Leto X
,j	Naročnina za Ljubljansko
v	Pokrajino; letno 100 Ur (ra
inozemstvo no ur), za ' .
o	leta 60 lir, za '/. leta 26
t	Ur. meaeino B Ur. Te
ij	ženska Izdaja letno 60 lir.
l-	P1»<5a in to« se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Gasopit
trgovino. Industrijo.
Številka 19.
Uredništvo: Ljubljane. Gregoričeva ulica 23. Tel. 25-52, Uprava: Gregor člčeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne' vračamo. — Račun pri poštni hranil nlel v Ljubljani št. 11.953
Izhaia vaak torek
 In neleh
LiubLana, petek 3. marca 1944
Uvozno carinjenje papirja za rotacijski tisk
Na osnovi čl. 1. naredibe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne -0. septembra 1948 št. 4, Službeni list št. 273/8G iz I. 1943. in v z.vezi « pooblastitvijo po pripombi k št. 445 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi kraljevine Jugoslavije je izdal prežident pokrajinske uprave div. general Rupnik naslednjo odredbo:
Člen 1. — Ugodnost iz pripombe k št. 445 uvozne tarife v predlogu kak ona o obči carinski tarifi se po-daljšuje tudi za leto 1944.
Clen 2. — Ta naredba stopi v veljavo y, dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne 23. febr. 1944.
Preis - Cena L O'80
Oddaja naročilnic Prevodu
Vsak trgovec naj sprejme od sv°jega potrošnika naročilnice, jih sPne po gosjiodinjstvih in napiše na zunanjo stran ime in naslov glavarja družine. Te svežnje naj uredi po abecednem redu tako, kot le sestavljen stalni seznam njego-' m potrošnikov. Novi priglašenci, v| jih je vpisal »Prevod«, naj se priključijo na koncu. Tako urejene naročilnice je oddati najkasneje do ''k marca 1944 v papirnati vrečici,, na katero naj napiše število posameznih naročilnic, ki so v vrečici.
Ponovno opozarjamo one trgovce, ki Prevodu še niso javili stanja zaloge soli in vžigalic na dan 1. fe-bruarja 1944, da to store čimprej, ker jim bo sicer dobava živil v bodoče ustavljena.
Družinske v Liublianski pokraiini
Obvestila Združenja indu-strijcev in obrtnikov
Zvišanje mezd delojemalcem brez kolektivne pogodbe
1 ‘l razpravi o prilagoditvi de-‘lv'kih mezd naredbi Vrhovnega mmisarja, ki je bila te dni pri °krajinskj zvezd delodajalcev, so Zastopniki Pokrajinske delavske Zv©ze sporočili, da spreminjajo rv°J Prvotni predlog o 10°/oiiem zvisanju mezd delojemalcem, ka-, ('rih delovni odnošaji niso pogod-)eno urejeni ter predlagajo, da bi se člen 9. odst. 1. načrta glasil takole:
»Mezde delojemalcem, katerih delovni odnošaji niso urejeni s ko-lektivno pogodbo, se zvišajo po j tej tabeli:
urne mezde
do	lir	5,—	za	25 %
»d 5.01	do	lir	7,—	za	15°/o
0(l 7.01	do	lir	9,—	za	10%
nad 9,—	—	c
bzjemiia dovoljenja za kretanje “b ra.su prometne zapore
bot znano izdaja v smislu čl. 3. 0 ®t. 3. naredbe Vrhovnega komi->'aija o prejjovedi kretanja in o Polici jsiki uri na operacijskem Remiju »Jadransko primorje« z dne 22. decembra 1948 št. 15 šef Pokrajinske uprave izjemna do-v°l.tenja za osebe, ki sta jim hoja |n vožnja po javnih cestah, trgih m poteh ob času prepovedi kreta-d]a po poklicni dolžnosti v prc-,f*no javni koristi potrebni. Dovo-•l°nja se bodo izdajala samo izje-‘donia in samo v primerih izka-z,ane neobhodne potrebe.
Kakor je obvestil šef jiokrajin-v,ie iuprave s svojim dopisom II p' z dne 26. februarja t. 1. ^ dkrajinsko Zjjpzo delodajalcev, "drajo prizadete osebe tozadevne Prošnje, naslovljene na Šefa po-raJinske uprave, upravni odde-
li zavarovanju za družinske doklade in o blagajni, ki te doklade nameščencem in delavcem izplačuje, je »Trgovski list« že nekajkrat poročal. Dne 18. februarja je bila opisana zgodovina tega zavarovanja in poslovanje Blagajne za družinske doklade, ki je bila lani 20. oktobra prenesena iz kompetence centralnih uradov v Rimu v kompetenco Zavoda za socialno zavarovanje, oziroma njegovih samoupravnih organov. S tem blagajna ni bila osamosvojena, temveč tako podrejena in »službena interesom drugih zavarovalnih panog, da svojemu namenu in cilja ne more prav služiti.
To se je jasno pokazalo pri delitvi presežka iz prvega poslovnega leta blagajne, ki je znašal 5.65 milijona lir. Blagajni je ostalo od tega samo 1.43 milijona za rezervni sklad in za odpis neizterljivih prispevkov, vse ostalo pa je posvetil svojim namenom Zavod za socialno 'zavarovanje, ki je pri predpisu 17.2 milijona za družinske doklade dobil za upravne stroške 2.7 milijona ati 16%. Pokojninski zavod, ki bi tudi rad za svoje svrhe dobil del presežkov, je predlagal delitev družinsko-dokladnega zavarovanja na la način, da bi on prevzel to zavarovanje za nameščence, dočim bi d raži us ko-dok 1 a d no	za v a ro v a n j e
delavcev ostalo pod upravo Zavoda za socialno zavarovanje.
Blagajna bi seveda tuidi na ta način ostala podrejena interesom drugih zavarovalnih panog, svojemu pravemu namenu pa more služiti le na ta način, če se res osamosvoji. To je razložil 29. februarja tudi »Slovenec« v daljšem članku, iz katerega posnemamo v popolnem soglasju naslednje odstavke:
Predvsem se opaža, da gredo predlogi tako iz vrst delodajalcev kot iz vrst delojemalcev za tem, da se zopet up o.sta vi več ali manj samostojna uprava Blagajne za družinske doklade, ki bi pazila predvsem na to, da se sredstva blagajne v prvi vrsti porabijo v listo svrlio, za katero so bila zbrana, L j. za družinske' doklade. Le samostojna uprava bi lahko pravilno ocenila, kako se da doseči la cilj, ne pa uprava, ki bj bila istočasno tudi uprava druge socialnozavaro-valne institucije, ki bo jasno gle-
lek, vlagati pri upravi policije v Ljubljani, ako bivajo v mestni občini ljubljanski, oz. pri okrajnem glavarstvu, ki je pristojno po pro-silčevem bivališču.
Potrebna jjojasnila za sestavo takih prošenj dobijo interesenti pu upravi policijo oz. krajevnih glavarstvih.
Nabava gumijastih škornjev
Obveščeni smo, da se nameravajo na podlagi dogovora z nemškim pooblaščencem znova razdeljevati razpoložljive količine gumijastih škornjev za delavstvo. Delodajalci, ki se zanimajo za nabavo gumijastih škornjev za svoje delavce, naj čimprej sporoča svoje potrebe s točno navedbo količine in vrste zahtevanih škornjev. Pripominjamo, da bodo na razjiolago te vrste: škornji na zadrgo, doko-lenski škornji, nadkolenski škornji in visoki nadkolenski škornji.
dala tudi na svoje cilje in njih dosego. Zato ima ta predlog o dejanski osamosvojitvi blagajne za družinske doklade vedno več pristašev, ker dejansko najbolj ustreza tako potrebam delavcev in na-menščencev, pa tudi delodajalcev.
