Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 73. JOLIET, lLL12i nil v svoje zakope." Avstro-nemški uspehi. Berlin, 4. avg. — Avstro-nemške čete so zopet pridobile vse ozemlje, katero so izgubile v kraju Rudka Miryn-,-kaja, vzhodno od Ivovela, kakor je uradno naznanil danes nemški vojni glavni stan. Avstro-Nemci so pridobili na ozemlju v Karpatskeni gorovju blizu Kopilasa. Naznanilo se glasi: "Blizu Lubieszowa (severovzhodno od Kotelaj so se močni napadi proti nam izjalovili-. V odseku Sitowicze-wielicz .se razvijajo ljuti boji, tekom, katerih je sovražnik prodrl v vas Rud-ka-Mirynskaja in sosedne linije. Med protinapadom so nemški in avstro-ogrski bataljoni zopet popolnoma pridobili izgubljeno ozemlje. Ujeli so 631 Rusov, uplenili več strojnih pušek in popolnoma odbili obnovljene ruske napade. Odbili Ruse na jugu. "Dalje južno in blizu Ostrova in v okraju vzhodno od Svinjuhov niso sovražna podjetja napredovala čez začetno stopnjo vsled našega streljanj^a. "Ob reki Serveč, vzhodno od Goro-diša, in ob Šari, jugovzhodno od Ba-ranovičev, so bili živahni boji z ročnimi granatami. "Fronta feldmaršala nadvojvode Karla (prejkone prestolonaslednika Karla Franca Jožefa): V Karpatih so nemške čete pridobile na ozemlju blizu Kopilasa. "Armadna skupina feldmaršala von Hihdenburga: Severozapadno od Po-stavov smo prisilili sovražnika z našim streljanjem k opustitvi nekaterih prednjih zakopov. .Blizu Spjagle, med Naroškim in Wiszniewskim jezerom, smo odbili sunke proti naši stražni postojanki." Rusi ujeli 1,300 mož. Petrograd, 4. avg. — Pod pritiskom ponovnih nemških protinapadov proti vasi Rudka-Mijjmskaja ob reki Sta-vok, 19 milj od Kovela, so Rusi zapustili vas in se umeknili več sto jardov vzhodno, pravi nocoj izdano naznanilo vojnega urada. Južno od mesta Brody so čete generala Saharova ujele 1,300 mož. Avstrijci čistijo Karpate. Dunaj, 5. avg. — Avstro-ogrski vojni glavni stan je objavil danes sledeče dnevno poročilo: "Čete nadvojvode Karla Franca Jožefa so prodrle v Karpatih dalje; včeraj so ujele 325 Rusov in uplenile 2 strojni puški." Ruski uspeh v Galiciji. Petrograd, 6. avg. — Avstro-nemški odpor, ki je oviral prodiranje Rusov ob rekah Seret in Graberka, južno od mesta Brody v severni Galiciji, je bil končno zlomljen. Sest vasi in celo sleme, ob katerem leže, so Rusi osvojili ter ujeli 140 častnikov, vštevši enega polkovnika, in več nego 5,500 vojakov. Splošni položaj je neizpremenjen. Hindenburg ujel 300 Rusov. Berlin, 6. avg., čez London. — Veliki glavni stan poroča danes z vzhodne fronte: "Fronta feldmaršala von Hinden-burga: Južno od Zarečja je bil sovraž- Von Ar"<"rliun Pre«N Annotation. HINDENBURG VRHOVNI POVELJNIK NEMŠKIH IN AVSTRO - OGRSKIH ARMAD NA VZHODNI FRONTI. 'r°nti po'V' a u\ Amsterdama ic naznanila dne 3. t. m., tla no bile vse nemške in avstro-ogrske armade na vzhodni *«odii0 hiimI* ',r/°javki iz Berlina postavljene pod vrhovno poveljstvo feldmaršala von llindenburga. To seje 6t.n° I>o*,i'. z. "j'in bivanjem nemškega cesarja Viljema ua vzhodni fronti. Nemško časopisje je ta sklep navdu-ko fiU , l'a sc je dolgo gojena želja nemškega naroda uresničila. Von Hindenburg je videti tu na Pazuje kretanja svojih čet skozi svoj daljnogled. V SVOJO 0S0D0. Roger David Casement moral z glavo % plačati ljubezen do svoje domovine. ^jegov spomin živ med Irci. l -- K smrti bil obsojen kot namišljeni | povzročitelj upora na Irskem. ^London, 3. avg. — Sir Roger Casement je bil danes dopoldne ob 9. uri r.bešen. Navzoči zdravniki so potrdili ■^jb 9. uri 9 minut, da je nastopila smrt. : Sir Casement je umrl kot mučenec irskega hrepenenja po svobodi; po tfmenju britanske vlade kot veleizdaj-fiik. K smrti je bil obsojen kot namišljeni povzročitelj upora na Irskem. $otem je delal baje na Nemškem propagando za irska stremljenja za svobodo. Že dve uri pred usmrčenjem se je gnetla množica moških, žensk in o-trok pred jetniščnico, da prisostvuje "igrokazu". Dvajset minut, predno je stopil obsojenec na obešališče, je zazvonil jetniški zvon. Druhal je ploskala, kričala in tulila, da izrazi svoje zadovoljstvo; strmo tupatam je bil slišen kak ihteč glas zgražanja in sočutja. . ,. Ob 9. uri je druhal tako narasla, da ceste na dva bloka daleč predstavljale eno samo, veliko maso ljudstva. Eno minuto po 9. uri je bilo samo z jfijSm udarom na zvon opomnjeno, da so bile pogumnemu boritelju za svobodo odtegnjene spustne duri pod nogami, in zopet je zatulila Jruhal. Potem je nastopil mir. Britanska vlada je maščevala nad "veleizdajnikom"; množica se je razkropila in grobna ti-isota se je razgrnila čez jetnišnico in bližnjo okolico, i ! Junak v umiranju. Po poročilih prič samovidcev je šel Casement mirno v smrt, ne da bi zmi-f.nil s trepalnico. Šerif londonski je potem, ko je bila jfc>či.iei;a smrt obešenca, pripel na vrata k jetniščnici lepak z napisom: "Smrtna obsodba je bila izvršena danes na -Roger David Casementu v Nj. veličanstva jetniščnici pentonvill-ski." Casementove zadnje besede, poleg njegove molitve so bile: "I die for my country." (Umrem za svojo domovino.) Spravljen z Bogom. Father James McCarrell, ki je tolažil Casementa v njegovih zadnjih urah, je rekel, da je šel obsojenec v smrt po-gurnno. "Casement je šel v svojo smrt kakor hraber in drzen mož," je rekel Father McCarrell. "Baš predno so mu nadejali črno čepico, je stal pokoncu, drzno vzravnan, in je rekel v čistem, razločnem, počasnem glasu: 'V tvoje roke, o Gospod, izročam svojo dušo." Potem je, še pokoncu stoječ, pristavil: 'Jezus, sprejmi mojo dušo.' Past je bila sprožena eno minuto po 9. uri." Glasi časopisja. Jutrnji listi se bavijo na kratko z usmrčenjem. Daily News pravi: "Ne moremo si kaj, da ne bi še enkrat poudarili, da je vlada ravnala zelo nemodro, ko je na sir Roger Casementu izvršila smrtno obsodbo. Obe-šenje še bolj razdraži Irsko in Združene Države." štvenih protinapadih. Drugikrat so obdržali svojo postojanko, in nocoj u-trjujejo linije, ko sovražnik le medlo napada. Ljuta borba za Fleury. Vas Fleury je središče druge obupne borbe. Ko so jo enkrat osvojili, so bili Francozi po nemških ljutih naskokih prisiljeni k umiku, ali danes popoldne so se zopet zagnali naprej in so z bajonetom prepodili sovražnika iz večjega dela vasi. Nadaljnji uspeh so pridobili Francozi v soseščini Chenois, kjer so vzeli nazaj skoro vse ozemlje, izgubljeno predvčerajšnjim. Primeroma mirno je bilo v okrožju reke Sommc. Na francoski in britanski fronti je bilo bojevanje omejeno na topniške in krajevne pehotne spopade. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 4. avg. — Vas Fleury, severno od Verduna, so Nemci zopet pridobili davi, kakor je danes uradno' naznanil nemški veliki glavni stan. Naznanilo pristavlja, da je položaj pri vasi Fleury in njeni soseščini ravno isti, kakor je bil pred francoskim napadom. Angleži odrivajo Nemce. London, 5. avg. — Na fronti skoro dveh milj so britanske čete potisnile Nemce nazaj za tretjino milje v lju-tem boju severozapadno od Pozieresa. Angleži in Francozi uspešni. London, 6. avg.