146. številka. Ljubljana, v sredo 28. junija. XXVI. leto, 1893, Izhnja vsak dan «efer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr d-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jedoa mesec 1 gld, 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta JI gld. '.>'> kr., za jeden mesec 1 g!d. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu so po 10 kr. na mesec, po JJO kr. za četrt leta. — Za tnio dežele toliko več kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni S tvo je na Kongresnem trgu St. 12. 1! [i r.i v u m t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v petek, dne 30. junija 1893. Vabilo na naročbo. Klavno p. H. občlnutVO uljudno vabimo ni« nov«* naroebo, »ture guiipode naročnike pa, ka> letini bo potekla konrnu menec-a naro6ulna, pronlmo, j» o pravem čunu ponove, da poni-Ijan|e ne preneha in «la dobe v*« fttnvlllce. 14 SLOVENSKI NAROD f f velja ta %t \ u b 1j a n» k e uaročuike bres podlija- ufa u» iluiu: Vse leto . . . Kiti« 1»'— I Četrt leta . . «1*1. »-80 Pol leta ... 6-50 I Jeden ine»ee. l-lo Xa pošiljanje na dom «e računa lO kr. tia mettec« :tO kr. ma četrt leta. M poHll|nnJeui po potiti veljat Vse leto . . . (Id. 15— I Četrt leta . . . ul«t. — Pol leta ... ,, H'— I Jeden uietiee . 1 •••<► f/0T~ Naročaje Me lahko s VHaklm dnevom« a h kratn tte mora poMlatl tutll naročnina, drugače se ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Zavisnost zunanje in notranje politike. O tem zanimljivera in važnem vprašanji priobčil jo „S lov a ne ki Svet" v zadnji številki naslednji poučni članek: „Delegacije bo završile svoje za letos naloženo delo ; pri obravnavanjih je bil razgovor tudi o raznih načelih in pri tem so se pokazali različni nazori o jednih in istih stvareh, predmetih in politiških principih. Nam se kaže odločilno važno za vse drugo razgovarjanje o zavisnosti ali ne/avisnosti zunanjo in notranje politike. V tem pogledu so bili tnadjar-ski delegati najnaivniši, kratkovidnimi in, v najboljšem slučaju, konstitueijonalno formulistiški, v tem, ko so se v avstrijski delegaciji s stvarno, zaresno in korenito kritiko odlikovali pred vsem, da ne rečemo jedino le Mladočehi, in, kar je posebno važno, je ž njimi vsaj v tej točki soglašal grof Kaluokv. Naš zunanji minister, naj si drugače goji kakoršne nazore koli in naj zastopa kakor si bodi zunanjo politiko, glede na realno in trdno podstavo prave zunanji! politike se je v diskusiji povzdignil nad VBttko slepečo fikcijo ustavnega in parlamentarnega formalizma, povdarivši, da zadovoljnost narodov na znotraj daje še le pravo moč in določnost zunanji politiki, ter je, kakor nikdar poprej, izrekel jasno željo, da bi se na to stran postavil trden fundament. Kako si on misli utrjenje tega fundamenta, ni povedal, ni tudi njegova dolžnost in je popolnoma druga stvar. Dovolj, da se je izrazil jasno in določno v načelu, in že zaradi tega zasluži priznanje vseh politikov, ki v resnici žele našemu cesarstvu trdne podstave ; priznanje zasluži toliko bolj, ko se je izrazil tako jasno, da vse zavijanje in pretvarjanje njegovih besed in stavkov od strani gospodovalnih strank in narodnostij ne pomaga čisto nič. Š tem preidimo k predmetu samemu. V ogerski delegaciji je madjarski delegat Gabriel Ugron razodel ideale madjarske politike. Ti ideali zahtevajo po njegovem, da država pridobi okolo sebe kar možno mnogo prijateljev. Ni dovolj taka politika, katera ščiti jedino pred škodo na zunaj, ampak da si je pridobiti tudi srca, mišljenje in sočustva narodov, kateri nas obdajejo. „ZaI, da imamo skušnjo, da