Druga važna smernica, ki naj bi bila merodajna za reorganizacijo družinsko-dokladnega zavarovanja, pa je v tem, da je treba dati več ugodnosti delavstvu. Sedaj omejuje naredba možnost dajati za delavske otroke družinsko doklado na 14. leto. Po predlogih tako delodajalcev kot delojemalcev pa naj bi se ugodnost prejemanja pri delavcih izenačila z ugodnostjo, ki jo imajo nameščenci. Ta predlog je socialno utemeljen, ker je tudi delavcu, ki ima še otroke v šolali in nič ne zaslužijo, treba dati pomoč, da ho otroke šolal, ne pa da se mu ta pomoč tedaj, ko je je najbolj potreben, odtegne. Da bi se ta predlog uvaževal, je potrebno
zopet, da se Blagajna za družinske doklade čimbolj osamosvoji, ker bo potem lahko svoje presežke uporabljala tako, da bodo prišli v korist delavskim družinam.
Končno pa je možno iz presežkov dajati tudi na splošno višje družinske doklade, kar so predlagale tudi institucije, ki sedaj vodijo upravo Blagajne za družinske doklade.
Ker je Blagajna za družinske doklade izredno važna socialna institucija, je jiotrebno, da predlogi, ki gredo za izboljšanjem tega zavarovanja, dosežejo čimprej svojo uresničitev. Da pa se bi čimprej uresničili, je predvsem potrebna že tolikokrat poudarjena samostojnost Blagajne za družinske doklade. Le tako bo la institucija v korist družini prišla do veljave v taki izmeri, kol to zahtevajo splošni interesi, pa tudi interesi delavcev in nameščene:v, ki prejemajo za svoje družine doklade.
Pridelovanje tobaka v
juinovzhodnih
Med južnovzhodnimi evropskimi deželami je Bolgarija največji pridelovalec tobaka, ki je pri izvoznem blagu dežela na prvem mestu. Pridelovanje in predelovanje tobaka pa v Bolgariji še ne spada pod državni monoj>ol in so bile šele v zadnjem času ustanovljene prve državne tobačne tovarne v Štipu in Kavali, kar se smatra za znak uvedbe monopola. Izvoz tobaka so do lani po večini financirale inozemske družbe, zdaj pa ga finansirajo domača podjetja.
Cene tobaka so se zvišale od 62.41 leva za kg 1.1938. na 79.41 leva 1.1941. in na 179.61 leva leta 1943. Lani so se, kakor znano, tobačni nasadi precej razširili, pridelek pa zaradi vremenskih nepri-lik ni bil zadovoljiv. Zaradi konservativnosti mnogih pridelovalcev povprečni hektarski pridelki niso še dosegli pričakovane višine. Na površini 96.861 ha so pridelali lani približno 71.000 ton tobaka. Bolgarskih pridelovalcev tobaka je okrog 300.000. Vlada je že marsikaj ukrenila, da bi se pridelovanje tobaka pospešilo in moderniziralo. Uvajajo se tudi strokovni tečaji in v Pešteri je bila ustanovljena tobačna strokovna šola, ki ima tri letnike.
Drugi največji pridelovalec in dobavitelj tobaka za kontinentalno Evropo je Turčija, ki je pridelala lani 64.500 ton. Tobak tvori eno tretjino vsega turškega izvoza, domača potrošnja tobaka pa se je od leta 1941, do lani zvišala od 17 na 26 milijonov kg. Od leta 1941. do 1942. so se tobačni nasadi nekoliko skrčili, pridelek pa se je povečal za 10.000 ton.
Pridelovalci tobaka so lani oktobra na svojem kongresu v Izmiru zahtevali zvišanje davkov na tobačne kulture ter večje državne kredite za tobačno zunanjo trgovino. Največ turškega tobaka se proda v Evropi, znatne količine pa izvažajo tudi v Egipt in Severno Ameriko. Proizvodnja cigaret v Turčiji je znašala leta 1942. 17.000 ton, lani pa se je dvignila na dvajset tisoč ton. Na turškem trgu so tudi švicarske cigarete, ki jih do-
biva Turčija v zamenjavo za primerne količine surovega tobaka. S tobakom plačuje Turčija tudi švedski papir in finske vžigalice.
Med dobavitelji tobaka je tudi Hrvatsktt, čeprav so lani na Hrvat-skem vsadili namesto nameravanih 350 milijonov tobačnih rastlin samo 160 do 180 milijonov, ker so se morale žitne kulture razširiti v škodo tobačnih. Da bi se pridelovanje povečalo, daje vlada razne ugodnosti pridelovalcem. Odkupne cene tobačnega pridelka so se od leta 1941. zvišale za 150%, pridelovalci dobivajo predujme, pri oddaji tobaka pa poleg denarja tudi žito, petrolej in sol.
»Sudost - Echo« navaja petletni načrt hrvatske vlade, po katerem naj bi letos tobačni nasadi obsegali tl.000 ha, naslednje leto že
12.000 ha, leta 1946. pa 13.000 ha, pridelek pa naj bi bil letos 13.7, naslednje leto 14.5, leta 1946. pa 15.7 milijona kg.
Tobačne karte so bile na Hrvat-skem uvedene v drugi polovici lanskega leta.
Grčija jo bila pred vojno na tretjem mestu med evropskimi dobavitelji tobaka. Povprečna letna proizvodnja tobaka je bila 54 tisoč ton, v evropske dežele pa je šlo od tega okrog 36.000 ton. Ko je Grčija leta 1941. izgubila Mace-donijo in Tracijo, so računali, da bo grška proizvodnja tobaka znašala še približno 25.000 ton. Ker pa so bila zemljišča zelo jjotrebna za pridelovanje žita in sočivja, se je pridelek tobaka znižal na dvanajst tisoč ton, leta 1942. pa celo na pet tisoč ton. Podatki od lanskega leta niso na razpolago.
Romunija je pred vojno tobak uvažala, zdaj ga pa že izvaža. Avtonomna monopolska blagajna (C A M) ima v tobačnem gospodarstvu dobre uspehe. Leta 1937. je bilo okrog 46.000, zdaj pa je že
74.000 pridelovalcev tobaka. Leta 1937. so tobačni nasadi obsegali nekaj nad 14.000 ha, zdaj pa obsegajo 40.000 ha. Proizvodnja tobaka se je od leta 1937. do 1942. zvišala od 10.000 na 14.700 ton, vrednost tobačnega izvoza pa od
leta 1941. do 1942. od 24 na 120 milijonov lejev. Pri vrednosti tobačnega izvoza je treba upoštevati cene. Povprečna vrednost ene tone tobaka je bila leta 1941. okrog 1.28, leta 1942. pa že .2.63 milijona lejev.
Od tobačnega monopola je bilo leta 1942. blizu 10 milijonov lejev čistega dobička.
Na Madžarskem spada pridelovanje tobaka pod določila, ki veljajo za pridelovanje industrijskih rastlin. Na posestvih, ki obsegajo več ko tisoč oralov, sta za pridelovanje industrijskih rastlin določena dva odstotka zemljišč, vel ko 12.5% pa se od nobene kmečke posesti ne sme uporabljati za tobačne kulture in tobak smejo saditi le oni posestniki, ki imajo lastne sušilnice. Na Madžarskem sadijo predvsem one vrste tobaka, iz katerih se izdelujejo cigare.
Podobno kakor na Madžarskem je s pridelovanjem tobaka na Slovaškem. Največje tobačne nasade ima uprava državnih posestev. Od leta 1942. do letos so se ti nasadi razširili od 87 na 290 ha. Uprava posestev je lani uredila tudi veliko sušilnico za tobak. Viržinski tobak so začeli leta 1942. kultivirati na površini 2 ha, zdaj pa obsega ta nasad 60 ha.
Napredek rečne plovbe na Hrvatskem
llrvatska vlada namerava znatno razširiti pristanišče v Vukova-ru, ki je zelo važno pri rečni plovbi na Hrvatskem, ker je imelo lani za približno 200.000 ton blagovnega prometa. Se bolj važno bo to pristanišče, kadar bo uresničen načrt douavsko-savskega kanala med Vukovarom in Samcem. Pristanišče bo moderno zgrajeno in opremljeno. Občina je že dala na razpolago za razširitev pristanišča potrebna zemljišča, kjer bodo zgradili tudi skladišča za carino in transportna podjetja. V načrtu imajo tudi zgraditev večje ladjedelnice, v kateri bodo izdelovali za hrvatsko rečno plovbo parnike in vlačilce. Za*izvedbo teh načrtov je bil izvoljen odbor rečne plovbe, ki bo posloval v Vuko-varu.
