugih ‘J000 milj, ki so jih speljale tuje družbe, je pa država vzela, v upravo. Razvile so se vodne poti in avtomobilske ceste. Ustanovili so stalno vojsko okrog 200.000 mož, opremljeno z vsem modernim orožjem; pri manevrih v Traciji so generalni štabi Balkanske zveze lahko spoznali, kakšno učinkovito orožje je turška vojska.
Državne finance imajo zdravo podlago. Peza zunanjih dolgov, dediščina stare vlade, je vsak dan manjša. Obširno reorganizacijo so izvršili, ne da
je prav takrat vstopil neki gospod, j ki so ga vsi hiteli pozdravljati: »Kla-* n jam se, gospod direktor! Moj poklon, gospod direktor! Itd..., gospod direktor!« In tudi gospod sam je prihitel, da postreže gospodu direktorju. Za odzdrav na moj pozdrav se seveda nihče ni zmenil. Ali se Vam ne zdi, gospod urednik, da imajo naši trgovci dvojno moralo v občevanju s svojimi strankami, četudi zanje denar strank nima dvojne vrednosti?
M. V.
Zavednost pa takšna!
Že večkrat sem opazil, da razne i ljubljanske tvrdke tiskajo svoja me-j sečna obvestila v blaženi nemščini.' Vprašam te zavedne narodnjake ali imajo svoje odjemalce samo iz vrsti Nemcev, ali je slovenščina morebiti! preokorna za strokovno izražanje oj modi, ali si pa ti gospodje domišlja-; jo, da leži Ljubljana pred vrati Ber-; lina? Slovenci smo menda res hlapci,; brez narodnega ponosa in časti!
K. J.
Lepa vzgoja otrok
Bila je lepa jesenska nedelja. Povabljena sem bila s svojim prijateljem k svojim sorodnikom na domačo zabavo. V večerni uri sva se vračala s kolesi domov. Ker je pa cestni red urejen tako, da vozijo kolesarji drug za drugim, sva vozila tudi midva tako.
Pripeljeva se v trg Domžale in dohitiva skrbno mamico, ki pelje svoja dva sinčka na sprehod. Ko se jima približava, se eden izmed malčkov obrne proti nama in krepko udari mojega prijatelja s palico, ki jo je menda nosil s seboj prav v ta namen. Ko se pripeljem za njim še jaz, udari prav tako tudi mene. Nato starejši vpraša manjšega, ali je dobro zadel? Namesto malega pa odgovori skrbna mamica:
»Naš Mii ček vselej dobro zadene, samo če mu prehitro ne odpelje.*
Bes dobra vzgoja za našo bodočo^ mladino.	Prizadeti ♦
Narodni junak
Med ljudmi opaziš, da morala v vseh razredih narašča, opaziš pa tudi znake prebujajoče se narodne zavesti v mirnem ponosu na to, kar so že dosegli in v zaupanju v bodočnost, Turek noče biti več igrača evropskih velesil, kakor je bil dolga 6toletja. Pridobil si je spet zaupanje sam vase.
To kar najpomembnejše narodno prerojenje je pa pripisovati realizmu, dinamični osebnosti in prevdarnosti predsednika Mustafe Kemala paše, zdaj Kemala Atalurka — očeta vseh Turkov. V obupnem razsulu in neredu po vojni, je bil on edini, ki ni obupal. Imel je trdno vero v svoj narod in se je odločil, da 11111 bo dal možnost
izpolniti poslanstvo, ki mu je bilo po njegovem prepričanju določeno. To je bilo težavno, včasih kar trdo delo, toda današnji položaj Turčije, tako notranji kakor mednarodni, dokazuje upravičenost Ataturkovega prepričanja.
Nikakor ne ponižujemo veličine njegovega uspeha, če ugotovimo, da je v lastnostih turškega plemena, v njegovem pogumu, njegovi možatosti, zmožnosti, vdanosti in spoštovanju junaških del, našel rodovitna tla za svoje ideje,^ pripravljeno ledino za vzgojo pomočnikov, ki naj bi mu pomagali dosledno uresničiti njegove načrte.
Najprej si je Ataturk pridobil svojo moč nad narodno miselnostjo s svojim junaštvom; to moč je pa še znatno ojačil s svojimi demokratskimi idejami. Odklonil je prestol, ki 60 mu ga ponudili. Od svojega imenovanja za predsednika ni nikoli več oblekel vojaške uniforme in je ostal v kar riaj-
t Kemal Ataturk
ožjem stiku z najširšimi sloji naroda. Vsakdo ga pozna, celo majhni otroci po vaseh. Vsi govore o njem z izrazi naklonjenosti. V njihovih očeh ne more storiti ničesar krivičnega... Zdi ee, da ga res vodi nezmotljiv, skoraj nezaveden instinkt, neko navdahnenje, ki bi ga v svetopisemskem času povzdignilo v preroka.
Presenetljiva vloga žensk
Odklonitev islama kot državne vere je bilo z njegove strani tvegano in ne povsod dobro došlo dejanje. Spoznal je, če hoče ustvariti novo Turčijo, da mora prelomiti s preteklostjo, tedaj ko je verski vpliv zaviral vsak napredek. To pa nikakor ni pomenilo, naj se islam iztrebi iz Turčije. Vse vere so dovoljene. Po vsej deželi odprte mošeje, s slikovito ležečimi ankarskimi mošejami vred, dokazujejo, da je ostal narod veren, čeprav turška država nima nobene uradne državne vere več.
Za ustvaritev napredne Turčije se morajo pa tudi bodoči rodovi temu primerno vzgajati. Zato je Ataturk odpravil zastareli način pouka, ki je temeljil na docela verski podlagi in ga je nadomestil z novim poukom, zgrajenim na podlagi kar najmodernejših nazorov. Prve sadove že opazimo pri doma izšolanih tehnikih, ki sodelujejo pri gospodarskem razvoju države. Čudovita ustvaritev kar najbolj moderne
prestolnice s 124.000 prebivalci v Ankari iz nič, bi utegnila na veliki re-organizaeijski načrt vreči seuco »izložbene dekoracije«. Takšen vtis se pa kmalu razblini, ako 6i ogledamo vzgojne zavode, ki jih ima zdaj moderna Turčija. Tam šele opazimo, kako daleč gre reformacija in kako dalekosežno je preskrbljeno za bodoče potrebe naroda.
Narodne noše le redko Se srečamo. Da bi čimbolj poudaril prehod iz starega v novo življenje, Ataturk ni samo prestavil dan počitka od petka na nedeljo, ampak je ukazal nositi tudi evropsko obleko. Čeprav je fes bizantinskega in zato krščanskega izvora, je bil postal za islam simboličen in vsi so prepričani, da je njegova prepoved mnogo pripomogla k uspehu novega režima.
Najbolj presenetljivo dejstvo v današnji Turčiji je pa nedvomno važna vloga, ki jo igrajo ženske. Srečamo jih povsod, v parlamentu, v uradih, pri sodiščih kot sodnice in pravdnice, v bolnišnicah, v tehničnih šolah. Letalka je vodila letalsko eskadrilo pred Ata-turkom na praznik Neodvisnosti. Ženske nastopajo pri akrobatskih vajah s padalom, ženske-mehaničarke so korakale v slavnostnem sprevodu delavcev letalske industrije.
Turške žene z veseljem pozdravljajo okoliščino, da lahko sodelujejo pri narodnem preporodu in Ataturk je pametno storil, ko jih je povabil k sodelovanju. Ob spominu na položaj turške žene pred kakšnimi dvajsetimi leti, je človek res presenečen nad bliskovito hitrostjo emancipacije turške žene.
Nobenih imperialističnih teženj
V moderni Turčiji ni nobenih narodnih manjšin. Izguba Arabije, Egipta in celo Mossula, edinih petrolejskih tal v nekdanji Turčiji, ni pustila v turškem narodu nikakršne zavisti in jeze. Ataturk je prepričal svoj narod, da je bilo staro kraljestvo Turčiji v breme.
»Mir v državi in mir v svetu,-: je bila Ataturkova definicija osnov njegove politike. Njegova omejitev moderne Turčije na ozemlje, ki je bilo zibel turškega plemena, njegova odklonitev vodili imperialistično politiko ali vabiti turške manjšine iz sosednjih držav, vse to je imelo cilj izogniti se_ zunanjim zapletljajem, zagotoviti si mir na mejah in tako doseči prosto roko za osredotočenje vseli državnih sil za notranjo obnovo.
Nedvomno je, da je prenovljena Turčija določena, da v bodočnosti igra na bližnjem in srednjem vzhodu vplivno vlogo. Njena zemljepisna lega ji omogoča, da je učinkovit branik proti vsakemu ogražanju svetovnega miru. Ataturk ne pripravlja vojne. On pripravlja Turčijo, da se bo lahko branila, če bodo njene meje ogrožene.
Spoštovanje Velike Britanije
V izročilu starejšega rodu, v učnih knjigah znanstvenih zavodov in v paradnem koraku armade utegnemo srečati sledove starega nemškega vpliva. Danes imajo najugodnejši položaj angleške delnice, kajti Turek se zaveda, da si tudi Velika Britanija želi miru in da z zadovoljstvom in zanimanjem priznava močno Turčijo.
Res utegne biti britanskemu imperiju močna prijateljska Turčija samo dobro došla. Zmožnost, da brani svoje meje, nedvomno ugodno vpliva na ohranitev ravnotežja sil v Sredozemskem morju, ki je pač ogelni kamen angleške politike.
Novela »Družinskega tednika“
Maščcvan/c
Šofer avtomobila A 77879 je s kletvico na ustih privozil nazaj na svoje mesto. Po polurnem čakanju je peljal neko starejšo damo, ki je težko hodila, samo nekaj hiš daleč in zdej lahko spet čaka bogve koliko ur, da bo prišla vrsta nanj. Potegnil je iz žepa časopis in se takoj zatopil v športne novice; avtomatsko je pomikal avto korak za korakom naprej, dokler ni bil naposled prvi v vrsti; za njim je pa stala še dolga vrsta avtomobilov.
■ č'e bo zdaj kdo prišel in se hotel peljati samo okrog ogla, naj sp l£ar pripravi.je mrmral šofer. V istem trenutku so se odprla vraten avtomobila in neki gospod je hotel stopiti na stopnico. Šofer, ki je bil zatopljen v svoj časopis, je zaprl vrata in se pripravil, da bi odpeljal.
»Sclnvarzenbergov trg, a hitro,« je zaklical tujec.
-Ne, to ih* gre,- se je branil šofer
Napisa/ Aleksander Enge/
prijazno, a odločno; boste že oprostili, gospod, a že dobro uro čakam 111 zdaj naj bi peljal samo pol kilometra daleč saj poteni delani v izgubo. Prosim, oprostite in pojdite rajši k sosedu za menoj, morebiti vas bo on peljal. Prosim lepo.
Gospod, očitno se mu je mudilo, je komaj polovico razumel, kar mu je šofer v naglici natvezd; zadovoljno ga je motril, potlej ga je pa natančneje pogledal.
»Hubert!' je smeje se vzkliknil, za božjo voljo, kaj naj pa pomeni ta nuiškerada?«
šoferju je beseda zastala v grlu. Preteklo je nekaj trenutkov, preden se je znašel; potlej je pa dejal:	Nobena
maškerada ni to, moj dragi Feliks, to je pač moj zdanji »prepad?. Prepad, lu me loči od tebe... Postal sem šofer.«
'Kako je vendar to mogoče? Naj-elegnntnejši avtomobilist nekdaj, zdaj pa šofer taksija?«
to že dolgo ni
vec
saino ti tega še ne
»Na psu sem, skrivnost, ali pa
veš?«
»Da, nekoč sem že nekaj podobnega slišal, h vsakršni senzacionalni novici vendar ne verjamemo takoj. Sicei sem pa zdaj spoznal tvoj avto, saj si me pogosto peljal domov, če nisi imel ravno kakšnega bolj sladkega bremena. Sedel je poleg šoferja. »Vozi in pripoveduj!
Hubert je malo pomislil, potlej je pa dejal:	»Prijatelj,	služba	je služba;
prvič med vožnjo ne sinem govorili, ker lahko prezrem kakšen znak in plačam potlej kazen, drugič jih moram, če imam v vozu kakšnega gosta, uporabljali uro. Ta »abava gotovo ni toliko vredna.«
»Ali kot šofer taksija nisi naposled vendarle sam svoj gospod?«
»Ne popolnoma Še nimam testnega dovoljenja in vozim pod tujim imenom.
V53&I
nima toliko denarja da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesfC dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
zato pa moram odstopiti nekaj od svojih dohodkov. To vendar razumeš?« .
