velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Sporazum v Ženevi Posaarje bo 1. marca izročeno Nemčiji, ki pa ga mora i določb mirovnih pogodb demilitarizirati Ženeva, IS. jaoaiarja, b. Sinoči je bil med nemškimi in francoskimi organi Društva narodov dosežen sporazum o Posaarju. ki določa: L Izročitev Posaarja Nemčiji se bo izvršila 1. marca 1935. 2. Vprašanje demiHtarizacije Posaarja se v resoluciji Društva narodov in v poročilu ne bo posebej omenilo. To vprašanje je rešeno s tem, da veljajo in se morajo izvesti za to ozemlje določbe versajske mirovne pogodbe glede demilitarizacije levega brega Rena. 3. Se nerešena ostala vprašanja se bodo uredila v pogajanjih, ki se bodo po značaju vprašanj vršila v Rimu, Saar-brueknu ali v Baalu. Plemenitost Francije omogočila sporazum Pariz, 18. januarja. AA. Listi priob-čujejo daljša poročila o snočnji seji sveta Društva narodov in so zadovoljni z doseženo ureditvijo posaarskega vprašanja. Hitler je pnudil roko, ki je LavaJ ni odklonil. Francoska zunanji minister pa je prj tej priliiki opredelil pogoje, pnd katerimi sprejme ponudbo. * Figa rov pravi, da so na tej seji odstranili vse težkoče glede demilitarizacije Posaarja. Laval je ravnal modro in pravilno, ko je zahteval sporazum o tem vprašanju, preden svet izreče svojo končno besedo. i Oeuvre c pravi, da je bila borba ostra, da pa se je končala z epilogom v javni seji. ki je bila kratka, vendar na dostojanstveni višini. Na njej je prevladal stvarni in plemeniti govor francoskega zunanjega ministra, ki je napravil na vse najglobji vtis. Laval je s kratkimi izvajanji očrtal francosko politiko glede organizacije varnosti. Nemčija je izjavila, da hoče pri tej politiki sodelovati- V Ženevi zbrana zastopniki posameznih držav soglasno priznavajo, da je Francrja zaMjučila razpravo o Posaarju na izredno plemenit način. Izjavila je, da je pripravljena sodelovati z Nemčijo pri s3cirpni organizaciji varnosti in miriL ^ Journal < pravi, da je Laval odkritosrčno odgovoril Hitlerju in ga povabil, naj vstopi v mednarodne organizacije. Da omogoči čam širše sodelovanje, je Laval priznal interese in upravičeno dostojanstvo velikega naroda in njegovo zahtevo po enakih varnostnih pravicah. Tej izjavi pač ne bo moči očitati, da ne ustreza nernfikrrn željam. Nemci zadovoljni Berlin, 18. januarja. AA. O sklepu sveta Društva narodov, naj se Posaarje izroči Nemčiji, priobourje današnji >Vol-kiecher Beobachter« komentar, v katerem hvali zasluge odbora trojice za pravilno ureditev posaarskega vprašanja. List obenem hvali modro politično ravnanje Francije v zadnji fazi posaarskega vprašanja. O izjavi francoskega zunanjega ministra Laval a naglasa, da dopušča ta izjava najlepše upe za bodočnost francosko,nemšft Lh odnosajev. Tudi Angleži zadovoljni London, IS. januarja. AA. Angleški krogi so z zadovoljstvom sprejeli poročilo o sporazumu, ki so ga snoči sklenili v Ženevi med Francijo in Nemčijo o likvidaciji posaarskega vprašanja. V vsej Evropi bo zdaj laže, piše »Daily Tele-graph«. Veseli nas vest, da bo mogoče Posaarje izročiti Nemčiji že 1. marca. Pri tej priliki nočemo pozabiti na tiste nesrečneže, ki smatrajo, da bi bilo zanje nevarno ostati pod zakoni hitlerjevske Nemčije. Izjava Hitlerja London, 18. januarja. AA. »Daiiy Mail« priobčuje izjavo državnega kancelar ja Hitlerja. V tej izjavi pravi Hitler: Nihče v Nemčiji ne postavlja poseb-afii pogojev za povratak Nemčijo ▼ 2e- nevo. Ravnopravnost ni posebna zahteva, marveč pogoj zdravega razuma. Razlikovanje med moralno in materijalno ravnopravnost jo bi pomenilo hudo žalitev za nemški narod. Na vprašanje o pristopu Nemčije k vzhodnemu paktu aH k rimskim protokolom je Hitler odgovoril: Glavni pogoj za to je in ostane priznanje ravnopravnosti. Teror v Posaarju Hitlerjeve! preganjajo vse, ki so glasovali proti povratku Posaarja Nemčiji Pariz, 18. januarja, r. Po poročilih s francosko-posaarske meje prihajajo v Francijo posaarski emigranti v vedno večjem številu. V ostalem že sedaj prihajajo vesti o incidentih med pristaši Nemčije in statusa quo. Tako je včeraj v Gubengenu večja skupina Hitlerjev-cev z revolverji v roki vdrla v neko kavarno in pozvala tam zbrane pristaše statusa quo, naj nemudoma zapustijo posaarsko ozemlje. Hitlerjevci so oddali tudi več strelov po lokalu in deloma opustošili kavarno. V bližini Neunkir-chena je prišlo do spopada med narodnimi socialisti in skupino opozicional-cev. Padlo je več revolverskih strelov in več ljudi je bilo ranjenih. Pariški tisk je spričo teh vesti zelo vznemirjen in poziva Društvo narodov k takojšnji Klerikalna kandidatna lista za senatske volitve Ljubljana, 18. januarja, r. Danes dopoldne so vložili svojo kandidatno Usto za nadomestne senatske volitve pristaši bivše SLS. Nosilec liste je bivši poslanec SLS Fran Žebot Na Hsti je 71 podpisov. Pospeševanje gospodarskih . odnosa jev z Belgijo Beograd, 18. januarja. Jugoslovenski odbor za pospeševanje gospodarskih odnoša-jev z Belgijo v Beogradu je odprl svojo pisarno v Cika Ljubim" ulici št 20, I. nad. Prostore mu je dalo na razpolago Splošno jugoslovensko bančno društvo. Tajništvo odbora bo sprejemalo stranke in jim dajalo pojasnila v tej pisarni vsak dan od 15- do 17. ure razen sobot in praznikov- Če interesenti v tem času ne utegnejo priti v tajništvo, naj se obrnejo aa zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Nemčija in vzhodni pakt Parii, 18- januarja. AA. >Temfpoc niše o nemškem stališču do vzhodnega pakta in pravi, da se mora Nemčija o tem vprašanju izreči brez vsakega dvoumja- List pravi dalje, da bi nadaljnje odklanjanje Nemčije prisililo druge države, zlasti Francijo in Rusijo, da izdajo takšne ukrepe za svojo varnost, ki se jim zde neobhodno potrebni. Poliaki se ne morejo odločiti Varšava, 18. januarja AA. Pat poroča: Sedanje zasedanje sveta Društva narodov j« omogočilo zastopniku Poljske, da se razgovarja s predstavniki posameznih držav tudi o važnih in perečih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu tega zasedanja. V prvi vrsti se je poljski zastopnik raz-govarjal o franoosko-italijanakem sporazumu, ki pomeni novo pobudo za nadaljno mednarodno akcijo v korist miru T>alje se je razerovarjaJ o vprašanju vzhodnega pakta. Glede francosko-italijanskega sporazuma je zatem zastopnik Poljske stopil v stike z zastopniki drugih držav, prizadetih z načrti v Rimu. Pri teh predstavnikih se je skušal podrobnejše obvestiti o njihovem zadržanju napram rimskim načrtom. Glede vzhodnega pakta pa po poročilu poljskih pristojnih krofov ženevski razgovori do zdaj še niso rodili nobenega novega stališča poljske o tem vprašanju. Fašistični film Rim, 18. januarja AA. Agencija Štefani poroča: Snoči so v enem izmed največjih rimskih kinematografov priredili krstno predstavo filma »Stare garda«. Film prikazuje akcijo fašistične stranke pred polastitvijo oblasti leta 1922. Smrt nemškega znanstvenika Berlin. 18- januarja. A A- DNB poroča: Danes dopoldne ie. umrl star 60 let Ludvik Bernhardt. znani profesor za narodno gospodarstvo na berlinski univerzi. intervenciji, ker bi drugače lahko prišlo do hujših incidentov. Francoski poslanec Fribourg je na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice zahteval pojasnila glede na te vesti. Vsak dan več beguncev Pariz, 18. januarja. AA. Po uradnih podatkih francoskega notranjega ministrstva je dozdaj prestdnilo francosko mejo 474 beguncev iz Posaarja. Komunisti se sele v Rusijo Parim, 18. januarja- AA. Po poročilu i« Rige so sovjetske oblasti pripravljene sprejeti Posaarske komunorte in jih zaposliti v svojih nidnikih. Pravijo, da bodo v bližini Moskve agradili delavsko mesto za delavske begune? iz PosssT-ja. Novi generafisimus Francije Pariz, 18. januarja. AA- V političnih krogih trde, da bo minister vojske general Maurin na današnji seji francoske vlade v Elizejska palači pod predsedstvom predsednika republike Leoruna predložil v podpis ukaze o vojski. Znano je, da zapusti sedanji vrhovni nadzornik francoske vojake general Weygasd svoje mesto v ponedeljek 21. t m,, ker bo tega dne 68 let star. S tem dnem bo torej to mesto izpraznjeno. Vse kaže, da bo sedanji načelnik glavnega generalnega štaba general GameAin, imenovan za podpredsednika vrhovnega vojaškega sveta. Obenem bo obdržal svoje dosedanje mesto v glavnem generalnem štaba. >Echo de Pariš«, ki ima dobre informacije o vojaških vprašanjih, poroča, da bo general Georgea, ki je bil med atentatom v Marseilleu ranjen m ki je član vrhovnega vojaškega sveta, imenovan na mesto, ki ga ta sposobni general zasluži, Določen bo za pomočnika vrhovnega poveljnika za primer vojne. Francoski parlament nezadovoljen Pariz, IS. januarja. AA. Opozicijski listi smatrajo, da je v parlamentarnih krogih nastalo gibanje proti vladi Ust >Echo de Pariš« navaja, da so poslanci nezadovoljni predvsem z reformo skupščinskega poslovnika. Ekiak odpor je tudi proti sodni reformi in proti načrtu o industrijskih sporazumih, ki ni nikogar navdušil. Radikalni socialisti so proti izvedbi žitnega zakona in proti ukaznemu zakonu V sami vladi je izbruhnil spor med ministroma M anđelom in Mallarmejem. List priznava, da neraspoloženje parlamenta ni naperjeno proti samemu Flandinu. zanimivo je, da poslanci ne napadajo vlade odkrito, pač pa skušajo neki parlamentarni krogi pripraviti tla za njeno rušitev. Rooseveltovi letalski načrti Washington. 