Zvišane monopolske pristojbine v Romuniji
Avtonomna blagajna romunskih monopolov je precej zvišala pristojbine za vse one izdelke, ki se uvažajo. Nove pristojbine ostanejo v veljavi do konca i. 1945. in po proračunu se bodo z njimi zvišali dohodki monopolske blagajne za 726 milijonov lejev. Za 100 do 300% so zvišane pristojbine za razne vrste vžigalnikov in vžigalnik kamenčkov, pri čemer tudi vžigalniki za prižiganje rudarskih svetilk niso izvzeti.
Turška prizadevanja proti podražitvi uvoznega blaga
Turško trgovinsko ministrstvo je določilo, da morajo uvozne tvrdke svoje blago, razen če gre za lastne izdelke, dobavljati le tvrdkam, ki jih označijo trgovinske' in obrtne zbornice kot zaupanja vredne. Če so se uvozne tvrdke ustanovile po 1. 1939., morajo imeti še posebno dovoljenje za prodajo in predelavo uvoznega blaga. Tvrdke, ki bi skušale doseči nedovoljene dobičke ali katerih računovodstvo me bi bilo v redu, bodo’ izključene od nabave blaga in pridejo poleg tega na črno listo.
Iz hrvatskega lesnega gospodarstva
V okrilju hrvatskega ministrstva za gozdove se je ustanovil poseben oddelek za lesno gospodarstvo, ki naj nadzira lesno potrošnjo in njeno koristno uporabo. Odločujoči hrvatski krogi hočejo doseči popoln red v lesnem gospodarstvu. Tudi število žag naj se prilagodi potrebam gozdnega gospodarstva. Zlasti pa se bo gledalo na to, da se bodo tudi kakovostjo manjvredne vrste lesa primerno uporabljale. Tu se misli predvsem na novo ustanovljeno tovarno za celulozo. Manjša podjetja, katerih storilnost ni velika, naj se združijo z drugimi podjetji. Drugi oddelek v gozdnem ministrstvu skrbi za gozdove kmetovalcev, ki imajo približno 800.000 hektarjev gozda. Večina teh gozdov je slabo' oskrbovana in včasih tudi močno zanemarjena.
Strogo nadzorstvo nad cenami v Italiji
V okviru obnovitvenega dela Mussolinijeve vlade so se sedaj določile tudi osnovne smernice za obsežno preureditev proizvodnja, ureditve mezd ter dohodkov, zlasti pa tudi načela za novo politiko cen, ki naj v prvi vrsti sloni na valutni stabilnosti. Da se vse to doseže, so se izdali novi zakoni in ustanovili potrebni organi za
. kontrolo cen in mezd. Ni se pa uvedel otrpel sistem cen, temveč gibljiv sistem cen, ki naj ustreza potrebam proizvodnje, potrošnikov in zahtevam države. Splošen dvig transportnih stroškov, mezd, izdatkov za surovine ter povečani stroški zaradi zmanjšanega trgovinskega obsega so naravno zahtevali primerno zvišanje cen, vendar pa zaradi tega ni bilo slabih posledic v najvažnejših sektorjih prehrane. Na novo stabilizirane cene se morajo najstrože upoštevati. Nadzorovanje cen se neprestano poostruje, da je sedaj učinkovito nadziranje cen izvedljivo.
Madžarska narodna banka v letu 1943.
Novi davčni predpisi v Grčiji
Z novimi davčnimi predpisi v Grčiji so določene tudi stroge kazni za napačne davčne prijave in za neredno plačevanje. Pri napačni davčni napovedi je kazen zvišana od 50 %> na 500 °/o predpisanega davka,- Če je plačilni rok zamujen, se davek podvoji. Določeni so bili tudi novi davki za delniške družbe, ki morajo odslej svoje dobičke naznaniti davčni oblasti vsako četrtletje.
Francoski državni proračun za leto 1943.
Objavljene so bile prve številke o novem francoskem državnem proračunu. Po teh številkah so predvideni redni izdatki v višini 151 milijard frankov, torej za 23 milijard več ko v 1. 1943. Večji izdatki so nastali zaradi zvišanja državnih dolgov, zaradi dovoljenega zvišanja cen in mezd ter povečanja socialnih dajatev. Izredni državni izdatki pa so preračunani ra 17.6 milijarde frankov, za ‘2.5 milijarde več ko v 1. 1943. Poleg tega treba omeniti .še proračun samoupravne Caisse Autonome v višini 15 milijard frankov. Vsi izdatki so torej preračunani na 184 milijard frankov. Za kritje rednih izdatkov v višini 151 milijard so proračunani davčni dohodki na 137 milijard frankov. Primanjkljaj se bo kril s posojili. Za zasedbene stroške je postavljen poseben proračun. Ni pa še v teh številkah upoštevan deficit iz francosko-nemškega kliringa. Skupno so proračunani vsi francoski državni izdatki na 454 milijard frankov. S posojili naj se krije 200 milijard frankov in bi Francoska banka — kakor lani — dala tudi letos za 117 milijard frankov predjemov.
Poslovno poročilo Madžarske naroone banke za leto	po-
uaja tudi pregled o mauzarskeiu gospodarstvu. Kmetijstvo jiei uo-»egio v preteklem gospodarskem letu gotovinski ooiiooek v visim 2.8 milijarde pengo. /-a gospodarsko leto lO-tam. pa se ceni ta dohodek zaradi zvisaiun cen na 4.5 milijarde l\ V industriji in rudarstvu ni bil razvoj enakomeren. Ze nekaj let trajajoči dvig premogovne proizvodnje sei je nehal, V rednost madžarskega izvoza je bila do konca novemora 1943 za 14 odstotkov nad prejsnjelet-nim, uvoz pa se je povečal za 2b odstotkov. Zaradi zvišanja oen pa se le težko ugotove izpremembe v obsegu zunanje trgovine. Vseikaže, da se je promet proti letu 1942. zmanjšal.
V preteklem letu je Madžarska narodna banka poostrila svojo selektivno kreditno politiko. Zaradi tega nadziranja kreditnih dovoljenj so se na splošno posojila denarnih zavodov povečala samo v izmeri, ki je bila potneibna zaradi vojnega gospodarstva. Denarni zavodi so prevzeli v lanskem letu za 1544 milijonov P zakladnih listov, v decembru pa še kontokorentni kredit v višini 200 milijonov P. Znesek kreditov za zasebne namene je najbrže zaradi odplačil nazadoval. Banke pa niso mogle popolnoma zadovoljiti vsem zahtevam po kreditih z lastnimi sredstvi, temveč so se morali zatekati k emisijski banki. Dvig vlog je namreč zadostoval komaj za eno četrtino novo dovoljenih kreditov, ki so do konca novembra narasli na približno 2.3 milijarde P. Zvišanje hranilnih vlog je z ozirom na narodni dohodek ter obtok bankovcev prenizko.
Na devizne in valutne konte Madžarske narodne banke je prišlo v 1. 1943., približno 2 proti 1-7 milijarde P v prejšnjem letu, izplačil pa je bilo za 1.47 proti 1.21 milijarde P. Inozemska služba dolgov se je razvijala s Francijo, Švico, Švedsko in Nizozemsko po Blagajni za inozemske kredite, ki je dala inozemskim upnikom na razpolago deviz za 22 milijonov P. Od teli je šlo 7 milijonov P za obresti, 1 milijon P za dividendi, in 14 milijonov P za odplačilo dolgov. Obrestna služba za posojilo Zveze narodov ter lastne inozem ske obveznosti banke sei ne opravljajo od Blagajne za inozemske kredite, temveč jih opravlja narodna banka z lastnimi dohodki. V La namen je pripravila banka deviz v višini 7 milijonov P, od katerih se je porabilo 5 milijonov za odplačilo dolgov. Poleg tega so madžarski dolžniki plačali 90 mili jonov P, s katerimi se je dalo upnikom na razpolago deviz za 76 mi lijonov P, od katerih seje porabilo 4 milijone za odplačilo obresti, 10 milijonov za dividende in 62 milijonov za odplačilo glavnice, odkup obligacij in druga izredna plačila. Večina transferiranih zne-
skov se je porabila za odkup obligacij, ki so bile v nemških rokah in za druga izredna plačila v Nemčijo.