—Britanske in francoske čete so pridobile nadaljnjega o-zemlja na treh točkah med današnjim bojevanjem na zapadni fronti. ALI ZASTAVKAJO ŽELEZNIČARJI? Pogajanja za odvrnitev preteče stavke, ki bi zaustavila vse železnice Združenih Držav. Odločitev v bližnjih dneh. Zavezna vlada bode posredovala samo v skrajni potrebi. Danska Zapadna Indija. Washington, D. C., 4. avg. — Na-mestni državni tajnik Polk je danes naznanil, da sta danes dopoldne; v New Yorku državni tajnik Lansing in danski poslanec Konstantin Brun podpisala pogodbo z Danskim glede nakupa Danske Zapadne Indije za ceno $25,-000,000. Pogodba predpisuje odstop otokov St. Thomas, St. Croix in St. John na Združene Države. Pfogajanje se je vršilo ze več let. Pogodba se takoj predloži kongresu v potrditev. nik izgnan iz postojank, v katerih se je še obdržaval. Njegovi protinapadi so bili vso brezuspešni. Ujeli smo 4 častnike in 300 vojakov ter uplenili 5 strojnih pušek. Blizu in severozapadno od Zalocza so se Rusi ustanovili na zapadnem bregu reke Seret." Zapadna fronta. London, 3. avg. — Odbitje Nemcev na britanski in francoski fronti naznanjajo današnja uradna poročila. Angleži poročajo krvave izgube za sovražnika blizu Delvillskega gozda in pr-i neki drugi močni točki med Po-zieresohi in Thiepvajom. Pariz poroča poraz za Nemce na raznih točkah v verdunskem odseku, kakor tudi severno od Monacujeve farme v okrožju reke Somme. Francoski uspehi pri Verdunu. Pariz, 4. avg. — Po dveh dneh neprestanega bojevanja od moža do moža severovzhodno od Verduna so nocoj Francozi ostali v posesti važnih postojank ob dejansko celi fronti od Thiaumonta do Chenois. Vojaki pod generalom Petain so dvakrat med dnevom naskočili z bajonetom Thiaumontsko utrdbo. Prvikrat so bili prepodeni po nemških mno- Stavka v klalnicah. St. Louis, Mo., 3. avg. — Prva nasilja v zvezi s stavko delavcev v klalnicah tukaj so se pripetila danes popoldne, ko so številni stavkarji poskušali ustaviti z mesom napolnjen tovorni avtomobil. Opeke so metali V avto, ki se je nahajalo v njem več posebnih policistov. Ti so streljali v zrak, da prestrašijo stavkarje. Ena krogla je zadela nekega štrajkarja, ki je stal pred svojo hišo in se nikakor ni udeležil demonstracije. 28 oseb utonilo. Middlesboro, Ky., 3. avg. — Oblak se je utrgal snoči in vsled tega je Blair Creek blizu Tazewella, Tenn., tako naglo narasel in stopil čez bregove, da je utonilo kakih 25 oseb in je bila napravljena velika stvarna škoda. Middlesboro, Ky., 4. avg. — Danes je bilo dognano, da je silna ploha, vsled katere je izstopil Blair's Creek v severni državi Tennessee v sredo zvečer, zahtevala skupaj osemindvajset človeških življenj. Deset drugih oseb pogrešajo. Roparji odnesli $33,000. Detroit, Mich., 4. avg. — Pet razbojnikov v avtomobilu je napadlo da nes ob belem popoldnevu avto, v katerem je bilo v šestih usnjenih ročnih torbah $50,000, vse tedensko plačilo za delavce pri Burroughs Adding Machine Co., med potjo v urad zadnje. Predno so mogli izplačevavec in oboroženi stražniki v avtu tudi le pomisliti na odpor, so se roparji polastili pete ri[p torb in so utekli. Uplenili so baje od $33,000 do $34,000. Napad je bil izvršen ob Burroughs ave., med Woodward in Cass ave., vpričo stoterih oseb. Eden v izmed stražnikov je bil Obstreljen. Roparji so bili oboroženi z revolverji in puškami. Na smrtni postfelji krščen zdravnik. Na kliniki prof. dr. pl. Noorden na Dunaju je ze delj časa ležal bolan židovski zdravnik dr. Simon Hirsch. Zadnje dni se mu je stanje tako po slabšalo, da je izginilo vsako upanji na pzdravljenje, kar je bolnik dobro vedel. Dr. llirsch je izrazil željo, da bi bil krščen. Poklicali so domačega duhovnika o. Schmitza, ki je bolnika pripravil na sv. krst in ga krstil. Ker je bilo stanje dr. Hirscha jako slabo, mu je duhovnik obenem podelil tudi sv. poslednje olje. Par ur na to je dr. llirsch umrl. Washington, D. C., 5. avg. — Po daljšem posvetovanju njed predsednikom in sodnikom William L. Cham-bersom, komisarjem zaveznega posredovalnega oblastva, je bilo nocoj na-mignjeno, da zavezna vlada začasno ne misli ničesar podjeti v odvrnitev preteče železničarske stavke, katere bi se udeležilo kakih 400,000 uslužbencev na 225 železniških progah. Na vsak način hoče pred morebitnim posredovanjem šele počakati na izid posvetovanj, ki se utegnejo vršiti sredi prihodnjega tedna med zastopniki železniških uprav, in njihovih uslužbencev v svrho, da se doseže poravnava. Utegne priti prepozno. G. Wilsonu je bilo povedano, da je po mnenju zaveznega posredovalnega oblastva še vedno upati na to, da se nasprotujoči si stranki med seboj zadovoljivo pogodita. O napredovanju pogajanj pričakujejo v Beli hiši rednih in natančnih poročil, tako da bodo lahko posredovali, bržko bodo smatrali za umestno. Če posredovanje potem ne bo prepozno, je vprašanje, na katero je danes težko odgovoriti. Morebitne posledice. Chicago, III., 6. avg. — Zaloga ledu v Chicagu izčrpana v štiriindvajsetih urah; niti četrtinke mleka za nakup v Chicagu po prvem dnevu; več nego 500,000 moških in žensk v Chicagu ob delo v enem tednu vsled izčrpanja zaloge premoga; takojšnja in popolna zaustava vsega poslovnega ustroja, z izgubo .na. stotine mUijooov dolarjev; to so nekatere slike položaja, ki ga utegne napraviti preteča železničarska stavka samo v Chicagu. •Po mnenju mnogih dobrih presojevalcev bode preteča splošna stavka, ki zaustavi vse železnice Združenih Držav, oklicana pred dnem 1. septembra, če ne bo odvrnjena vsled sporaz-umljenja. Stavka v New Yorku. New York, 6. avg.' — Jutri bo prejkone poravnana stavka uslužbencev na vozovih pocestnih železnic, vsled katere je bil nocoj zopet popolnoma ustavljen promet s pocestnimi karami v vseh predmestjih Greater New Yorka, izvzemši Brooklyn. Župan J. P. Mitchel se trudi na vso moč za poravnavo prepornih vprašanj. BJIEZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavit) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od. vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in" najstrožji sistem, ker naš namen zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino.- 5 K za 25 " 50 " 100 " Denar £ .90 3.75 7.25 14.00 .250 K za..$ 35.00 500 ".. 70.00 750 " .. 105.00 1000 " .. 139.00 nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, pbštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Sloyenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3-00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. ftMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter Marcli 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 7. avg. — Društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. priredi velik piknik v Theilerjevem parku prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. Prične se piknik ob 1. uri popoldne in bo trajal do polnoči. Dobro došli bodo na pikniku vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi bratje Hrvatje in drugi Slovani. Za izvrstno godbo in postrežbo bo preskrbljeno. — še dvoje piknikov. Dne 20. t. m. priredi svoj piknik Slov. Izobr. in podp. dr.'Triglav in sicer na Pirčevi farmi pod Rockdalom; in dne 27. t. m. pa priredi svoj piknik društvo sv Frančiška št. 29 K. S. J., in sicer v Sismerjevem gozdiču, severno od Theiler's parka. saluni zaprti, pa ni ne vode, ne ječ-menovca — kakor v kaki puščavi. — Predrzen avtomobilist. Neki raz-posajenec je gonil svoj avto z blazno hitrostjo po North Broadwayu v soboto okoli polnoči ter povozil in resno ranil tri osebe. Policija je komaj rešila kmalu potem nekega Bert AUena, 1530 Cass street, čigar avto je nosil znake, iz katerih je razjarjena množica sklepala, da je bil on tisti, ki jo je naglo odkuril po nezgodi. — Zmeden vsled vročine, se je neki August Carlson v petek zjutraj ulegel na tir Chicago & Alton-železnice blizu Ohio streetu, da mu je vlak utrgal glavo. — Prvotne volitve (primaries) bodo dne 13. sept. t. 1. Razni kandidati za državne urade, za kongres, za posta-vodajstvo in okrajne službe se že oglašajo. Za kongresnika iz 11. kongresnega okrožja se poganjajo trije kandidati, za dva sedeža v zakonodajstvi išče nominacijo devet republikanskih kandidatov, trije možje se potegujejo za službo okrožnega klerka v okraju Will in dva za koronersko. Vsi bi bili radi nominirani dne 13. sept., ali vsi ne bodo. Imena posebno priporočljivih kandidatov priobčimo v kratkem. — Cirkus Hagenbeck-Wallace je danes v Jolietu, ki ima v svoji službi kakih 1,000 "umetnikov", jezdecev, akrobatov, clownov itd., zbranih v 18 tujih deželah. POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali v naš sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Pošljite takoj, da ne pozabite! Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. ške Slovence, po vojski čas resničnega odrešenja. Z jasnim očesom zremo goriški Slo-enci velikim časom nasproti. Gorica e bo preustrojila po vojski po svojem zunanjem licu in po svoji notranji u-redbi. Pripravljajmo se na ta veliki dogodek. —ič. KOS ŠRAPNELA V OBLEKI MATERE BOŽJE. NADE GORIŠKEGA SLOVENCA. (Iz "Slovenca".) Vojska z Italijo bo gotovo očistila ozračje političnih odnošajev v Gorici. Pri prirodni legi pripada posest Gorice brez dvoma Slovencem in ne Italijanom. To je priznala tudi naša vlada pričetkom te vojske in je Italiji jasno povedala, da Gorica ne spada med italijanska mesta in da Gorice ne odstopi Italiji za nobeno ceno. Sklicevala se je tudi na število prebivalstva. Sicer so tvorili pred vojsko Italijani v Gorici relativno večino prebivalstva. Šteli so 14,000 duš, med tem ko smo šteli mi Slovenci nekaj nad 11,000. Resnično število v Gorici bi-vajočih meščanov pa je: 13,000 Italijanov, 13,000 Slovencev, okoli 1000 regnikolov in nad 3000 Nemcev. Reg-nikoli sedaj pa ne pridejo več v po-štev in tisti ne mnogi drugi italijanski iredentisti, ki so še pred vojsko pobegnili v Italijo. Danes lahko z mirno vestjo trdimo, da, če ostanejo v Italijo pobegli goriški iredentisti tamkaj, tvorimo goriški Slovenci faktič-no večino meščanstva. Gorica torej ne bo- več italijansko mesto. In tudi ne sme biti več. Na zunaj je Gorica do sedaj še precej laško izgledala. Večina trgovin in obrti je bila v laških rokah. Italijanski kapital je bil torej dosedaj močnejši kakor slovenski. Goriški Italijani so pa živeli povečihi od Slovencev, kajti mesto je bilo navezano na okolico, ki je pa izključno slovensko. — Mesto Gorica mora postati slovensko mesto. Goriški Slovenci 'smo že desetletja vodili proti Lahom na goriškem muni-cipiju odločen boj. Ta boj je bil upravičen in na mestu, kajti zbog krivic, katere nam je tu magistratna klika v narodnem oziru delala, nismo mogli drugega pričeti kakor le odločen boj voditi. Možje laške narodnosti, ki so do sedaj vodili mestno gospodarstvo, ne bodo več smeli priti na površje. To je naša vlada že iudirektno povedala, ko je razpustila zadnje mestno zastopstvo in imenovala uradnega komisarja To je naša vlada že pred nekaj časom indirektno povedala, ko je vzela goriškemu magistratu vojaške agende. V goriškem mestu so imeli razne koncesije tudi Italijani iz kraljestva. — Dostojen pogreb je imel rojak John Šuklje, 115 Indiana street, ki je ■umrl v starosti 32 let po daljši bolezni j Te koncesije bodo morale po vojski zadnji torek zvečer in je bil pokopan ■ izginiti. Naše ljudi pa že sedaj opo-v petek dopoldne na slovenskem po- zarjamo, da se potegnejo na pristojnih ■kopališču. Na njegovi zadnji poti v mestih za razne koncesije v mestu ■cerkev in do groba ga je spremilo lepo Gorica. Goriški Slovenci se bližamo velikim časom, ki nam bodo prinesli lepšo in srečnejšo bodočnost. Zato moramo število članov društva Vit. sv. Jurija št. I K. S. K. J. in zastopstvo društva sv. IDružine št. 1 D. S. D., katerih član je bil pokojnik. Škoda mladega mo- skrbeti, da nas najdejo resni časi pri-ža, toda njegova bolezen je bila taka,' pravljene. Resni časi zahtevajo celih da mu je prišla smrt kot rešiteljica. J[mož. — Vojska bo vse življenje v me Njegovim sorodnikom naše iskreno stu preustrojila, prenovila. Mesto Go isožalje, a pokojniku večen mir in po- "ca se bo gotovo prenovilo in nanovo ikojl sezidalo. Gledati moramo goriški Slovenci že sedaj, da ne zamudimo tega — Podlegla strelni rani. Mrs. Jen- rcsnega časa. nies Pavlica iz Rockdala, 24 let stara, Mi računamo tudi na resno podporo je umrla za strelnimi ranami, katere je'oci strani naše vlade. Edini mogoč zadobila zadnji ponedeljek zvečer, ko faktor v mestu Gorica moramo postati je njen soprog, Nicholas Pavlica, v pijanosti streljal nanjo. Soprog je v o-krajni ječi. Rodom Ličan. — Zopet nekaj žrtev vročine. Utonila sta pri kopanju včeraj v Sanger-jevem kamenolomu tostran Dellwood parka dva Ličana; in v nekem drugem kamenolomu sta utonila včeraj dva Laha. — Vročini še ni konca. Toplomer je kazal zadnjo sredo 94 stopinj, zadnji četrtek 96 in v petek že zopet nad 100 stopinj, tako da je "hladni val", ki je prišel do Jolieta zadnji ponedeljek (31. jttl), le malo časa ostal med nami. V soboto popoldne ob 1. uri 55 minut smo imeli po več tednih zopet enkrat nekoliko dežja, ki pa ni dosti zalegel, ker ga je bilo premalo. Vročina se torej nadaljuje in rastlin- jokali, in jaz nisem bila še nikoli tako -rečna kakor v tej noči, ko smo rešili ki; sovodenjske Matere Božje." Ko je prišla četa rešilcev v Miren, so kip Matere Božje izročili veleč. g. župniku, ki je potem poskrbel, da je prišel kip na varno. Vrli Sovodenjci in Sovodenjke pa imajo danes zavest, da so, postavivši lastne osebe v smrtno nevarnost, rešili iz razvalin svoje domače cerkve kip one Matere Božje, pred katerim so tolikokrat molili in klečali in prosili Njo, kraljico nebes in zemlje milosti. ,Ona jih ne bo pozabila! IZ SPOMINOV VOJAŠKEGA DUHOVNIKA. Slovenci. Ko bo vojska dobojevana in ko se laške nakane razblinijo kakor puhl pena, takrat na krtov vsi goriški Slo venci. Mi za trjlno upamo, da Lah Gorice ne bo zasedel,'iker je ni zasedel v šestih mesecih, je tudi v prihodnj ne bo. S tem pa, da Lah Gorice ne zasede, je dovolj jasno rečeno, kaj smemo upati Slovenci od tega. Resnosti in treznosti se moramo goriški Slovenci oprijeti in se pripravljati na veliki čas, na čas veličastnega preporoda goriškega mesta. Mož pametnih in razsodnih, ki bi znali vzeti vajeti goriškega preporoda v roke, imamo — hvala Bogu — na razpolago. Goriški laški iredentisti, ki so do vojske vodili usodo mesta in ki so — da jasno govorimo — tudi sokrivi na sedanji italijanski roparski vojski, so stvo vene pod sušo. Mestna voda ni skrbno na tihem pripravljali vse po- zanič. Zasebnih vodnjakov ni mnogo, trebno za čas "odrešenja". "Odreše- in še od teh so mnogi že izčrpani. Hu- nje" pa le ni prišlo, in upajmo, da tudi da nam prede zlasti ob nedeljah, ko so ne pride. Pač pa pride za nas, gori- Občina Sovodnje leži ob Soči južno od Gorice. Že od začetka vojske trpi ta občina prav hudo vsled laških granat in šrapnelov. Sovražni izstrelki so porušili skoraj celo občino, in seveda niso prizanesli ne zvoniku ne cerkvi. Dobro slovensko ljudstvo je vztrajalo doma dolgo in se ni hotelo od-traniti, dokler ni prišel uradni ukan, da morajo vsi prebivalci zapustiti svoj dom. Težkim srcem so se Sovodenjci ločili od svojih močno poškodovanih in porušenih domov in so se naselili v Mirnu, v Biljah, v Vrtojbi, v Št. Petru in po drugih vaseh goriške okolice, tako da so mogli v ponočnih urah spet v Sovodnje in so na polju ob luninem vitu obdelavali rodovitno zemljo in pravljali na vozeh jesenske poljske pridelke v svoja nova domovanja. Večina Sovodenjcev je bila še doma, ko je laška težka havbica udarila v zvonik in ga do polovice porušila. Tudi ko je laška težka krogla udarila na cerkveno streho, ki se je udrla, so bili še doma. Ker je bilo civilnih žrtev vojske v občini že preveč in ker sovražnik ni nehal streljati v občino, se je vojaška oblast odločila, da v varstvo civilnega prebivalstva se mora občina evakuirati (izprazniti). Sovodenjci so se umaknili pa so se, da se nahaja v porušeni sovodenjski cerkvi še krasen kip Matere božje. Odločili so se, da ta krasen kip Naše Ljube Gospe rešijo za vsako ceno. A kako to storiti, ko je sovražnik kesneje še strašnejše obstreljeval občino in ko ni bil nihče gotov storiti enega koraka proti Sovodnjam, kajti sovražnik je streljal s topovi na vsako osebo, katero je zapazil na cesti. Še nevarnejše pa je bilo v Sovodnju saincm, k -o laške krogle iz pušk tam od Sočt ker čebele brenčale okoli glav£ Neki večer — bilo je v novembru — se odloči pogumna žena M. L., da v spremstvu nekaterih mož in žen se poda v smrtno nevarnost v Sovodnje v porušeno cerkev in bo skušala rešiti kip Naše Ljube Gospe. Tema je natopila, ko je mož v Mirnu napregel par volov in mala četica mož in žena Sovodenjčanov in Sovodenjk — je bila na potu, da reši iz cerkve krasni kip Matere Božje. Četica je