že dulje časa ne moremo ohraniti ali zopet pridobiti simpatije obdajajočih nas narodov, ne da bi bili dali le za piCico povoda, da izgubimo te simpatije. Našo zunanjo politiko je opirati na glavno načelo, na katerem je oprta naša evropska situvacija. Mej veliko germansko in slovansko unijo nam je biti v zvezi z malimi narodi in postaviti idejo te zveze nasproti ideji onih unij. Ako pa hočemo uresničiti to misel, je treba, da ona mala plemena in mali narodi ne gledajo na naše delovanje s strahom, ampak s simpatijami . . . Opasnim pa smatram to, ako se kažejo okolo nas tendencije, katere vzbujajo nezaupnost glede na politiko Avstro-Ogerske. Ako gledam na Rumunijo ali Srbijo, Bolgarijo ali Turčijo, vidim, da raznu Bolgarske se nepretržno vzdržujejo in goje antipatije nasproti Ogerski in Avstriji. Stremljenja Avstro-Ogerske niso našla n. pr. v Rumuniji niti najmanjših simpatij. Nam so ni odmikuti od principa, da ostanejo balkanski narodi samostalni in svobodni" . . . Tu se kaže vsa naivnost madjarskega politika, in ta naivnost prevladuje mej madjarsko gospodo- valno frakcijo. Madjari, ki prezirajo zakone nasproti Nemadjarom ogerske krone, madjarski politiki, ki zatirajo vsako najmanjše, gibanje Slovakov, Rumuncev in drugih narodnostij, pričakujejo simpatij od zunanjih malih narodov, ki imajo na Oger-skem tlačene krvne brate; Madjari zahtevajo od zunanjih malih narodov zaupanje, katero so zapravili pri notranjih malih narodih! Madjari morajo zaslužiti in pridobiti najprej simpatijo od notranjih narodov, potem še le jim bodo verovali zunanji mali narodi. Dvojna mera, jedna na znotraj, druga na zunaj ne podeljuje zaupanja, in tako ostane še nadalje brez vere vse madjarsko zatrjevanje, češ da hočejo ščititi samostalnost in svobodo balkanskih narodov. In če se Madjari tolažijo s simpatijami vsaj Bolgarske, je to fikcija, ki zida na sedanjo vlado bolgarsko, ne pa na narod bolgarski, kateri sam ne veruje svoji vladi. Saj so Madjari uživali zaupanje tudi Milanove vlade; a narod je pokazal, da liberalizem srbski nima tal v narodu. Da računajo Madjari s iikcijami, to je razkril v isti delegaciji tudi grof Albert Apponvi, ki je zagovarjal konstitucijonalni upliv na smer zunanje politike, zatrdivši, da ista smer zunanje politike se more določevati jedino s porazumljenjem ko n štitu cijonalne večine. Kaj pa je vredna ta večina, ako nima svoje podstave v večini nasoljenja, ako ni sestavljena v soglasju narodov? Madjaraka gospodovalna stranka trpi poleg sobe samo kreaturo drugih narodnostij ali vlada telo brez takih kreatur. Kje so v madjarskem parlamentu zastopniki Slovakov, Rumuncev, in v kakih odnošajih so madja-ronski zastopniki hrvatskega naroda s tem narodom? To so tikcije, katere zaradi formalnosti poštova in mora poštovati tudi grof Kaluokv ; ali ravno ta jo dal vsem gospodovalvim strankam in narodom dobro lekcijo v avstrijski delegaciji, razloživši, da pravi notranji mir mej narodi podeljuje še le moč in ugled zunanji politiki. Kajti kar je on izjavil nasproti Čehom v avstrijski delegaciji, je tako splošno in obsežno izrečeno, da velja tudi po njegovih nazorih za vse narode cesarstva. Grof Kalnoky, kakor je treba soditi po njegovih trditvah, dobro ve\ kaj je treba popraviti in zboljšati na znotraj, da dobi smer njegove zunanje politike trdno podstavo. LISTEK. Prvi pacijent. (NovelicH. — Spisal K. L. Š.) BVsi, ki smo jo poznali, smo bili tega mnenja, da jo |o kaka nenavadna dogodba v življenji upog-nila in uničila, kakor upogne in uniči krut, nepričakovan vihar šibko drevesce sredi cvetoče