Menična listnica Madžarske narodne banke se jie v prvi polovici leta le malenkostno povečala ter je dosegla povprečno na mesec 2.15 milijarde P. Zaradi znatnih kreditnih zahtev, ki so narasli zlasti zaradi dobre žetve ter višjih cen je mienično stanje naraščalo vsak mesec ter naraslo do konca decembra za 1.48 na 3.58 milijarde P. Delež province na menicah je trajno nazadoval, dočim se je delež prestolnice poviečal od 94.9 na 97.4 odstotka. Povprečni roki zapadlosti menic so trajali 54 dni proti 53 dnem v 1. 1942. Obtok bankovcev se je podobno razvijal ko menična listnica. Tudi
obtok bankovcev se je v prvi polovici leta le malo povečal ter je znašal v juniju 3 proti 2.9 milijarde v januarju. V drugi polovici leta pa p močno naraščal ter dosegel v decembru 4.26 milijarde P Najvišje stanje je dosegel 31. decembra, ko je znašal 4.39 milijarde in bil za 1.43 milijarde P višji ko pred enim letom.
Država je od svojega dolgoročnega dolga odplačala Narodni banki 78 milijonov P ter so se s tem dolgoročni dolgovi države znižali od 171 na 93 milijonov pengo. Zaradi zamenjave tujih valut v novo priključenih krajih nastali državni dolg v višini 482 milijonov P se je zmanjšal za 21 milijonov P. Zmanjšal se je nadalje dolg Narodne banke Banki za mednarodna pla-čila»za 6 na 15 milijonov P.
Nemško-romunska izmeniava blaga
Med vojno pa se je pridelek rozin tudi močno skrčil. L. 1941. so pridelali okrog 50.000 ton, naslednje leto 45.000 ton, lani pa samo še okrog 30.000 ton. Pridelek se je zmanjšal predvsem zaradi pomanjkanja gnojil in sredstev za pobijanje rastlinskih škodljivcev, pri pičlem pridelku se je pa kon-sum tako povečal, da so za industrijsko uporabo na razpolago od leta do leta manjše količine rozin.
L. 1942. je vlada uvedla obvezno oddajo rozin. Predpisano je bilo, da morajo pridelovalci oddajali 75% pridelka in dežela je bila razdeljena na štiri Okrožja, v katerih so bile določene za odkup, rozin različne cene. Zaradi inflacije so se morale odkupne cene večkrat zvišati in lani so dobivali pridelovalci samo za 25% oddanega pridelka plačilo v gotovini, za 75'Vo pa državne nakaznice, ki se vnov-oUjejo v šestili mesecih. Letos je jbvezna oddaja odpravljena, za prostovoljno oddajo pa so bile določene nove cene.
Z novo gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Romunijo, ki je Lila sklenjena meseca februarja, so do konca leta določene vrste in količine blaga, ki bo izmenjano led obema državama. »Siidost-ucho« naglasa, da se je videlo tudi ri teh pogajanjih, kako se gospodarstvo v obeh državah ugodno razvija in kako bo blagovna izmenjava tudi v tem vdjnem letu voristna: za oba partnerja. Po treh letih je bil pri teh pogajanjih spet določen izvoz romunskega žita in ostale kmetijske proizvodnje v Nemčijo. Ker je bila lanska žetev dobra, se Romunija spet uveljavlja kot evropska žitnica, v prejšnjih letih pa Nemčija ni reflekti-rala na dobave žita iz Romunije, ker je bil romunski pridelek pod
Občni zbori
41. redni občni zbor Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško bo v četrtek i23. marca ob 12. uri v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in indu strijo. Najkasneje do 17. marca se morajo položiti delnice proti prejemu legitimacije pri Kreditnem zavodu za TI ali pri blagajni pi vovarne »Union«. Vsakih 25 delnic daje pravico do 1 glasu.
Centralna vinarna d. d. v Ljub ljani ima ,19. redni občni zbor 27 marca ob 16. v svojih prostorih Frankopanska 11. Na dnevnem redu je tudi nadomestna volitev člana upravnega sveta. Najkasneje 6 dni pred občnim zborom se mora položiti vsaj 25 delnic z neza padlim kuponom za 1. 1943. pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani.
povprečjem predvojnih let. Letos bo Romunija presežke svoje kmetijske proizvodnje spet dobro vnov-čevala na nemškem trgu.
Za krušno žito in drugo kmetijsko proizvodnjo ter za zemeljsko olje bo Romunija dobivala od Nem-•ije njene najrazličnejše industrijske izdelke od preprostega orodja do kompletnih industrijskih naprav. Posebno važno pri tej zamenjavi pa je to, da bo dobivala iz Nemčije industrijske izdelke, ki so zdaj med vojno že redki in Iti tudi v Nemčiji niso več v nekdanjem obsegu na razpolago. Za te redke in važne industrijske proizvode pa bo Romunija dajala le presežke svoje kmetijske proizvodnje brez vsake omejitve normalne domače potrošnje.
Iz romunskega kmetiistva
Na seji izvrsiflhega odbora Zveze kmetijskih sindikatov je podpredsednik vlade označil naslednje naloge romunskega kmetijstva: Proizvodnjo je treba povečati in to je tudi izvedljivo, če primerjamo romunsko kmetijsko proizvodnjo z nemško in ne upoštevamo razlike hektarskih pridelkov v deželi sami. povprečni hektarski pridelek pšenice je v Romuniji 950, v Nemčiji pa 2100 kg. Ker pridelajo v Romuniji nekateri posestniki na hektarju tudi po 3000 kilogramov, drugi pa samo po 600 in celo po 400 kg, bi se gotovo dalo doseči povprečje 1800 kg, čiu bi bili vsi kmetovalci vzgojeni in usposobljeni za napredno in intenzivno obdelovanje zemljišč. S to vzgojo je treba začeti pri malih kmetih, ker je proizvodnja na ve-
likih posestih zadovoljiva. Malemu, zaostalemu kmetu pa sama vzgoja še ne bo pomagala, ker nima strojev in druge pomoči. Od 1. 1941. do 1943. je uvozila Romunija nad 4000 traktorjev, 6000 strojnih plugov, 15.000 bran, okrog 90.000 navadnih železnih plugov in mnogo drugih strojev, zdaj pa je treba ustanoviti središča, ki bodo nadzorovala uporabo teh strojev. Za kmetijstvo so potrebni tudi večji krediti. Za nakuipova nje žita je vlada določila 12 milijard, od tega 7.5 milijarde za Nacionalni zadružni zavod, ostanek pa za vojaško upravo. Dvigniti je treba tudi kmetijsko industrijo, kar je predvsem naloga in dolžnost zadružništva in kmetijskih sindikatov.
Napredek kmetijstva v Generalni guberniji
V vseli panogah kmetijstva »e, kaže v zadnjih dveh letih v Generalni guberniji velik napredek, največja skrb pa je posvečena dobremu semenskemu žitu ter pridelovanju sočivja. V lublinskem okrožju se je n. pr. pridelek sočivja od 1. 1942. do lani povečal od letnih 4600 ton na 41.000 ton. Posušenega sočivja so 1. 1942. pripravili okrog 40 ton, lani pa že 169 ton. Sadni pridelek se je lani podvojil, proizvodnja marmelade (3000 ton) in sadnih sokov in si-
upov (116.000 litrov) pa je bila trikrat večja kakor leta 1942. Nedavno je bila ustanovljena tudi velika vrtnarska zadruga, za pridelovanje sočivja pa je letos določenih 8000 ha. Semenskega žita so lani v okrožju pridelali 331.000, 1942. pa 125.830 metrskih stotov.