18- januarja- AA. Cuje se, da namerava predsednik Roosevelt zahtevati prihodnji teden od parlamenta prebitek za gradnjo orjaškega zrakoplova, ki naj bi opravljal redno postno službo med Zedi-njenimi državami in Evropo. Razen tega bo Roosevelt zahteval še posebne kredite za ureditev rednih letalskih zvez s Havajskimi otoki in z Evropo čez Bermude- Amerika hoče imeti 4000 leta! Washington, 18 januarja AA. Vlada bo te dni predložila parlamentu svoje načrte o vojski in pomorskem letalstvu. Minimum letalskega parka naj znaša 4000 letal moderne oblike. Znižanje uvozne canne na pivo v Ameriki Wa*hington. 18. januarja AA. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je podpisal odlok o znižanju uvozne carine na pivo. Znižanje znaša 50*A> Sovjeti izganjajo svoie nasprotnike v Sfbirijo Berlin, 18 januarja AA. DNB poroča iz Moskve, da je komiaarijat za notranje zadeve upravnim potom obsodil na izgon v Sibirijo 76 pristašev Z in ov jeva. Izgon bo trajal večinoma 2 do 5 let. Banovinski svet sklican na 4* februar Na dnevnem redu je v prvi vrsti proračun za L 1935*36 Ljubljana, 18. januarja. AA. Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje šesto redno zasedanje dne 4. februarja 1935 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: 1. Obravnava predloga banovi nekega proračuna za leto 1935/36 s pripadajočim pravilnikom in uredbami v smislu ČL 11 rit. pravilnika. 2. Sklepanje o uredbi za izvrševanje določb §§ 3., 8., 1L, 17., 22., 24-, S7„ 39., 75., 84., 89., 92., 96. in 108. zakona o lovu z dne 5. 12. 1931, Službene novine od 6. 12. 1931 broj 285a XCTV (Sini. beni Ust St 7/177 in št. 16/349 iz 1932) na temelju § 113 navedenega zakona in § 76 finančnega zakona za leto 1934/JML Jevtić v ženevi V teku včerajšnjega in današnjega dne je imel važne konference z ženevskimi diplomati Ženeva, 18. januarja, r. Ministrski predsednik m zunanji minister Jevtić je včeraj prispel v Ženevo v spremstvu šefa svojega kabineta B. Markovića in tajnika Knježevića. Na železnišiki posrtaji so ga sprejeli dr. Beneš, Titulescu, Tevfik Aras, Maksi m os in privatni tajnik francoskega zunanjega ministra La-roehe. Jugoslavenski ministrski predsednik se je nastanil v hotelu »Beauri-vage«. Po kratkem odmoru je imel svojo prvo konferenco z zunanjimi ministri Male antante in Balkanske zveze. Popoldne ob 14.30 je Jevtić sprejel poročevalca sveta Društva narodov za madžarsko-jugoslovensko sporno vprašanje, anglefikeera delegata Edena. Eden je obvestil Jevtica o vsebini madžarskega poročila o preiskavi proti madžarskim uradnikom in o sankcijah, ki jm je izdala budimpeštanska vlada. Razpravljala sta tudi o datumu, ko naj pride madžarsko poročilo na dnevni rad zasedanja sveta Društva narodov. Poučeni krogi zatrjujejo, da se bo svet Društva narodov ha vil s tem vprašanjem meseca maja. Popoldne je pose tU Jevtića tudi francoski zunanji minister Laval. Razpravljala sta o vseh mednarodnih aktualnih vprašanjih. France«« zunanji rnimster je obvestil jogoslovon-skega rmrnstrskecrs rtredsednika o rimskem spniraTnirroi. Občni zbor RK na Jezici Jeflea, 14. januarja V nedeljo 6. t m. je bil v Cerkvenem domu občni zbor Rdečega križa kjer smo upali doseči zaželjeno sodelovanje med RJC m naeijonalnimi društvi. Že borbena udeležba 500 oseb na zboru, a še bolj njegov potek sta pa pokazala, da nasprotna stran ne le da ni izpolnila niti osnovnih pogojev za spravo, temveč je vse storila, da onemogoči pomirjenje Zbrala je namreč na občnem zboru vse količkaj pomembne vodnike bivših nasprotnih organizacij, prijatelje zelenih kravat, nahuj-sksne ženske in mladoletne krrčače, oči-vidno, ker je hotela očuvati Rdeči križ M zatočišče razpuščenih društev. Hotela je sicer nasprotna skupina pridobiti v članstvo RK tudi nacijonaliste, da s tem ovrže vse očitke glede nacionalnosti, deliti z nacijonalisti mesta v odboru RK pa ji nikakor ni kazalo. Saj bi bilo tako društvo, kjer bi bila prisotna tudi kontrola naeijonalistov, za take cilje nepo-nabno. Zato je hrumela po vsej občini parola: >V nedeljo vsi v dvorano. Sokoli nam hočejo vzeti Rdeči križ!« Občni zbor Rdečega križa sicer po našem mnenju ne more biti veljaven, saj je sodelovalo na njem mnogo mladoletnih neupravičencev in tudi to je grdo izigravanje pravil, da se tik pred občnim zborom za 2 Din vpisujejo polnopravni člani RK. Naeijonalistov se je vpiealo v Rdeči križ 70. S tem so kljub upravičenim pomislekom pristali po nagovarjanju banovinskoga RK na sodelovanje v RK. V njihovem imenu je bila predložena želja po kompromisni kandidatni listi pod vodstvom domačega župnika. Trezne, mirne, slovesne besede nacijonalnih društev in šole pa so postale predmet zasmehovanja in razlog za pokašljevanje, kar je značilo, da ima masa v RK nalog, da v kali uduši že sam predlog glede sporazuma. Tudi vsi nadaljnji dogodki so dali slutiti .da ne bo sporazuma, četudi se je zanj ves čas iskreno zavzemal podpreds banovin. RK g. dr. Fettich Zato sta učiteljstvo in nacijonal-na skupina zapustila občni zbor in s tem prekinila tudi vsak nadaljnt stik s sedanjimi elementi občinskega RK. S tem pa je občni zbor RK pokazal tudi vodstvu banov RK to, kar smo mi vedno trdili: da nas RK ni na pravi poti in da v njem niso ljudi s, ki bi se zavedali, kakšni so cilji te organizacije. Zato velja iz nacijonalnega stališča tem ljudem naš najostrejši boj. Za našim stališčem stoji tudi ogromen del občanov, ki vse bolj uvidevajo kako potrebna in upravičena je naša borba. Gorje Jugoslaviji, če bi bila zgrajena iz nacijonalnih uat, name« tu iz naci jonamrh src. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Vremensko poročilo JZSS JZSS je prejel davi telefoniJfce naslednja vremenska poročila: Kranjska gora: —5, barometar pada, jasno, mirno. Vršič in Krnica 1 m pršića Rateče-Planica: —5, barometer pada, po-oblačeno, lahko megleno, 8 om pršića, Tamar 40 c*n. — Bistrica-Bohinjsko jezero — 4, zelo oblačno, v dolinah brez snega — Kamnik: —2, oblačno, drobno mede, na 2 cm podlage 8 cm novega pršića Smuka neugodna. Vogel: jasno brez verna, — 11, sneg suh. smuka odlična. — Pohorje: Mariborska koča: — 4, jasno, mirno, 30 cm pršiča, smuka dobra — Pohorski dom: —6, jasno, mirno, 36 cm pršića* smuka dobra. — Ruika koča: —6, jasno, mirno, 40 cm pršiča. Smuka ugodna — Klopni vrh: —5, jasno, mirno, 45 em pršiča, smuka ugodna Koča na Peskm —7, jasno, mirno, 60 cm pršiča, smuka ugodna, skakalnica porabna — Senior jev dom: —S, jasno, mirno, 50 cm pršiča os podlagi, smuka izborna — Sv. Lovrenc: — 5, pooblačeno. mirno. 30 cm pršiča. — Rimski vrelec: —11, jasno, mirno. 25 esn pršiča, smuka izborna. Polževo: —3, staro podlago pokrila ponoči tenka plast novega snega, oblačrkn. smuka prav dobra Po stanju z dne 17. t. m.; Poljuka —4, oblačno, severozapadnik, na 30 cm podlago 15 cm pršiča, smuka prav dobra, aka kalnica vporabna. — Rakek: temperatura 0, oblačno, snega 10 cm brez podlage, mestoma spi han, smuka manj ugodna. — Tržič: —1, jasno, mirno, 5 cm priHča. — Kofce: —5, jasno, mirno, smuka dobra. — Celjska koča: —5, rrirno. 20 cm pršiča. smuka zelo dobra — Kum: —7, jasno, solnce. sever. 4 cm pršiča, vnuka prav dobra. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved z? soboto: Pretežno jasno, zjutraj mraz pozneje južno. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2969.49 — 29SOJ*-'-. Berlin 1757.62 — 1778.4-2, Bruselj 1025.84— 1029.78, Curih 1421 80 — 1427.30, London 214.87 — 216.47, Newyork 4883.85—4411.79. Pariz 289.76—290.88, Praga 188.56—184.41. Trst 374.80 — 377.20. Avstrijski sildng v privatnem kliringu 8.10—8.20. Devize: Amsterdam 2309.63 — 2900.99. Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 797.88 — 801.82, Curih 1105.85 — 1111.35, LondoD 167.04 — 168.64, Newyork 3403.30—3481.66. Pariz 225.37—226 49, Praga 142.74—143.60. Trst 291.41 — 293.81 (premija 28.5 dost.) Avstrijski šiling v privatnem kliringn Sin —8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. 