sedela na vozu, molila sv. rožni venec in prosila Boga milosti, da bi srečno izvršila dano obljubo. Voliči so vlekli voz iz Mirna po "Štradalti" mimo rupenske in pečanske cerkve in dospeli preko železnice do razkopanega in porušenega sovodenjskega pokopališča. Sovražnik je to noč streljal kakor navadno. Pobožni ljudje pa so se pri vsakem tresku prekrižali in utihnili. Krogle so letele preko njih glav tja proti Peči in Rupi. Srečno so dospeli v Sovodnje. Pred porušeno cerkvijo so se ustavili. Zlate vojaške dalmatinske duše o jih sprejele in solze so jim zalile oči, ko so jim verniki povedali, po kaj so prišli v tej grozni in temni noči. Začelo se je kobacanje in plezanje po razvalinah v cerkvi. Junaška žena Mi L. s četico rešiteljev se priplazi do velikega oltarja Matere božje, ki je na čudovit način še ostal pokonci. Veliko steklo, ki je zapiralo sedež Nebeške Kraljice, je razdrobljeno ležalo po tleh, kjer so v razvalinah ležali tudi lestenci, klopi, streha, svečniki, cvetlice, mašna obleka, podobe itd. Vsi skupaj pokleknejo in srčna molitev pred kipom Kraljice nebes in zemlje se je na razvalinah hiše božje glasno razlegala skozi podrto streho proti nebu. Dalmatinski vojaki so glasno iliteli ginjenja. Žena M. L. stopi nato oprezno na oltar, sname najprej iz Marijinega na ročja malega Jezuščka, nato pa oprezno privzdigne kip Marije in ga izroči drugim v naročjje. Kako se pa začu dijo vsi navzoči, da je bila izbita Mf riji raz glavo krona, a glava ni bila nič poškodovana, pa prav nič. Groza pa spreleti vse, ko zapazijo kos italijanskega šrapnela, ki je obtičal pod Marijinim pajčolanom, brez da bi kip Marije bil najmanj poškodovan. Srečno so spravili iz cerkve kip Matere Božje, ga naložili na voz in tako so se spet vračali proti Mirnu. Predno so pa odšli iz Sovodenj, so se na licu mesta odigravali ginljivi prizori: Verne vojaške dalmatinske duše so ska kale po cesti na voz, poljubovale kip Marije, goreče molile in ko se je jel voz s kipom Matere Božje pomikati proti Mirnu, so se vsuli Dalmatinci za vozom in tako se je procesija v spremstvu streljanja in grmenja puik in topov v temni noči počasi vlekla proti Mirnu. Junaška žena M. L. je rekla: "Bil je tako ganljiv prizor, da smo vsi Gorica, 6. decembra 1915. Vstal sem, se prekrižal in odšel zopet proti Podgori. Pridem do mosta in hočem iti čez Sočo. Tu pomoli stražnik iz luknje svojo glavo. Popravim ga. On mi reče: "Pojdite hitro, kolikor le morete. Sovražnik vsakih par sekund pošilja semkaj grana- kandidat za rekorderja v okraju Will, te.'' Poslušam, a stražnik zleze v luk-I kot riba. Komaj sem preletel Volilcem v okraju Will:— - Volkovi raztrgali 128 ljudi. Dunajski list "Zeit" prinaša grozno vest, kako so volkovi napadli v azijski Rusiji večje število ljudi in jih raztrgali. Skupina 130 ljudi je ponoči odpotovala iz sela Obstipov v Taškent na saneh. Treba je bilo prevoziti 30 vrst. Ko so došli v bližino Taškenta, so se začeli konji plašiti, ljudi pa se je polotil silen strah. Tolpa volkov, katerih je bilo več stotin, je dirjala proti Sinem. Ljudje so bili brez orožja ter so drug za drugim postajali žrtve glad-nih volkov, tako da se je izmed 130 oseb posrečilo pobegniti samo dvema na saneh. Prebivalstva na Češkem je po najnovejšem štetju 6,769,579. n tli h e., VABILO NA WILLIAM W. SMITH njo most, ko zaslišim za seboj eksplozijo. Pogledam nazaj in vidim, da je ravno na tistem kraju, kjer Sem stal pred pol minute, razpočila granata. Okoli mene je letelo kamenje in zemlja, toda jaz sem se še pravočasno skril za neko deblo. Rešen, sem si mislil, hvala Bogu in sv. Nikolaju, katerega god je ravno danes. Šel sem k vojakom. "Kako je kaj, bratje?" — "Dobro, hvala Bogu!" V tem času še od nobene-. a nisem slišal, da je slabo, tudi ne takrat, kadar so bili v največji stiski!— "Bog pomagaj, pa je dobro!" Tudi ako jih vidiš vse blatne, vendar jim igra na licu živahnost in posmeh. Nekdo mi pravi: "Boljše je tako, kakor pa da bi se žalostili, ko vse to nič ne pomaga." Obiskal sem majorja Iva-niševiča. Danes je njegov god. Izročil mi je 44 K, ki so jih vojaki nabrali, bolje rečeno položili na oltar, katerega so sami zgradili. Major mi pravi: "Uporabite ta denar v kakšen dobrodelen namen!" Ob 8. uri je bila sv. maša in pridiga, nato se je pela cesarska pesem. Niso se glasile orgije, ampak namesto njih — topovi. Ko sem odhajal od majorja, mi je rekel: "Nikar ne pojdite čez most. Še vedno brez prenehanja streljajo!" Odšel sem na pokopališče padlih junakov, kjer sem našel 10 Bošnjakov. Nava'dno so vedno tukaj, da kopljejo jame za mrtve. Ko pomolim, se hočem vrniti, aH ne morem vsled laškega bombardiranja. Sto korakov pred pokopališče padajo laške granate. Ko se je malo umirilo, nadaljujem svojo pot in grem skozi Podgoro — na levi in desni samo ruševine. Od kosov granat in šrapnelov je cela zemlja kar posejana. Kamor pade velika granata, vse podere, a kamor manja — vidiš na hišah samo luknjo do luknje, kakor rešeto. Granate so padale na moji levi in desni. Prekoračil sem od dežja kalno Sočo in prispel v Gorico, katero Lahi dnevno bombardirajo, tako tudi ravno sedaj, ko to pišem. Preje nego sem odšel v Št. Peter, sem šel k don Gligu, da mu častitam, oziroma prevaja-"«dbe ;5a Jezika pogodil smisel na-je vid |Z zanes'jivo besedo zadel, enisltem °ko in •slišalo uho v nad-P°steVaI zvan°s«? Ali je razlagalec fcljal raču^ okol'ščine in pravilno spolni. ne,' k^er bil° določiti čas ,,ke Prerokbe? Velika CCkrat toži • Katari,la Emerich K da „ da ,z zamaknjenja; ob-■S,nih Pri? m°re prav izraziti skriv-morebiti°rOV; Poznava odkrito, da PokaZan0ti V letnicah- ker so V."6 arabst t tega n i !ip°lni d Smemo zahtevati, da se bile '"». .d"e same latinske števil- >n na ° picice z vsemi okolišči-fflfctn obl rat> kar in kakor je bilo > ' « C;a8odarjenim osebam. Sv. r°2,kons^POcl sam rekel, da je v _'kaj: tel._ Prerokbah združeno ,rcsnično esno in duhovno, temno ...... K aJ te Pretil ic „an no ,n tolažilno, da 2atrr^i°.Vedi mnogoumne, več kazni se pa dajo I* sPrela*rože»e H/'1 S^ff ublažiti z mo->ša "adiiar, zadnje je višji 7Z* odkritj\Nc tcmver , ,ne K'notno okori- «s iUs^iljcnosf^Šanje ljudi nagno ^ k izjavam o prihod- oni nc sme- Da °Statku.....« le- f °terih LPr,'Vatnih razodenj. Po H,Nin ? Je govoril H «v, :iJub n" " In tol "" "V! K"VUHI s Cj2brisal7, P°!ov »e z 4C K»ntno C Uke naP<>vedbe Kv^Poleonu j B( 1 >■• ki i> ko '"1' da b0 »o pokazali - ^ , 0 Priiel mo->■ °fel raztr- 1» ^uila ranat Prerokbi Cv pom. ~ roP»J°č orel, Vfc^ bo ^ sv! PUi' temveč da bo ta ujeda znak njegovega vladanja. Kako doslovno se je to uresničilo! Napoleon I., ta ropar dežel in cerkva, je ugrabil Pija VII. ter ga zaprl v jetni-štvo. Drugo prerokovanje o Napoleonu se je glasilo, da bo svoj čas nastopil ve-ličnež, ki ne bo kralj, — pač pa cesar. Ta bo podiral in sezidaval države in bo šiba božja zlasti za rimsko»nemško cesarstvo. On bo imel kralja zverin v svojem imenu (Napo-leon). Mi živimo sedaj v silno zgodovinskih trenutkih. Ali nič ni prerokova-nega za naš čas? Nič o balkanski vojski, nič o porazu Turkov, nič o nadalj-nem razvoju ves Balkan pretresujočih sedanjih dogodkov, nič o njihovem vplivu na Evropo? Čudno, če bi bili vidci in vedeži pozabili na naše vele-zgodovinske dni. Odgovor na zgoranja vprašanja men da dajo marsikateri priliodnjostni iz-rek.i Le težko jih je prav naobrniti. Tako pravi italijanski benediktinec Paolo: "Osmanska država bo razpadla. Turki bodo morili Grke in zločinjali med njimi, a ti bodo poklicali druge kristjane na pomoč. Izšli bodo skupno na maščevanja in osvetili kri svojih sokristjanov. Opustošili bodo deželo, trgali polmesece iznad mošej ter na njih vrhove nasajali sv. križe. U-drli bodo v glavno turško mesto ter potisnili Turke nazaj v Azijo, toda mnogi od teh slednjih bodo sprejeli krščanstvo." Ne smemo pozabiti, da preroiki gledajo celo vrsto sličnih ali v vzročni zvezi stoječih dogodkov skupaj v eni celotni sliki, če prav je med