»Da, toliko trgovca sem že. Potlej me pa pelji do restavracije, tam boš že lahko odstavil uro, ali ne?« .
»To že,« je dejal šofer oklevajoče, »a v kakšen boljši lokal ne morem iti e teboj v tej obleki. 111 kakor se spominjam, se ti je malo prej še zelo mudilo.«
»Včasih se človeku res mudi, a če na lepem pride vmes nekaj nepričakovanega, zgubi vse drugo svojo važnost. V tem trenutku si zame važen samo ti. Torej, odpelji že.«
Hubert je peljal svojega gosta v posebno sobo, kjer se je nekaj šoferjev širokoustilo pri golažu 111 počivalo v sladkem brezdelju. Našla sta prazen prostorček.
»No, zdaj mi pa povej, kaj si počel s podedovanim denarjem, saj je bila dediščina po tvojem očetu precejšnja?«
»Nimam dosti povedati. Bilo je več vzrokov:	kriza,	slabo	gospodarstvo,
glavni vzrok je bila pa Silvija. In nekega dne sem stal pred svojimi upniki s čekovno kniižico, ki je imela samo še ovoj. Da, tudi čekovne knjižice imajo svojo usodo... Nič drugega mi niso pustili kakor avto, ker mi je moj zagovornik svetoval, naj ga zahtevam kot vir svojih dohodkov. Sofiranje je bilo že od nekdaj moja strast. Preje sem živel samo za svoj avto, zdaj pa živim samo od njega.«
Feliks ee je prisiljeno nasmehnil, ni hotel pokazati svojemu prijatelju, kako 11111 gre njegova usoda do srca.
»In Silvija, ki si zaradi nje prišel na psa?«
»Z denarjem je tudi ona izginila s pozorišča. Bila mi je samo tako dolgo zvesta, ko moj denar. Zdi se, da je nekakšna skrivnostna zveza med ženskami in denarjem. Poročila ee je baje z veleposestnikom Bibikovom; nov zakon iz koristoljubja; njen mož ss ne ravna po zadnji modi in je tudi precej starejši od nje; v Rusiji ima pa posestva in rudnike! Krasno življenje ji bo privoščil. Prejšnjo jesen je kupil neko posestvo v Gumpolds-kirchenu; pogosto sem bil njegov gost. Zvedel sem, da zdaj njegova žena flirta z nekim opernim pevcem. Nič čudnega, če je njen zakon tako enoličen. Zdaj sem pa končal, nočem zgubliati časa. Kam naj le peljem? Na Schwarzenbergov trg?;
Ne, zdaj je že prepozno.« Prijatelj je povedal ulico in hišo in Hubert je po najkrajši poti zdrvel na cilj. Tam je ustavil uro in dejal s poslovnim glasom: »Dva šilinga in pol.«
Feliks 11111 je dal tri šilinge; Hubert jih je smeje se spravil v žep in se zahvalil:	Najlepša hvala.«
»Kako, ali nič ne dobim nazaj?« j® začudeno dejal prijatelj.
»Oprostite, mislil sem. da ste mi ostalo navrgli.«
»Nikar se ne šali, saj vendar ne sp reje maš napitnine? .<
»kajpak jo sprejemam. To je moj najboljši zaslužek, od tega mi ni tre-, ba nič plačevati,;: se je nasmehnil.
»Telefoniraj mi, kadar boš prost," ga je prosil Feliks.
Hubert 11111 je obljubil, potlej je pa obrnil avto, se peljal na svoje mesto iu se uvrstil v dolgo vrsto, avtomobilov. To pot je bilo le malo avtomobilov v vrsti in hitro je prišel na vrsto
Eleganten mlad par se je približal avtu.
»Šofer, peljite naju na izlet v okolico,« je dejal gospod.
Hubert je skočil s službeno usluž-uostjo s sedeža in je postrežljivo odprl vrata pri avtu. Vendar enkrat dober zaslužek! A ljubka, mlada dama je začela vihati nosek.
»Ne tega,« je dejala, in zmrdnila rdeče namazane ustnice, oni avto tam mi bolj ugaja.
Hubeit jo je vprašujoče pogledal, glas se mu je zdel nekam znan Bila je Silvija — — —
Kakšno naključje.. Hitro je potisnil čepico globok^ na čelo. da ga ne bi spoznala in dejal v dunajskem narečju-
»Gospodična, zakai vam pa moj avlo ni všeč, saj je že mnogo ljubkih damic sedelo v njem.«
Ta človek je nesramen, vzemiva drug avlo.*
A pri tem ni računala s tovarištvom šoferjev, kajti drugi šofer ki se je nanj obrnila, je zmaial z rameni in pokazal na Huberta pred seboj, češ da ne sme prej odpeljati ko Hubert, lir/en tega. je dem! drugi šofer, da njegov avto ni določen za dolge izlete.
(Nadaljevanje, nn S. strani)
Otrok,
šola,
,cvek‘
. Sitnosti z otroki se prično s šolo tu sitnosti s šolo se prično s prvim >cvekom‘. Tedaj je doma jok in škripanje z zobmi... Sicer pravijo otroci, da ni pravega študenta brez ,čveka'
do neke meje bo to res držalo. Dobro je pa, da se ,cvekarska‘ bolezen preveč ne razpase, zato morajo Poskrbeti starši s svojo vzgojo.
Vzgoja otroka, ki hodi v šolo, je dokaj preprosta, če je otrok že od najnežnejših let kolikor toliko dobro v.z!)ojen. Ne mislite, da so dobro vzgojni otroci tisti, ki tiče ves dan v zvezkih jn knjigah in tudi ne tisti, *i znajo damam poljubljati roko in lepo pripovedovait pesmice. Dobro vzgojen otrok je otrok z dokaj srečen značajem, otrok, ki vsaj trikrat na dan uboga mamo in ki se kesa, °&o se zaveda, da je naredil kaj napačnega. Za dobro vzgojo morajo skrbeti starši tako, da niso ne pre-Popustljivi in ne prestrogi in — kar }e najvažnejše — da so dosledni. Kar ,eče oče, naj potrdi tudi muma, čeprav včasih očetove odredbe ne odobrava. Pozneje, med štirimi očmi, se dado takšne stvari omiliti; če pa otrok °pazi, da ima v enem izmed svojih vzgojiteljev zaščito pred drugim, je vsi prizadevanje dobro vzgojiti otroka bob ob steno.
Denimo torej, da ima otrok kolikor toliko srečen značaj in dobro vzgojo. In vseeno lepega dne domov prinese zloglasni ,cvek‘. Kaj storiti? Vzeti inštruktorja? Vprašati za svet profesorja? Otroka pošteno našeškati?
Ne prvo, ne drugo, ne tretje. ,Cvek‘ tako hitro dobiš, da bi bilo škoda* ze pri prvem vzeti v roko palico. Inštruktorja vzamemo, kadar sami ne moremo več otroku pomagati pri Učenju. Profesorji imajo pa toliko dolžnosti in dela, da bi jih bil greh ‘»lotiti zaradi enega samega čveka. Sami poskusimo, kaj so da narediti. Pozanimajmo se za predmet, ki je v njem• otrok dobil slab red. Ako otrok ne pove po pravici, koliko snovi so Vzeli in kaj se ima naučiti, vprašajte kakšnega sošolca, najbolje odličnjaka v razredu, ti namreč po pravici povedo. Ako sama poznaš predmet, posebno v nižjih razredih, sedi k otroku in mu pomagaj. Z lepo besedo, brez živčnosti in groženj. Skoraj ga ni Predmeta, razen morda tujih jezikov, da ne bi mogli otroku priskočiti na Pomoč.
Dobro jc navaditi otroka, da sam dela, torej ne podpirati njegove lenobe. Vsako nalogo naj otrok nastavi, potlej jo šele popravite, popolnoma 'napak je pa, akn otroku naloge sami delate. Tudi' inštruktor, če ga ima, naj poskrbi, da bo otrok naloge sam nastavil in da jih bo šele potlej popravil. Poleg šole naj ima pa otrok tudi nekaj zabave. Nikar ga ne preobremenite z raznimi stranskimi predmeti, ki so vse bolj cilj vaše častihlepnosti kakor pa otroku v korist. Vanj do petnajstega leta naj pozna otrok sum o šolo, razen če ne kaže izredne nadarjenosti in izrednega veselja za kakšen stranski predmet, na Primer za glasbo, petje in podobno. Sicer boste morali ugotoviti, da je otrok živčen že v letih, ko naši predniki še vedeli niso, kaj so živci. Otrok noj se uči podnevi, nikakor pa ne zvečer in. ne zjutraj, preden gre v šolo. Nika r ga pe priganjajte, naj zjutraj ,ponovi1 snov, ki si jo je Prejšnji dan vtepel v glavo. Bolje je Pol ure spanja ko pa taksno ponavljanje.
Prvi ,cvek' je nekakšen tih opomin, da otroka niste vzgajali popolnoma pravilno, je morda tudi opozorilo, da je otrok preobremenjen ali da se je polenil. Poskrbite pravi čas, da bo otrok ta. ,cvek‘ popravil, kajti z dve-nia ali tremi ,c.veki' je pa že dokaj teže.	Saška
SLABO PREBAVO INAN
Kai smem jesti in česa ne smem?
Slaba prebava je vzrok marsikateri neprijetnosti, če ne že pravi bolezni. Od slabe prebave imamo predvsem slabo kožo, pa ludi slabo barvo. Zmerom se počutimo nekako napeti, hkrati pa tudi nimamo prave volje do dela, nekako težki smo. Pogosto je vzrok slabi prebavi prelahka hrana; takšno hrano prebavita že želodec in tenko črevo, med tem ko ima drugo črevesje premalo dela in se zato poleni. Črevesju moramo torej dovajati takšno hrano, da bo imelo dovolj dela s prebavo, prebavo moramo tako rekoč poživiti.
J u h e : dovol jene so juhe iz nepre-tlačene zelenjave, krompirja, gob, sadja, smetanova juha, juha s pivom. Prepovedane so: juhe z ješprenčkom, pšenične juhe, močnate juhe, zdrobova juha in juha z ovsenimi kosmiči, juha s tapioko, z rižem, sagom, testeninami, z grahom, lečo in fižolom v zrnih.
J a j ca so dovoljena v vseh oblikah, kajpak v zmerni množini.
Ribe: dovoljene so vse vrste rib, sveže, marinirane in v olju. Prepovedana je jegulja.
Meso: dovoljeno je dvakrat do trikrat na teden, izbrati je treba bolj pusto meso; govedina, teletina, svinjina, koštrun, srna, fazan, golobčki, vse to je dovoljeno, bodisi praženo, dušeno in pečeno. Manj priporočljiv je zajec, prav tako ni priporočljivo jesti gosi, rac, puranov, vranice, jeter. Prepovedano je pa vse mastno in močno začinjeno meso.
Mesni izdelki so na splošno dovoljeni.
K r o m p i r : dovoljen je kuhan, pečen, pražen krompir, krompirjevi cmoki prav tako, dovoljena je tudi krompirjeva solata. Prepovedani so pa težki cmoki.
Stročnice so strogo prepovedane.
Zelenjava:	zelenjava je na
splošno dovoljena; manj priporočljiva: zelena, grah, cvetača, rdeče zelje, zelje, ohrovt, kislo zelje, paprika. Prepovedana je zelenjava, pripravljena z mnogo moke.
Gobe: dovoljeni so jurčki, vloženi v olje in sveži. Vse druge vrste gob so manj priporočljive.
Solate: na splošno so vse dovoljene, manj priporočljive so kumarčna solata, mesna solata in krompirjeva solata.
Omake: so dovoljene, priporočljiva je majoneza, manj priporočljive 60 omake z mnogo prežganja.
Žitnice:	dovoljena	je	posebno
ostra moka, vse mehke moke niso priporočljive. Riž, tapioka, ješprenček, zdrob, ovseni kosmiči, pšenica, vse to je priporočljivo le v zmerni množini.
Kvas: dovoljene so več dni stare kvašene jedi, nikakor pa ne sveže kvašene jedi.
Močnate jedi: dovoljene so tenke palačinke z dosti sadja in s sladko mezgo, sadni narastki in kipniki in sadni cmoki so tudi priporočljivi. Prepovedano:	rezanci, testenine sploh,
močnati cmoki.
Pecivo in kruh: dovoljen je
črn kruh, graliamov kruh, simoski kruh in kruh s kumino. Prepovedan je bel kruh iz mehke moke. Dovoljeno: medeni kolač, kolač z orehi, mandlji ali rozinami, pecivo s sadjem, karameli, kisli sadni sladkorčki. Prepovedane so vse slaščice, pripravljene s čokolado ali kakaom, rdečim vinom in marzipanom.