livade. Bda je malo, interesantno bitje, ta Helena Valerija, drobne glavice, velikih sanjavih očij in nežne, pre-nežne postave. O e njeo, Gustav L, premožeu mož, končal ai je na umu obolel v nekem neopazovanem trenotku sam življenje, malo meeecev pozneje, ko mu je bila Valerija rojena, iu oua je že od nekdaj tožila o ne/nosnem glavobolu. — — Poznal sem jo Se kot šestnajstletno deklico. Takrat sem v poletnem času videl skoro vsak dan na šetališči, kjer Brno a prijatelji preganjali nagega mladega življenja skrbi z dobrimi in slabimi dovtipi, ki so veljali mimoidočim ljudem. In pozneje, ko je minulo kakih pet let in sem se vrnil, dovršivši študije, v rodno svoje mesto in sem jo zopet videl ravno tam, pod tistimi starimi kostanji na strani njenega zaročenca, inteligeutuega medicinca pl. Wi-tersheima, — bila je že vedno tisto drobno, nežno bitje, kakor v minulih dneh, ko smo zunaj na prostem trgali svoje, po najnovejšem kroju urezane čevlje, za katere so morali naši očetje izdajati svoje težko prislužeue i. >?ce.B Tako mi je pripovedoval dr. Webenau tisto jutro, ko se je po mestu raznesla senzačna vest, da so Heleno Valerijo L. ud vedli v blaznico. Davno že je zašlo soloee za planine, ki so stale v ozadji še v prejšnjem stoletji na nizkem bolmu Bezidauega gradu na Brdu. Okuo v sobi gospodarja pl. Witersheiraa je bilo odprto, tako da je človtk pod njim lahko čul korake, ki so se glasili iz sobe v temno noč . . . Sem in tja so prestali, po kratkem presledku je pa nekdo spet pričel svoje pozno potovanju po sobi. V bližnjem gozdu je tajno šumelo drevje in doli na vasi je časih zamolklo zalajal gostilničarjev pes .... Alfred pl. VViterBheim, bivši husarski rit maj -ster, sedaj posestnik tega gradu, premeril je že večkrat svojo sobo, a rešilna misel mu ni hotela g niti v glavu. Da, da, rezilna misel — Ostre, skoro zoprne poteze ritmajstrovega obraza, sivi lasje na njegovi skoro goli glavi govore jasno .... sledovi, zgodoviua veselega, brezskrbnega, uživanju in Blastim žrtvovanega življenja. Sedaj pa skrbi, krute skrbi, katerih se ni moči otresti ! Kakor bi ga tiščala njih kosčeoa pest, tako breme mu leži na prsih in postaja težje od dne do doe, od minute do minute. To je neznosno ! Kakor iz groba ustajajo pred ujim podobe sijajne preteklosti . . . Vse sladkosti in dobrote, katere ponuja ićliko življenje bogatinu, vse je u ž i I, vse okusil. Vedno je bil navajen brezskrbno živeti, nikdar ni mislil na prihodujost, dukler niso potekli lastni deoarci in se je začela zabava za tuje, izposojene. In sedaj ? Že so se začeli oglašati neštevilni upniki in pritiskati nanj ud vseh atranij — — — Kaj storiti? Sia njegov, inedicinee Pavel, ima Se vedno izdatno materino premoženje, a tega ne bo dal iq roke, Ml se misli takoj pu dovršenih študijah ženiti, in za to je treba denarja . . . povsod denar, ta prokleti denar! In na vse zadnje, če mu ga tudi da, kaj bi mu to pomagalo? Vse bi bilo komaj dovolj, da se rešijo graščina in pripadajoča posestva, ki pa niso niti taks, niti v takem stanu, da bi zadoščala za- Madjarske politike, ne da bi se neposredno odnašal k njih naivnim in formalistiškim izjavam, je najodločniše zavrnil bistri mladočeški delegat dr. Herold in je s tem zajedno provzro'il, da j« grof Kalnokv obairnise odgovoril na način, kateri ne zadeva toliko llladocehov, kolikor centralne vlade in gospodovalna narode. Dr. Herold, razloirvši, da naj bi bila Avstrija gojila jugoslovansko politiko in obračala se na balkanske dežele, je rekel, da je ona zamudila pravi trenutek. „Simpatije v balkanskih