njimi krajša ali daljša razdalja. Ne zgodi se vse tako zapovrstno in naenkrat, kakor je bilo gledano in povedano. Enkrat se dopolni ena poteza, drugič zopet druga poteza f^okazane priliodnjostne slike. Da kristjani še niso marširali v Carigrad, vemo vsi in obžalujemo, toda to nas nc sme razočarati, da bi zgo-r;tnjo prerokbo obsodili kot slabo, ni-čevo, neizpolnjeno. Začetek je storjen, prvi del prerokbe je izpolnjen, ideja o zavzetju Carigrada po kristjanih je rojena na novo v našem času in ideje živijo. Zelo značilno je o našem predmetu prerokovala vidinja Marziljska na Francoskem: "Glejte, jaz vidim veliko scVerno luč v podobi plamenečcga meča. To kaže na krvavo vojsko. Spet bo neki kralj izginil s celo svojo deželo. Štirje monarhi razdelijo potem kraljestvo, kjer so bili skoraj vsi ljudje pomorjeni. Pri delitvi dežele pa se sprejo monarhi med seboj in zdajci se razširi vojska čez vso zemljo. Ta vojska, ki je deloma bila užgana že v letih 1849 in 1850, bo požela večje narode do stotega dela. Ponekod na Francoskem in Nemškem bodo kraji opustošenj vseskozi, njive bodo ležale neobdelane, hiše stale prazne in za nekaj frankov se bo moglo kupiti celo posestvo." Pripomba, da se je ta moreča vojska začela že deloma I. 1849 in 1850, kaže na Balkan, kjer so s podvojeno močjo zahrepeneli po samostojnosti, ko je val iz leta 1848 pritekel tudi na balkanski polotok. Od tistih let naprej «o se tam vršili vedni ipopadi med četaši in Turki. In prav v naših dneh le prepirajo in že tepejo za turiko ded-ščino štirje monarhi, kar lahko zanese, vojsko med trozvezo in troskupino. Sumljivo pri tej prerokbi je to, da pravi, da bo izginil kralj s celo svojo deželo, kar se ni zgodilto. Pa Bog Ve, ako ne bo med itiriml balkanskimi kralji eden izginil • površja v novi, drugi vojski, ki se že zdaj razpleta tam doli za na&o mejo. Tedaj bi zgoranja prerokba kazala na konec Srbije ali Bulgarije in vsled tega konca na evropsko vojsko. Morda pa je izraz, da izgine kralj s celo svojo deželo, le pretiran, hiperboličen, kakor je istotako prenapet izraz, da se vojska razširi čez vso zemljo. V napetem dušnem" stanju so tudi besedt obilnejše, presegajoče. Za širok okvir .svetovnih dogodkov vsled balkanske vojske se lahko vzame drugo prerokovanje. V XVIII. stoletju je namreč živel v Kelmorajnu takozvani Spielbaehn, ki je napovedal bodoč usodo mestu samemu, tamošnji opatiji, v kateri je bil izgojen in sploh vsej Nemčiji. Njegove prerokbe so se dozdaj res izpolnile do pičice. Eno, namreč o Napoleonu, ki bo imel leva v svojem 'imenu in bo šiba božja zlasti za rimsko-nem-ško cesarstvo, odnosno za dežele, ki so bile nekdaj združene v tem cesarstvu, to njegovo prerokbo smo slišali že zgoraj. V isti, 121 verzov obsegajoči prerokbi pravi Spielbaehn nadalje, da bodo ljudje pozabili na Boga, da se bodo iz prevzetnosti hoteli po ptičje vzdigati v zrak. Takrat bode vstalo malo ljudstvo in prineslo vojsko v deželo. Tisoči se bodo skrili med sedmimi gorami, kjer jih bo pustil moreči meč. "Jaz vidim matere jokati, jaz čujem plakanje sirot, jaz slišim tožbe lačnih. Enako vidim zasmeh skrunil-cev božjih, "spoznam pogubo krivover-cev, ki so si upali nad Boga s predrznim pogumom... Peter se bo koneč-no ogorčil in razsrdil... Čuj, ti dežela Berg! Vaša vladarska hiša, ki izhaja iz obmejne grofije, bo iz svoje višine nagloma padla in bo postala manjša, I kakor obmejna grofija. Verniki krvavijo v tuji deželi. Za to bo pokončana barbarska dežela, ker je dopustila take-le strahote in ni ščitila cerkve Kristusove in ni rešila njenih služabnikov. Z njo (barbarsko deželo) padejo tudi krivi preroki..." Bržkone se ta prerokba nanaša na balkansko vojsko in njene posledice. Spielbaehn določa čas, češ, ko se bodo hoteli ljudje po ptičje vzdigati v zrak, to je začetek aviatike kot bolj splošne prikazni človeškega napuha. On izda okoliščino, da bo takrat vstalo malo ljudstvo in prineslo (povzročilo) vojsko v deželo (v kneževino Berg). Ali niso vstali v balkanski vojski prvi Črnogorci, najmanjši med malimi?!? Mogoče, da se nanaša napoved o vstaji malega ljudstva na kak drugi narod, toda po pravici se da obrniti tudi na Črnogoro, ki je značilno mala. Spielbaehn riše nasledke te krvave igre za svojo ožjo domovino, kneževino Berg, kjer se bodo rešili le skriti za sedmimi gorami in kjer bo takrat vladajoča dinastija, ki izhaja iz obmejne grofije, padla naglo iz svoje višine ter bo postala manjša, kakor prvotno, manjša kakor obmejna grofija. Menda je tukaj napovedana velika nesreča pruskemu kralju, ki kot nemški cesar vlada kneževino Berg. Saj so Hohen-zollernci postali iz obmejne grofije Brandenburg tako veliki in mogočni. Sploh pa tudi drugi vidci in vedeži prerokujejo pruskem kralju neko veliko zlo. Od Spielbaehne omenjena barbarska država, ki bo tudi pokončana o tej priliki, je menda Turčija. Erdeljski menih Metodij namreč napoveduje tako-le: "Kadar bodo kristjani v največji stiski deloma zaradi pre pira med vladarji in ljudstvom, deloma zaradi redkih zmag proti Turkom, tedaj bo nagloma vstal kralj kristjanov in Rimljanov ter bo Turke premagal in jih sebi podvrgel, naložeč jim sedemkrat hujši jarem..." Kaj ko bi bil Metodij mislil na ru-mun.skega, torej latinskega kralja (ker je Erdeljsko blizu Rumunije), ki se bo vzdignil proti Turkom? Rumunija je križišče trozveze in troskupine. Ali nc bi kazalo, da bi Rumunci zavzeli Carigrad in zaledje, da se odškodujejo za Dobrudžo? To bi menda bilo po volji troskupini in trozvezi, ki ne pustita Bolgarom turške prestolice. Rumunci bi bil imanj nevarni... Saj ima sedanji čas od Metodija napovedane lastnosti: 1. prepir med vladarji in ljudstvom (vladarji za mir, ljudstvo za drugo vojsko med zavezniki, demi-;sija ministrskih predsednikov na Balkanu), 2. redke (sijajne) zmage nad Turki v balkanski vojski so pripravile kristjane v izredno stisko. Če je ta razlaga Metodijeve prerokbe pravilna, tedaj bodo diplomati lahko razvozljali — balkanski vozel. 2e ti odlomki nam odpirajo velikansko perspektivo, še več bomo videli, ko bomo zbrali nekatere prerokbe o najvažnejših državah, oziroma narodih v Evropi. Veliko oblakov — redke mavrice. Na razvalinah nove mejnike. (Dalje prih.) obstreljevali hudo, a bližal se je neprestano. Kmalu so se razločile barve iri ropot motorja. Tedaj je dejal nekdo: "Naš se vrača!" In res smo ugledali takoj potem naše letalo, ki je letelo naravnost proti sovražnemu. Čtilo se je regljanje strelnega stroja iz višine; kdo je streljal, nismo razločili. Videli pa smo, da je Italijan zavil proti severu in zletel više, naš se je zakadil za njim. Mi vsi smo bili veseli, zdelo se nam je, kakor bi bili mi priborili zmago. Stotnik nam je jel pojasnjevati okolico. Zdajci smo začuli zopet brnenje in ko smo pogledali kvišku, smo videli Italijana med šrapnelnimi oblački vozečega naravnost proti nam. "Gospodje," je dejal stotnik, "Lah je nemara zapazil našo skupino in nam hoče poslati bombo. Kritja tu ni. Le čisto mirni obstojmo tu, tako nas vidi najmanj." Ostali smo na mestu kot ukovani in ga pričakovali. Vedno glasneje je prihajalo godrnjanje, baš je bilo nad nami. Cenil sem višino na 1800 metrov. Hipoma se je zablisnilo. "Sedaj pride bonbon!'' je rekel stotnik, zažvjžgalo je, žvižgalo vedno glasneje, zdajci počilo močno — okrog 100 korakov od nas se je dvignil črn steber dima in zemlje. Nato zopet žvižganje, mnogo slabotneje, potem iznova črn steber — a že najmanj dva kilometra daleč od nas. Radovednosti nismo mogli zadrževati več in stekli smo na kraj eksplozije. Našli smo poldrugi meter globoko jamo in okolo nje otrok, ki so iskali drobcev. Eden mi je dal vroč kosec litega železa. Stotnik je po njegovi obliki določil težo bombi; bila je 25kilogramska, take Italijani radi mečejo na stavbe, pa tudi na krdela in tren. Vsak dan, če je vreme količkaj u-godno, prihajajo za našo fronto, da bi ogledali gibanje krdel ali napadali vojaške stvari. Teh niso poškodovali dosti, pač pa pobili