Mezge: dovoljene: presno maslo, sardelno maslo, vse sadne mezge in želeji.
Sir: dovoljene so vse vrste sira.
Sadje: dosoljeno: jabolka, hruške, marelice, češnje, breskve, slive, rdeče jagode, maline, rabarbara, pomaranče, grape-fruit, mandlji, orehi, kostanji, rozine. Vse sadje je priporočljivo jesti neolupljeno, tudi v kompotu in mezgah. Dovoljeni so sadni sokovi dovoljenega sadja. Prepovedano: brusnice, grozdje z lupino.
Začimbe: so dovoljene v precejšnji množini, ker spodbujajo prebavo, nikakor pa ne v pretiranih množinah.
Pijače: dovoljene:	voda,	kisla
voda, sadni sokovi, kava, polnomastno mleko, kisla smetana, kislo mleko, jogurt, sladka smetana, belo vino, pivo, šampanjec. Prepovedane: kakao, čokolada, čaj, rdeče vino.
EN DAN NAŠE DIETE:
Brez mesa:
Zajtrk: kava z mlekom, presno maslo,. med, graliamov kruh.
Južina: 3/2kile jabolk ali breskev ali kakšnega drugega dovoljenega sadja.
Obed: Juha z gobami, zelenjavni zrezek z zeleno . solato, sadni kipnik, sir s sitnonskim kruhom.
Popoldanska južina: jogurt, graliamov kruh z mezgo iz rdečih jagod.
Večerja : Jajčna jed s paradižnikovo solato. Liptavski sir s simonskim kruhom, vložene rdeče jagode.
Z mesom:
Zajtrk: Kava s smetano, presno maslo, med, črn kruh.
Južina: Sadje in črn kruh.
Obed: Paradižnikova juha, telečja pečenka s solato, krompirjev pire, mešana zelenjava, sadni kruh.
Popoldanska južina: kislo mleko s črnim kruhom.
Večerja: Jajca mehko kuhana, zelena solata, sir s simonskim kruhom. Rabarbarin kompot ali kakšen drug kompot.
Slabo vreme
je vedno nevarno za Vaše zdravje in iz ..brezpomembnega” prehlada se lahko razvije težka
in dolgotrajna bolezen. Zato vzemite takoj že pri prvih znakih bolezni svetovno znane
ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM.
0{l«i r«j. pod S br. 437 od 10. I, l«34.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Možganova juha, pesa v solati, dušen krompir, govedina, — Zvečer : Jajčni ponvičnik s solato.'
Petek: Zelenjavna juha, nasipan kolač,2 kompot. — Zvečer: krompirjev pečenjak s solato.
Sobota: Golaževa juha, oblečeni zrez-
V par vrstah
fie si utrujena, se ne koplji v vroči vodi.
Presno maslo bo ostalo dolgo sveže, ako ga položiš v posodo z mrzlo vodo. Vodo premenjaj vsak dan.
Če te močno kljuje votel zob, na suj v luknjico ščepec galuna v prahu; galun razkrojil. Galun je izvrstno razkuževalno sredstvo, obenem bo pa bolečina ponehala.
#
d UZIHSKITEDl:
V VSAKO
SLOVENSKO HISO!
m
\trA\TVc
ki,3 krompirjev pire, kompot. — Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja: Vranični cmoki na goveji juhi, piščanci s cvetačo,1 mešana solata, kompot, rumove rezine.5 — Zvečer: Mrzel narezek, mrzle paštete.«
Ponedeljek: Riževa juha, dušeno zelje, krompirjev pire, kuhane telečje kosti. — Zvečer; Pljučka s krompirjem.
Torek: Vlivanci na goveji juhi, solata, dušen krompir, govedina. — Zvečer: Goveji golaž.
Sreda: Kruhova juha, sladka repa, krompirjev pire, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Rižota s solato.
Pojasnila:
1 Jajčni ponvičnik: Raztepi v lončeni kozi 4 jajca, pridaj potrebne soli, košček presnega masla, malo muškato-vega cveta in osminko litra čiste mesne juhe in postavi to na gorko, da se strdi. Potem zreži ponvičnik na kocke; razmotaj v loncu 1 jajce z drobno zrezanim drobnjakom, lukom, peteršiljem in juho in vlij to juho na zrezane kocke.
- Nasipan kolač: Zmešaj 18 dek presejane moke s tremi žlicami sladkorja, s pestjo olupljenih in stolčenih mandljev, z nastrganimi limonovimi lupinicami, soljo in cimetom in pridaj naposled toliko stopljenega presnega masla, da se ti narede kakor grah debeli svaljki, ako pomešaš z vilicami. Potem razvleci testo, kakršno potrebuješ tudi za drobnjakov kolač, po namazani pekači, naredi vanj z leseno palčko mnogo luknjic, pomaži ga z razmotanim jajcem in potresi s pripravljenimi svaljki. Kolač speci kakor vsakega drugega, zreži ga na kosce in posipaj s sladkorjem in cimetom.
a Drobno sesekljaj telečje meso z malo slanine, primešaj mu pol ostrgane, v mleku namočene žemlje, soli in limonovih olupkov in napravi iz tega za majhno dlan velike, okrogle zrezke. Potem pa naredi masleno testo, raz-veljaj ga srednje tanko in položi nanj 3 cm od roba zrezke tako, da bo drug od drugega oddaljen za dva prsta.
Nato pomaži testo okrog zrezkov z jajcem, zapogni ga, da bodo zrezki pokriti ln ga razreži s kolescem po dolgem in po širokem, da bo imel vsak zrezek svoj zavitek. Ob kraju ga stisni s prstom, da se bo testo sprijelo. Oblečene zrezke daj na namazano ploščo in jih speci v pečici. Daj jih na mizo s cvetačo ali kakšno drugo prikuho.
* Piščanci s cvetačo: Skuhaj lepo cvetačo v precejeni juhi, ki si ji p <-mešala pol žlice presnega masla, c je mehka, jo zloži na krožnik k zanim kuhanim piščancem ali ko .0-šim. Že prej pripravi pa tole omako: pripravi prežganje iz presnega masla in približno ene žlice moke in ga za-lij z nekaj zajemalkami kurje juhe. Omako mešaj tako dolgo, dokler se ne zgosti, potem ji pridaj še dva rumenjaka, razmetana z mrzlo juho, limonovega soka in kakšnih začimb. S to omako zalij piščance ali kokoš in nesi na mizo.
•■> Mrzla pašteta: Duši zajca ali srno s kvašo, pridaj četrt kile telečjih jeter, četrt kile slanine, oboje zrezano na rezine, malo celega popra, 1 čebulo, nekoliko pehtrana in četrt litra vinskega kisa. Dušiti moraš tako dolgo, dokler ne bo popolnoma mehko. Potem odberi meso od kosti, zi'eži vse s sekljačem, pretlači skozi sito; ako je pretrdo, prilij še malo juhe. Temu nadevu primešaj še soli, 2 celi jajci in na kocke zrezane slanine. Daj zmes v obliko za paštete ali v kakšen drug model in jo kuhaj 1 uro v sopari.
»Rumove rezine: Zmešaj 10 dek presnega masla z enim jajcem in tremi rumenjaki, pridaj 5 žlic sladkorja, 5 dek stolčenih mandljev, 2 žlici ruma in 10 dek moke. Razmaži testo po pekači in posipaj po vrhu na drobne rezance narezanih mandljev Ko je pecivo že skoraj pečeno, ga zreži na po-dolgaste rezine, daj jih nazaj v pečico in jih docela speci. Ako hočeš, namažeš lahko na rezine trdega s sladkorjem zmešanega snega in jih postaviš še za nekaj časa v pečico, da se sneg pri vrhu strdi.
Plašči! • MaSU! • Plašči!
Trije lepi modeli za letošnjo zimo
Denimo, da si boste kupili nov zimski plašč. Morda niti niste hoteli, a tako lepi so letošnji modeli, tako zapeljivo je moderno zimsko blago za plašče in tako elegantne so vse ženske na cesti, da se ne morete premagati... Kako boste torej izbrali? Ali se boste odločili za eleganten plašč ob telesu — Unija je še zmerom v modi — ali vam je pa več do udobja in boste kar zadovoljni s širokim športnim plaščem? Naj vam pomagamo pri izbiri.
Letos so široki športni plašči vtoliko prijetnejši, ker so bogato okrašeni s krznom, ker je njih črta enostavna in ker so tako ohlapni, da jih lahko oblečemo tudi čez jesenski kostim. Takšen plašč je posebno primeren za bodoče matere. Trt takšne modele vidite na naši današnji sliki levo.
Prvi plašč je zanimiv in moderen zaradi svojega širokega ovratnika in obeh velikih gumbov. Pri športnem blagu je kaj primerno za ta ovratnik lisičje krzno, če si boste pa izbrali gladko blago, naj bo tudi krzno enakomernejše, denimo skunks, polarna lisica, srebrna lisica, dihur, veverice. Posebno pazite, da vam bo krojač pri-šil kakšne lepe, velike, svojevrstne gumbe. Zdaj izdelujejo gumbe v obliki živalskih glavic in še mnoge druge ne. navadno oblikovane in zabavne gumbe.
Tudi kep je letošnjo zimo zelo v modi. Pogosto je nekoliko krajši od krila, posebno, če je iz istega blaga kakor krilo. Jopica je navadno iz drugačnega blaga, črtastega ali kockastega. Naš kep ima dva velika krznena žepa, v njih si boste lahko v mrazu greli roke, hkrati pa še poživite sicer nekam enostavne črte. Ako vas rado zebe in ako imate kakšen star krznen plašč, neraben za drugačno uporabo, podložite kep s krznom. Ni treba da bi bil podložen ves, do spodnjega roba, dovolj je. ako ga podložite do bokov, že vas bo prijetno grel.
Plašč, ki ga vidite na desni sliki, se vam bo podal, čeprav ste sicer predebeli za ohlapne plašče. Ima namreč dve pokončni krzneni progi, ki vsaj na videz postavo podaljšata, Ta plašč je
Tudi za mal denar te dobi
MOTOHOVA KAVA
Vodnikov trg 5, telefon 25-77, Krekov trg It, telefon 23-48
še posebno pripraven za matere v pričakovanju. Pripomniti moramo tudi. da so letos stvaritelji mode posvetili tako imenovani .devetmesečni modi* dovolj pažnje, tako da bo lahko tudi vsaka bodoča mamica elegantno oblečena.
Dovolite nam še kratko pripombo: nosite k takšnim plaščem čevlje s pol-visokimi petami in visoke klobučke. Nikar ne ugovarjajte, češ da vas visoki klobuki postarajo. Kaj še! Letošnji modeli so tako majhni in ljubki, da se podajo vsaki ženski, samo če jih zna prav nositi. Torej le sezite v mošnjiček in si kupite plašč, lepši, elegantnejši in hkrati cenejši kakor ga ima vaša ,dobra' prijateljica. Srečno roko pri izbiri!	Simona
le mMi si »Mati
vedno novodošle novosti v
MODNI TRGOVINI
i eki, miijm
SV. PETRA CESTA ŠT. 2
Prosimo, oglejte si Izložbe!
KON GOSPODA T
hetnšUi napisat T. Cadstn
9. nadaljevanje
Magda se je dvignila, oči so ji zalile solze.
»Zakaj si tako nepravičen Štefan, zakaj tako malenkosten? Ali res ne moreš pozabiti, da sem te enkrat užalila?«
»Ne Magda, ni to. Žalitev, ki si mi jo prizadejala tisti večer, sem že davno pozabil. A bolečina in vse tisto, kar je la žalitev zakrivila, je ostalo.«
Zakaj je dejal te besede, še sam ni prav vedel. Ali je govoril iz njega demon užaljenega ponosa, ali je bila to potreba, da dvigne zid med seboj in svojimi čustvi, ki je zanje mislil, da v Magdinem srcu ne dobe odmeva? Kdo naj sluti skrivnostne vzroke nekaterih naših dejanj in nehanj, ki odločajo o naši usodi?