deželah niso zaradi tega take, kakor bi jih želeli, ker so notranje razmere slovanskih narodov tukaj in onostran Litve takoine, kakorine nikakor ne morejo vzbujati velike simpatije do Avstro-Ogerske v jugoslovanskem naseljenju balkanskega poluostrova. Avstro -Ogerska monarhija ni dolžna izpolnjevati svoje svetovnozgodovinske misije na zunaj, ampak na znotraj. Stara prislovica: „Bella gerant alii, tu felix Austria nubeu izraža misel, da ta monarhija kot konglomerat malih narodov in nacij, ki menijo iskati tukaj zaščita, je dolžna ne vojskovati se, ampak gojiti bolj vprašanja čustvovanja in ljubezni. Državna misel svetovnozgodovinske misije cesarstva sestaje v tem, da vsi narodi, kateri bivajo v teh deželah, se čutijo srečne, kot zadovoljne in jednakopravne, in v dosezanje tega cilja služi mir, samo da ta ne more biti sam sebi namen." Na to in drnge mladočeške izjave je grof Kalnoky obširniše razložil, da je tudi njemu jglede na zunanjo politiko poštevati notranje razmere ter je ves odgovor na to stran združil v stavek: „Moje najbolje želje in — rekel bi — moje največje hrepenenje merina to, da bi ta notranji mir, ki so ga delegati iz Češke naglašali kot veliko potrebo za vodstvo zunanje politike, da bi se ta mir, dokler se ne bodemo videli zopet, pospeševal, in bi se mu položila podstava, da bode mogel tudi minister zunanjih poslov še z večjo močjo in še večjo določnostjo zastopati ugled in moč monarhije". S to prejasno izjavo, katere ne uniči nikaka sofistika, je grof Kalnokv razodel svoje preverjenje, da zunanji politiki je pospeševati tudi notranje razmere in položenje: potem pa, da notranji mir ni tak, kakeršnega potrebuje tudi on za zunanjo politiko. Ako bi bile notranje razmere bolje, mogel bi on še bolje voditi zunanjo politiko. Torej tudi njemu ni vse po volji v notranji politiki; on naravnost zahteva, da se položi fundament notranjemu miru, in priznava s tem, da te osnove doslej še ni. Grofa Kainokvja kot razsvetljenega državnika pa bi razžalili, ko bi mu pripisovali, da on hoče notranji mir na nenaravnih podstavah ; ako zahteva položenje fundamenta temu miru, želi uslovij, vsled katerih bi se zadovoljili narodi, in to je le možno, ako se bodo narodi v soglasju s trditvami dr. Herolda smatrali jednakopravnim), ne pa razvrščevali v privilegovane narode in narode niže vrste. Gospodovalne narodnosti hočejo pa le tak notranji mir, ki se napravlja in vzdržuje s silo; to pa je ravno nasprotno mislim zunanjega ministra, ki je izustil mej drugim tudi ta stavek: „J a z sem gotovo za to in držim najbolj na to (ich lege den grossten \Vert darauf,) da žive vsi narodi cesarstva kar najbolj možno v miru i n z a d o v o I j nos t i, i n d a d o b i moja politika tudi pri vseh podporo". Ta izjava izključuje vsako misel, katera do-pušča narode višega in nižega razreda, gospodovalne in tlačene naroda ; kajti noben avstr. narod ni še v svojih psihiških silah otrpnel toliko, da bi bil zadovoljen s poniževanjem na niži razred in s gospo* dovanjem drugih narodnoetij nad njim, ko ima vsak jednaka prava pri jednakih gmotnih in krvnih žrtvah in dolžnostih. Grof Kalnokv povdarja vedno politiko mirti in tudi glede na trozvezo trdi, da se je ohranil mir „8 tendencijo te trozveze". Pri njem je torej izključena misel, da bi se narodi vojskovali na znotraj, ko hoče on mir ohraniti na zunaj, kakor je to storil v svoj čas n. pr. v Franciji Napoleon 111. Grof Kalnokv ni tak eksperimentator, in zato je po vsem misliti, da hoče ohraniti mir na zunaj s pomočjo miru na znotraj, ker vidi povečano moč svoje