več kmetskih ljudi iz oko\jce. Žena s štirimi otroci, ki se je bila skrila v klet, je bila ubita, ker je bomba prevrtala slabotno hiši- co. Sicer imajo Jjudje tu čudno vero. Ako čujejo bombo in so blizu vode, skočijo brž vanjo, meneč, da se bomba ne razpoči v vodi. Sicer imajo slučaj-' prav, ker res v vodo ni padla še nobena. Prepirali smo se, ko je izginil letalec, ali so bombe veljale nam, ali tre-nu, ki je slučajno vozil po nekaj sto korakov oddaljeni cesti. Naposled smo bili mnenja, da najbrž trenu. A skoro smo se menili drugače. Letalo se je vrnilo in zopet naravnost proti nam, vedno v krogu šrapnelskih oblačkov. Dva-, trikrat nas je obkrožil ravno nad glavami, zablisnilo se je v višini in zažvižgalo po zraku. Mirno in udani smo čakali, kaj bo. Zopet smo videli steber zemlje in dima, čisto blizu, komaj osemdeset korakov proč. Ko smo tekli na mesto, so nam prišli naproti jokajoči otroci, goneči pred seboj zbegano kravico. Razpočila se je bila prav tik ob njimi. Ranila k sreči ni nikogar, a zbegala jih je dodobra. Topot je bomba gotovo veljala nam, zakaj daleč naokolo na cesti ni bilo žive duše. Ko je letel preko nas nazaj, nam ni privoščil nobene bombe več, česar seveda ni bilo žal nikomur, ker priznati moram, da se vsaj meni'ni zdelo kar nič prijazno, ko sem čul nad seboj bombino žvižganje. Še svoj živ dan se nisem nikoli prej tako popolnoma zavedal onemoglosti, kot v onem hipu. — ("Slovenec".) OB MRTVEM PRIJATELJU. Vsled hudega ognja umaknil sem se tudi jaz za neki parobek in vrgel na trebuh. Bila je vražja godba. Zračni pritisk eksplodiranih granat me je vz-digoval od tal — toda sovražnik je moral odjenjati. Prišlo je povelje nazaj in to proti — noči — torej v temi. Grem mimo nemih trupel — videl odtrgane roke, tam zopet pol glave — naših junakov. Že hočem ven iz smrtnega polja. O joj! Med dvemi trupli zagledam mi dobro znani telefonski aparat (v rumenem zabojčku). Huda slutnja me je obšla. Pokleknem in obrnem prvo truplo — neznan obraz — pogledam drugo po strani ležeče. Moj Bog, kri mi zastane po žilah. Bi! si Ti. Mesečina Ti je obsevala bledi obraz. — Ganljiv prizor. Poiščem br-zo obvezila in rano. Kos sovražne granate Ti je vsekal v prvi veliko odprtino. Izkrvavelo je Tvoje ženo in rodno grudo ljubeče srce. Ni bilo potreba več pomoči. Oddaljil sem se, dočim mi je srce žalosti pokalo. Nisem zamoget Ti v trenotku pogreba izkazati zadnje časti kot junaku. Hočem Te pa maščevati, v to naj mi Bog pomaga. Spomin nate pa me spremlja pred vsako bitko. Tvoj duh živi nad zvezdami, v svetni zgodovini pa ostaneš kot junak svetovne borbe. Tvoji rodbini sem pisal le žalostno vest, da si težko ranjen in ujet. Nisem bil v stanu poročati žalostno resnico ženi in otrokom, ki si jih tako ljubil in oni Tebe. — Jaz torej naj bi bil prvi smrtni sel — ne. — Čez kakih štirinajst dni pa sem s tresočo roko podpisal kot svedok Tvoje smrti v bataljonski pisarni listino za Tvojo pristojno politično oblast. Zdelo se mi je kot bi bil podpisal svojo smrtno obsodbo — konec tragedije! Dobra slast je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov Ziv-ljenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih ne-prilik: "Trpel sem celih dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Zivljenski Balzam. Priporočam ga vsim, ki so slabotni." — Andrej Koren, Logansport, Pa. — Severov Življenski balzam je izborni pripravek za zdravljenje ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75 centov v Vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv.-Tue.-Aug. To je paket, kjer so cigarete, SREČANJE Z LAŠKIM LETALOM. Mlad stotnik nas je povedel na grič z lepim razgledom. Zdaleč je odmevalo grmenje topov, vobče pa se nam je zdelo, da smo daleč od bojne črte. Stotnik nam je hotel imenovati oddaljene vrhove, a se je zagledal v daljavo in rekel: "Letalec — avstrijski!" Kakor smo se prepričali pozneje, je po različnem ustroju letal laške prav lahko razločiti od naših. Predvsem so mnogo večja, a zadnji del njihov se na videz ne drži sprednjega. Komaj se je pokazal letalec proti laški plati, smo zapazili majhnih belih oblačkov, ki so izginili brž. "Tam mora biti Italijani" je rekel stotnik, in res se je skoro potem pokazal laiki letalec, krog njega polno o-blačkov. Videti je bilo, da so ga naii katere kadilcem / store, česar se niso storile nobene cigarete dozdaj—zadovo-Ijijo — vendar nežne. Ch**t Cigarete •NI ČUDO, DA ZADOVOLJIJO, (—dati NEŽNE) Pristni turški duhan je v Chesterfield cigaretah, ki to stori. V avetovno-znanih Chesterfield blend ae nahaja najboljši turški tobak: — CAVALLA daj« moje, XANTHI za dišavo, SMYRNA n sladkost in SAMSOUN ca bogastvo. 20 za lOo. ZADOVOLJIJO! dasi so nežne! Malo življenje. POVEST. ^ & SPISAL DR. FR. DETELA. i. Blizu štajerske meje leži v zelenem t zatišju vas Dolina. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se le eni strani nekoliko znižuje. Črez to sedlo drži glavna cesta dolinska, ki veže skriti kraj z drugim svetom. Kako po pravici nosi vas svoje ime, se vidi iz te lege, in če pogledaš z gore sv .Florijana, ki se dviga najvišje nad Dolino, vidiš pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko po-kvečeno in ki mu manjka nekaj obrob-ka. V znožju Sv. Florijana izvira potoček Dolinščica, ki se zvedavo vije po dolini, kakor bi nerada zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izgine v soteski in kaže ljudem, kod se tudi pri-v de do velike ceste, če se baš komu ne mudi. Tu in tam stoji na kakem griču bela cerkvica, okrog in okrog pa je raztresenih mnogo vasi, sestoječih iz treh, štirih, časih tudi ene same hiše. Vljudni prebivalci se štejejo zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese druščina. Za to, kar se godi za gorami, se ne menijo dosti, in mar-sikaka novica potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo samotež v Ljubljano, tega ni misliti. '"Ženska je stara," pravijo, "rada govori in pripoveduje več, kot je res". Tudi birič, ki olflicuje ob nedeljah pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina priložnost ogledati si nekoliko s^eta se ponudi Dolincu, kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar se vrne dcmov, pa pravi: "Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše". Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, se jim ne godi slabo, in lehko in dobro kupujejo od njih kupci, ki jih obiskujejo na jesen in po zimi. Dolinski župniki učakajo sivo starost, zakaj, zdrav je zrak, in dolinske duše pasti je prava igrača. Če zaide katerikrat kakšen kozel v škodo, ga poboljša par besedi. Das ije Dolina — v ožjem smislu besede — glavna vas vse doline, vendar ne šteje mnogo številk. Hiše so s častnimi izjemami neznatne. Sredi vasi stoji cerkev sv. Jurija, Dolincem priljubljenega patrona; na eni strani cerkve ima župnik svoje stanovanje, staro nerodno stavbo z debelim zidov-jem in majhnimi okni, na drugi pa je šola, kjer se s šibo bistri um vaški mladini. Pred cerkvijo pa se košati mogočen kostanj in zbira vsako nedeljo pred službo božjo in po njej v svojo senco može in fante, da se kaj pogovore in pokratkočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel veter: ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, črez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skoz sotesko do velike ceste. Dolinci so sicer tihi ljudje; a kadar mislijo, da ima kaj vzroka za to, za-šume tem bolj. In teh misli so bili menda ta dan, ko se začenja naša povest. Bilo je meseca avgusta leta 1857., ko je stari Primož, ki ima majhno hišo pod cerkvijo, omožil svojo hčer Franco na dom. Vsa vas je bila pokoncu. Iz Primoževe hiše .se je razlegala glasna harmonika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna. Okrog olepšane hiše je oglarila mladina, ki je bila še premlada za plesišče, in množila po svoji moči sva-tovski hrup. Zdajpazdaj se je prikazalo na pragu kako nališpano dekle ali kak praznično oblečen moški, ki je za-ukal po vasi doli v dokaz, da se mu dobro godi. Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet; bodisi, da ima ta res več prijateljev nego oni, ali pa da se bolj boji katerega razžaliti s tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoče nemara vsaj enkrat pozabiti svoje reve in se prav oblastno veseliti. Nekaj mu gre seveda tudi za čast, ravnotako kakor ubogi vdovi, ki potrosi .svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so ji odnesli ljubega moža. Pri Primožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje, v sredi med njimi starejšina in zraven njega priletni župnik. Ana, Primoževa žena je skrbela, da duhovni gospod ni trpel lakote. "Oh, gospod župnik, še to, pa še to," je govorila in polnila venomer gospo du kupico in krožnik. Težko se je branil gospod silnim prošnjam. Od druge strani pa mu je pripovedovaj starejšina počasi in do stojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje na ženitvanski dan. Ženin France je govoril zdaj s tem možem, zdaj z onim, zakaj kot nov gospodar je stopil v eno vrsto z njimi. ''Nevesta je pa v izbici z družicama,' je dejala mati, kaxlar so povpraševali po njej. "Malo se mora pojokati, ker je že taka navada," je menil Rožanec, i sestnik iz bližnje vasi Gorice "Saj se je še Mina jokala, ki je dobila mene." "Jaz sem že vedela, zakaj," se hitro oglasi ženica od one strani; "Franci pa ni treba." "Ali ste izteknili, oče Rožanec?" se smeje župnik. Najveselejši izmed vseh pa je stari Premec, ženinov oče in sosed Rožan-cev. Po sredi sobe se vrti, in klobuk, ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in traki, mu visi po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo. "Primojdunaj 1" vpije sivi mož in ploska z rokama. "Ana, midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče." "Za stare ljudi, ki se opotekajo," o-pominja žena, "je tu premalo prostora." "Malo prostora imaš res, Primož, primojdunaj, malo! Kadar bo zopet kakšna res, ga prinesem s seboj od doma, ker prostora imam jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi! Smrt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojo! po koncu, primojdunaj!" "Pojdi s kakšno mlajšo, mene pa pusti!" se brani Aria, in pristavi polu-glasno: "Kaj pa preklinjaš tako vpričo gospoda župnika?" "Ha, kaj, primojdunaj, Ana!" odvrača Premec. "Ali misliš, da je to greh? — Gospod župnik!" ogovarja duhovnega gospoda, "Vi imate zapisane vse grehe, velike in male: ali je 'primojdunaj' greh? Kaj?" "Posebno lepo ni," se smeje župnik, "beseda odveč!" "Kar nič odveč!" ugovarja mož. "Dobro delo! Le poslušajte! Če bi jaz rekel: pri moji duši, kar me pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam nič. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: pri-mojdu —, hudoba me že sliši. Alo! pa pero v kremplje in piše: 'Stari Premec se priduša'. Jaz pa pravim: du-naj! Tristo medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, kakor če bi svetnika častil, primojdunaj! He, Ana pojdi plesat!" In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje. V kotu na klopi sedi Premčev Miha, ženinov brat, in neutrudno vleče harmoniko. Kupico vina, ki jo ima zraven sebe, mu polnijo pridno svatje, on kima z razmršeno glavo in potrkava z nogo h godbi. Kadar se naveličajo plesalci, ali pa kadar mu pride žeja na misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo, da se mu smejejo, in ponorčuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozna vse ljudi, ki prebivajo po dolini okrog, in povsod ga imajo radi, in ne more se naslušati mladina njegovih šal. Sicer pa dolgi Miha s svojim razpraskanim obrazom ni posebno mikavna osebnost. "Hoj, Miha, kaj počivaš!" zavpije Premec med vrati. "Nategni svojo 'naduho' in zagodi polko stare sorte!" In starec vrti v eni roci klobuk, z drugo pa pelje .staro Ano na ples in zbudi glasen smeh med svati. Zdaj se odpro duri, in noter stopi mladenič visoke postave. Vseh oči se upro v čudnega nepovabljenega svata. Bled, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oči, in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili. Molče sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol proseče, napol o-sorno: "Jesti mi dajte!" "Sveti križ božji, Juri!" vzklikne pri teh besedah mati Ana; kolena se ji po-šibe, in sesede. se na pragu. Premec jo spravlja po koncu, svatje pa se usu-jejo okrog tujca. Mati je prva spoznala svojega sina, in ko se zdrami iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema s solznimi očmi. "O Jurče, Jurče, kako si rev'cn, kako si shujšan!" tarna ženica in donaša jedil in pijače. "Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma?" ga izprašujejo križem vsi. Stari Primož pa prime sina za roko in reče: "Ali so te izpustili?" "Ne!" odgovori mu oni nejevoljno. "Kako pa? Pa vendar nisi ušel?" govori skrbljivo oče, nesrečo sluteč. "E, kaj!" vpije Premec. "Prav je, da si prišel! Nič se ne boj! Ti si fant, primojdunaj! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje ljudi. Na, pij!" A komaj je Juri, od vseh/strani iz-praševan, použil košček kruha, stopita v sobo dva žandarja. Na patroli sta slišala godbo in ukanje v Primoževi hiši in prišla pogledat, če je vse v re du. Kakor obstane pes, kadar zavije okrog ogla in zadene na mačka, tako je ostrmel žandar, ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sta se ujela pogleda; Juri skoči pokoncu, kakor bi ga pičil gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo in kuhinjo na dvorišče. "Stoj! Držite ga!" kriči žandar, zgrabi puško in steče za ubežnikom, bodisi, da je že iskal po ukazu uhajata, bodisi, da je Jurija beg izdal. Ko vidi drugi žandar, kaj se godi, se obrne urno in hiti pred vrata na dvorišče, da bi Jurija prestregel; : kakor blisk šine ta mimo njega, ga su ne na stran in izgine v hlevu, prega njalca pa za njim. Začudeni so sc spogledali svatje pri tem dogodku-zdaj šele ji mje bilo jasno, kaj vse to pomeni, in obče veselje se je urnek-nilo hipoma veliki žalosti. Oče Primož vzdihuje, mati pa in nevesta, ki je hitro vse zvedela in pritekla, jokata na ves glas. Žene in dekleta ji skušajo tolažiti, a vsem je tako tesno pri srcu, da ne morejo najti prave besede. Mnogo je prestopkov, katere sodi prosto ljudstvo vse drugače nego sodnik, ki se drži zakona. Naj nastane kakšen poboj, in naj se zgodi nesreča, da koga ubijejo, ljudje bodo milovali ubijalca skoro ravnotako kakor ubitega. Oba sta nesrečna, pravijo; a kazen, ki zadene onega, se jim zdi vselej preostra. Vprašaj pa kmeta, zakaj je toliko tatvine na svetu, rekel ti bo: "Zato, ker tako lepo ravnajo s tatmi; pozimi jih rede, poleti pa izpuščajo, da hodijo krast. Obesiti tata, pa ne bo več kradel." In ne morejo se pre-čuditi ljudje, zakaj je prepovedano na mestu ubiti požigalca, če ga zasačijo. V Primoževi hiši pač nikomur ni prišlo na misel, da bi pomagal zakonu, katerega zastopata žandarja; marsikomu pa se je zbudila tiha želja, da bi vendar Juri ušel. "Predrta reč!" se je hudoval Rožanec, "človek se nikjer ne more veseliti; za vsakim oglom tiči birič, da zasleduje poštene ljudi kakor lovski pes. Zakaj smo ju pustili noter! Mi,ne potrebujemo žandarjev med seboj." "Bodi tiho!" mu prigovarja žena Mina. "Naj te kdo sliši!" "Prav imaš, sosed Rožanec," vpije Premec, "primojdunaj! Po meni vse zagomezi, kadar vidim žandarja. Našega Jurčka pa ne bodo vzeli, primojdunaj, da ne! Še bodeva hodila po gozdih, pa ribe lovila in rake, pa žabe tudi. Nimajo te še!" Pri tej priči pripeljeta žandarja Jurija vklenjenega v sobo. Iznova začno ženske jokati; župnik pa %topi k ujetniku in ga opominja, naj krščansko prenaša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav videl svoje roditelje in svoj dom. "Jesti mi dajte!" prosi ujetnik, in prošnji župnikovi ustreže žajidar in razklene zvezani roki. V hlevu sta bila ujela Jurija. K nesreči ni bila pristavljena lestva na svi-sli; hitro skoči Juri na žleb, od žleba na gare in zgrabi z rokami rob line, ki drži na