18. januarja. Beograd 7.0C, riz 20.38. London 15.14. Newyork 310.2o Bruselj 72.15, Milan 26.395. Madrid 42.M6. Amater*' n 208--. Perlin 12.90, Dnnaj 57.40. Praga il-915. Varšava 18-2*, Stran 3. »8LOVBN8KI NAROD«, dne 18. januarja 1935 St v 1* Brezposelnost in njeni izkoriščevalci Res potrebnim vso pomoč, delomržnim Izkoriščevalcem pa nas prezir Ljubljana, 18. januarja. Na zimo se rešuje vprašanje brezposelnosti intenzivno v vseh odtenkih navzgor in navzdol, kajti ▼ tem letnem času odraža najbolj vidno, ko razen Človeštva se narava doda svoj obolu* na oltar krize. Naiemu narodu je sočutje prirojeno, zato se vsakdo rad odzove ne samo apelu karitativnih društev, temveč se rajše kar neposredno. Ko potrka, s firmo brezposelnosti zaznamovan, na vrata, pogleda sočutna gospodinja takoj po mizi ali v žep, če je pomoč z njene strani mogoča. Tudi tisti čutijo krizo v pomanjkanju, ki sicer fun-girajo v svojstvu darovalcev, zato je toliko lažje prosilcem zbuditi njihovo sočutje. Ni dolgo tega, kar sem čita!, kako se neki pisec v ljubljanskem dnevniku zavzema za uspešno in pravilno razdelitev podpornih sredstev v obliki uakaznic za ostanke kosil in večerij. kjer bi prišli kot darovalci v poštev družine, zavodi itd Mnogo se je že premlevalo. kako pomagati bednim. Da So podpora, namenjena brezposelnim, imela haska, je odvisno le od dobre organizacije, ki naj obstoja posebno nekontrolirana, od merodajnih faktorjev absolutno le iz živil. Denarna akcija ali podpora v obleki naj bo rezervirana izključno javnim organizacijam, ki pa morajo delati v sporazumu, sicer bi brezvestni izkoriščevalci obrali vsako društvo posebej. Tako bi dobil tisti, ki tak posel razume, preveč, bojazljivi in tega nevajen pa nič. Kako so me brezposelni razočarali, naj navedem le uekaj primerov, ki jih kot upravnik nekega zavoda imam priliko opazovati. Pretežna večina ljudi, ki danes pritiska jo na kljuke, 60 žali bog ravno tisti, ki niso več daleč od kriminala, ali pa so ze njegovi stalni gostje. To so ljudje, ki Iščejo orano, ker jih kruleči želodec opominja na to, dela pa ne iščejo, ker ga ne marajo Ponudite mu delo v obliki sekanja drv ali kakega dela mimogrede. Sigurni ste lahko, da se vam bo prav premeteno s pretvezo izmuzni L Naloga prave akcije v pomoč brezposelnim je, da se privedejo iz skrite revščine one, ki smatrajo prosjačenje za sramoto, kar pa je pač le nesreča današnje dobe. Koliko inteligence, ali siromašnih po-deželanov s številno rodbino živi v taki bedi, da bi človek ne verjel. Ulica, promenada ne kaže bede. ker jo vsak pokrije z brezskrbno zunanjostjo. Deviza današnjih dni je pač taka. Kaj če ni tudi ta pretirana zunanjost v obleki precej kriva domaČe mizerije? Kmlečemu želodcu nič, radovednim očem pa vse ... Treba je odgrniti zaveso domaČega gospodinjstva, da se pokaže ono, kar duh moderne dobe smatra za potrebno, da je tako skrito, da javnosti ne postane očito. S tem hočem pokazati na skrito bodo, ki se ne more primerjati s tisto, ki jo nosijo izkoriščevalci na trg. V zavodu se mi javljajo Smuka in drugo v Laškem Laško, 17. januarja IV> je bilo v nedeljo pravo prešel jeva nje narodov, ko jo je mladina, oborožena s smučmi ln sankami, odrinila na bližnji .•^anohor, drugI pa na Sv. Lenart Na prvem kot na drugem hribčku se je zbralo do -V> športnikov, žal je tudi v to čas© rado-rti padla kaplja grenkobe. Hiteč preko snežnih poljan je pdč. Manja Kukčeva zadela ob neznaten parobek in si zlomila nogo. Mraz Je naenkrat rešil mesarje in gostilničarje morečih skrbi, kako bodo napolnili letos ledenice, ki so sedaj večinoma že polne. Športni odsek Sokola je napravil Uk za Sokolskim domom udobno drsališče, ki bo baš te dni otvorjeno ln s tem omo.eo-Čeno športno ndejstvovanje tndi onim športnikom, W niso posebno vneti za hribe. Lovska sezija je bila s 15. t. m. zaključena; lovopust je sedaj omejen zgolj ns divje lovce. Zaključni pogon bo v soboto 19. t. m. na lovski veselici v Sokolskem domn. na katero so vabljeni vsi člani ln prijatelji zelene bratovščine. Zima ln mraz sta občutno zadela tuii: nase krilate gozdne ln vrtne prijatelje Po laskih klancih se pridno sanka droo-njad. SIcer betežne stare mamice nekol' ko godrnjajo nad uglajenimi poti. vendar pa puste mladini njeno veselje, češ, saj v naših mladih letlb tudi mo ni»mo bile T!ho!1'se. Za občne zbore se vršijo ze »daj vsestranske priprave; pa saj tudi nI malen kost spraviti 19 občnih zborov (toliko dru štev ln udruženj imamo v Laškem) v tako kratkem Času pod streho. Obrtniki pripravljajo za Svecnico obrtniško prireditev in kakor vse kaže, bodo takrat združeni !n ločeni združeni. Post Sestum Ljubljena, 18. januarja. Zdaj, ko se vam več ne peha po božičnih dobrotah, smemo spregovorit: o njih in diskretno obuditi spomin na nje. Da vse je že v sivi preteklosti, kljub temu pa nihče ne more reči, da ni bilo lepo in đa so prazniki kaj trpeti, ker so pač tako strašni Časi. Zato vam moramo zaupati zgodbico, ki naj dokaže, da ee Sftsi sicer spreminjajo, a ne na slabše. Ne 'V Indiji Koromandiji, nego nekje med nami se praznovali božič tako lepo. svečano in ganljivo, da bi jih morali posnemati vsi, ki se jih še ni dotaknil stru peni materijalizom našega časa Stari in mlad« v družini, sleherni je imel posebej božično drevo Samo ubogi Mufi je hodil žalosten povešene glsve in repa okrog veselih ljudi. Od časa do časa je žalosten zacvilil, kot bi tožil pred vsem svetom, kako krivični so ljudje, kako brezsrčni so ter ne dele z nikomur sreče Da, štiri nožni Mufi je filozofira! o socijalnih krivicah tega sveta, toda zmotil se je, kot se ponavadi zmotijo fllozotL Ko Je božično veselje prtkipelo do vrhunca, je blage družina postavila v Čast prosjaki moškega in ženskega spola, o katerih bi lahko spisal romane. Ne da imam precej psihološkega daru, opiral sem se predvsem na dejstva da bi me mišljenje cventuelno ne varalo in da bi ne delal tistim krivice, ki bi jih rad vzel v zaščito. Najraje se mi zgrnejo, kadar je slabo vreme, kajti takrat smo Še bolj dovzetni za siromaštvo. Ker so ponajveč stalni gostje, vem, kako so oblečeni. Kadar je sa prosjačenje ugoden čas in na vidiku konjunktura to je ob dežju, snegu, mrazu, takrat pride namenoma ves premočen, razcapan in premraŽen prosjačit Konjunkturo je treba izrabiti Spustim se v pogovor z enim ali drugim in vsak mi pritrdi, da je tako. Mnogo tudi doda, tako da imaš hitro pred seboj sliko kako in kaj je s tem beraškim vprašanjem. Če se hočeš odkrižati beračev samo reci, da imaš delo, pa ti izginejo drug za drugim. To je resnica, ki se mi v neštetih primerih vedno ponavlja Nekega dne sem pozval mladega prosjaka, da mi vrže nekaj gnoja po vrtu. ker je bil nad dva meseca stalen gost pri razdeljevanju hrane. Res je šel na vrt. Čez eno uro najdem vile prislonjene ob plot. delomržneža pa nikjer in ga še do danes ni. Vendar vsaj toiiko obziren je, da s eni več pojavil v zavodu. Saj je dobrodelnih zavodov toliko kakor gostiln. Le da v lokalih moraš plačati, v zavodih ti pa morajo dati zastonj. Izbira je mogoča tudi v obeh primerih. Poslušal sem. ko vprašuje vetopivši član brezposelne družbe, k^t se kuha. Ce sliši, da so na mizi jedi, ki jih jč ponavadi skromen meščan v bolj preprosti izdelavi, ne obrne in odide ker želi hrano a Is carte. Nedelja je bolisi dan po kuhinjah, zato imamo ub lakih dneh naval in začne se tekmovanje kdo bo boli podjeten. Tudi se mi primeri, da prihajajo pijani, kajti ko se postavi v kot, tega ne opaziš, šele po jedi, ko se zopet odmaje v širni svet, vidi£, kako slabo ga drže noge. Če vprašaš novinca pobliže o njegovih razmerah, je možakar užaljen in te pusti na cedilu češ, kaj boš spraševal. Ce daš, je prav. Če ne. dobim pa drugje Prihajajo ženske z burno preteklostjo, z nezakonskimi otroki v breme državi in javnosti. Poznam eno. ki jih žrtvuje kar šest domovini Posel lepo cvete, delati ni treba, za otroke pa skrbe dečji domovi. N'ekaj primerov le zato, da vprašamo, kaj bo s temi ljudmi, ko se gospodarske razmere zboljšajo in ko bo delo iskalo človeka? Logika jih uči. da bodo ob boljših časih živeli pač še boljše, ker se ne bo mogel nihče izgovarjati, da nima So to človeške slabe strani, ki jih bo treba izkoreniniti radikalno, ako nočemo, da se bo vlekla veriga iz roda v rod. Dobrohotna polna pomoč res potrebnim — izkoriščeval cem pa naš prezir. R. GŠ. miniL £*e, mafcerijalizem še ni povsem zastrupil ljudi . . Ker bo nedvomno koga zanimalo, kakšen mora biti drevešček za Mufije. moramo povedati, da niso prižgali svečic na njem in ne postavili