zunanje politike v zavisnosti od srečne notranje politike, in sicer take, od katere prihaja zadovoljenje in sreča vseh narodov cesarstva. Zunanja politika je v sedanjih delegacijah pokazala, da ni indiferentna nasproti notranji politiki, in ker je beseda voditelja zunanje politike vplivnejša, nego vodstva notranje politike, mora poslednje kreniti na drugo pot, na pot zaresne sprave narodov. Vodstvo zunanje politike je izreklo strog opomin notranji politiki, a svarilo se dostaje ne le vlade, ampak tudi gospodovalnih strank obeh polov in cesarstva. Z vstvarjenjem kakega sodiščnega okraja v Trutnovu in drugod na Češkem pa se ne pomirjujejo in osrečujejo narodi v smislu Kalnokvjevem; in nemška levica, ki sili notranjo vlado cislitavsko k takemu pomirjevanju, dela proti tendencijam zunanje politike. Ravno gospodovalne stranke, ki trdijo, da so „državovzdrževalnea, iz-podkopujejo tla zunanji politiki, s tem pa tudi rušijo fundamente državi. Nemška levica, poljska in ma-djarska frakcija ter italijanska teroristična peščica delujejo ne le proti notranjemu, ampak zajedno tudi proti miru na zunaj, ker provzročujejo, da vodstvo zunanje politike ne more zastopati svojega naprav-ljenja s tako močjo in moralno silo tako, kakor bi se godilo, ko bi odpadle take gospodovalne stranke. No, zunanje ministerstvo Avstro-Ogerske je storilo sebi, celokupnim državnim interesom in tlačenim narodom veliko uslugo, da je grof Kalnokv tako odločno naglasa! zavisnost dobre zunanje politike od dobre, t. j. za vse narode jednako pravične notranje politike, in še centralna vlada, vsaj cislitavska, ako jo je zaresna volja, narode spraviti na podstavi jednakih prav, je dobila ravno po grofu Kalnokvju olajšano delo, ker se more ista osrednja vlada sezivljati na potrebe zunanje politike. Slovanskim zastopnikom samim je dal grof Kalnokv največjo oporo, da bodo toliko lože zagovarjali težnje slovanskih narodov, katerim ne dostaje drugega kakor zgodovinskih državnih in ustavnih prav. Hvala Mladočehom, ki so sprožili diskusijo, in grofu Kalnokvju, ki je hot«i ali nehote" potrdil načela o notranji politiki, veljavna za obe polovini cesarstva iti za vse narode! Politični razgled. UTotraiiJe dežele. V Ljubljani, 28. joaija. M sltuvaci/i. V nedeljo vrlila m je na Dunaji konferenca nekaterih ne mi ko-k Isr ik a I n in in slovenskih članov Hobenw*rtovega klnba. Kakor ve povedati dra. Ebenbocba glasilo, »Liaser Vu-lksblatt", as je na tej konferenci vsestransko priznalo, de) je sedanja •ituvacija uevzdržljivs in se je zlasti ostre sodilo postopanje naučnega ministre barona Ganticba. List pravi, da so vsi udetežaiki konte renče isražali svojo nezadovoljnost a položajem in se soglasno isrekli za eventuvalni prestop v opozicijo. — Ta ukrep se naznani Hohenvvartovemu klubu. Delitev sodnih, krajev. Dočim pišejo nekateri levičarski listi tako, kakor da je glede novele o sodelovanju deželnih zborov pri ustanovitvi novih sodišč rediti samo de nekoliko nerelevantnih vprašanj, javlja oficijozuu „M o n t aga - R e v ue", da se je vlada za tako novelo šele principijelno odloČila in se niti odločila ni, sli je izdelati zakon si hoc ali samo splošen nacrt. Ta list demontira izrecno vest, da bi bili voditelji strank že pritrdili temu zakonu. — Važno je tudi, kar piše Krakovski .Czas*, ki je znan kot glasilo poljskega kluba. Ta list pravi, da poljskim poslancem ni nič znano o kakem posvetovanju Javrorskega z grofom Taarlcsom radi zakona o ustanavljanju sodišč L<8tpripozua stališče čeških strank, da je za to novelo dobiti v drž. zboru dvetretjinsko