»Že davno sem to čutila Štefan, zato naj ti svetujem nekaj, kar te naj-brže ne bo posebno presenetilo. Vem namreč, da si o tem že večkrat razni išlje val, a fla v svojem neomejenem kavalirstvu tega nisi hotel prvi omeniti. Ločiva se!«
Če je mislila, da bo s temi besedami vžgala v njem saj iskro zanimanja zase in trohico upanja v boljšo bodočnost, se je bridko zmotila. Štefan jo je mirno pogledal in dejal:
»Prav imaš. Najino razmerje najin zakon samo blati. Samo tovariša sva si, a vez, ki naju druži, ni prava, celo nenaravna je. Pristanem na tvoj predlog, samo nekaj bi rad še pripomnil. Ako bi se zdaj, nekaj mesecev po najini poroki ločila, bi to mojo mater silno užalostilo. Tudi Fredu, bi nenadno razburjenje utegnilo škodovati. Komaj se je nekoliko popravil. Predlagam ti torej, da ostaneva še nekaj mesecev na zunaj mož in žena, potlej se bo že našel kakšen primeren vzrok za najino ločitev. Naposled se l>oš le lahko poročila s svojim Maltitzem. Zelo se kesam, da sem vaju razdražil. Človek pač ne sme prevzeti vlogo Usode, kajti igranje z Usodo se prej ali slej maščuje!«
Magdi se je zdela vsaka njegova beseda ko udarec s kladivom. A tudi njo je na lepem prijela nepremagljiva želja, da bi ga užalila, da bi mu pokazala, kako vseeno ji je, ali živi z njim ali ne. Nekje na dnu duše je pa kakor nežna spremljava teh silnih čustev pela njena ljubezen. In ta ljubezen je preprečila, da ni izrekla trde besede. Samo molčati, samo ne pokazati, kako ji je težko! Po Štefanovem strogem obrazu sodeč, je spoznala, da o zakonski sreči ni več govora. Sama si je bila že davno na čistem, da je Štefan ne mara več, da ni pozabil žalitve tistega prvega večera, ko ga je tako nepremišljeno odbila. Če bi pa ubogala glas svojega srca, bi zdaj prijela svojega moža za roko in ga skesano zaprosila, naj ji odpusti, naj jo objame in vse pozabi... A prav ko je iztegnila roko, se ji je kakor oster nož zarezal v srce spomin na Ingeborg Hellmerjevo in na njene strastne poglede, ki je požirala z njimi Štefana. Morda si torej tudi on želi, da bi bilo njunega zakona že konec, da bi potlej — premagan od te demonske ženske — popeljal v svojo hišo kot gospodarico Ingeborgo? Morda je tudi on spoznal, da nedolžno dekle iz dobre hiše še ni dovolj za življenjsko srečo, morda misli, da zna tudi strastno srce zvesto in požrtvovalno ljubiti?
Pa tudi Štefan ni bil tako miren, kakor je bil videti na prvi pogled. Magda, ta čudovito lepa ženska, pred svetom vsa njegova, v resnici pa njemu tako tuja ko katera koli druga ženska z ulice, je še zmerom vladala nad njegovimi čustvi in čuti. Hrepenel je po njenih ustnicah, ki niso odgovarjale niti na tiste redke poljube, ki jih ji je dal, ko sta bila še zaročena; gorel je v želji, da bi jo privil nase in ji s poljubi razodel vso bolest, ki ga muči. A njegove ustnice so ostale suhe in neme, čeprav sta mu l>olest in hrepenenje stiskala grlo. Obvladal so je in niti z besedico ni izdal, kaj se godi v njegovi duši. Mislil je pač, da ga Magda sovraži in da jo življenje v zakonu, ki ni zakon, duševno in živčno utruja. Mislil je, da komaj čaka trenutka, ko bo lahko padla v naročje tistemu, ki ga on prezira.
Vse to mu je najbrže pognalo tistih nekaj zlobnih besed na jezik. Celo nič več ni dvomil, da je Magda igrala komedijo, ko mu je pred nekaj tedni povedala, da je Maltitza spodila iz hiše. Če je pa res to storila, je pa najbrže svojega nekdanjega zaročenca poprej potolažila, da jo bo kmalu lahko zmerom gledal in ljubkoval... Ne, Štefan Terbriigge ni bil človek, ki bi mogel svoji strasti popustiti.
Obrnil se je, hoteč oditi, a ni se mogel premagati, da ji ne bi dejal:
»Zal mi je, da se nikoli ne moreva pogovoriti mirno in brez očitkov, pa čeprav bi bilo to za oba bolje. Krivec sem kajpak satno jaz, priznam. Odpusti mi! Vsekako bo bolje, ako te pustim samo.«
M AN
Magda ni ničesar odgovorila. Njen pogled je zdrknil mimo njega, nekam v praznino. Štefan je nemo pozdravil in hitro odšel.
Dobre pol ure nato je sedela ob Magdini postelji Olga Lindornova. Magda je dekletce sprejela, hoteč se otresti težkih misli. Mala Olga je bila tako polna svoje ljubezni, da je govorila samo o njej. Vprašala je Magdo za svet, ali naj se poroči s svojim izvoljencem, čeprav razen stanovanja, skromne častniške plače in kavcije nimata ničesar.
Magda je hvalila Melgersa, ker se je spomnila svoje nesrečne zaroke s Hansom in ker se ji je zazdelo, da je pač najbolje, ako se poročiš s tistim, ki ga ljubiš, pa čeprav živiš še tako skromno in preprosto. Svetovala je Olgi, naj se kar najhitreje poroči, zakonsko življenje ji ne bo v škodo, kvečjemu v korist.
Ko je Magda ostala sama, se je bridko nasmehnila. Drugim je znala dajati dobre nasvete. Pomagala je Fredu in Signi, samo sama sebi ni znala pomagati. Naslonila se je v blazine, zaprla oči in premišljevala. Nekaj trenutkov nato so ji pričele polzeti solze po licih, jokala je tiho in vdano, kakor jokamo ob smrti nekoga bližnjega in zelo dragega...
X.
Preteklo je nekaj dni od zadnjega razgovora med Štefanom in Magdo. Magda je vstala, prevzela spet vodstvo gospodinjskega dela in vsak dan hodila v vas k Fredu.
Bila je nekoliko bleda od duševnega razburjenja, ki je razrvalo njene živce. Bledica se je pa njenemu obrazu dobro podala, tako da je bil zdaj še nežnejši in čisto dekliški.
Urejala je cvetje po vazah, kar je zazvonil telefon. Magda je dvignila slušalko.
Drhteč ženski glas je v silnem razburjenju zaklical:
»Prosim gospo Terbruggovo!«
»Pri telefonu osebno,« je odgovorila Magda.
»Gospod Terbriigge se je ponesrečil z avtomobilom in leži v nekem stanovanju, v drugem nadstropju Goltzo-ve ulice 26!«
S krikom groze je Magda spustila slušalko iz rok. Ko je hotela še nekaj vprašati, je bila zveza že prekinjena. V silnem strahu si je ogrnila plašč, si dela na glavo klobuk in skočila v prvi avto, ki je pripeljal mimo njihove hiše. Povedala je šoferju naslov. Vse se ji je zdelo kakor v snu. Kakor ogenj jo je žgala samo ena misel: -Štefan je mrtev in vse kesanje je bob ob steno. Nikoii ne bom več govorila z njim, nikoli mu ne .bom mogla povedali, kako sem ga ljubila.«
Nato ji je bilo, ko da bi jo zagrnil leden val, nič več ni mogla misliti, samo čutila je, da se vse bolj približuje svojemu cilju.
Naposled je olistal avto pred elegantno vilo. Izstopila je, vrgla šoferju denar in stekla po stopnicah, kar so jo nesle noge.
Pozvonila je. Vrata so se odprla in Magda je vstopila, tipaje, kajti predsoba je bila skoraj čisto temna. Nekdo je prižgal luč, obrnila se je in vsa začudena zagledala pred seboj Maltitza, s cigareto v ustih in v domači halji, gledal jo je prav tako presenečeno kakor ona njega. Naposled jo je vprašal, kaj želi.
»Kje je moj mož?« je vzkliknila Magda še vsa zasopla.
»Ne razumem te, Magda, kako naj jaz vem, kje je?« je začudeno dejal Maltitz.
»Tukaj mora biti!« je zaklicala Mag-na vsa razburjena.
Maltitz jo je še zmerom debelo gledal.
»Pomiri se Magda. Vmes mora biti kakšen nesporazum. Sedi, saj vsa trepečeš,« jo je pričel tolažiti in jo, kakor otroka, za roko odpeljal v salon.
»Kako si pa ti prišel sem?« ga je naposled vprašala in si pomela oči. Zdelo se ji je, ko da sanja.
»Jaz vendar tukaj stanujem, Magda,« je odgovoril počasi, kakor da bi hotel pripisati tem besedam nekakšen globlji pomen.
Mlada žena je bila pa tako razburjena, da se niti spomnila ni, kako neprimerno bi bilo, ako bi jo kdo zalotil v Maltitzovem stanovanju.
V mladem častniku se je nekaj posvetilo.
»Prosim te, Magda, najprej mi povej, zakaj 6i mislila, da je tvoj mož v mojem stanovanju?«
»Pred četrt ure mi je neka ženska telefonirala, da se je Štefan ponesrečil in da leži v tej hiši...«
»In ti si takoj prišla! Ali veš, da je bilo to zelo neprevidno? Kaj bodo rekli ljudje, ako te bodo videli tukaj in kaj bi rekel tvoj mož, ako bo zvedel, da si biia pri meni sama?«
Začudeno ga je pogledala, ne da bi vedela, kam meri, in spet hotela vstati:
»Ali misliš, da se žena v smrtnem strahu za svojega moža šele vprašuje, kdo stanuje v hiši, kjer leži ranjen njen mož?«
»Kako ga ljubiš, Magda,« je dejal Maltitz tiho in jo hotel prijeti za roko, a odtegnila mu jo je.
»Najprej bi rada zvedela, kako je prišlo do vsega tega!«
Maltitz ni ničesar odgovoril. Slutnja, ki se je nekaj hipov prej rodila v njem, je postala vse jasnejša in trdnejša. Skoraj zanesljivo je vedel, kdo je to storil. Slutil je, da to še ni vse; ako je Ingeborga Hellmerjeva mlado ženo poslala v njegovo stanovanje, tega ni storila samo zato, da bi se on spet srečal s svojo lepo sestrično. Imela je še nekaj za bregom in izkušenemu častniku ni bilo težko uganiti, kaj.
Vzlic svoji lahkomiselnosti Hans Maltitz ni ' d slab človek. Pristopil je k Magdi, ki je še zmerom sedela v naslanjaču, v katerega je padla, ko je vstopila v to sobo.
»Takoj pojdi iz te hiše, dokler ne bo prepozno! «
Magda ga ni takoj razumela, mehansko je vstala in si popravila klobuk. Isti trenutek sta pa oba zaslišala, kako se jc pred hišo ustavil neki avto. Nekaj hitrih, težkih korakov po stopnjicah. Nekdo je besno in energično pritisnil na zvonce.
Maltitz je pobledel. V hipu je spoznal peklensko Ingeborgino namero in besna jeza ga je zgrabila ob misli na to demonsko žensko, ki je žrtvovala Magdino srečo in čast svojemu neugnanemu maščevanju. A ni utegnil do konca razmisliti.
»Odpreti moram Magda, sicer bi bilo še hujše!« je dejal s pridušeno jezo v glasu. Magda je prikimala. Še sanjalo se ji ni, kaj misli Maltitz s temi besedami. Trenutek pozneje je
pa slišala, kako je Štefan rezko in ostro vprašal:
»Kje je moja žena?«
Ni čakal odgovora, ampak je meni ilič tebi nič vdrl v sobo. Magda je vrUnila od sreče in stekla proti njemu.
Bil je čisto spremenjen. Na bledem čelu so se mu žile napele kakor vrvi. Oči so bile motne, in zaman se je trudil, da bi zavpil ali spregovoril, ustnice so mu podrhtevale v sveti jezi. Za Magdo se še zmenil ni. Stopil je pred Maltitza in siknil:
»Podlež!«
Zamolkel krik se je izvil Maltitzu iz prsi. Planil je k Štefanu, a ta se ga je otresel kakor mladega psa.
Tudi Magda se je zbrala.
»Štefan, kaj ti je?« ga je vprašala, bleda ko smrt.
Zadel jo je pogled, poln globokega zaničevanja. *
»Oprosti, ker sem vaju tako nevljudno motil,« je dejal in pomenljivo namignil na Maltitza. »Gospod poročnik, vaše priče pričakujem že jutri!«
»Dovolite, da vam pojasnim...«
»Ali želite, da prejšnjemu priimku pridružim še drugega? Ali ne vidite, da ne morete zdaj ziniti besedice, ako nočete izgubiti še poslednjo trohico časti?«
Magda je e široko razprtimi očmi poslušala prepir.
»Maltitzu delaš krivico,« je naposled s težavo izdavila. »Pred četrt ure mi je neka ženska telefonirala, da si bil ranjen pri avtomobilski nesreči in da ležiš v tej hiši. Niti slutila nisem, da tu stanuje Maltitz in sem se z avtom koj pripeljala sem. To je vse, Štefan...«
Porogljivo, hkrati pomilovalno se je zasmejal.