jaslic pod nj"im. Pač pa so navestli nanj poslastice, ki Jih ima Mufi najraje. Klobase, salame in druge v nos dražeče dobro te so bingljale na dreveščku, da so se veje šibile pod njimi. Ne le družine, tudi Mufija je prevzelo gin jen je. Tako pretresljivo je zalajal, da so vse oblile solze. In ko si je opomogel od presenečenja, je skrbno ovohal vse naveske ter se zadovoljno ob-liznil. Muti je praznoval božič v blaženo stl kot se pač spodobi. Toda nihče naj ne zavida Mufija! Posebno grdo bi bilo, če bi mu od ta ki klo-bastce, ki Jih je pospravil že o božiču, naj vlada vsaj med psi lepo mnenje o !ju-d«h. Občni zbor jeseniškega Sokola V sredo zvečer se je vršila v Sokolskem domu letna glavna skupščina So-kolskega društva Jesenice, ki se jo je udeležilo okoli 120 članov ln Članic. Starešina brat dr. Obersnel je skupščino otvoril. pozdravil navzočne ter se v svojem uvodnem govoru spominjal tragične smrti kralja Aleksandra l. Zedinitelja. katerega spomin so navzočni počastili s trikrat-nlmd slava klici. V svojem nadaljnjem poročJlu je omenjal najvažnejše društvene dogodke ter precial poslanico saveza SKJ Kritizira! Je brezbrižnost nekaterih Članov ter Jih opominjal na prostovoljno prevzete članske dolžnosti. Spominjal se je tudi med letom nmrlin Članov, Franceta Dolžana, Franceta Vervregs in Andreja Hermana, katerih spomin so navzočni počastili stoje. Načelnik br. Tone Buh je poročal, da je štel vadi tel Jski zbor 13 članov in 6 Članic. Vpisanih je bilo povprečno 379 telo vadečih povprečno na uro 243. Telovadba se je napram prejšnjemu letu dvignila za 30 odstotkov. Poleg telovadbe se uspešno goji tudi lahka atletika, odbojka, smučanje in v zadnjem letu tndi plavanje, za kar je !z prijaznosti brezplačno prepustil kopališče na teden dve on g. Andrej Co-far, ki se mu na tem mestu iskreno zahvaljuje. Telovadni oddelki so lani nastopil! v Kranju, na Bledu, Javorniku in Mojstrani v največjem številu, pa pri pro slavi društvene 301etnice na Jesenicah župnih smučarskih tekem v Mojstrani se je udeležilo 35 tekmovalcev, župnih tekem v Kranju 4o, tekem v odbojki v Radovljici 24, župnih lahkoatletskih tekem na Jesenicah pa 16 tekmovalcev in tekmovalk. Tajnik brat črnko je poročal, đa je bilo glavno delo uprave usmerjeno na proslavo SOletnlce društvenega obstoja Med letom se je ustanovil odsek društva na Hrusici, ki uspešno deluje. Uprava je prejela 450, odposlala ps 1040 dopisov, društvo pa je 3L 12. štelo 230 članov in 108 članic. Prosvetar brat dr. Janko Vovk je poročal, da je bilo lani 12 gledaliških pred stav in 3 predavanja. Godba na piaala šteje 3." "n 'cenikov, k^ <=o imeli 23 na nem kotu se Mufi ju božično drevo. Ne pripovedujemo vam pravljic, božični čas Jezocr pa 38 članov in članic. Mladinski od sek ima gledališki, lutkovni, šahovski, orkestralni, pevski ln pravljični pododsek Knjižnica šteje 575 knjig, med letom se je nabavilo 27 novih. Zelo pregledno poročilo je podal blagajnik brat Ponor, ki Je povedat da je imelo društvo 191.2g4.70 Dtn dohodkov tn približno tudi izdatkov. Olji in Širši proračun predvideva 140.000 izdatkov ter 116.000 dohodkov, primanjkljaj se bo kril z izrednimi doprinosi ter sankcijskimi prispevki članstva Želo ptegtedna poročila so podali gospodar brat Anton Marinko, načelnik god-benega odseka brat Jannko no ar ter bla- gajnik društva Sokolski dom brat Srečko Cop, ki je omenjal, da mora društvena uprava varčevati do skrajnosti, zato močno trpi t »le« no vzgojno in prosvetno dalo v društvu. • V imenu revizorjev je poročal brat Sušnik Matija da so našli vee knjige Ln priloge v vzornem redu ter je predlagal, da se izreče blagajnikom za njih vzorno delo zahvala in odboru raz resnica kar je bilo soglasno sprejeto. Zaradi pozne ure so bile volitve nove uprave preložene na petek 25. t m. ob 20. uri Slovansko smučarsko prvenstvo bo na Pokljuki Samo skoki bodo po možnosti na Bledu — Lanski rezultati Ljubljano. 18. januarja Slovansko smučarsko prvenstvo je definitivno preloženo na Pokljuko, kjer bodo vse tekme, edino skoki po možnosti na Bledu na preurejeni skakalnici v Zaki. Letošnje slovansko prvenstvo ie drugo po vrati. Prvo je bilo lani v Zakopanem na Poljskem od 8 do 12. februarja. V svrho primerjave z letošnjimi rezuiUiti. hočemo navesti lanske iside. V alpski kombinaciji, t- j- v smuku in slalomu, je Jugoslavija dosegla nijvecji uspeh in se plasirala na prvo mesrto z maksimumom dosegljivih točk- Dosegli so: Jugoslavija 240 točk. Češkoslovaška 214.46. Poljska 208.& Od posameznikov je bil najboljši Jeseničan Heim, ki ie postal slovanski prvak v alpski kombinaciji- V štafeti 5X10 km smo bili zadnji- Zmagali so Čehi v času 3 54.05, 2- Poliaki 4:04.28. 3. Jugoslovani 4:30.01. Po točkah so dosegli: Češkoslovaška 360. Polrska 338.75. Jugoslavija 264 375. Naša štafeta je nostopila v postavi Smolej, Janša, Sramel, 2emva. Knap. V teku na 18 km so prav tako zmagab' Čehi pred Poljaki in Jugoslovem ier so dosegli po točkah: 218 25. 206 25, 200 Kot posamezniki so *e plasirat!: 1- IluaSL 2. ši-rminek. 3- Kufera (vsi ČSR). 4- Orlevicz, 5. Karpiel (oba Poljska), 6. Smolej (J), 7- Czecb (P), 8. Kadavv (C), 9 Janša (J) itd. V kombinaciji (18 km in skoki) so bili prvi Poljaki s 425.15 točkami, 2. Cehoslovaki s 384-02, 3. Jugosloveni s 306.51. Slovanski prvak je postal Czech (P) s 440.9 točkami. Id so mu sledili šimunek (Č), A- Marusarz (P), Luszczek (P), Orlevicz (P), S. Maru-sarz (P), Kadavv (Č) in kot 11 nas Jakopič s 371.2 točkami. V prostih skokih je bila velika borba med Poljaki ln Čehi- Poljaki so zmagali z minimalno razJiko, do-čim smo mi imeli precejšnjo smolo, ker je več na&ih najboljših zaradi močnega vetra padlo- Dosegli so: Poljaki 147.425 točk, Ce-hos.lovaki 147.025, Jugosloveni 96 675. V skupni oceni vseh nanog je postala slovanski prvak Češkoslovaška a 1323.755 točkami, 2. Pol jeka 1318-375. 3. Jugoslavija 1108.185- Nas nastop v Zakopanem je bil najboljši, kar smo jih dozdaj imeli na smučarskih tekmah v inozemstvu in so nas naši re-pre-zentfi iti nad vse častno zastopali- Zde j, ko b-xlo tekme na domačih tleh. lahko upamo na Bo boljši uspeh, to pa samo glede števila doseženih točk. da bi pa zasedli boljša mesto kakor lani. ps ne moremo pričakovati. kf»r v teku enega leta ni mogoče prekositi Čehov in Poliakov, ki imajo za seboj staro mednarodno tradiornv Iz Tržiča Naznanilo otvoritve. Cenjenemu občinstvu, posebno Trtica in njegove okolice, tem potoni najvljudneje naznanjam, da sem prevzel splošno znani hotel, kavarno in restavracijo »LONČAR«. — Potrudil se bom vsestransko zadovoljiti cenj. obiskovalce in jim nuditi prvovrstno hrano in pijaco po nizkih cenah pri točni in solidni postrežbi. Na razpolago bo gostom moderno preurejena kavarna, restavracija zimsko in letno kegljišče, kakor tudi lepo opremljene ciste tujske sobe. Letovi-Scarjem, srx>rtnikom, turistom, obiskovalcem Zelenice in Kofc in trgovskim potnikom pri cenah znaten popust, večjim skupinam pa po dogovoru. Podeželskim voznikom na razpolago udoben hlev za živino. Vsak dan dopoldne prvovrstni guljaž, jetrna in raznovrstna druga gorka in mrzla jedila. Sprejmejo se tudi abonent je. Prevzem, oziroma otvoritev hotela bo v soboto 19. januarja 1935 ob 8. zvečer z godbo Jazz orkestra iz Ljubljane ter petjem in prosto zabavo, — Prireditev v vseh prostorih hotela. Za vsetransko naklonjenost in obilen poaet prosi in se priporoča JANKO BLAGNE, hotelir. kakor prejšnja leta. Vzporedno z izboljševanjem prometnih žil, ki vodijo proti Rogaški Slatini, pa naj si bodo ceste ali železnice, je treba tudi sicer skrbeti, da se zboljšajo in zgrade Še novi objekti, brez katerih si modernega zdravilišča in letovišča, kakršna naj bi bila Rogaška Slatina, ne moremo misliti. Življenje pod Bocem Rogaška Slatina, 17. januarja. Veselo življenje, ki odmeva spomladi, poleti in jeseni v lepih krajih naše okolice je postalo čez zimo mirnejše. Le redki bolniki iščejo pri nas v zimskih mesecih zdravila. Bolj živi in veseli so postali prostrani hribi v okolici Rocaške Slatine, ki s svojimi prijaznimi pobočji nudijo najlepše terene smučarjem. Iz dneva y dan prihajajo med uaa da odmevajo vriski od sosednih bregov, a zlasti živahne so nedelja ko je bela vojska posebno šlevilna. Vrše se seveda tudi smučarski tečaji, a morda bo prav v našem kraju prirejena tudi manjša tekma ki bo tako prav lep prispevek k propagandi za obisk našega kraja Prezreti namreč ne smemo dejstva, da Rogaška Slatina nima le vseh potrebnih pogojev za odlično zdravilišče, nego nudijo kraji njene« okolice v enaki meri tudi dovolj pogojev za razvoj stalnega letovišČar*kega življenja, ki bi