večino ter svetuje Mladočehom, naj opuste politiko negacije ter se pridružijo drugim avtonomističnun strankam. — „Gaze t a Narodov? a" pravi, da vlada ne bo dobila ni jednega poljskega glasu za svoj načrt, s katerim hoče omejiti pravice deželnih zborov ter napraviti oovo orožje za germanizacijo in centralizacijo. IT rvat i in Srbi, Uradni list Zagrebške vlade, „Narodne Novine* — jako nezanesljiv vir — naznanjajo, da so voditelji hrvatske opozicije sklenili, delovati pri GundulĆ4vi slavuosti v Dubrovniku na po raz umij e □ j e mej Srbi in Hrvati. Imenovani list ve povedati, da se je za stvar zavzel najbolj odlični poslanec dr. Frank in naglsša, da je pomembno tudi to, da sta potovala v Dubrovnik voditelja Srbov, baron Zivkovic in dr. Me d* kovic. — Tudi Beligrajske „Narodne N o vi ne" zaključile so svoj slavnostni Članek z željo, da bi se v Dubrovniku porazumeli Hrvati in Srbi. Kompromis i mej madžarskimi stranicami. „B ud a pest i H ir 1 a p* javlja, da se ministerski predsednik VVekerlo in vodja narodne stranke grof A p po n v i pogajati radi kompromisa na podlagi cerkvenopolitičnib reform. Citilni zakon se bo baje določil po španskem uzoru ter bo obligatoren za nekatolike. Taki rešitvi cerkvenopolitičnib vprašanj bi se tudi frakcija Z-cbvjeva ue upirala, samo bi morala iz ministerstva izstopiti pravosodni minister Szilagyi in naučni minister gro! Csaky. —Tudi Eotvo9eva stranku se pogaja z neodvisno stranko, od katere bo je ločila šele pred nekaj tedni. K01 suth, h kateremu sta bila potovala vodji teh strank, Ko'soi in grof Karolv, 8e je za to izrekel, da se ti dve frakciji zopet združita. Formelno se je sicer stavil ta predlog, a realizovati ga ne bo mo^i, ker je nasprotstvo mej tema frakcijama načelno in zato skoro nepremostno. Dalje v prilogi. htevam razvajenega moža. Za njim dolga, nepretr- I gana vrsta razkošnostij, burnih razveseljevauj, pred njim skromno življenje ubožanega plemiča, pomoči od nobene straui, tudi „najzvestejši" prijatelji poiskali so si drugih . .Ne! ni mogoče! Če /.unese razljučena vihra mornarja v slabotnem čolnu sredi razburkanega morja in ga v divji beBnosti tira proti pečinam, kjer mora poginiti — — ali m boljše, da poišče sam smrt v morskem grobu? — Rtmajster je bil b avojim sklepom hitro gotov. Na Bteni visel je nabasan samokres, se okuo je hotel zapreti, da bi ne delal nepotrebnega Suma, ko je nekdo hlastno potegnil za hišni zvonec. Nekaj trenotkov pozneje stal je Pavel pl. Witersueim svojemu očetu nasproti. To je bila noč, dolga noč brez konca in kraja, brez mitu, brez spanja. — — Celo noč ni zatisnil očeaa in se nemirno valjal po mehki naslonjači in mislil na svojega očeta, na svojo prihodojoBt, na bvojo nevesto — Heleno Valerijo . . . Očetovi upniki bo, boječ se za svoje novce, nsznanili Pavlu, da je le v njegovih rokab, če buče očetu prihraniti sramoto, da bi moral na stare dni prijeti za beraško palico, ali pa —. In otroška Iju- bežen? Kaj ti ne preinoreš vsega, ti si še jedina, ki ostaneš človeku neskaljena, čista, kakor v mladih dneh, ko ima človek še mehko, uzorov polno srce, tebe ne zamori, ne okuži strupeni svet . . Oče je vender oče, in ko bi bil razboinik, m »rilec, kje je tisti sin, ki bi zlomil palico nad svojim očetom in ne zastavil zadnje kapljice krvi za rešitev njegovo ? OdloČil se je torej Pavel pl Witersheim k temu O8odepolnemu koraku in izročil očetu svoje, po materi podedovano, precej veliko imetje, naj si pomaga ž njim, kakor more. Seveda je s tem uje-gova ženitev preložena na nedoločen čas. Sicer ima skromno mesto pomožnega