»Dobro si znaš izmišljati pravljice, draga moja! Pokliči mi sem žensko, ki ti je telefonirala, potlej ti bom verjel!«
Magda je vsa obupana pogledala Maltitza; ta je pobesil oči. Ni mogel izdati Ingeborge, čeprav je stavila njegovo življenje na kocko.
»Vidim, da si obupala nad izgovori,« je mrko dejal Štefan. »Pojdiva zdaj.«
Nemilo jo je prijel za roko in jo potegnil za 6eboj.
»Ven iz te hiše, da vsaj na zunaj ohraniva spodobnost!« je surovo zavpil.
Ne da bi Maltitzu privoščil še kakšno besedo, je potegnil Magdo iz sobe in stekel z njo po stopnicah.
Stisk njegove roke jo je bolel, a hkrati jo je prešinjala ugodna zavest, da Štefan proti njej ni ravnodušen in da je njegova jeza le posledica njegove bolesti in ljubosumnosti.
V avtomobilu nista spregovorila niti besedice. Ko sta prišla domov, ji je Štefan dejal nekam nebrižno:
»Pojdi v svojo sobo, takoj bom prišel za teboj. Govoriti moram s teboj.«
Brez besede je pobesila glavo in odšla v spalnico. Vsa razburjena je obstala pred zrcalom. Ali je to res ona? Ali je to res njen obraz, ves skažen od strahu?
Šele zdaj se je v vsej jasnosti zavedela strahotne Štefanove sumnje. Ona, Magda, Maltitzova ljubica! Ona, da je živela ves ta čas svojega zakona v laži in hinavščini, ob strani tako dobrega in poštenega moža kakor je Štefan! Kako zelo jo mora zaničevati, ko misli, da bi bila ona zmožna storiti kaj takšnega!«
Hkrati se je spomnila besedi, ki sta si jih bila zalučala v obraz Štefan in Maltitz. Natanko je vedela, kaj pomenijo te besede. V strahu je zaprla oči. Jutri ali pojutrišnjem bo orožje odločilo njeno usodo. Do tega ne sme priti! Štefan ji mora verjeti. Zaklela se bo, da to, kar on misli, ni res. Potlej bo morda verjel. Še več! Priznala mu bo, da že nekaj mesecev misli samo nanj, da samo njega ljubi in da ves ta čas ni niti pomislila na kakšnega drugega. Maltitz? Ali ni to
Vsak pati Šved ima radio, vsak deveti pa telefon
Stockholm, novembra. Na Švedskem je od leta do leta več poslušalcev radia. Letos so v treh mesecih (april— Junij) izdali 21.453 dovoljenj lastnikom radijskih aparatov. V vsej Švedski je bilo letos do 30. junija prijavljenih 1,156.781 aparatov, na tisoč prebivalcev pride 184,1 aparatov; na pet prebivalcev pride skoraj en aparat. V samem Stockholmu pride na tisoč prebivalcev 247 aparatov.
V zvezi z neprestanim naraščanjem števila radijskih aparatov, so v švedskih časopisih mnogo pisali o dovoljenju za radijske aparate v avtomobilih, ki jih doslej niso smeli imeti. Zdaj je pa poštna uprava izjavila, da se mora dati dovoljenje tudi za te aparate. Tako bo število lastnikov radijskih aparatov še bolj poskočilo.
Na sto prebivalcev pride 12 telefonov. Švedska je glede tega na drugem mestu na svetu; na prvem so kajpak ameriške Združene države.
Po statistiki glavnega ravnateljstva švedskega telefona je bilo konec preteklega leta na švedskem 724.595 telefonskih aparatov; na tisoč prebivalcev je prišlo 118 aparatov. Konec leta 1936. je pa prišlo na tisoč prebivalcev samo 110 aparatov. V prestolnici je telefonsko omrežje še mnogo gostejše; tam pride na tisoč prebival-
cev 360 telefonov (leta 1936. samo 348).
Prirastek telefonov v preteklem letu je bil rekorden; bilo je 52.170 ali 18°/» novih aparatov več kakor leta 1936.
Prav tako je bilo 1. 1937. več telefonskih pogovorov kakor prejšnje leto. Po mestih je bilo za 6'3 Vi razgovorov več, medmestnih razgovorov za 7*8,/», a mednarodnih za 10'7 •/« več.
Leto 1937 je bilo tudi za švedske pošte rekordno. Od prejšnjega leta je poskočilo število pošiljk za 36 milijonov. Pisem je bilo 627 milijonov več, zavitkov za 3'6«/», čekov pa za 11 "/• več.
Tudi zrakoplovna pošta je dosegla lep napredek.
Ko že govorimo o rekordih, naj zapišemo še tole. Po vsej švedski, posebno pa v prestolnici, je zadnja leta gradbena delavnost zelo oživela. Sodeč po rezultatih prvih šest mesecev menijo strokovnjaki, da bodo letos zasenčili vse dosedanje gradbene rekorde.
Letos so v Stockholmu zgradili vsega skupaj 25.000 sob. V tem pogledu je bilo doslej rekordno leto 1931., ko je bilo vsega skupaj v novih poslopjih 19.614 sob.
Veliko novih poslopij so zgradili z denarno podporo občin; zgradili so jih za družine, ki imajo veliko otrok. Prav tako zidajo tudi čedalje več novih modernih šol.
Kdaj ljudje najmanj
(v) Neka newyorška zavarovalnica je izdala statistiko, v katerih letih ljudje najmanj umirajo.
Dognano je, da v prvih letih umre sorazmerno precej otrok in da umrljivost pada proti enajstemu letu. Najbolj nevarni bolezni za otroke sta hripa in pljučnica, medtem ko minejo prave otroške bolezni, kakor na primer škrlatinka, bolj ali manj brez težjih posledic. Statistika dokazuje, da je umrljivost zaradi nesreč precejšnja. Tudi tukaj je zanimivo, da je v enajstem letu najmanj nezgod. In^ še te se primerijo po večini le dečkom. Zaradi neposlušnosti in ne-opreznosti je pri dečkih trikrat več nesreč kakor pri deklicah.
V glavnem pa lahko po tej statistiki 1'cčemo, da število nesreč v tem letu znatno pade; to si razlagamo s tem, da postanejo otroci takrat veliko bolj oprezni. Po statistiki je med enajstim in devetnajstim letom najmanj smrtnih žrtev. V dvanajstem letu začne razsajati tuberkuloza, njene žrtve naraščajo vse do 24. leta. Če ne nastopi do tega leta, se včasih pojavi v 55. letu starosti. Sicer je v teh letih najbolj pogosta sladkorna bolezen.
(>N. 1P. Journah)
smešno? Kako bi mogla pomisliti nanj, ko diha isti zrak ko Štefan!
Snela si je klobuk in sedla, z oenu, polnilni ljubezni in groze, uprtimi v vrata, ki je moral skozi nje vsak trenutek stopiti Štefan. Da, enkrat ga je že čakala v takšni grozi, takrat, prvo noč, a kako drugače je bilo tedaj...
Vstopil je. Zaklenil je vrata za seboj in obstal sredi sobe.
Izraz njegovega obraza je bil tako trd, tako mrk, da ji je beseda zastala v grlu. Bil je hladen in odbijajoč, videlo se mu je, da ne bo spremenil svojega mnenja, po nobeni ceni ne.
»To, kar ti imam povedati, bo kratko. Že koj v začetku najinega zakona sem spoznal, da sem napak storil, ko sem vaju z Maltitzem razdražil. Edino moje opravičilo je bilo, da sem te tako ljubil. Nisi mi poklonila niti trenutka sreče, kar sva živela skupaj, a imel sem zaupanje vale in še na misel mi ni prišlo, da bi nje varala tako zahrbtno in podlo, še manj, ker sva se vendar pred nekaj dnevi sporazumela, da se bova ločila) kajpak šele čez nekaj mesecev, da ne bi to preveč užalilo mojih bližnjih. A nisi mogla počakati in si se shajala S svojim ljubimcem, ne da bi pomislila na svoje žensko poštenje in na mojo čast, ki si jo oblatila!«
Magda ga je nepremično poslušala, a pri zadnji žalitvi se je zdrznila:
»Jaz sem nedolžna, Štefan!« je kriknila.
Zamahnil je z roko in nadaljeval:
»Ne trati besedi! Ne poslušam te in ne bom se dal preslepiti lepim besedam. Danes bom iz svojega življenja za vselej izbrisal edino ljubezensko epizodo, ki sem jo bil doživel in ki si bila ti na nesrečo njena glavna junakinja. Pač boš morala pa svoje hrepenenje po ljubimcu še nekaj časa tešiti, Že zaradi ljudi. To sem dolžan svoji časti. Mogoče se te bo usmililo nebo in te kmalu ločilo od mene.«
»Štefan!« v tej besedici je bila vsa njena bolest, zgoščena v en sam divji krik.
»Poslušaj me, najina sreča je odvisna od tega trenutka!«
»Rekel sem ti že, ne trati besedi. V kakšni zvezi je tvoja sreča z mojo, da ju primerjaš? Nihče na svetu ne more izbrisati dejstva, da sem te zalotil v stanovanju tvojega nekdanjega zaročenca. Jutri se bom z Maltitzem dvo-bojeval. Ako bom padel, bo teklo življenje — ko da se nič ne bi zgodilo. Ako bom ostal pri življenju, se boš podala na kakšno potovanje ali pa v kakšen sanatorij in šele potlej se bova ločila. Po moji krivdi, kajpak, nočein ti oteževati vstopa v novo življdnje. Razumljivo je. da bom tudi vnaprej skrbel zate, tako da ti ne 1k) treba živeti v strahu zaradi morebitne Mal-tiizeve nezvestobe...«
Hotela ga je zavrniti, hotela odbiti njegovo miloščino, a glas ji je zastal v grlu ob tolikšnih žalitvah. Hotela je tudi povedati, da bi rajši umrla, kakor pa živela z Maltitzem, a niti beseda se ni utrgala z njenih suhih ustnic.
_ Štefan se je nemo priklonil in odšel
Drugi dan je potekel za Magdo v slraliotni napetosti. Štefana ni niti videla. Sporočil je, da ima preveč dela in da ne bo prišel h kosilu. Magda tisti dan tudi ni odšla k Fredu v vas, kajti bala se je, da bi se izdala. Hotela je materi in svaku prihraniti bolest, ki jo je razjedala, bolečo negotovost in strah pred bodočnostjo. Sama ni mogla brez groze misliti na jutrišnji dan. Strašni prizori so ji begali pred očmi, prizori dvoboja z vsemi usodnimi posledicami. Ti prividi so se vsi končavali s Štefanovo smrtjo. Za njo je bila pa črna, zlobna, ne-prodirna tema.
Dolge ure je hodila po svoji sobi gor in dol in premišljevala, kako bi preprečila dvoboj. Vsak njen načrt se je pa razbil ob nezlomljivem ponosu Štefana in Maltitza. Takšnih žalitev ni bilo mogoče pozabiti ali zabrisati z dobro besedo. In nje tako nihče ni hotel poslušati...
Na vzrok prepira je že skoraj pozabila. Vse njene misli so se vrtele samo okrog neizbežne katastrofe, ki je bila že tako blizu. Vse njene sanje o sreči so se razblinile, trepetala je samo za življenje moža, ki ga je ljubila. Čeprav bi ju nesrečni nesporazum ločil za vse življenje, samo da bi ostal pri življenju! Ni si mogla misliti, da bi na njegov ponosni obraz padala prst, da bi njegovo toplo srce prenehalo biti in da bi bila vsa njegova sila mrtva. Pred njenimi očmi je pa kar venomer plavala ta grozotna slika, jo mučila in ji bičala živce.
Štefan se je zaprl v svojo sobo in urejal razne važne listine in papirje. Njegov obraz, ves razoran od notranjega trpljenja, je bil skoraj strašen. Kaj bi se moglo meriti z bolestjo te ure, ko se je moral posloviti od vsega, kar je bil kdaj ljubil in kar je živelo v njem vsaj kot plaho upanje?
Ko je uredil svoje predale, je pričel natanko, kakor kakšen vojskovodja, ki daje važne odredbe generalnemu štabu, pisati vse potrebno, da bi Magdi v primeru svoje smrti olajšal bodočnost in določil naslednika v svojem podjetju. Ko je pozno ponoči odložil pero, se je globoko oddahnil; izvršil je bil svojo dolžnost.