ga bilo treba vsestransko po speševati. Mirno ljudstvo našega kraja je te dni s posebnim veseljem pozdravilo razveljav-Ijenje odloka, s katerim je bil naš priljubljeni zdravnik g. dr. Kolterer premeščen ia zdravnika združene zdravstvene občine Stari trg pri Črnomlju. G. dr. Kolterer, ki je bil med nami že dolgo vrsto let, je namreč vedno z največjo aktivnostjo sodeloval v našem družabnem in društvenem življenju, pa bi ga bili zelo težko pogrešali. Upamo, da bodo z začetkom nove sezone prišli m^d nas tudi ostali člani dosedanjega vodstva našega lepega zdravilišča, ki so vedno z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo delovali za napredek in povzdigo ne le zdravilišča nego v enaki meri tudi našega splošnega gospodarskega in kulturnega življenja. Menimo, da ui odveč, ako že danes naglasimo potrebo močne propagande za obisk Rogaške Slatine tudi kot letovišča, ker so naši sicer sila skromni Uudje precej navezani na dohodke tujskega prometa in bi bilo res škoda, če bi se I eto vi-ščarstvo docela zanemarilo, a forsirala predvsem Rogaška Slatina kot zdravilišče Propaganda zlasti v zadnjih letih ie namreč dokazala da ima Rogaška Slatina Se vočjo bodočnost, nego *mo jo pričakoval Kamniški sport fTafantTJtoT težko-atletske sekcije. Smuški \« izleti. Ljubljana 17. januarja V soboto zvečer ob 8 so se v gostilni Ulegel na grabnu sestali prijatelji sporta in ustanovili v kamniškem športnem klubu novo sekcijo, težkoatletsko, ki bo gojila ro-koborbo, dviganje uteži in boks. Propagator ■j. Mastnak Avgust je zbral okrog sebe okiog 30 članov, po veČini mladih delavskih fantov, ki imajo veselje do te panoge, ki se do sedaj v Kamniku še ni gojila. Na ustanovnem sestanku je bilo zbranih 20 članov, ki so si izvolili tudi svoj odbor in ki nam daje upanje, da se bo sekcija mogla lepo razvijati. Ustanovitev sekcije je pozdravil tudi predsednik kluba, g Ferdo Smuc. ki je v daljšem govoru očrtal odnose kluba do sekcije In obratno. Klub toplo pozdravlja ustanovitev nove sekcije in jo bo po vseh močeh podpiral, seveda v kolikor bodo dopuščala sredstva Prvi odbor je sestavljen sledeče: načelnik Mastnak Avgust; podna-čelnik Goršek Rudolf; tajnik Danilo Podobnik; blagajnik Vidmar Nace; gospodarja Ausec F. in KaliŠnik Karel. Z vežbanjem bodo pričeli v posebni sobi restavracije >Grajski dvore. Ob boljših snežnih prilikah bi se imele vršiti že pred 14 dnevi klubske smučarsko tekme — seveda, če imamo še s snegom smolo — pa to ni mogoče in Čakajo na i>boljše« vreme v zimsko-sportnem pomenu. Kamniški športni klub pa stremi za tem. da v smučarstvo vpelje tudi gotovo družabnost in tako je v soboto >na brzo roko« organiziral družabni izlet na Černivec in odtod v Novo Štifto na štajerskem. Iz Kamnika z našim, bi rekel, klubskim >Buickom< do Černivca — tako je bil program, ko smo se pri Debevcu vkrcali ob zabavljanju na zadniega ki je momljal ostanke opulentne malice .. »Na Stajer*kein je več snega,< so dejalt, >na Černivcu pol metra- in tako dalje, tako, da smo se res veselili na prav za prav prvi letošnji smuk J V romantični dolini Črne smo pozdravili }JurČka< in ob vznožju Černivca so ugotovili oni trije pri šoferju _ sadaj nas je bilo še sedem — da nimamo več bencina torej naprej ne more avto. Če hoče nazaj priti! In tako smo naložili dilce na rame in z našima Štajerkama na čelu smo jo ubrali kvišku Malo višje smo privezali di-le, ugotovili, da smo še vsi in karavana se je pomikala ob najlepšem soncu vrhu nasproti Po dobri uri smo bili na meji bivie Kranjske in Štajerske — zgoraj skoro nič snega lepše pa je bilo na drugj strani. >špička< je 5e hitro razdelil mile darove v obliki Struce kruha bosonogi deci, ki je skakala po snegu — na vrhu Černivca je bajta, ki ima «amo mal tesen prostor, v njem pa 6 otrok, eden manjši od drugega in vsi hedni bosi in lačni! Potem v lep**m smuku v Novo fttifto Med potjo smo videli Čudovite figure, ki jih »zmorejo« samo — smučarji Resk in tresk, jau in au.. Po polurnem smuku smo se ustavili tam ob cerkvi, v hiši z gostilno in gramofonom In tam "ta imeli besedo naši ^tajerki DrugI smo »molčali«. >Špira« se Je bal ln boril za svoj »Šnops«. ki ga nosi za zdravila in tako smo čez čas zdrčali Še malo nižje, potem pa nazaj na Černivec In po ostrem smuku nizdol kler nap je tam kjer ni več snega zopet čakal naš Buirk »Zbasalie smo se vam in nrav hftro *mo bili zopet doma za toplo pečjo pri Pehevcu SK Kamnik bo nriredil letos skupni izlet na Men ino in tedai bo povabil i druge smučarje, ki «i S* ni<=o ogledali lepih tere nov M«»ninp Pm«*»Wtir*nfl je voŽnta 7 Meni Gradič, to seveda samo rn »odpornejše* udelefnikc, druge bodo pa "ri^no« speljali po Skidovem grabnu ali pa po poti peš 0 tem večjom izleta borou ms poročali — Čim bo kaj več — snogaj EL K. KOLSDAR. Danaa: Petek. IS. Januarja katoličani: Sv Te ter. Vera. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesem solnca. Kino Dvor: Veselite se življenja ZKD: »CongorilKii ob 14.le v kinu Maticu. Koncert Praškega godalnega kvartet* ob 20. v FilbarmoničnJ dvorani. Društvo »Pravnik«, prtvlavanje g. dr. A. Stuheca »O problemu kmetske zaspite« ob 18. na eodlUču soba it. 79. Ljubljanski Šahovski Klub: brzoturnir ob 20. v kavarni Evrope. Ljubljanski športni klub, občni zbor ob 20. v posebni sobi gostilne Cinkole. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik. Marijin trt? 5. Kn-rart, Gosposvetska cesta 10 ln Bohlnec ded.. Rimska cesta 31. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Petek, 18 januarja, zaprto. Sobota, 19 januarja: Siromakovo jasmja. Red A Premiera. Nodelja 2& januarja ob ln. uri: Gugalnica. Izven. Znižane cene od *20 Din navzdol. Ob 20. uri: Matiček se ženi. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek 1*1 januarja: zaprto. Torek 2. januarja: Vihar v kozarcu. Gostovanje v Celju OPERA Začetek ob 20 url Petek, iS Januarja- zaprto. Sobota 19. januarja: Poljska kri. Izven. Zru žanu ceue od 24 Din navzdoL Nedelja 20. lanuarja ob 15. uri: Sv. Antou. vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdoL Ob 20. uri: Ples v Savoiu. Izven Cen* od 30 Din navzdol. Ponedeljek 21. januarja: zaprto Vlomilec pod ključem Ljubljana, januarja oober mesec dni je imela Cjubljana pred poklicnimi Utovi ln vlomilci mir. Te dni pa ao se spet pojavili. Poročal smo o dveh drznib vlomih, v trgovmo Jugosport* na Miklošičevi cvm.j ij ,pr, Zamorcu« na Sv. Petra cesti, kjer so vkv iniloi odnesli precej plena. Po vseh znakih sodeč je na delu organizirana vlomilska Ln tatinska tolpa, katere član je bil men da tudi brezposelni trgovski pomoćnik Valter T., ki pa je bil včeraj dopoldne, ko je »delal« na lastno pest, nopričakov« z.o zaeaeen. Ko jc pri&la včeraj dopoldne okrog l* o» siuikttja Valentina VVester, zaposlena pri trg.-vet: Alojziju Pavlinu, o katerem smo prav te dni poročali, da je naredil smu carske kroje za kraljevski dom, domov uh Tržaško oeato 1, je opazila v stranišču drugega nadstropja sumljivega mladen ča Hotela ga je zadržati in Jo zaklicala na pomoč. 31uteč nevarnost. J< ht>tel fant pobegniti, toda Valentina ga J^ prijela za euknjo Fant jo Je butnil v stran In fo podil, potem se je pa pognal v beg Čeprav ee Je služkinja precej potolkla, se je nagle pobrala in jo ubrala za fantom, ki j€ bežal po TržaAki oteti, kar so ga nesle noge. Na krike služkinje opozorjen: mimoidoči so ji prihiteli na pomoč in pc-Stn. uslužbenec Leopold Ham je oapo-alfed o .adeniča s pomočjo drugih na dvorišču goetUne Krćon na Tržaški cest' pr'jel in ga izročil stražniku. Na stražnici so fanta preiskali in do bli pri rjem zlato dameko zapestnico, sre brno žensko uro z zlato verižico, fotografski aparat znamke »Rolleiflez« s torbico vred ln raznimi fototehnićnimi pripomočki, kar je bilo vse last trgovca Pavlina ln njegove žene ter vredno okrog 6000 Din Poleg tega Je odnesel služkinji We-strovi zlato zapestnioo, katero mu je pa ta takoj na stražnici odvzela Pri njem so našli tndi majhno masivno srebrno dozo za katero je trdil, da je njegova Ko je pozneje prišel trgovec na policijo, je spoznal tndi dozo. ki je poprej slučajno n pogrešil Fantu je policija zaplenila tudi nekaj konsdov vlomilskega orodja. Danes bo Valter, ki je lz boljše družine, zaslišan, porea. pa izročen sodišču. SPORT _ Izleti smararske «ekeije SE Ilirije. SK Ilirija priredi v nedeljo 20. t- m- za avoje člane n za prijatelje kluba smučarski izlet na Dolenjsko, kjer «o *ne*ne prilike ie vedno jako dobre Za skupino, ki are na Dolenjsko, je rbiraliifte v nedeljo zjutraj ob 7. pred kavarno Miklic, nasproti glav. kolodvora Izletniki se vozijo do 2alne. od tam pa na smučeh na Polževo. Povratek