zdravnika v C . . . ski blazuici zagotovljeno . . A Helena Valerija je bila vedno navajena dobro živeti in ni nikdar poznala drugega kakor brezskrbno življenje . . . Ia kdaj si bo mogel Se sam toliko prislužiti, da ji bo zamogel zagotoviti eksistenco, v kateri ji ne bodo uhajale misli iz njenih skromnih razmer nazaj k srečnim, brezskrbnim časom k materi . . . Da bi Bi moral kdaj očitati, da jo je storil nesrečno, da je on kriv, da ni postala srečna, ne, tega ne, rajši. — In, ko bi ii saj mogel razložiti, zakaj je tako, ko bi ji saj mogel povedati, da je le ravnal kot sin, bi že vse bilo, ali očeta, svojega j očeta ime spraviti pri ljudeh v nečast, tega ne more nihče od njega zahtevati — —. Dolgo, dolgo je premišljeval, dolgo se ni mogel odločiti, a slednjič je vender pisal pismo Heleni Valeriji, naj počaka 8e par let — — « * Gorki žarki pomladnega solnca bo obsevali zemljo in tu i tam se tudi ukradli sko/.i temne gardine prostrane sobe, kjer je Bedela v mehki naslonjači Helena Valerija in utopljena v umetno ročno delo zamišljeno zrla pred se . . Dolgo časa, dalje že, kakor je bila sicer njegova navada, ni dobila od njega ni poročila ni pisma. Ali se mu je kaj pripetilo, ali je — oh ne! To ni mogoče! Gotovo jo misli iznenaditi z veselim poročilom, da je dobil službo, za katero je prosil . . In potem, potem ni več nobene zapreke, potem je odstranjena zadnja stena, zadnja zapreka. Kar je toliko časa željno pričakovala, to se mora uresničiti. Živeti na njegovi strani, tolažiti ga, ko ga bodo trle bridkosti življenja, biti mu zvesta tolažnica, neomahljiva podpora, ko se bo utrujen od svojega dela zatekel k njej, kaka sreča! Nekdo potrka. Pismonoša. Saj je vedela, da slednjič mora priti toli zaželjeno pismo . . Ni se Priloga „Slovenskemu Naroda" ftt. 146, Ani 28. junija 1893. Vnanje države. Srbska skupščina. Klub radikalnih poslancev srbskih posvetoval Be je v nekaterih sejah o zatožbi bivšega liberalnega ministerstva in sklenil, da se dotični predlog, podpisan od 20 najodličsejših poslancev, »tavi v soboto. Stvsr ne bo rešena v tem zasedanju, kei bo radikalci po uplivu vlade privolili, da se dovoli zatoženim nekdanjim ministrom zadosten rok za zagovor. Ker ima državni sovet zadnjo besedo, se bo stvar zavlekla do prihodnjega zasedanja. Bolgarske novice. Razne politične dogodbe v Evropi odvračale so zadnji čas javno pozornost od Bolgarske, tako da bo trezni presojevalci ondotnih razmer prezrli nekatere zanimljive dogodbe, zlasti ker so jih zamolčali od bolgarske vlade ali od Dunajskih čifutov subvencionirani listi. Velika skupščina ni premenila ustava samo v tem oziru, da sme biti prvi prestolonaslednik tudi nepravoslavne vere — to je v političnem oziru brez resnega pomena, ssj vladajo tudi drugod katoliški vladarji protestantsko deželo in narobe, — ampak dala vladajočemu knezu tudi drugih velevažnih pravic, katere bi nikakor ne bile potrebne, da niso razmere kritične. Tako se je določilo, da je voliti novo skupščino vsakih pet let, da torej poslanski mandati trajajo pet let in ne tri leta kakor doslej, vrh tega pa se je priznala vladarju pravica, najeti brez dovoljenja posojilo v znesku 5 milijonov frankov. Cemu se je narodna skupščina odrekla najvažnejši svoji pravici, dovoljevati budget in sploh državne potrebščine? 