Francoski napisal ARMAND MERCIER
J"
£iu&ez£HsUi cometft
Osveta —
indijske boginie
11. nadaljevanje
.Pustite me,‘ se mi je zdelo, da je prosila, ,ne spravite me spet v takšen položaj kakor prejšnji večer; čeprav bi mi še tako ugajalo, vseeno se moram tega ogibati...!' Na kaj le je mislila?... Kaj je premišljevala, kaj je hotela storiti ali Povedati?
»Ali ne sme biti med nama tistega obojestranskega zaupanja, kakor v preteklem tednu?« sem tiho vprašal.
Ni odgovorila.
»Ali ste že popolnoma pozabili?«
živa rdečica je zalila njen obraz:
»O ne!...« je hitro vzkliknila.
To mi je povedalo več, kakor vsako priznanje.
Prijel sem njeno roko in jo ponesel k ustnicam:
»Hvala!« sem dahnil.
Začela je trepetati in opazil sem, da je prisluškovala.
Brez besede sem odprl priprta vrata bolnikove sobe. Enakomerno dihanje nama je dokazalo, da bolnik trdno spi.
»Ste zdaj pomirjeni?«
Sedla je na rob moje pisalne mize... Debele solze so visele na njenih trepalnicah.
»Yami!«
Ali je mogoče lepo ženo drugače tolažiti, kakor da jo vzameš v svoje naročje?
Kako slaboten, kako brezbarven in prazen se mi je zdel poljub onega večera, če sem ga primerjal s poljubi, ki sva si jih dala v tistih sladkih minutah! Vsi moji pomisleki so v trenutku splahneli...
V	njenih očeh sem pa bral tudi vprašanje: ,Ali bi? Ali ne bi?...‘ Zdaj sem bil prepričan, da je njeno srce moje, samo moje... Rahel šum v sosednji sobi in Yami se mi je iztrgala:
»Moj Bog! Iti moram!... Da me le ne bi slišali!...«
»Sir William trdno spi...«
»O, njega se ne bojim...«
»Koga pa? Mistra Wilkinsa?«
V zadregi je zardela in pobesila glavo; potlej je pa naglo pogledala na hodnik skozi priprta vrata in smuknila ven, brez šuma, kakor senca.
30. junija.
Danes sem bil ves dan zdoma.
V Ženevi sem imel opravka, od ondod sem se pa odpeljal v Lau-sanno, kjer sem kosil.
Rad imam to smehljajoče se rnesto z belimi, po zelenih pobočjih raztresenimi hišami.
Ob štirih sem bil spet v Nyonu in sem sira Williama našel še bolj onemoglega, kakor je bil zadnje dni... Prosil sem Harryja Wilkinsa
—	v sosednji sobi je delal pri odprtih. vratih — naj nič več ne hodi v bolnikovo sobo. Odveč je, da bi ga utrujali z nepotrebnimi vprašanji.
Tajnik je bil nekoliko presenečen, da ni bil izjema, a pojasnil sem mu, da se moram strogo ravnati Po zdravnikovih navodilih. To ga je pomirilo in vljudno je vprašal ali sem v Ženevi opravil vse v svoje zadovoljstvo in je spet odšel na svoje delo.
Okrog petih je prišla Yami, da bi poizvedela, kako se počuti bolnik. Sir William je v njeni navzočnosti komaj odprl oči. Potlej, ko se je na lepem, brez vidnega vzroka pojavil tudi Harry, sem oba prosil, naj zapustita sobo in me pustila samega s svojim pacientom.
Zraven mene. na postelji s stebriči in kretonastimi zavesami Smart-Miller zelo nemirno spi. Sunkovito .-.epenje. ki se zdi, da na lepem preneha, kakor hropenje umirajočega ..
To popoldne miru in zbranosti sem porabil za to, da sem prebral vse, kar sem bil napisal vsak dan, od našega odhoda iz Pariza.
Ubogi norec! Ali ti je Yamin čar tako zmešal glavo, da nisi zmožen misliti na nič drugega? Ah je ona nepriznan, a edini cilj, ki hrepene po njem tvoje želje? Od včeraj je tvoje hrepenenje izpolnjeno: z ustnic mlade žene si pil tisti napoj, ki ti je že misel nanj zadoščala, da si tako dolgo trpinčil vse svoje bitje. Kaj ti še manjka do sreče?
Ob sedmih, malo pred večerjo, ki sem jo velel prinesti v svojo sobo, da mi ne bi bilo treba zapustiti bolnika, je Yami prišla za trenutek k meni. Bila je vsa iz sebe in je rekla, ko se je prepričala, da je njen mož ne more slišati:
»Ne zaklepajte ponoči svoje sobe... Prišla bom k vam: nujno potrebujem vašega nasveta... Počakajte me!«
In hitro, kakor je prišla, je tudi odhitela.
Zdaj je ura deset. Kmalu mora biti tukaj. Kaj mi ima povedati?
Včeraj je namignila, da se boji Harryja... Ali se odklonjeni ljubimec noče vdati v svojo usodo? Le kaj ji more prizadejati hudega?
Vsa hiša molči. Le okrog svetilke brenčijo mušice.
čakam.
Polnoč.
Yami je pravkar odšla.
Zvijače, ki mi jih je odkrila, ne bi nikoli imel za resnične! še zdaj se mi zdi, ko da bi bile vse to le sanje... Ne! Vse to ne more biti res! Vse to je nesmisel... Tako otročja ne more biti, da bi verjela takšnim neverjetnostim!
Tudi če bi hotel ponoviti dobesedno vse, kar mi je pripovedovala, ne bi mogel. Kajti to priznanje, ki se je začelo z neutolažljivim jokom in se je nadaljevalo med ihtenjem, objemi in poljubi, je bilo zmedeno in brez prave zveze. Potrudil se bom, da bom opisal na kratko vse okoliščine najinega razgovora.
Najbolj mučno je bilo mladi ženi priznanje njenega razmerja do Harryja Wilkinsa... Moja sumničenja me niso varala. Od svojega povratka iz Indije ji je mladi tajnik na vse pretege dvoril. Lady Dafna se je čutila osamljeno ob strani starega, bolnega moža, ki je neprestano tičal v svojem delu in ki njegova dobrota in pozornost nista mogla zadostovati potrebi mlade žene po opori, nežnosti in ljubezni. Tako je bila Dafni družba elegantnega, simpatičnega mladeniča prijetna... in ker sta bila vsak dan skupaj, se je iz gole družabne vljudnosti razvilo toplejše čustvo. Stara zgodba vseh dežel in vseh krajev: zveza Smart-Miller—Wilkins se ni v ničemer razlikovala od klasičnega trikota žene, moža in domačega prijatelja. Vsekako je. pa imelo Yamino početje olajševalno okol-nost: razliko v letih med njo in njenim možem in vse preveliko skušnjavo! Harry Wilkins je pa spet igral tradicionalno vlogo nič hudega ne slutečega mladega moža, ki ga je slučaj vrgel v življenje osamljene, lahkomiselne, ljubke ženske. Tako mu je takorekoč padla v naročje kakor zrel sad.
šest mesecev, ko so potovali vse križem po Italiji in Franciji, ni nič motilo njune zveze. Tedaj je v Parizu zbolel Smart-Miller: njegova noga se je na lepem vnela, operacija je bila neizogibna. V tem trenutku sem stopil na pozorišče jaz...
Nocoj, ko sem prečital svoj dnevnik, mi je šele postalo jasno, kako sem bil že od vsega začetka v Ya-mini oblasti, čeprav ji očitno nisem bil bogve kako simpatičen. Njsna nebrižnost nasproti meni me je žalila in mučila in lady Smart-Miller jeva se mi je celo zdela sovražna. Ali ni bilo v tej nebrižno-sti morebiti nemo zaničevanje moje navzočnosti, ker je mislila, da se bo s tem idila med njo in Hanojem Vvilkinsom razdrla?
Zdaj jo bolje poznam. Mislim, da je bila takrat kratko in malo tako zaljubljena, da novemu sopotniku ni posvečala nič več pozornosti kakor šoferju!
Pri Harryju je bilo to drugače. Od našega prihoda v hotel ,des Bergues' se je zbudila v njem lju-
Pozno
Marjanca se sprehaja po parku z nekim gospodom.
Na lepem jo gospod poljubi.
»Gospod, kaj si vendar dovolite?«
»Ljubim vas, Marjanca, že več mesecev...!«
»O Marko,« vzdihne dekle, »koliko sva zamudila!«
Samozavest
Janez se je zadnje dni zelo slabo vedel, zato ga učitelj pokliče v vežo, da ga posvari med štirimi očmi.
»Ali veš. kaj si zaslužil, Janez?« ga strogo vpraša,
»Gospod učitelj.« samozavestno odgovori Janezek, »v šolo hodim zato, da bi se česa naučil, ne pa zato, da bi kaj zaslužil!«
Skrbni otroci
»Ali vaši otroci tudi zdaj, ko ste bolni, skrbe za vas?«
Stari gospod: »O da! Zavarovalnici plačujejo premije.«
Zakonska stava
žena in mož se prepirata.
»Dobro!« reče nazadnje žena. »Pa staviva!«
»Za kaj?« vpraša mož.
»če bom jaz imela prav, potlej mi boš kupil novo obleko.«
»In če boš stavo zgubila?«
»Potlej mi boš kupil samo nov klobuk.«
bosumnpst. Čimbolj je napredovalo najino prijateljstvo, tem bolj je Harry Yami očital in jo nadlegoval. To jo je ogorčilo, spoznala je svojega ljubimca v čisto novi luči. Odgovorila je s tem, da se je še tesneje navezala name. Takrat me je prosila, naj jo v svojem prostem času spremljam v ženevska plesišča...
Po prepiru, ki sem mu prisluškoval, je Wilkins v svojo grozo opazil, kako se mu mlada žena počasi izmika in je prosil sira Wil-liama, ako sme potovati v London. Nedvomno je hotel prikriti svojo slabo voljo in je upal, da mu bo njegova odsotnost spet priborila mlado ženo... Takšna vsaj je bila razlaga lady Smart-Miller j e ve, ko sem z njo govoril o tem. če je tako računal, potlej se je pošteno uštel, kajti prav med njegovo odsotnostjo se je Yamino prijateljstvo do mene spremenilo v neko drugo čustvo. To mi je sama priznala... Trepetaje, s tresočim se glasom, z glavo, naslonjeno na mojo ramo, z neizrečeno prošnjo, naj jo varujem pred grožnjo, ki je še nisem poznal, ki mi je pa v naslednjem tre-
TOPLA ZAŠČITA PRED MRAZOM IN VETROM JE POTREBNA TUDI VAŠI KOŽI.
Hranilna So!ea- krema, s lem da jo varuje, v resnici tudi greje kožo.
r
m
i
krema
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
nutku v vsej brezobzirnosti jasno stopila pred oči!
Moja odsotnost je Harryju Wil-kinsu omogočila, da se je nemoteno razgovoril z mlado ženo. Odkar je prišel iz Anglije, se je Yami očitno ogibala srečanja z njim na samem. Imela je namen, da bi šla čez teraso na vrt, ko jo je njen ljubimec ustavil. Nikogar ni bilo v bližini, bilo je nemogoče, izogniti se prepiru. In ob jezeru, prav ni tistem mestu, kjer sem bil Yami priznal svojo ljubezen, ji je Harry Wilkins predlagal svoje cinično dejanje.
,Ne bom vam očital,1 je začel, ,vem, da bi bilo škoda časa in besed. Prosti ste — to ste mi dali dovolj jasno razumeti — in nikomur dolžni polagati račune... Vi vsaj tako mislite. Bojim se pa, da se motite...1
In ko se je lady Smart-Miller-jeva zdrznila in hotela oditi, jo je prijel za roko:	i
.Trenutek še... poslušajte: Čandra je v Londonu. Videl sem ga!«
Yami je prebledela, zatemnilo sei ji je pred očmi, morala je sesti.