V vsej guberniji so lani nasadi sočivja obsegali 19.500 ha, letos pa jih nameravajo razširiti na 30.000 hektarjev in nekateri nasadi, ki so bili doslej rezervirani za voja štvo, bodo prepuščeni civilnemu prebivalstvu. Letos bodo že v vseh okrajih posvetovalnice in tečaji za vrtnarstvo in sadjarstvo.
Zakon o izkoriščanju trstičja v Romuniji
Trstiko, loček in ostalo trstičje:, ki rase ob Donavi na skupni površini okrog 500.000 ha, nameravajo v Romuniji izkoriščati kot. tekstilno surovino. Izkoriščanje trstičja je zdaj romunska vlada uredila s posebnim zakonom, ki ima določila o raziskavi in uporabi trstičja. Po tem zakonu bo trstičje izkoriščala država sama ali pa od nje pooblaščena zasebna podjetja. Pooblastilo od države lahko dobe podjetja, ki se konstituirajo kot delniške družbe, v katerih pa morajo imeti Romuni večino med delničarji in v upravnih svetih. Pravico do izkoriščanja in uporabe trstičja dobi zasebno podjetje za dobo do sedmih let, če ustanovi tvrdko, ki more producirati na leto najmanj po 20.000 ton celuloze. Podjetja in podjetniške družbe, pri katerih je udeležena romunska država, pa dobe koncesijo tudi za dobo do 50 let.
Osnutek tega zakona jiei izdelalo gospodarsko ministrstvo, določila
pa so posneta po zakonu o izko riščanju rud in premoga. Izvajanje zakona bo nadzorovala tudi centrala za tekstilne surovine in izdelke. Prvo podjetje, ki bo izdelovalo celulozo iz trstičja, je last nedavno ustanovljene družbo »Stroful«, ki ima 10 milijonov lejev kapitala.
Pridelek in uporaba rozin v Grčiji
Mied kmetijsko proizvodnjo Gr čije so rozine na zelo važnem me stu. Nekdaj je zavzemal ta pride lek tudi važno mesto v grškem izvozu. Nemška trgovinska zbornica v Grčiji navaja, da je bil pred vojno povprečni letni pridelek ro zin okrog 130.000 ton in da so od tega izvozili v inozemstvo okrog
75.000 ton, pri proizvodnji špirita pa porabili 45.000 ton. Pred vojno pa je uvažala Grčija na leto okrog
70.000 ton sladkorja. Odkar je uvoz sladkorja močno omejen, se rozine bolj in bolj uporabljajo pri proizvodnji sladkorja.
Slovaško cestno omrežje
Po poročilu o nameravanem finansiranju za vzdrževanje slovaškega cestnega omrežja, ima Slovaška 17.800 km cest, od katerih je približno 67 odstotkov nedržavnih. Približno 30 odstotkov cest je brez prahu. Mezde cestnih delavcev so se od 1. 1939. podvojile. Pripravlja se poseben cestni zakon, ki predvideva ustanovitev sklada za vzdrževanje cestniega omrežja. Poleg tega se predvideva ustanovitev posebnega organa za upravo cest. Država naj bi prevzela 4680 km zasebnih in 2595 km občinskih cest, da bi bilo v državni upravi 13.370 km cest. Cestni zaklad naj bi imel naslednje dohodke: 70 odstotkov avtonomnih doklad, del dohodkov davka na mineralna olja, uvozno carino na pnevmatiko, daviek na prevoz potnikov, 5 odstotni del dohodka davka na prevoz blaga po železnici in 16.2 odstotka prometnega iu luksuznega davka. Vsi ti dohodki naj bi dali v 1. 1944. približno 383 mili-jono>v Ks. Novi cestni zakon bo slovaški parlament sprejel najbrže v kratkem.
Podražitev živil v Turčiji
Trgovinska zbornica v Istanbulu je objavila podaitke, iz kaitertib je razvidno, Itako so se v Turčiji v zadnjih letih ipodražila najvažnejša živila. Od leta 1938. do konca novembra 1943. so navedene naslednje podražitve: kruli za 450%, meso za 300%, sveže sočivje za 380%, ribe za 400%, olivno olje z« 400%, maslo za 345%, sladkor za 890%, jajca m 4^0%, krompir za 3(0% in mleka za 280%. Iz tega eledii, da so se v povprečnem gospodinjstvu med vojno podražila najvažnejša živila za »krog 370%.
Ststilaičarski vestnik
Spomin na gospo Osetovo
Nedavno umrla gospa Justi Ose-tova, solastnica - Daj - dama«, je uživala velik ugled v krogu poslovnih ljudi in tudi v širši javnosti. Doma si je že pridobila dobn gospodarske izkušnje, ki jih je s pridom uporabljala v slovečem trgovskem podjetju svojega moža, pozneje pa pri novem gostinskem obratu v Ljubljani, ki je postal Popularen tudi po njeni zaslugi.
Gospa Osetova pa ni bila samo čisLaua podjetnica in vzorna gospodinja, temveč tudi z dobrosrčnostjo prežet značaj, ki marsikaj stori in žrtvuje drugim v korist ter rad pomaga ljudem, ki so v stiski.
Kakor s svojo delavnostjo, tako si je gospa Osetova tudi s svojo dobrosrčnostjo pridobila in zaslužila najlepši spomin.
Težave švicarskega hotelirstva
Pned sedanjo vojno so prinašali tujci v Švico letno po 300 do 350 milijonov švicarskih frankov v devizah. To je bil najvažnejši del dohodkov tujskega prometa, v katerega so Švicarji vložili milijarde. Samo v hotelirstvu vloženo premoženje so 'L 1937. cenili na 2 milijardi šv. frankov, kar je znašalo skoraj 3°/o takratnega narodnega premoženja. V milijarde pa gredo tudi investicije, ki so jih zaradi tujskega prometa zahtevale železnice in druge prometne ustanove. Letni dohodek 300 do 350 milijonov pred sedanjo vojno pa ni višek, ker so bili pred prvo svetovno vojno dohodki tujskega prometa še večji. L. 1938. je bilo v švicarskih hotelih tujih gostov sicer več, nočnin pa precej manj kakor I. 1913.
Močno nazadovanje tujskega prometa se je začelo v jeseni 1. 1939. L. 1938. je bilo okrog 1(5 milijonov nočnin, 1. 1940. pa 9.9 milijona. V januarju 1. 1939. jiei bilo okrog 70.000, v oktobru istega leta pa samo še 11.000 inozemskih gostov. V primerjavi z letom 1938. se je število inozemskih gostov znižalo od 94.5 na 21.2®/o. Hotelska družba Treuhand je imela leta 1937. okrog 300, 1. 1941. pa 150 milijonov šv. frankov dohodkov. Obisk domačih gostov se je sicer precej povečal, ne more pa odtehtali izostanka inozemskih gostov. Od 1. 1940. do 1941. se je število nočnin domačih gostov zvišalo za 12 odstotkov.
•‘-'--‘tirnan *	-.»-v w-3i
Občinska podjetja Budimpešte
Vsa mestna podjetja v Budimpešti so zaključila lansko leto brez deficita. Promet elektrarne im plinarne se je nekoliko zmanjšal zaradi racionirane uporabe elektrike in plina ter tudi zaradi tega, ker so ta podjetja na skrajni meji svoje kapacitete.
Elektrarne so oddale lani okrog 524 milijonov kWh, kar je za 16.4 milijona ali za 3.28 % več ko prejšnje leto. Proizvodnja plina se je od 1. 1942. do lani povečala za 7.13 »/o, vodovodi pa so dali lani 90 milijonov kubičnih metrov vode, kar je za 2.9 milijona več ko 1. 1942. Močno se je povečal promet cestnih železnic, ki so imele letos januarja 14.6 milijona pengo dohodkov, kar je za 4.7 milijona več ko lani v januarju. Lokalne železnice so imele letos v januarju 3 milijone dohodkov, lani januarja pa samo 1.7 milijona, kar je predvsem posledica zvišane tarife.