hlev, in se skuša gori zavih-teti; a kar se mu je prej tolikrat posrečilo, mu je zdaj nemogoče; zaman sc trudi, moči mu odpovedo, pred očmi se mu stemni in doli pade na tla, žandarja pa nanj in zvežetS ga brez upora. Zdaj pa mu streže mati, žalostna tako, da jo mora tolažiti sin. Ženin in nevesta .sedita nema ppleg njega. Premec pa se je obrnil na žandarja, ki sta mu oba znana, in se razgovarja ž njima in jima ponuja pijače. Miha, ki je bil od druge strani prise-del k Juriju, mu govori tolažilne besede. "Nič ne maraj!" mu pravi. "Če te malo pretepo, to pa nič! Jaz jih prenesem doma za prazen nič toliko, da bi bil že lehko svetnik, če bi jih dobro obrnil. Poglej moja usta: danes teden so mi izbili dva zoba, kar zastonj. Pri Mrčunu smo pili. Tomažetova dva sta pa na pragu stala in se pogovarjala. Jaz ju primem za lase — tako-le— enega s to roko, drugega pa s to, in potrkam dvakrat z glavama vkup, vtre-tje sta se pa trda naredila; jaz izpustim, in odletela sta vsak na eno stran, kakor snopa s polnega voza. Potlej sta pa segla po meni; vidiš, zavolj take neumnosti!" "Pusti me, Miha," mu reče Juri nejevoljen in ga odrine. Miha pa »e pridruži Rožancu, ki se je tiho pomenkoval z njegovim očetom; harmonika je bila pač obmolkrtila. "Zdaj gremo," reče žandar in vklene Jurija; enkrat se ta še ozre na svoje drage, in tiho ga odpeljeta stražnika, ki jima je tudi težko delo jokanje. Povedali smo, kako primerno ime ima Dolina, ki leži v dolini, zaprti od vseh strani. Stari ljudje trde, da je ves dol pokrivalo svoje dni jezero, in na Rebri so našli baje železen v skalo vdelan obod, kamor so gotovo v starih časih privezavali čolne in ladje, in če slišijo — po navadi stari možje in žene — pod goro sv. Florijana nekaj bobneti, kaj more to pač biti, če ne voda, katere je ves hrib poln in ki čaka le duška, da se razlije po nižini? Cesta, ki drži črez hrib, se vije kakor bela kača semtertja, gori in doli, in vaški geometri vedo dobro, da je prema črta črez .sedlo ravno petkrat krajša negp okrajna pot; in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih potov, so shodili črez hrib mnogo stranskih steza, ki se več ali manj ujemajo s premo črto in tuintam križajo cesto. Peš ljudi vidiš malo hoditi po cesti, razen če je deževno in blatno; le kak popotnik, ki teh bližnjic ne pozna, mora poslušati, kako ga pomilujejo va-ščani, da je storil toliko nepotrebnega pota. Pol ure od vasi se izgublja cesta v lesu, in klanec se prične. Od kraja pokriva borovec, više gori bukev večji del gore, semtertja pretrga kaKa golina gosti gozd. Na kakšno golino naletiš, če greš kake četrt ure po gozdu. Reven izpašnik je obrastel z robidami in malinjem, na koncu goline pa stoji na pol skrito malo znamenje, ob katerem pelje dolinska bližnjica črez okrajno cesto. To je Podrto znamenje ,zidan spomenik, ki leze na kup od starosti in ker nihče ne skrbi zanj. Slika Kristovega trpljenja se komaj še razločuje. / Kar je pa ostalega zidovja, je vse počečkano in popisano, zakaj mladina, ki tod hodi in pase, sc proslavlja tukaj in riše brez usmiljenja z barbarsko roko svoja hodija imena na zid. Kdo bi se ne spominjal znanega začetka perzijskih spomenikov.! "Tako govori kralj Darjavuš," ko bere na zna menju: "To pišem jaz, Jaka Robovec; to pa Jože." A noben Jaka in noben Jože ne bi šel ponoči mimo znamenja, zakaj, tu straši. Pred štiridesetimi leti se je tam ubil, ali kakor pravijo drugi, so tam ubili graščinskega gospoda iz Prapreč, in od tedaj se ljudje ponoči radi ogibljejo tega kraja. Globoke jame okrog zidovja pričajo, da so iskali lahkoverni ljudje tudi že zakladov tod. Kdo pa je postavil znamenje in zakaj, to se ne ve; zakaj, da bi bil kdo pokopan pri spomeniku ne smemo še sklepati iz napisa: "Tukaj počiva Janez Kos, kadar nese v malin." Precej pozno je že bilo, ko sta odgnala žandarja svojega ujetnika; dež je začel gosteje padati, in tema se je bila storila. Trdo za Jurijem korakata stražnika, puško z bajonetom na rami, roko na jermenu. Komaj se ču-je stopinja v dežju, in medlo se svetita šlema. Ponoči se zdi vsaka pot daljša, bodisi, da se počasneje hodi v temi, ali da smo manj razmišljeni, ker ne zadeva toliko vtiskov ušes in oči. Mlajšemu žandarju se je zdelo, da se pot vleče. "Dolga bo," pravi tovarišu, ko prideta pod klanec. "Dolga," odgovori oni; a vicl<^lo. .se mu je, da se mu ne ljubi govoriti, in molčala sta oba. Hoditi sta morala pač po cesti, prvič zavolj slabega vremena in potem, tema je tema in zapelje tudi izkušenega potnika. — Težko je dalje časa zvesto paziti na eno in isto reč, če se nam vsiljuje misel, da je pozornost nepotrebna. (Dalje prili.) POTREBUJEMO DEKLE ZA Hišno delo — vprašajte na 1208 Cass St., Joliet, ali N. W. Phone 460. POTREBUJEMO NATAKARJA (bartender). Nemanich Bar, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. NA PRODAJ PEČ ZA HARD COAL Heater, eno leto rabljena, proda se po ceni. Več pove Amer, Slovenec, Joliet, 111. 71t4 WM. D. HALL REPUBLIKANSKI KANDIDAT ZA AUD1T0RJA. "Wm. D. Hali, kandidat za auditorja v Will County, je do-broznan mnogim v tem okraju. Stanuje v Jolietu 22 let. Predno je prišel sem, je bil uslužben pri nekem podjetjem kot plačilni uradnik. Nad 30 let se bavi z uradovanjem raznih stvarij, zato je izvrsten pregledovalec, in kot tak dober in sposoben za ta urad. Ko je bil Barr župan, je Mr. Hall bil pomožni mestni klerk. Uredil je pravi sistem v tem uradu in je bil delaven ter prijazen proti vsem. Mr. Hall je bil kasneje izvoljen za občinskega klerka dvakratno in je, s mnogoletno skušnjo, uredil tudi ta urad. On je kandidat za auditorja na republikanskem tike-tu z zaupanjem, da je sposoben, poznan in ima voljo upravljati urad, če izvoljen v najbpljšo korist okraja. Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.0" Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$1"^® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................* 21 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................I*?) Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................^ nt Rock and Rye, Quarts, zaboj ^12 steklenic) za ...................t®1*? Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........................ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in J 50 galonov, galon po..............................................' Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov® skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois J f Rojaki in rojakinje širom Amerike I Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. I D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. I Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik..............,....Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peine. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 1/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Naznatiilol Slavnemu slovenskemu in hrvattkt mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«i imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vriU gtocerije in drugih-predmetov, ki sp« dajo v mesarsko in grocerij-sko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji* in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John 3SL Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najbolj*® so po najnižji ceni? Gotovo) V i Anton Pasdei se dobijo najboljše sveže >° ' jene klobase in najokusnejfc ^ Vse po najnižji ceni. Pridite ^ poskusite naše meso. Nizke cene in dobra posi naše geslo. tf^l Ne pozabite torej obiskati & našej mesnici in grocery« n» lu Broadway and Granite Chic. Phone 2768. N. W. Ph0°e Luka Pleš HRVATSKO-SLOVENSI^ gostilna go* a kjer točim najokusnejše p>v0' ^ mača in importirana žganJa ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obi'el1 1014 North Chicago St., J0*^ Naročite zaboj stekleni novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPOHJ ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefow 405 S. Bluff St.. Joliet« 111'