,Aha! ‘ je vzkliknil mladi mož, strupeno se smehljaje, ,z zadovoljstvom ugotavljam, da vas je ta novica presenetila... Dobro pazite, kaj vam bom povedal, ni dosti, a je važno. V Londonu Čandre nisem samo videl, ampak sem z njim tudi govoril... govoril o vas!‘
»Čandra!« je zastokala ladv Dafna v spominu na vtis, ki ga je napravilo nanjo to ime iz ust Harry-
ja Wilkinsa. Pomaknila se je bližje k meni in mi začela pripovedovati
o	svojem pogovoru z Angležem:
»Čandra! Ne morete si misliti, kaj pomeni zame to ime... Morala bi vam razodeti vso svojo življenjsko zgodbo, svojo preteklost, ki sem mislila, da je že davno pozabljena... in poleg tega nimam poguma... nimam moči!«
»Vaš mož mi je o vsem pripovedoval,« sem priznal. »O dnevih v Jaipurju, o vašem begu, o grožnjah vašega strica, ki so vas tako dolgo vznemirjale...«
»Kako?... Vi veste?...« je vzkliknila, »in nikoli niste črhnili niti besedice... čeprav ste se pri svojem delu vsak dan bavili z mojo domovino?...«
»Nikoli si ne bi drznil!... če so mi zaupali podrobnosti iz vašega življenja, se je to zgodilo, zato da bi se ogibal besed in vprašanj, ki bi utegnila zbuditi v vas mučne spomine.«
»Hvala!« je zašepetala. »Že pet let nismo govorili o dogodkih, ki sem zanje upala, da so že davno pozabljeni. Mislila sem, ah, da mi ne bo treba nikoli več misliti nanje!...
.čandro sem torej videl v Londonu,' je nadaljeval Harry. .Poslali so ga tja pristaši Gandhija, da bi se sestal z nekaterimi političnimi zastopniki in da bi dobil denar za strankino blagajno. Dobil sem ga na neki skupščini, ki so se je udeležili vsi v Londonu živeči Indijci in ki ji je predsedovala Annie Ba-santova... Mož svoje nečakinje nikakor še ni pozabil in čeprav je postala lady in pripada anglikanski cerkvi, se je živo zanimal zanjo...*
Čandra v Angliji!... Dva dni potovanja do Ženeve!.,. Vsa bojaz-en, ves nekdanji strah sta se ob tej novici spet zbudila v meni. V mislih sem spet preživela vse strašne ure najinega odhoda iz Madrasa: prekletstvo bramanov... Kalijino jezo! Tako dolgo sem vendar trpela pri tem, prva leta mojega zakona mi je zagrenilo to maščevanje, ki sem mislila, da mi je pri vsakem koraku za petami...
S težavo sem se pomirila. Moj mož me je znal tako debro prepričati, da je ves moj strah neosno- j van in da se britanski državljanki; leta 1923. ni treba bati praznih j verskih preganjanj. Moja volja do življenja je spet oživela...
In zdaj je vse moje zaupanje v bodočnost ves moj mir — mislila sem že, da je strahovita preteklost na vse zadnje vendarle pokopana
—	uničen, samo zaradi neusmiljenega Harryjevega sporočila:
,V Londonu sem videl čadro in z njim govoril o vas...‘«
Doslej sem jo poslušal, ne da bi črhnil besedico. Govorila je razburjeno, odsekano, raztrgano. Njena navidezna hladnost se je spremenila v izredno živahnost... Bila
je zelo bleda in njene roke so le-denomrzle ležale v mojih:
»Ne bojte se... To so otročarije! Vašo lahkovernost izrabljajo in se norčujejo iz vas. Braman s svojim prekletstvom ni nič drugega kakor ptičje strašilo, ki ga jeseni postavimo med češnje.«
»Jaz bi morebiti prav tako mislila, a nadaljnji razgovor me je poučil drugače. Sporočilo o bivanju mojega strica v Evropi me je tako presenetilo in razburilo, da sem bila brez besedi. Nisem imela niti moči, da bi skočila pokonci in Harryju zalučala v obraz svoje zaničevanje in sovraštvo, ko mi je predlagal svoj podli načrt:
.Čandra ni pozabil niti svoje male Yami,‘ mi je šepetal na uho, .niti maščevanja, ki ji ga je prisegel za njen odpad...*
,Zdaj za vas nisem nič, to vem,' je nadaljeval po kratkem molku. .Samo gospod Iljič ima zdaj milost v vaših očeh... Kdo drugi bi v svoji zagrenjenosti pozabil na prejšnje srečne dni in mislil samo na svojo ljubosumnost... Jaz pa sem menil, da ne smem tako ravnati, čeprav sem še tako trpel zaradi vas!
Dosegel sem, da je vaš stric odnehal od svojih maščevalnih načrtov, če mu čimprej priskrbim deset tisoč funtov, ki mu še manjkajo do vsote, ki jo mora dobiti na Angleškem. Kakor hitro dobi ček, odpotuje nazaj v Indijo. Čandra je s težkim srcem sprejel mojo ponudbo; a žrtev, ki vam jo je naložil v korist neodvisnosti svojega naroda, v njegovih očeh vsaj nekoliko omili zločin vašega brezbožnega zakona...*
Bila sem tako zbegana, da nisem mogla ziniti niti besede. On je pa nadaljeval, ne da bi se količkaj zavedal svojega nesramnega izsiljevanja:
.Morebiti v tem trenutku osebno ne morete razpolagati s tako veliko vsoto... Tudi na to sem pomislil. Zdravje sira Williama se od ure do ure slabša... Gospod Bjič vam najbrže Jii zaupal, da je njegov konec le vprašanje' nekaj dni. Pozabite na sedanjo zmedenost in mislite samo na srečne dni, ki sva jili skupaj preživela in mi obljubite, da postanete moja žena, kakor hitro boste prosti. Potlej se bom zavezal, da bom Čandri v določenem času izplačal obljubljeno vsoto. Na ta način se rešite skrbi za bodočnost in utegnete doseči duševni mir, ki ste ga — če še tako tajite — doslej zmerom pogrešali.
če pa moj predlog, ki je v vašo lastno korist, odbijete, ima Čandra spet proste roke. V nekaj dneh bo zapustil Evropo. Ne bo torej okleval maščevati svojih bogov. Mislim, da mi ni treba spominjati vas na to, da je Durgina jeza vselej grozna in neizprosna!...
U
il
timo?
Nehvaležnost
»Kako ste mogli biti tako surovi in nehvaležni, obtoženec! Kako ste mogli dami, ki vam je spekla ponvičnik, vreči kamen v glavo?«
»Gospod sodnik, saj to ni bil kamen, temveč ponvičnik!«
Moderna dekleta
Babica: »O današnja dekleta! Nobenega dela ne znajo. Mislim, da ti Berta, niti ne veš, zakaj so igle na svetu?«
Berta: »Vem babica, za gramofon.«
Milo z» drago
Neki večer se mož opogumi in reče svoji ženi: »Srček, zdaj, ko sva poročena, te bom opozoril na nekatere napake, ki jih imaš.«
»Nikar se ne trudi, Matevž; svoje napake dobro poznam, prav te so, ki zaradi njih nisem dobila boljšega moža!«
Cena je poskočila
»Koliko ste že rekli, da stane mačka?«
»Petdeset dinarjev!«
»Meni se pa zdi. da ste rekli včeraj, da stane samo dvajset dinarjev!«
»Da, a medtem časom je požrla našega dragocenega kanarčka!«
Dvomljivo
»Poglejte to sliko, ki sem na njej slikan s svinjami; ali me spoznate?«
»Da, saj ste vi tisti s klobukom!«
Pretkanka
Dolgo sedi mladenič molče zraven mladenke na klopci v parku. Na lepem mladenka vstane. Fant skoči in vzklikne: »Gospodična vaša torbica!«
Dekle se obrne in zadovoljno reče: »Torej vendar niste nemi.«
Talent
»Vaš sin je med poukom zmerom zaspan...«
»Ze mogoče, najbrže spi talent v njem.«
Z malim je zadovoljna
Jožetu je zelo žal, da se je oženil.
Jože se pritožuje:
»Moja žena bi rada vsak dan kaj drugega!«
Mati se čudi:
»Saj Am je vendar zadovoljna z malim?«
»še manj ko z malim —«
»No torej?«
»Z ničemer ni zadovoljna!«
Ni najstarejši
»Sto tri leta imate? Torej ste naj-starejši prebivalec tega mesta?«
»To ne — moja žena je še dve leti starejša, a tega ne sme nihče zvedeti.«
| teden] druga
Maščevale
Nadaljevanje a A. strani
»Vstopi torej,« je dejal mladi, elegantni gospod nestrpno, »in ne zbujaj pozornosti, drugaCe te bo Se kdo spoznal. V Gloggn.tz!« je zaklical Hubertu in je hitro zaloputnil vrata za seboj. Hubert je pognal avto a kar največjo brzino in je z zelo različnimi občutki odpeljal mladi parček. V avtu je sedela njegova Usoda. Ženska, ki je zaigrala njegovo življenje, in ki jo mora on, neznatni šofer taksija, zdaj peljati na ljubimkanje... >C’est la viesc (to je življenje), je mrmral.
>Avto je pokvarjen, nezaslišano se trese,s se je začela pritoževati Silvija. »Ne bi smela vzeti ta avto.s
>Temu ni kriv avto, temveč vegaste ulice, ki 6e po njih vozimo... na deželni cesti bo že boljše.« Hubert je vozil čez dni in strn. Na lepem se je avto stresel; sunek, udarec, in mlada zaljubljenca sta trčila drug ob drugega; to je bilo nekakšno maščevanje neznatnega šoferja. Silvija se je naslonila v blazine. Čudao! Zakaj neki ji misli uhajajo danes venomer k Hubertu, saj ga je že davno pozabila. Tudi čustva zastare... Morebiti so ji blazinjaki znani; na las so podobni onim v Hubertovem avtomobilu: in možic, ki je visel pri zadnjem okencu, je bil na las podoben možicu, ki mu ga je podarila za Božič. Možic — možic! Da. prav tako je plesal, kakor je ona žvižgala — v reviji njenega življenja. Zdrznila se je in se stisnila v kot.
»Zaprl bom okno, - je uslužno dejal njen spremljevalec in je dvignil okensko steklo.
Nasmehnil se je. »Poglej malo sem, Silvija — tu v okenskem steklu je vtisnjeno tvoje ime, v sredini velikega srca.'*.
Mlada dama je malo pomislila. Ni dvoma, sedi v avtu, ki je bil nekoč Hubertova last! Nekoč ko sta ljubimkala, je z briljantom urezal v steklo to srce in vanj njeno ime, potlej ji je pa (»daril dragoceni prstan, še zdaj nosi tisti prstan na roki. Kmalu nato ga je zapustila Nagon samo-ohranel Kaj pa naj bi počela oba, razvajena, prevzetna kot sta bila in brez denarja? Čisto brez denarja. Kaj neki počne Hubert? Ob priložnosti bo že poizvedela, kako mu gre. Na lepem je začela misliti na sladke urice, ki jih je bila že 6koraj pozabila.
»Danes se mi zdiš nekam tiha,*’ je dejal njen spremljevalec.
j Samo otožna sem, in na lepem sa me je lotil glavobol.«
»Ali naj se vrneva?«
»Ne, zunaj na svežem zraku bo kmalu odleglo.«
Mladenič se ji je nežno približal, a v istem trenutku oe je avto tako močno stresel, da ju je vrglo vsaksebi. Maščevanje neznatnega šoferja: on je vladal nad avtom in nad njuno ljubeznijo.
»Neprevidni teleban,« jfc zaškrtal kavalir.
»No, vidiš, ne bi se smela peljati ' z njim.«
»Zdaj se ne da več pomagati. Sicer pa zelo hitro vozi. Samo četrt ure imamo še do Badna.«
Na lepem je avto zavil z glavne ceste in je zmanjšal hitrost.
»Kam za vraga naju pa peljete?« je zavpil gospod. \ šofer je ostal gluh, čeprav je njegov gost še tako zabavljal. Pred velikimi dvoriščnimi vrati je ustavil.
Tako, zdaj smo tu,c je zamrmral in odprl vrata.
»Gotovo ste malo pregloboko pogle-
dali v kozarec,« ga je nahrulil, »peljati hočeva v< ndar v Ologgnitzl*
»Milostljiva je tam, kjer je njen dom,« je odkrito dejai Hubert, »in če se hoče gospod vrniti 7. menoj, vožnja nazaj ne stane nič. Dobim trideset šilingov in nič napitnine'«
Zdaj šele je Silvija v velikem strahu spoznala v šoferju svojega nekdanjega prijatelja, hkrati pa tudi veliko dvorišče, ki so se pred njim ustavili, saj je bilo last njenega moža!
Osramočena in brez slovesa je izginila skozi veUka vrata v hišo.
ftacvasta fotapcafiia ii zcaIca
(v) Netvvork, nov. Središče ameriške letalske obrambe je veliko letališče Wright Field pri Daytonu v državi Ohio. Tukaj imajo tudi raziskovalne institute ameriških letalskih oddelkov, ki v njih dela cela vrsta znanstvenikov za izpopolnitev tehničnih pripomočkov vojnega letalstva.