iz Vil-nje {/ore Vodja izleta ie tov MiklavčiČ Nlatko. — Tiste, ki tele na dalja- izl^L vabi sekciieko na?ela*vo v Planico Zb'raliWe druse skupme je v «»oboto ob l&lft pred grlavnim kolodvorom. T; 'z'etuiki prenoće v Ro.te?an, oziroma v SmuSkem domu Ilirije, drugi dan Da lahko prisn^tvu jefo med-klubakt IslrniU ki jo prired* Iliri la Start in eiM za tekmo ie nr*d domom 11'rfie Va startu bodo naši naiboljSi tekmovale* Smuka ie v Planici idealna, »n^a |*» dovnlj-Esl*tnitd ob^h «kupin na i *r7»mp}o «s ««f»boj ledit'mariie J7SS. odnosno SPD zaradi no-lovifne vrnjene- — SK Iliri i* (Smučarska -ekrijal. Dre-vi ob fSJIO na! se z»la*e v klubski <*obi kavarne Evrona zaradi nede|i«k,» t*»Vrne v Planici vsi tekmovalci, k nameravam startati pri tpi tekmi sestanka na i se Ifffiueo udeleži Rebif MHan Drev* ob I* 9n |* ▼ fp1ov*dn'ci n« Grnbn«! ^e^tan^k rlantc «mu-rar^ke sekc'ie m v«eh dam ki so rw»e?ale doslei ffimna«*!:?no vaje Istočasno ie tam ffimnasticni treninc — SokoUkn drnštvn LinbTpna lil. za Bežigradom ima v -»o^oto dne tO t m ob 20 uri flantki «e*tan*»k na kat#»r»»m ho razgovariafo o kandidatni H«ti r^doee uprove. v ned»|io dn# ?0 t m ob 0 uri zl'i*raf pa r«»dnp letne slavno aknoiMno obakrat v dniitv»nl telovadnici ob Tvr**»vi 1 e*H — VaMmo hrw»=k^ n^«etxr0 4* 3+ ker je bil zlasti lani obisk znatno večji, ne (Bibe) čez Černivec, Gozd v Stranje oz. ob*»h rhornvanj Zdravo! Uprava. polno* te \ ilno udeleži >tev 15 »SLOVENSKI NAROD* vozili po dvakrat na teder na najvažnejših progah. Zanima nas seda samo vprašan ie. kdaj bodo začeli ti vlak voz;ti m katere so te najvažnejše pro~e Treba se bo požuriti, da ne pridemo s smu Carskimi vlaki v pomlad ali celo v poletje Vo bodo i=tmurke že davno počivale na podstrešjih In pa unanie smerno Wrm.'V. da bo uvrčFPTia med najvarnejše proee tudi dolenjska prx->-><. no kateri se voz; vedno več smučarjev Ponižna in troravičena prošnja Dolenjke bo morda uM'Sana vsaj v tem prmeru. Počasi n-odira tudi pri na« spoznanje, ki ie drugod že davno prodalo, da je n.imr^ za železnico bolje. Če voz« i o polni vlaki no nižj:h ce*wh. kakor prazni no r^sok'h. Končno na mil državi ne more biti vcoeno. kn'-.a se nipn.; državi inni. potrebno mladina. f:z:čno m s (ph tud'" đn5«*vno ntrftr i?"n 0-»T>ri»t!o na steza I vrata zimskemu »noHu. ki ie pri na« 7'inj itak dovolj navdušen ia. Congorille«. Ta film ie plod dolgotrajnega in mučnega dela ki ga je Martin Johnson opravil v džungli med ugmejci. Vse. kar nam pokaže, je gola resnica brez vseh olepšav in raznih trikov. Film je bil izdelan v znanstvene svrhe. Toliko kot bomo tu videli nam do sedai še ni pokazal noben film. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. —lj Ne zamudite prilike in oglejte si prvo rusko-sovjetsko opereto >Pastir Kost-ja«. V tej opereti sodelujejo samo prvovrstni in priznanj ruski umetniki. Film se predvaja istočasno v Zagrebu, kjer zanje ogromen uspeh. Povsod, kjer se je film predvajal, je bil prava senzacija Posebno Beograd, Pariz, Varšava so bili navdušeni za igro, originalno godbo in posrečene do-misleke. —lj Šentjakobsko gledališče vprizori v soboto, 19. L m in v nedeljo 20. L m. vsakokrat ob 20.15 uri domačo slovensko veseloigro >Matajev Matija«-, ki jo je po -e-seli povesti Rada Murnika priredil za oder Milan Skrbinšek. Avtor popisuje z njemu lastnim humorjem, kako se je Matajev Matija zaljubil v Zagorjanovo Anko, kako je romal v Ljubljano, da ji kupi zidano ruto in kako je naposled vaški berač Andraž, prebrisano ukrenil, da je Matija zasnubil svojo sosedo Mico Kobacajko, s katero sta se doslej gledala kot pes in mačka Veseloigra pa ima se mnogo drugih zelo zabavnih prizorov, tako da občinstvo ne bo prišlo iz smeha. Preskrbite si vstopnice pra vocasno v pred prodaji, ki bo za oba večera od sobote dalje. —lj Obrtniki] Davčne reklamacije (glede pritožb radi previsoko odmerjene pri-dobnine, napovedi pridobnine itd.) vam daje Obrtniško društvo v Ljubljani, tieethovnova ulica 10-, pritličje, levo. —lj T. K. Skala ponovno opozarja vse, ki so se prijavili v alpinistično šolo, da se prične danes s prvim predavanjem ob 20 uri v šoli na Ledini Predaval bo g. dr. Ložar o ideologiji alpinizma Člani T. K. Skale se lahko udeleže vseh predavanj brez posebne prijave. Prosimo točnosti. —Ij Koncert Praškega komornega kvarteta bo drevi ob 20. un. Ponovno opozar-juiiK) p- n. oboinstvo na prvovrstni umetniški užitek, ki ga bo nudil drevi Praški kvartet v Filharmonični dvorani- Izvajal bo tri velepomembna. izredno lepa dela iz tozadevne literature, dela. ki so jih napisali slavni mojstri Dvofak, Janaček in Reg«jr Predprodaia vstopnie v knjigarni Glasbene Matice —lj Kdor se zanima ia zgodovino in sestavo orgel, na i pride v ponedeljek 21 t m. ob 20 uri v Hubadovo pevsko dvorano, kjer bo razlagal sestavo in ustroj orgel skladateli Frančišek Kimovec igral pa bo na posameznih «*premembnh in njihovih zvezah msgr Stanko Premri. Nesreča v klavnici- Dopoldne se fe v klavnic ponesrečil pri nakladaniu na voz 19Wni meeamki vaienee Franc Kic.'doma iz Defje vas^ pn No*em mestu in stanujoč v Knrrtel^sk- ulici 11 Padel ie z voea jn priletel na glavo, da mu fs udarila kr iz nosu in ust ter *e oblegaj nezar#Kten Re Sevalci so ga z avt^moVJom orer. j'i^Ji v bo*n*ro. kjer so ugotovili, da si Je pretresel možgane- Krajevna organizacija JNS na Viču Una drevi ob 20 redno sejo v gostilni ort g Jeločniku v Rožni dolini. Cesta V Ker je ta seja Izredne važnosti, je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna Tajnik —lj Razpored bogoslužja v pravoslavni kapeli av. Nikole. Na Krstov dan IS t m bo bogoslužje sv Vssilja Vel'kega ob fc).. po alužbi božji blagoslovitev vode. ob IS ; i>a bdenije Sa praznik Bogojavljenja 19-I t m bo ob 10 sv liturgija Zlatousrova. ob 11 pa se bo podala procesija na dvorifeee Sokolskoga doma na Taboru, kjer bo sle-j vesna blagoslovitev vode Ob 18 bde j nije sv. Jovana. V nedeljo 20. t. m., na praznik 6V Jovana bo ob 10 služba božja — Našla se Je denarnica z manjšo vsoto. Dobi se v * onjalniri, TvrŠeva cesta SI. Reorganizacija reševalne in gasilske službe Statistični podatki o delovanju ljubljanske reševalne in gasilske postaje v preteklem letu LJubljana, IS. Januarja. Ljubljansko reševalno in gasilsko po stajo nameravajo letos čim bolj moderni zirati. Volja vodstva Je najboljša, gre samo še za to, da dobi postaja na razpolago tudi zadostna sredstva, da se reorganizira, kakor zahtevajo razmere Mesto Ljubljana raste, z njim tudi zahteve Sir se okolice ln veCjih množic, zato je treba v skladu s tem računati tudi z modernizacijo in izpopolnitvijo ustanov, ki jih '.mamo ln kakor jih mora imeti vsako večje moderno mesto. Reševalno in gasilsko službo bodo skušali v bodoOe preure liti po solnogi aškeiu sistemu, ki je tako izpopolnjen, da so ga prevzela tudi Švicarska mesta, o kater'h menda ne moremo reči, da ne streme si napredkom, najmanje v pogledu varnostnih ln socijalnih naprav. Ljubljanska mestna občina namerava letos nabaviti si nov reševalni avto speci jalno za Infekcijske bolezni, dalje aparat za Čišćenje okuženega zraka, v proračun pa je stavljen tudj prvi obrok za monti ranje električne alarmne naprave prot! po žarom Dalje nameravajo nabaviti si po sebne aparate za gašenje pri požarih, na stai:h v elektriflcir obratih, aparat za oživljanje pri nezgodah, tako z vam »pu!-motoc ln druge instrumente za prvo po moč ln slednjič novo motorno brizgalno Notranja služba in organizacija postaje bo preurejena na podlagi novega gaMlsv-e«r* zakona in v skladu s novimi pripomočki Gre le še za prostore, ki so. kakršne J*h Ima gasilski urad in reševalna postaja se- daj v Mestnem domu. pretesni. Gasilci oziroma re. evalci nimajo na razpolago aJtl kopaln!c, da bi se po ilelu, ko prihajajo domov vsi umazani, n. pr. od požarov, po -.eno okopali. Iz statističnega pregleda reševalne ln gasilske postaje v preteklem letu sledi, da opravlja postaja veliko delo Lani smo imelj v mestu 4 vellkf. 4 sre-1nje in 30 manjših požarov. Dimniških požarov Je bilo 12, v nekaterih primerih pa so bih gasilci pozvani, ko se je le mislilo, da gre za požar. Gas'.lci so delali pri 209 prime rib izziganja dimnikov, v enem primeru pri re?evanM~ prevozov in Je bilo prepeljanih 2*7* oseb. Po vrstah bolezni so bili prepeljani zaradi navadn;h poškodb 360, zloml'enja rok 8. zlcm!;enja nog 10S. zvitja roke l, slepiča 152, kile 9, pasjih ugrizov 6. notranjih bolesni 7iS, vodenice 1, revme 24. za strupljenja 37. opeklin 11. kotnih bolezni 2, spoln'h bolernl S, umobolnoatl 57. mrt vouda 7. ž'včn;h bolezni 11. kapi 20. boi Ja = tnih napadov 3, epilepsije 5. ošpic t. KT'te 4. ansrine 19. ftkrlat'ce 20. davice 27. Sena 2. zaradi samomorilnih po4zkuaoT 23, vnantfn bolezni 49, poroda 342. krvi vnve 1!