Zaradi pomanjkanja kuriva in tudi zaradi tega, ker je v hišah s centralno kurjavo totpla voda za kopanje samo enkrat na teden na razpolago, se je močno 'povečal promet mestnih kopališč. Znano kopališče Gellert je imelo letos januarja 60.200 gostov, kar je za 17-/0 več ko lani v istem mesecu. V primerjavi z letom 1942. so se dohodki mestnih kopališč lani podvojili in celo potrojili.
Denarništvo in zavarovalstvo
»Elementar«, splošna zavarovalna d. d. na Dunaju
Družba je bila ustanovljena leta 1897. pod imenom Avstrijski Elc-rnentar; vedno je veljala kot zavarovalnica velike avstrijske industrije. Po preobratu v 1. 1918./19. je družba spremenila tvrdkino ime v Angloelementar, ko je prešla v angleški koncern Commer-cial Uniona, pri katerem je imela svojo pozavarovalno oporo.
Ko je 1. 1938. angleška svetovna zavarovalnica prodala svojo akcijsko posest pri Angloelementaru nemškemu zavarovalnemu koncernu »Colonia« v Kblnu, je družba ponovno spremenila ime v »Elemen-tar«. Po transakciji iz 1. 1938., tik pred drugo svetovno vojno, ko so Angleži deloma opustili svoje interese na evropskem zavarovalnem trgu, je prešla zavarovalnica Elementar v koncern Colonia, Kolin, ki nastopi pri družbi kot glavna delničarka in obenem kot pozavarovalnica. Ta povezanost je razvidna iz sestave upravnega svieta, ker sedi v njem pet gospodov iz Kolna.
Družba se peča zgolj z elementarnim zavarovanjem: požar, vlom, nezgoda, jamstvo, transport, avto, stroji, prtljaga, steklo, živina, toča itd.; z življenjskim zavarovanjem se ne bavi.
Svoje delovno polje ima družba v prvi vrsti v bivši Avstriji, v Sudetih, v Protektoratu, v Slovaški, Madžarski, Hrvatski, Srbiji in v Italiji.
V Romuniji je ustanovila Elementar, Dunaj družbo Alemania (Bukarešta), ki nastopi kot romunska družba. Dunajski Elementar je 100«/o lastnik delniškega paketa pri tej družbi. Podobno družbo je ustanovil Elementar v Bjc-_ liču »Silesia« (bivša Poljska), pri kateri družbi je udeležena s 95“/o. Vsi ti podatki glede udeležb so točni, ker morajo nemške zavaro-
valnice po strogih normah nadzorstva ločno objaviti take udeležbe, da dobi javnost vpogled v jKJslovanje in vidi povezanost med družbami.
Družba Elementar je predložila po »Ncues Wiener Tagblattu« z dne 22. II. 1944 svojo bilanco za 1. 1942., ki kaže lep razvoj; posli so se v 1. 1942. ugodno razvijali.
Donos premij se je v primeri z 1. 1941. povečal za 3.78 milj. RM, t. j. za 22.92»/« na 20.28 milj. RM. škode so_se gibale v dopustnem okviru 8.51 milj. RM. Po obsegu poslovanja spada družba Elementar na Dunaju v kategorijo velikih zavarovalnic.
Cisti dobiček za leto 194& znaša 274.747.— RM. Delničarjem se je izplačala na delniško glavnico 6 milijonov RM 4% dividenda.
Pri nas v Ljubljani deluje družba Elementar kot podružnica direkcije za Italijo v Milanu in jo vodi ravnatelj Emil Auersperg.
Do I. 1938. je ljubljanska podružnica delala pod imenom Coin-mercial Union.
Zal, da za delovanje zavarovalnic, ki nimajo centrale v Ljubljani, pri nas nimamo statističnih podatkov, kar bi potrebovali za točen pregled in oceno našega zavarovalnega gospodarstva. Statistične podatke dobimo le od družb, ki imajo sedež v Ljubljani kakor »Slavija« in »Vzajemna zavarovalnica«.
Dr. Anton Urbanc.
Narodna banka za Češko in Moravsko bo izplačala za 1. 1943. 166 Ks dividende, kar pomeni obrestovanjc i jenih delnic po 9.918 odstotka.
Obtok bankovcev na Nizozemskem je od 1. 1938. do marca 1943 zvišal > d 992 na 3296 milijonov goldinarjev. Ko je vzela nizozemska vlada iz prometa za 800 milijonov goldinarjev bankovce po 1000 gld in za 65 milijonov bankovcev po 500 gld, se je obtok znižal na 2445 milijonov, a je do konca I. ta 1943. narastel znova ha 3424 milijonov goldinarjev.
Omama dobičkov	't
V (tisku Združenih držav Severne Amerike se v zadnjem času često oglašajo sva rila pred pohlepnostjo po velikih dobičkih ter opozorila na velike nevarnosti, ki jih gospodarstvu pripravlja tak pohlep." Večkrat so tudi navedeni primeri čezmernih dobičkov raznih podjetij, iz katerih pa se seveda še ne da dobiti prave slike dobičkarske omame, ker niso za primerjavo na razpolago podatki iz prejšnjih let.
Nedavno so bili na razpolago pregledi čistih dobičkov, ki jih je doseglo 14 največjih severno-ame-riških industrijskih družb v devetih mesecih l. 1943. ter v istem razdobju 1. 1942. V milijonih dolarjev so čisti dobički navedeni
“““	1.1942.	I.1M3.
U. S. Steel	46.5	50.3
National Steel	8.2	8.4
Crucible Steel	5.4	4.9
A naiconda Oopper	27.5	25.8
Intern. Nickel	24.4	23.2
Cliiryeler	L4.5	17.0
Caterpillar Traetor	4.3	5.9
United Aircraft	10.4	12.0
Shell Union Oit	11.8	18.2
Atlantic Refiniitog	1-5	5.4
Weetiingh. Electric	11.4	14.5
Radio Canporaition	5.0	5.0
American V.iscoee	5.0	5.0
Celanese Corp.	5.7	4.6
Le pri štirih družbah se je čisti dobiček nekoliko zmanjšal, pri
desetih pa se je precej povečal. Boljšo sliko ogromnih dobičkov pa nudi angleška revija »New Leader«, iz katere navaja »N. Wie-ner Tagblatt«:
Čisti dobički severno-ameriških družb so znašali 1. 1942. okrog
20.1	milijarde dolarjev, kar pomeni. da so se od predvojnih let povečali za okrog 400%. Še večji so dobički od zemljiške posesti. Leta 1932. so znašali okrog 4.3, po desetih letih pa 33 milijonov dolarjev, kar' pomeni zvišanje za 667%. V pravo luč je postavila angleška revija tudi dobičke podjetij Steel Corporation, ko je navedla, da so se od triletja 1937./39. do triletja 1940./42. zvišali za 130%, dočim so bili letni dohodki delavcev in uslužbencev zvišani samo za 35%.
V pohlepu tpo dobičkih tin v špekulacijski tekmi so se že zdaj močno podražila zemljišča zri kmetijstvo in značilno je, da j” bile že 1. 1942. med novimi lastniki takih zemljišč nad 50% špekulantov, ki so zemljo kupili samo zalo, da bi jo z dobičkom spet prodali. Uradni indeks zemljiških cen (1. 1914. — 100) je bil takoj po vstopu USA v vojno prekoračen, dočim je bil 1. 1933. komaj 73 in potem do 1. 1941. največ 85.