Major George W. Goddard, ki je priznan kot prvi strokovnjak na področju letalske fotografije, šef fotografskega oddelka Wright-Fielda, je zdaj končal neko raziskovanje. Uspeh tega raziskovanja je ta, da bodo odslej opazovalci ameriškega obrambnega letalstva opremljeni z novimi kamerami za fotografiranje v naravnih barvah. To so sorazmerno preprosti aparati s tremi hkrati sprožljivimi zasloni. Postopek je tako izpopolnjen, da traja razvitje treh negativov in njih združenje v barvast pozitiv nič več kakor 30 do 40 minut.
Z umetniškega stališča se da barvastim, po Goddardovem postopku pridobljenim kopijam pač marsikaj očitati — tako se vse rdeče barve reproducirajo in tudi druge barve kažejo nekak osladno vijoličast odtenek. A na to major ni gledal in tudi ameriško obrambno letalstvo' ne; poskusi so dokazali, da se vse podrobnosti, ki so važne za letalskega opazovalca, na barvastih slikah vse bolje razločijo kakor na črr.o-belih posnetkih. Tako na primer lahko spoznaš vojaške uniforme v gozdovih in tudi maskiranje z večbarvnim poslikanjem, ki mu črno-bela fotografija ne pride do živega, se baje na barvastih slikah prav dobro razloči.
moram biti v vsaki ročni torbici!
Uavno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi NIVEO, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z NIVEO. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, zvezo in zdravo barvo
Radio Ljublj ana
od 24.do30.novem.1938.
ČETRTEK 24. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 1H.20: Harmonika
■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ® 20.00: Jožek in Ježek • 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Duet citer ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 25. NOVEMBRA.
11.00: šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.10: Klavirski koncert ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA 2(5. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■
13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Otroška ura
■ 17.50: Pregled sporedu ■ 18.00: Radijski orkester B 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Muhasti amor ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ® Konec ob 23. uri. roorp
NEDELJA 27. NOVEMBRA
8.00: Šramel kvartet ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra	■	13.00: Napovedi	■	13.20:
Plošče	■	17.00: Kmet. ura	■	17.30:
Prenos	iz	Kočevja ■ 18.30:	Plošče ■
19.00:	Napovedi, poročila	■	19.30:
Nac. ura • 19.50: Harmonika solo ■ 20.30: Koncert ■ 21.45: Napovedi, poročila ® 22.00: Večer za naše izseljence ■ Konec ob 23.30 uri.
PONEDELJEK 28. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ® 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče ■ 18.40: Ljudski svetniki v jeseni ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Rezervirano za prenos • 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski Šramel ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 2(1. NOVEMBRA
11.00; Šolska ura ■ 12.00: Havajske kitare ■ 12.45: Poročila • 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Pevski nastop mestne ženske realne gimnazije ■ 18.40: Kaj je sveto ■ 19.00: Napovedi, poročila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Vesela kronika ■ 20.00: Koncert ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona ■ Konec ob 23. uri.
SREDA 30. NOVEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00:	Napovedi	■ 13.20: Plošče ■
18.00: Mladinska ura B 18.30: Plošče
■ 18.40: O razvoju skrbstva za slepo mladino B 19.00: Napovedi, poročila ® 19.30: Nac. ura * 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz ljubljanske opere ■ Konec ob 23. uri.
Dežne plaSče
H UB ERT II S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše In najceneje pri
Preskeriu
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
Poceni tobte kupovali
*•*	.Va	mM,„„
nas brezplačni katalog*
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM prltvrdkl RUDOLF VEEEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08
Uavno fam se dobilo popolnoma nove plo-šte svetovno znane znamke HOMOCOKD CENA DIN 15-
MOŠKI!
Za
zdravljenje
spolne
seksualne Impotence, za spolno slabost In za ojačitev funkclfe spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
HORMO-SEKS-pilule
Dobe se v vseh lekarnah.
30 pilul .... din 84-—
100 pilul .... din 217-—
300 pilul .... din 560 —
Zahlevajte samo originalne .Hormo-Seks" pilme ki so iunai ra Skallici opremljene z zaSčilno mamko. Po poiti razpošilja lekarna L. BAHOVEC. Llubljana. Glavna zaloga .»is-Vir kem. aboralorij. Zagreb,
Langov Irg 3.
Oj>l. reg. S. br. 28.856-37.'
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAU LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermomeirov, higrometrav itd. - Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki brezplačno
Biserna ovratnica
Napisal Henry Worthington
MALI OGLASI
2500 DINARJEV potrebujete, da zasluzite mesečno 1000 dir.arjev doma. Postranski iaslu-žek. Pičite: »A NOS« Maribor, Orožnova.
1	renutek počakajte, Barter,c je pri-držal Herwood, šef znane zlatarne Hervvood & Co.. svojega knjigovodjo. >'lu imate potrdila za biserno ovratnico, ki jo lionio le dni dobili iz Amsterdama. Takoj ko bo dospela, jo stehtajte in ugotovite, ako njena teža ustreza opisu; potlej jo pa vknjižite...«
Jiarter se je vrnil v svojo pisarno in je pregledal papirje. Za vragak je vzkliknil, »šestdeset tisoč dolarjev za biserno ovratnico!« Za nekaj trenutkov je pozabil na svoje delo. Šestdeset tisoč dolarjev! In čez nekaj dni si bo ta krasen nakit najhrže kakšno razvajeno bitje ravnodušno ali pa kvečjemu z bežnim veseljem obesilo na vrat. Šestdeset tisoč dolarjev! Vsota, ki jo navaden smrtnik vse življenje e trdim delom komaj prisluži.
Kaj je prav za prav on sam dosegel v teh tridesetih letih, ko je dan za dnem zapisoval številke v razpredelnice knjig? Niti toliko ni zaslužil, da bi si kaj prihranil za stara leta, da bi jih preživel v kar najskroirinejših razmerah! Šestdeset tisoč dolarjev! Naposled bi bil prost vsakdanjih skrbi! Potovali, ogledati si sveti Živeti, na koncu vseh koncev le živeli!
Na lepem je občutil Barter, da se mu je v možgane prikradla neka misel in se v njih vsidrala. Treba je bilo samo enega dejanja, ki bi ga osrečilo za vedno in ga iztrgalo iz tega življenja slabo plačane delovne živali.
Mora se polastiti te biserne ovratnice!
Priložnosti za to je bilo dovolj. Samo pre.ideu mora biti, zgrabiti mora pravi trenutek. Zanj, ki že trideset let pozna vse navade svojega Sela, to ne bo pretežko! Sum ne bo padel nanj...
***
Svoj načrt je Barter še lažje uresničil, kakor si je bil mislil. Čez dva dni je dospela ovratnica, in Hervvood jo je površno pogledal in jo izročil svojemu knjigovodji, da bi pregledal potrdila in jo vpisal v knjigo. V Carterjevi pisalni mizi je ležala že natanko ponarejena ovratnica, ki jo je bil naročil po natančnem opisu pristne. Čez dobro uro jo odnesel ponarejeno ovratnico Hervvoodu.
Prišel je baš o pravem trenutku: Uerwood je imel polne roke dela in je ponarejeno ovratnico, ne da bi jo natančneje pogledal, spravil v svojo oklopno blagajno. Prvi korak je bil že storjen in Barter ni mogel več nazaj. Mrzel pot ga je oblil, ko je spe.', sedel za svojo pisalno mizo, kjer je čakal ure, ko bo lahko zapustil pisarno. Še nobeno popoldne se ni Barterjii zdelo tako dolgo, ko la dan; oddahnil se je šele, ko so se za njim zaprla vrata njegove 6kromne 6obice.
Po večerji se je Barter zabaval tako, da je prelagal ovratnico iz roke v
roko. .lasno je bilo, da bodo v kar najkrajšem času opazili zamenjavo. Hervvood bi sicer jamčil za njegovo poštenost in vestnost; vsekako si bo pa rajši kmalu vzel dopust in bo bisere neopazno prodal. Petdeset tisoč dolarjev bo zadoščalo, da bo na stara leta neskrbno živel. Z ostalimi desetimi tisočaki bo pa uresničil vse svoje krasne načrte...
Ko je potrkalo na vrata, mu je planila vsa kri v glavo. Po bliskovo je spustil ovratnico v svoj žep. Vstopila je njegova gospodinja.
Prosila bi vas za majhno uslugo, gosjKHl Barter, je dejala. »Moja sestra me je poklicala. Njena mala hčerka je bolna in rada bi prečula noč pri njej. Ali bi bili tako ljubeznivi in bi si danes sami pripravili čaj v kuhinji...«
»Kajpak si ga bom!: je hitel odgovarjali Barter, da bi pogovor kolikor mogoče hitro končal. Mislim, da se bom že sam postregel. Njegov glas je bil še zmerom nekoliko hripav.
Ko je gospodinja odšla, je Barter skušal [»riti s'svojim položajem na čisto. Tako ne more iti dalje! Navaditi se mora obvladati svoje živce. Od tega je zdaj vse odvisno. Če bo jutri, ko vsak dan vršil svojo službo, no bo moglo nič izdati njegovega notranjega razjK>loženja; delati mora tako, ko po navadi.
Zakaj bi se neki bal? Ali nf kupil posameznih ponarejenih biserov v različnih trgovinah, tako da no more nanj pasti niti najmanjši sum?
In nazadnje, za najskrajnejši primer ima še zmerom sredstvo, ki bo jamčilo vsaj njegovo osebno varnost; v
svoji omari ima spravljeno stekleničim z raztopino klorove kisline. Dovoli, da bisere v zadnjem trenutku, ko bi že stražniki trkali na vrata, spusti v steklenico, kjer bi se brez sledu raztopili. Ako potlej raztopino zlije stran, mu živ krst ne more več dokazati, da je imel kdaj dragoceno ovratnico...
***
To premišljevanje je Barterju spet vrnilo zaujianje vase. Prižgal si je, ko sleherni večer, pipo, sedel h kaminu in razpletal svoje misli. Potovanja, sinje tropsko nebo, Indija, fakirji, Hindujci...
Dolgo je že tako san jal, ko je opazil, da je ogenj v kaminu že davno ugasnil. Pri svitu obločnice, ki je njena svetloba padala skozi okno v njegovo sobo, je pogledal na svojo uro. Polnoč je že odbila. Legel bo v posteljo, da bo julri prišel svež in spočit v urad. Zagrinjal je ležke zavese, ko je na nasprotni strani ceste zagledal dva stražnika. Ko bi ta dva vedela..., « je skoraj zadovoljno pomislil, šla bi čez ceslo in pozvonila pri mojih vratih...
O, gvoza! Oba stražnika sta res prekoračila cesto in pogledala prav na okna njegovega stanovanja. Moj Bog! Že sla pri vhodu. Zdaj... zvonec je rezko zapel...
S tresočimi se koleni je skušal Bar-ler zbrati svoje misli. Vse je bilo izgubljeno. Najhrže sta stražnika po kakšnem vražjem naključju zvedela, kaj se je zgodilo. Ponoči hočeta torej napraviti preiskavo v njegovem sla-
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O
novanju, da bi našla ovratnico in tako dobila v roke dokaz njegove krivde!
Spet je pozvonilo... Ne, ni bilo še vse končano! Še zadnji pripomoček mu je ostal. Ne bodo ga dobili! Otrplost je popustila. Divje je skočil k omari in začel brskati po njej. Steklenica s klorovo raztopino, biseri... S tresočimi se rokami je bisere drugega za drugim spuščal skozi ozek vrat v steklenico. Še nekaj trenutkov, in potlej ni bilo v steklenici nič drugega, ko motna raztopina, ki jo je Barter pazljivo, da ne bi kaj polil, zlil v lijak.
Spet je pozvonilo, to pot pa že nekam nestrpno. Barter je odprl vrala in zagledal pred seboj dva stražnika.
‘Oprostite, gospod,« je dejal vljudno eden izmed njiju, »a na vašem hodniku zdaj sredi noči gori luč, in ker je bilo zadnji čas v okolici več vlomov, smo postali bolj pazljivi; liotela sva pogledali, ali je vse v redu...
Barter je počasi razumeval pometi besed, ki jih je slišal.
Kajpak, je zajecljal. »Seveda..., gospodinja je odšla zdoma... in je očitno pozabila ugasniti luč... V6e je v redu...«
»Oprostite, da sva vas motila, gospod, je dejal vljudno eden stražnikov. Lahko noč! ...
»Lahko noč...« je dejal Barter in je počasi, prav počasi, kakor da bi sanjal, zaprl vrala. !Lahko noč!-....
#
-Čuden človek!; sta menila zunaj stražnika in zmajevala z glavami, leo sta nekaj trenutkov nato zaslišala iz hiše rezek, presunljiv krohot, krohot blazneža...	(ha)
Mlt>alels — vsi v Ljubljani.