>0, splava S6, tetano*a 1, litinsa t oče*n;h bo'ezni 3 In nezgod prt e'ektri?-n'h napeljavah 5. končno pa še 8S2 pr«* vozov v raznih drugih primerih bolezni Iz Kranja — Davčnim obveznikom. Davčni ob vezanci naj predlože pridobninske prlja ve za tetošnje leto do konca januarja na občini ali davkariji. Tozadevni poziv je nabit na občinski uradni deski. _ Preselitev občinskih uradov. Občin >ka pisarna je zopet v prvem nadstropji-mestne hiše. Vojaški in trošarinski oddelek sta na hodniku. V lokalih bivše podružnice Jadransko-podunavske banke bo nova lekarna. _ Kontrola sodov. Danes in jutri sta uradna dneva za kontrolo sodov, ki se vrši Cofovi hiši v Jenkovi ulici. _ preselitev brivnice. Priljubljeni mla di brivski mojster Franc Meke se je pre selil Iz lokala na Bekselnu v prostore biv še Majdičeve trgov ne nasproti pošte, kjer je otvoril salon za gospode In *i kuje se zlasti krasna in prav resna glasba Veljajo znižane cene — Dekle, sol. poper, nož ... V noč na četrtek se Je od'gral v Tomšičevem drevoredu tragikomičen dogodek, ki je spravil enera v bolnico irueega pa v za por Pozno oonoč4 =e ie vračal tovarn'Al-delavec Leopold Knmn'č po Tom^ičeven drevoredu prot; ^omu R»r mu *»*t*v*t--, pot dve neznan* postavi p*1a *ta to nek m o« ki - 'p-»f»Tfl r****f*»*pi»;r* K^mp'* «^ ie niti prav zavedel al. ko mu Je nežna nec zaluča) pest soli m popra v oca. Hipo ma se mu je zmeglilo in glasno kihanje je odmevalo v mirno noč, na bradi pa Kampič začutil silno bolečino; neznan**« ga je zabodel z nožem Na pomoč poklican' reševalci so Kampiča prepeljali v bolnic-', neznanca pa išče policija. Napadeni J* policijskim organom izjavil, da je h'l skrivnostni neznanec neki njegov prijn telj, ki ga je napadel, ker mu je prevzel brhko dekle. — Kirurgov nož je lani izvnsil v mar borski bolnici 4700 ope-acij, ln sic<;r J'.(<"*' na kirurgičnem o'ldelku, 567 na oddf za očesne ln ušesne bolezni in 74* na po rodniško ginekološkem oddelku. — Brezposelni so protestirali. V *re-do dopoldne je precejšnja skupina brez poaelnih zaman prosila običajnih podpor na Borzi dela Zato so lačni možje pro testirali in se napotili na mestni magi strat, kjer so se pritožili predsedniku nadzornega sveta mariborske Borze de'a Ta jim Je obljubil svojo pomoč ln šele nato so se razšli Ta primer Je pač glasen me mento. da je tudi v Mariboru stiska silno vePka, kar naj izvenmariborsk' merodaj-ni činitelji v poln* meri upoštevajo. — Ločitve zakona v Mariboru. Pristojno mariborsko sodišče je sestavilo za-nim'vo statistiko o ločitvah zakona v preteklem letu Lani Je sodišče dovolilo v Mariboru 26 'očitev zakona. ne«porH7UtD-nih l<->č5tev pa Je bilo 37 Lani ni sodišče razveljavilo nobenega zakona, neveljavno sklenjeni pa so bili tri.'e — Posnemajte! Uslužbenci okrožnega sodišča, 'etn'^nlee, drŽavneea tožilstva in okrajnega sod;šča v Mar'born so darovali za kraljev aoomenlk 10 4*0 Din Ta vsota je cmen*en m darova'cem v čast ln priznanje, ostalim pa bodi v posnemanje. _ Seja občinskega pomožnega odbora bo danes. 18 t m ob 15 un v občinski po-vetovalnici Razpravljali bodo o podporah pomoči potrebnim občanom zla*ti pa se bodo posvetoval' o možno-ti /družitve vs*'2a karitativnega dela v dolini. K seji so vahpeni tudi zastopniki tukajšniih dobrodelnih društev in ustanov. — PredivarJ« o <*polnih boleznih. Tu-kaišnie Kolo jueclov^n-kih se-ter priredi v torek 2 t m ob 20 uri v dvorani (gostilne Forte na Vodah iavno predavanje O spolnih boleznih Predavala bo zdravnica iz Ljubljane Mladini ie doatop k predavanju zabranjen _ Kaj bo s strelsko družino? Dočlm je strelski sport v drugih krajih dobro razvit, vlada pri nas v tem pogledu pravcato mrtvilo Ko se |e pred leti v naši dolini ustanovila Strelska družina, smo mislili, da se bo njenih ciljev in smotrov oprijela zlasti mladina, ki se za v«ak nov športni pokret živo zanima Toda dasi ravno je ttrelsltf sport idealen in ie bil vedno privlačen za mladino, se ga z ustanovitvijo Strelske družine naša mladina nikakor ni hotela oprijeti tudi potem ne, ko si ie Strel-ka dru/ina postavila na Dobrni primerno strelišče. Tako je polagoma tudi strelska družina hirala ker je tel sčasoma upadati pogum tudi onim ki so *e spočetka požrtvovalno udejstvovali pri gradnji streliva in širjenju strelsk* ideie v dolini. Lansko iesen pa ie Strel«ko družino /.adela še težka izguba, ko i- umrl njen voditelj in predsednik inž r*otlČ Ko ie bil pred 14 dnevi -kliran redni l«»tni občni zbor ki na? bi dal družini novih moči in pobud, je bila ud^l^žbo članstva tako ni?la da ni bil sklepčen in se ga je moralo preložiti Sedaj pa sklicuje vodstvo ponovno občni zbor ki ho danes. 18 t m ob 19 30 v gostilni Volker <"> h? pa 'udi ta občni zbor ne bil -klenčen bo ->klepalo vodstvo o razpustu društva - Zato vabi dniitvo vse Člane da 6LOYEN8K] NARODc, to & >BBH^a 1985 Stev. IS Frank HelJer: Sibirski brzovlak ROMAN — Da, >e pritrdil Jakob Isocki in kar na jok mu |e šlo. — On mi jih je menjal in on mi jih je zopet vzel. Jaz sem pa mislil, da ie to največji tepec, kar sem jih kdad srečal. Vidite, tako se lahko Človek zmoti. Zakaj ga niste dali aretirati, saj ste vendar imeli ta namen? Gerdt Lvman ie zardel od jeze. — Kaj pomaga aretirati blazneža, če pa ima človek za pomočnika samo tep-c. Zgrabil sem ga za roko in ga hotel odvesti na ravnateljstvo. Ko sva pa prišla doli, me je pretental, vrgel me je, našita J a je zmešnjava, ki jo je porabil za pobeg. Spoznal ie. da ie igra izgubljena, ko sem posegel vmes. toda pobegnil je. Človek bi kar počil od jeze. Prav nič bi ne razmišljal, če bi mu mogel vzeti vse njegovo zlato. — Jaz tudi ne. — je zašepetai Jakob Isocki. — Kaj ga ima kaj? Gerdt Lvman je naročil še čašico konjaka in naenkrat je začutil simpatijo do svojega nepovabljenega gosta. V gotovem pogledu sta imela skupne interese. — Želite kaj piti . — Hvala. Hihvhi! Da, prosim, Ste-klemčioo grenke vode. Pila s:a. Jakob Isocki .ie "ponovil poželjivo: — Ali ima kaj zlata? — Ko je vlomil k meni. je imel pri sebi polno vrečico zlata. Videl sem ga. Tudi vi ste ga videli. Vi ste mu ga celo menjali, stari lisjak. Govorimo o njem, kar hočemo, ne moremo pa trditi, da je lagal. B:] je grob in blazen, lagal pa ni! Kar se liče mene ne uvidim. zaikaj bj moral biti milijon v zlatu tam. odkoder je vzel svoja dva tisočaka. Jakob Isocki je molčal. Seveda, da je ves dan ponavljal sam pri sebi: Mi-V ■ n \ zlatu, milijon v zlatu, ko je na slišal, kaka govori to nekdo drugi — doktor, učen mož, in ki pije konjak kakor goba... Globok vzdih se rrru je izvil iz prsi! — Oh. če bi imel človek to zlato! — je zašepetai. — Ce bi imel človek to zlato! — je zamrmnal Gerdft Lyma© m poklical krč-marja. Molčala sta. Kar je Gerdt Lvman vstal in oči so mu zaiarele od navdah-nemoa in osmega konjaka. — Ali bi hoteli iti z menoj, da mu vzameva zlato? — je vzkliknil. — Ta hip mi je šinila v glavo srečna misel. Pretental si me danes, dragi moj norec, toda zadnja beseda še ni izgovorjena. Vem, kje je denar, če ga sploh kaj je. Jakob Isocki ga je presenečeno pogledal. Da bi kdo vedel, kje je skrit milijon v zlatu, pa bi ne obdržal tega zase, se mu je zdel jasnejši dokaz blaznosti od vsega, kar ie počel blaznež čez dan. Toda taki so bili ljudje, ki so pili konjak namestu grenke vode. Odločno ni imel on nobenega razloga odreči svojo udeležbo. — Na razpolago sem vam, — ie odgovoril. — Pripravljen sem storiti vse, kar hočete. Kje je denar? Gerdt L>Tman ga je pogledal izpod Čela. — Denar je v isrtem okraću Odmje. kjer stanujem. Prišel je po strehi in čez ulice gotovo ni mogel skakati. V tem okra.ru je hiša s kupolo, ki — več vam ne povem! Nisem tako neumen, kakor mislite, toda sam ne morem odnesti zlata, če ga kaj je, in zakaj bi mi vi ne mogli pomagati enako dobro, kakor drugi. Sicer ste pa še boljši od drugih. Lisjak ste l Jakob Isocki je protestiral, toda Gerdt Lvman ie vztrajal pri srvojd trditvi. — Lisjak ste, toda jaz se ne dam pretentati. To boste spoznala vi in on! N)zadnje bodo le zmagali veliki možgani ! Osmo poglavje KJER SE VEČERJA Z NOSILCI NASTOPAJOČEGA REDA — Madame, — je deoaJ plavolasi igrač. — še vas moram videti. Vas smem posetiti? Kdag? Kje? — Gospod, — je odgovorila gospa Nadia Ilinska, — zelo vihravi, skoraj vsiljivi ste. Stanujem v vili Caritas. Prijatelje sprejemam na čajankah vsako sredo popoldne. — A svoje resnične prijatelje? — je vprašal plavolasi igrač in pogledal Nad-ji v oči, modre kakor morska voda. — Br« Zapustil nas Je za