Industrijski	na
H*
Ze nekaj let upa Brazilija, da bo postala industrijska dežela Južne Amerike. Pogoje ima za to, ker so njena ležišča rud najbogatejša na svietu. Cenijo jih na 12 do 15 milijard ton, rezerve boksita pa na 150 milijonov ton. Neizkoriščene vodne sile cenijo na najmanj 20 do 50 milijonov konjakih sil. Brazilija ima krom, mangan, baker, svinec, živo srebro, ležišča kremenca, žvepla in zemeljskega olja, torej zaklade, ki so zlasti danes zelo važni. Nima pa, kakor kaže, dobnega premoga. Najizdat-nejši premogovniki v državi Rio
tih izvedeni. »Sudost-Echo« navaja, da se je od I. 1937. do 1942. število industrijskih obratov v Braziliji skoraj potrojilo in da se od takrat industrializacija še bolj pospešuje. V zadnjih letih so \ Braziliji dosti zaslužili in gotovo je šlo mnogo tega denarja za industrijske investicije. Ker pa je splošno znano, da so glavne ovire braziljske industrializacije pomanjkanje premoga in slabe prometne razmere, je čudno, da ni ničesar slišati o graditvi novih vodnih central ter železniških in avtomobilskih prog. To, kar se je v zadnjih letih storilo za zboljšanje prometnega omrežja, in tudi nekatera naročila lokomotiv in vagonov še ne morejo pomeniti podlage za uspešno industrializacijo.
Največje investicije kapitala so oile v zadnjem času pri nekem koncernu kemične industrije in pri treh zrakuplovnih družbah. Iz tega bi se dalo sklepati, da namerava Brazilija rešiti svoj prometni problem s prevažanjem blaga s transportnimi letali. Siidost-Echo« meni, da je Brazilija načrt tovornega zračnega premela prevzela od Severne Amerike, ker njeno dolarsko imetje neprestano narašča v Washingtonu in se bra-ziljskim finančnikom danes ne zdi škoda, vlagati denarja v podjetja, ki imajo fantastične načrte. Morda ima prav neki ameriški diplomat, ki je dejal nekemu braziljskemu senatorju: Če ne bo več dotoka dolarjev, bo vaše podjetnosti konec v 24 urah, v 48 urah pa imate lahko revolucijo.
Pri vseh industrijskih načrtih in izvedbah Brazilije v zadnjih dveh letih je le malo prave domače podjetnosti. Industrializacijo, kakršna se zdaj izvaja, vodijo v prvi vrsti interesi USA in razna industrijska podjetja, ki so bila ustanovljena v zadnjem času v Braziliji, čakajo samo še na izvršitev raznih formalnosti, da preidejo v roke podjetnikov iz USA. To so predvsem obrati za proizvodnjo aluminija, letaliških motorjev in letal, ki v gospodarstvu Brazilije v povojni dobi sploh ne morejo imeti pravega pomena. Ko se ustanavljajo taka podjetja z mrzlično vnemo, pa počiva tudi že začeto delo, ki bi bilo nujno potrebno pravi industrializaciji Brazilije. Tako je v zastoju graditev velike braziljske jeklarne Volta Redonda. Deloma je tega zastoja kriva nesmotrna podjetnost, najvažnejši vzrok tega zastoja pa je ta, da ni mogoče dobiti v USA naročenih in obljubljenih strojev. Podobno je tudi pri drugih načrtih in že ustanovljenih obratih industrije železa in jekla, ki je za Brazilijo največjega pomena, ter pri električni industriji. Vlada si prizadeva, da bi v državni banki od vojnih dobičkov zbrala dovolj kapitala za nabavo potrebnih strojev in industrijskih naprav, a to ne bo dosti pomagalo, ker tudi že pred daljšim časom naročenih in nujno potrebnih strojev iz USA ni mogoče dobiti. Od USA ima Brazilija za svoje dobre industrijske načrte samo ovire, za neprimerne in slabe pa preveliko podporo.
Grande do Sul so v zadnjih letih sicer povečali svojo proizvodnjo, krijejo pa samo polovico potrošnje ter dajejo premog, ki je v jeklarnah sicer uporabljiv, a ga je treba mešati z boljšim inozemskim premogom. Številna ležišča premoga sploh niso izkoriščena in vzrok tega so pnedvsem slabe prometne razmere.
Tako računa Brazilija, da se bo šele po vojni razvila njena industrializacija v obsegu, ki bo v pravem razmerju z zakladi industrijskih surovin. Razni industrijski načrti pa so bili že v zadnjih le-
Zmanišana premoga
Več rudarjev, višje mezde ali pa manj premoga!« To je v zadnjem času naslov razprav v nekaterih angleških listih. S tem naslovom je tudi označeno bistvo angleške premogovne krize. V spodnji zbornici je bilo nedavno ugotovljeno, da so leta 1941. od 1. julija do 31. decembra producirali v Angliji okrog 105 milijonov ton premoga, v enakem razdobju lanskega leta pa samo okrog 96 milijonov ton. Mezde rudarjev so se od prvega polletja 1942. sicer zvišale za 16.5%, kar pa ni moglo ustaviti nazadovanja proizvodnje. Zdaj se maščujejo slabi delovni pogoji, ki so bili v angleških pre-
produkeiia v Angliii
mogovnikih že pred letom 1942. Takrat je mnogo nezadovoljnih rudarjev privabila vojna industrija in zdaj se stalež rudarjev ne da več dvigniti na primerno višino, čeprav nameravajo baje 26.000 bivših rudarjev odpustiti iz vojaške službe. Onih rudarjev, ki so se zaradi boljših delovnih pogojev zatekli v obrate vojne industrije, ni mogoče več dobiti nazaj, odpuščanje rudarjev iz vojaške službe pa ne bo zadostovalo. Kako resna je premogovna kriza v Angliji, se vidi tudi iz tega, da računajo Angleži zdaj tudi že z dobavami premoga iz Avstralije.
Nobenih strojev več po zakonu o posoji in zakupu
Ameriški in angleški strokovnjaki so izdelali nov seznam predmetov, ki se bodo v bodoče dobavljali po zakonu o posoji in .zakupu. Angleški list »Daily Maik poroča, da so stroji v tem seznamu le še v silno omejenem obsegu, investicijski predmeti, ki bi bili važni za povojno gospodarstvo, pa so iz seznama popolnoma črtani. D loma se je to zgodilo, ker Združene države Sev. Amerike' zaradi lastne potrebe ne morejo strojev dobavljati v inozemstvo v večji množini, deloma pa je vzrok v tem, ker nimajo Združene države nobenega interesa pospeševati industrijsko osamosvojitev drugih držav, pa čeprav bi bile te zavezniške in prijateljske. Dolarski kapital bi hotel že naprej onemogočiti vsako kasnejšo konkurenco in zato skuša kontrolirati zakon o posoji in zakupu že sedaj v tem smislu.
USA imajo nafte le še za 14 let?
Izjava ameriškega notranjega ministra Iokesa, ki je hkrati komisar za zemeljsko olje, da bodo namreč ameriška ležišča zemeljskega olja izčrpana, je izzvala v Angliji zelo močan odmev. V angleških listih se očita ameriškemu ministru, da nameroma pretirava, da bi mogle USA tembolj utemeljiti svoj pohlep po ležiščih zemeljskega olja v drugih deželah. Z ameriške strani pa se temu ugovarja in v londonskem »Daily Te-legraphu« je neki ameriški stro-
kovnjak objavil članek, da povzroča preveliko izkoriščanje ležišč zemeljskega olja v Ameriki v resnici velike skrbi. V preteklem letu jo bilo ]h> uradnih cenitvah odkritih ležišč zemeljskega olja v skupnem obsegu 260,954.000 barelov (en ba-rel ~ 168.9 litra). Sedanja proizvodnja v USA je zaradi velikanske potrošnje narasla na 1.385,479.000 barelov. V vseli Združenih državah Se\£ Amerike je približno 400 tisoč oljnatih vrelcev, od katerih pa je re • bogatih samo 27. Strokovnjaki cenijo vse rezerve zemeljskega olja v USA na 20 milijard barelov, kar bi pri sedanji potrošnji zadostovalo le za 14 in pol leta. Izjava ameriškega ministra jasno kaže, zakaj si skušajo USA sistematično pridobiti ležišča zemeljskega olja v drugih državah, da jim ne bi zdrknila kontrola nad svetovno oskrbo z oljem iz rok.