v*». in vsiljivi. Poznam vas komaj dobro ura Jezna sem na vasi Za svoje resnične prijatelje, ki pa niso preveč vročekrvni, prirejam včasih skromne večere, — Dobro srce imate, — je vzkliknil plavolasi igrač ves očaran ki naročil svojemu tajniku, naj stavi sedem tisoč mark na rdečo. — To čitam v vaših očeh, — prijel jo je za roko in jo poljubil na dlan, — m v potezah vaše krasne roke. Na vaših večerih je gotovo malo gostov. — Malo gostov? — je vprašala gospa Nadja. — Kaj mislrte s tem? — Toda madame, — je dećal plavo- lasi igrač, ki je bM tisti hi© baš dobil sedem tisoč mark na rdečo, — saj ste vendar rekli, da vabite samo tiste svoje prijatelje, ki niso preveč vročekrvni. In kako bi bilo mogoče? ... Porjubil ji je zgovorno drugo roko v zapestju med dvema težkima zlatima zapestnicama. Gospa Nadja je ugotovila, da je najsimpatičnejši mož. s katerim se je seznanila v Zoppotu in da je čudovito ravnodušen napram svoji izredni sreči v igri. Ves denar, kar ga je priigral, ie prepuščal svojemu tajniku. In tudi ndegov tajnik je bil kaj čuden mož. Ce bi bil tajnik poljubil gospe Nadji roko v zapestju med zapestnicami, bi bila gospa Nadja takoj .pogledala, če so na njih še vsi dragulji. Kometi v letošnjem letu Zvezdoslovci fth pričakuje)o 8, toda s prostim očesom se bo videl samo Schwassmann*Wachmannov Depresija je zadela lani tndi komete. Tako znane, kakor nove, smo le redko videli. Zato bomo pa v tem pogledu mnogo na boljšem letos, ko pričakujejo zvezdoslovci kar osem perijodifino se vračajočah kometov, katerim se utegnejo pridružčti še ne—a—i veemirni popotniki. Za zveadoslovce so to dobri izgledi, lajikom se pa ne obeta posebno velik užitek, kajti razen enega kometa gre za tako majhne, da jih s prostim očesom ne bomo mogli opazovati. Francoski zvezjdoslovec BaLđet pravi, da moramo letos pričakovati v prvi vrsti Reinmtrtov komet, ki ga je odkril nemški zvezdoslovec Reinmart v februarju 1928 fotogTafičnim potom. Ta komet rabi za pot okrog samca 7.24 let. V juliju pričakujejo zveadoslovci Tav-lorov komet. Ta je bil odkrit na rtiču Dobre Nade leta 1915 in njegova pot okrog sobica traja 6.36 leta. Leta 1932 ga ni bilo mogoče opaziti, ker oni del neba, kjer se je pojavil, ni bil dobro razsvetljen. Tudi leta 1928 so ga zvezdoslovci zaman iskali. Sicer so pa izračunali, da se čas njegove poti okrog solnca podaljšuje. Zato ga tudi letos morda ne bo ob napovedanem časa. Sledil bo Schwa^smann-Wachmaamov komet št 2, ki sta ga odkrila ta dva zvezdoslovca leta 1929. Vsi ti kometi so si podobni, zadnji rabi za pot okrog solnca 6.04 leta in pojaviti bi se moral v avgustu. V septembru se pojavita dva kometa, najprej Sohaumaseov, odkrit leta 1911 in vračajoč se vsakih osem let. Dobro se je videl ta komet leta 1919 m 1927, letos bo pa blizu somea in ga bomo težko videli. Za njim pride Comas-Solov komet, špansko odkritje iz leta 1926, ki rabd za pot okrog solnca 8.52 leta. Tudi v novembru se pojavita dva kometa, im sicer Forbesov, odkrit na rtiču Dobre Nade v avgustu 1930, in Sohwass-niann-Wacumaunov, odkrit v maja 1930. Prvi rabd za pot okrog solnca 6.38 leta, drugi pa 5.43 leta, Schwassmann-Wach-mannov komet bo letos edini, ki ga bomo videli s prostim očesom, seveda če bo vreme ugodno. Končno se bo po zatrjevanju zveado-slovcev v decembru pojavil še drugi Tempelov komet, čigar človeška zgodovina je najstarejša izmed vseh letošnjih kometov. Odkrit je bil namreč leta 1873 in od takrat so ga opazovali osemkrat, zadnjič leta 1930. V nasprotju z drugimi, še ne dovolj proučemmi kome- ti, je ta giede svoje poti okrog soinca zelo zanesljiv. Sir Arthur Fell umrl Ustanovite j odbora za gradnjo predora pod Ro&avstkim prelivom in bivši član angleškega parlamenta sir Arthur Fell je umrl. Njegovo delo je vredno, da ga omenimo. Član parlamenta je bil od leta 1905 do 1922, m sicer kot pristaš konservativne stranke. Delal je z vnemo za pomirjen je duhov in za sporazum z drugimi državami. Za primer vojne je smatral zgTaditev predora pod Rokavskizn prelivom za najboljše angleško obrambno sredstvo proti Nemčiji. Napisal je tudi knjigo pod naslovom »Le Ravitaillemenrt de FAngleterre en temps de guerre«. (Obnova preskrbe Anglije med vojno.) V nji pravi, da bi storit ta predor Angliji neprecenljive usluge. Temu, po njegovem mnenju izredno važnemu vprašanju, je posvetil vse svoje delo. Pred vojno je pisal in govoril o možnosti vojne, med vojno o izkušnjah, ki jih je prinesla, po vojni pa o utnđitvi miru. Leta 1919 je izjavil: >Ni dvoma, da se Nemčija pripravlja na re-vanžo in nič ji ne bo lažje, nego organizirati močno letalsko armado pod krinko trgovskega letalstva. < Maršal Foch mu je dejal nekoč: »Če bi bili imeli predor pod Rokavskim prelivom, bi morda sploh ne bdio prišlo do vojne, ali pa bi bila končana dve leti prej.< šivanko je prevrtal Morda se bodo zopet našli podjetni ljudje, ki bodo tekmovali med seboj, kakor so z vdevanjem nitk skozi si vari-Mno uho. Zopet gre za šivanko, samo da bo tu lov za rekordi mnogo težji. Prevrtati šivanko po celi dolžini ne bo tako lahko, kakor vdeti skozi njeno uho toKko in toliko nitk. To so poskušali že mnogi ne morda iz praktičnih nagibov, temveč samo zato, da bi se proslavili in dokazali, kako precizno znajo delati. Doslej je bilo znano, da se je nekemu švicarskemu urar ju posrečilo izvrtati luknjico skozi 160 mm dolgo šivanko. Zdaj ga je pa prekosil angleški urar Sydney Thomas Keyworth iz Sheffiel-da, ki je prevrtal 413 mm dolgo šivanko. Mož pravi, da mu vrtanje ni delalo toliko preglavic, kakor izdelava primernega svedra. V ta namen je rabil jekleno iglo iz živalnega stroja, ki jo je mo- ral prej skrbno nabrusiti in na koncu nazobčati. Težko je biio tudi pritrditi šivanko in najti na debelem koncu pravi kraj, odkoder bi svederček prodiral naravnost v sredino aivanke. Ko je prišel podjetni urar z vrtanjem do polovice sjvanke, je bila že tako segreta, da je moral prenehati z delom, sicer bi bila počila. Svederček se je namreč obrnil tisočkrat v minuti. Potem je odščipnil oster konec in začel vrtati od dru ge strani, kar je šlo do konca razmeroma lahko. S tem je dobil Keyworth bbaneni visoko stavo ki jo jc bil sklenil s sfto-jimi prijatelji. Prvo ljudsko glasovanje Kdor je bil v Benetkah, si je pač ogledal slavno doževo palačo na trgu Sv. Marka pclno najslavnejših slik največjih svetovnih mojstrov, zlasti italijanskih. V tej palači bivših beneških vladarjev je pa tudi bronasta plošča z italijanskim napisom, vzidana kot važen zgodovinski spomenik. Napis na nji se glasi: 69 za Avstrijo 651.758 za Italijo. To so številke prve zgodovinske svobodne odločitve ljudstva o tem, ali hoče spadati pod Italijo ali pod Avstrijo. Spomnimo se avstrijsko-italijanske vojne in bitke pn Kustoci 24. junija 1866. kjer je Italija premagala Avstrijo. In že 4. julija, dan po svojem velikem porazu pari Konigsbergu po pruski vojski, je odstopil cesar Franc Jožef I. Bene črjo Napoleonu TTT. Vojna Italije proti Avstriji se je pa nadaljevala kljub temu. In še eno zanimivost lahko omenimo tu, da je bilo namreč takratno avstrijsko brodovje sestavljeno skoraj iz samih Benečanov, zelo hrabrih mornarjev. Avstrijsko brodovje je tudi premagalo Italijane 20. julija pri Lissi, dva tedna po izročitvi Benečije. 3, oktobra je bila sklenjena avstrij-sfeo-italijanska mirovna pogodba na Dunaju in z njo je bila izročitev Benečije potrjena. Potem je bil pa odrejen plebiscit. Prebivalstvo Benečije se je moralo odločiti, ali bo spadalo pod Avstrijo ali pod Italijo. Plebiscit je trajal dva dni, 21. in 22. oktobra. Za Avstrijo je glasovalo 69 Benečanov, za Italijo pa 651.758. Iz Celja —c Cel jak i smučarji se bodo pomerili z zagrebiklml. V nedeljo 20. t. m. dopoldne bo na Velikem dom pod Oštrcem pri Samobora medmestna slalom tekma med Zagrebom in Celjem. To bo prva takimi te vrste v naši državi. Prireditelj je Sim.ii-čarski klnb v Zagrebn. V zagrebški in oolj ski ekipi bo startalo po 15 p mu farjev, ki se z vso vnemo pripravljajo na tekmo V celjski ekipi, Id jo bo vodil g. A.ndr4no Kopinšek, bodo člani SPD, SK Celja Smučarskega kluba in SK Olimpa. Ker |i izid prireditve negotov, vlada za tekmo V prav posebno zanimanje. —c 55 : 47. Lani je bilo v Celju 56 no gometnih tekem ln 47 gledaliških pred stav. Predavani je Mio p&mo IT. pleso-pa 11. —c S kolom po glavi. Mladi hlapec Maks Javornik iz Oplotnice je Šel v sredo zvečer vašo vat. To pa na bilo všeč An to nn V. od Sv. Kunigunde. Pričakal je Ja-vornika in ga z vso silo udaril b kolom po slavi. Javornika, ki je dobil težko po škod bo. so prepeljali v celjsko bolnico. Samo za dež. — Kakšen de.žni