Večja rudarska proizvodnja na Filipinih
Proizvodnja rud je na Filipinih, kakor poroča Agencija Domej iz Manile, zelo narasla in dela pomemben prispevek za vojaške namene. Zlasti morejo zopet v polnem obsegu obratovati bakreni in manganovi rudniki. Ti rudniki so že prešli v last filipinske samouprave. Proti vsemu pričakovanju pa je močno narasla tudi proizvodnja kromove rude.. A tudi pridobivanje premoga, žvepla in cinka je zelo naraslo. Poročilo pravi še, da so se zboljšale tudi možnosti za prevoz vseh teh rud na Japonsko.
6«spMe vesti
Pivovarna »Brata Reininghaus«, d. (1. v Gradcu z delniško glavnico 9,375 miilljona RM in »Prva graška pivovarna« — prej Franz Schreiner in sin. 7. delniško glavnico 7,2-1 milijona RM sta se fuzdonirali.
Tržaška oMina je začela s 1. marcem na živilske nakaznice prodajati vino. Obrok vina je določen na 11 za osebo, prodajna cena pa je 15 lir za liter.
Hrvutsko finančni) ministrstvo je z
naredbo zvišalo stopnje veljavnih tro-šarinskih davkov za 100 in tudi več odstotkov. Ker so bili v zadnjem času zvišani tudi drugi davki — tako zeni-Ijarina za šestkratno — se v lirval-skih gospodarskih krogih boje, da bi se mogla draginja še povečati.
Predpisi o omejitvi potrošnje električnega toka v Zagrebu so bili v zadnjem času nekoliko omiljeni. Tako sinejo imeti kinogledališča na teden 14 predstav namesto dosedanjih 8.
Madžarska je ustanovila lansko jesen urad za zavarovanje proti vojnemu raziku, ki je zlasti prevzemal jamstva pri uvozu in izvozu blaga. Sedaj je bil delokrog urada razširjen in urad prevzema vse one zavarovalne posle, kti jih zasebne zavarovalnice zaradi vojnega rizika odklanjajo.
Ce bi bila lanska trgatev n« Madžarskem boljša, ne hi imeli vinogradniki dovolj sodov za vino. Lastna proizvodnja sodov ne zadostuje, iz inozemstva pa se danes sodi dobe le silno težko. Zato se je ustanovila v Bil-
Daruite za Zimsko pomoč!
SP
tlime
P A S A Z A
VAN
KAIT
Or. Th. & G. BOHME
Ljubljana
*»»»:♦:*
diimpešti prva madžarska tovarna za sode. Nova tovarna ima 1 milijon pen-go glavnice. Ker pa primanjkuje železa za obroče, najbrže nova tovarna še ne bo mogla kmalu obratovati.
Francosko-slovaška gospodarska pogajanja se vodijo trenutno v Bratislavi. Namen pogajanj je povečanje blagovne izmenjave med obema državama. V zadnjem letu se je gibala blagovna izmenjava med 7 in H mirni Mjoni Ks.
Slovaški finančni minister je razpisal četrto slovaško notranje posojilo, ki se je začelo podpisovati 1. marca. Obrestna mera za posojilo je določena zopet na 4.5 odstotka. Ostali pogoji so isti ko pri prvih treh posojilih.
Na Slovaškem so zelo zvišali ceno za hrastovo skorjo, ker je domačim usnijarnam primanjkovalo čreslja za strojenje kož. Stot te skorje bo odslej veljal 130 do 145 Ks.
Za izvoz mesa in masti se je moralo dosedaj plačevati v Romuniji posebna pristojbina, in sicer od 1 kg mesa 9, od 1 kg masti pa 20 lejev. Ta posebna pristojbina se je sedaj odpravila.
Proizvodnja tobaka v Gen. guberniji Poljske se je pod nemško upravo Silno dvignila. L. 194;i. so pridelali štirikrat toliko tobaka ko I. 1939. Letos pa lio pridelek petkratno večji. Najbolj goje tobak v okrajih Krakov in Lublin.
Turčija l»o začela izkoriščati novo ležišče zlata v Bulgar gorovju v Tav-rusu v bližini Adane. Računajo, da se bo moglo lu pridobiti 1000 kg zlata loino.
Na Španskem bodo začeli delati pet novih elektrarn z letno kapaciteto 5 milijona kWh.
Letošnji mednarodni velesejem v Barceloni, ki bo v juniju, bo po španskih vesteh mnogo pomembnejši od lanskega. Na velesejmu bodo razstavile Madžarska, Švedska, Švica in naj-brže tudj Portugalska.
Lov slanikov v Belgiji jo dal lani za 40 odstotkov večji donos ko pred enim letom.
Angleški zakladni kancelnr sir John Anderson je izjavil, da od celotnih angleških investicij v Južni Ameriki v višini 928 milijonov funtov celili 400 milijonov funtov ni dalo nikakih obresti, ostalih 528 milijonov pa se je povprečno obrestovalo po 2.43 odstotka.
V Združenih državah Sev. Amerike so začeli v večji meri gojiti riž, ker je izostal riž iz Azije. Farmerji pa naglašajo, da se bo pridobivanje riža izplačalo le, če se da jamstvo za dolgoročno obdelovalno politiko.
V Mehiki se je obtok bankovcev o<] izbruha vojne povečal za desetkratno. Življenjski stroški pa so se v istem času podvojili. Zaradi draginje so se notranje-politična nasprotja v deželi poostrila.
Radio popravila
vsa, Vam točno, strokovno i n z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka
Philips-Radio - 0. Zrimšek
Ljubljana — Ulica 3. maja Stev. 6
F. HREHORIC
ttlanufaktucita i/etetcpoi/ina na i'etika
LJUBLJANA
Ukiu/eisova Zt	Telefon	24-04
1 fr p. Zajec j
DIPLOMIRAN OPTIK : LJUBLJANA j
ULIC A 3. MAJA •
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarne
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 6
a) Kn/igoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo
b) Torba rs k i oddelek-.
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo
Špedicija in prevozništvo
S Y£lEF0K 28-28
GORNIK
Ljubljana, Kolodvorska 43
I /FRAS MAKS
I Ljubljana, Miklošičeva 34 ■
i. Čokolada • bonboni • keksi
38-36
Potnik in drug
Ljubljana — Metelkova 13
Marmelade, sadni šoki, vermut vino« likerji. koniak in iganie
:
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Svetlobna telesa. Vam najugodneje nudi tvrdka etektrKne stroje in aparate. elektroimtalatijskl material, tehnllne predmete
Slavo Kolar
GROM
ŠPEDICIJA
Ljubljana, Cesta Soške divizije 14-1.
NASLOV BRZOJAVKAM:	»a RO M«	TBL1F6N INTERURBAN »TBV. J4-84
Zastopstva i> vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne po-til‘jke. — Vse potrebne informacije brezplačno
Splošno kreditno društvo
r. z. z o, l v Ljubljani, Ulica 3. maja 5
izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84
Lastnik: MILAN KOLAR LJUBLJANA, Bleiweisova c. 25a - Telef. 24-66
I Mestna hranilnica
ljubljanska
izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po uredbi. Pupilarno varna i Sodno depozitni oddelek, hranilnik i, tekoči ra č n n i
Za vse vloge in obveze hranilnice jamli
■
■
■
■
■
■
■
■
ai
Ml
m
■
: Mestna občina ljubljanska : ■ ■
;	Priporoča	se	5
! Robert Goli!
i	j
Ljubljana
j v	5
j Selenburgova ulica ■
SKUPNA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
R. Z Z. O. Z.
LJUBLJANA
BLE lWEISOVA CESTA 12
tdUataža
id jpSd&ttifoC'
PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU .JOPICE, PULOVERJI, SVITERJI, JERSEY-OBLEKE, MODNI, ŠPORTNI DRESI, PIJAME ITD.
FIZ n Q LJUBLJANA
• IV V-F	Židovska ulica št. 5
Kttr da« Konsortiu* »Trgovski li»W a Is Verla«
Za konzorcij »Trgovski Ust« kot izdaj« Za tiskarno >M«rlniT< 4. 4:
j: dr. Ivan Pleas - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar Mihalek. — Alle — v< v Ljubljani.
Ftir die Druckerei »Merkur« A. O