8 tem je ustanovljena prava pravcata diktatura. Take razmere ne vladajo nikjer v Evropi 1 — Druga stvar, katero je evropsko časopisje prezrlo, je razpis novih volitev za skupščino. Vlada bo na znani način vodila volitve in skrbela za to, da dobi ogromno večino, a da izbriše inozemskim politikom oči, sestavila bo celo neke vrste opozicijo, da na ta način dokaže, kake razmere vladajo v Bolgarski, kaka svoboda pri volitvah itd.! To je neobhodno potrebno, sicer bi ne bilo dobiti posojila. — V Sofiji začel je tudi že izhajati opozicijonalen list, kateri so ustanovili bivši kolegi Stambulovljevi, nekdanji ministri: Tončev, Stranskj, Radoslavov in Načović. Opozicija tega lista se obrača zoper Stambulova, a le osebno, ne stvarno. To je vbs le bumbug in komedija, katero je uprizoril sam Stsmbulov, da prepriča svet, kske konstitucijonalne razmere vladajo v Bolgarski. Pariški škandal, Mdlevovejeva blamaža z Nortouovimi papirji je še vedno na dnevnem redu. Zlasti skrbno se išče mož, kateri je najel Nortona, da je falsificiral dotične listine. Da Millevove ni sam nič nepoštenega storil, o tem je samo jeden glas Glede Ducreta, zaprtega urednika „Coearde", se tudi sodi, da ni kriv, pač pa je zelo obsenčen znamenit politik, čigar ime se je zadnji čas pogostoma imenovalo. Angleško poslanstvo je namreč izjavilo, da mu je bil Norton svoj čas toplo priporočen od Marziljskega župana in nekega odličnega poslsnca. Nasprotniki Constan-sovi trde" — sedaj še poBredno — da je vse to storil Constans in da je bil Millevovejev škandal v njegovem interesu. Ali je to res ali ne, tega sedaj ne more nihče povedati. Mogočo je, da je mislil Constans na ta način podreti sedanji sistem, Še bolj verojetno pa je to, da hočejo njegovi nasprotniki kom-promitovati ga prav sedaj, ko se bližajo volitve. Dopisi. Iz ljub l.| u n«- 28. junija. [Izv. dopis.] (O obletnici Trubarjeve smrti.) Bog je izkazal Trubarju posebno milost, ko mu je ohranil življenje do najviše stopinje, blizo osemdeset let, kar so varala . . njegova pisava . . Kaj ji pač piše? Le hitro. — Kaj je to? Ni mogoče . . Skozi štiri leta je zvesto čakala trenutka, ko ji bo sporočil, da ju nič več ne loči, in danes ji piše, da je sicer dobil Blužbo, da pa mora vender še čakati . . Moj Bogi On ji je postal nezvest, naveličal Be je je in zdaj ta prazni izgovori — To je bilo preveč za rahle, čuteče živce Helene Valerije, pismo ji je zdrsnilo iz roke, in temna noč objela je njeno dušo . . . Pavel pl. vVitersheira je bil par dnij sem nastanjen kot pomožni zdravnik v deželni blaznici v L Dogodki zadnjih časov, duševni boji, katere je bojeval pretočene dni, uplivali so tudi na njegovo unanjost . . tih , in bled je taval po sobi sem in tja ter čaka), kdaj ga pokliče sluga k pacijentu, k prvemu v njegovi praksi . . . „Gospod doktori Izvolite! Dve dami sta v čakalnici." „Pridem takoj!"-- Kmalu je bil tam, kjer so ga želeli. Moj Bog, ali je mogoče. To je gospa L. b hčerjo, s Heleno Valerijo, ki ga ne pozna več. Bolesten vzklik izvil Be mu je iz prsij. „Helena Valerija!" — Potem se je nezavestno zgrudil na tla. dislali pred štiri tisoč leti za najvišo starost, kakor je pisano: Človeško življenje traja sedemdeset, in Če gre dobro, osemdeset let. Trubar pa je učakal osem in sedemdeseto leto ter je ostal čvrst starček, dasi je prebolel marsikatero bolezen. Do zadnjega je opravljal cerkveno službo; zakaj celo 20. junija je obhajal svoje župljane, dasi je nosil v sebi bolezen. Še le prihodnjega dne je legel v posteljo in bolezen se je popolnoma razvila. Vender mu je odleglo toliko, da je opravil izpoved in vzprejel sveto obhajilo Bub utrsque s srčno željo in pobožnostjo iz rok gosp. D. Ditriha Šnepfa, žnpnika v Tiibiugenu, v pričo mnogih oseb. — Tolažili so ga z izreki iz bv. pisma ter prašali ga, je-li pojde s tega sveti z ono tolažbo, katero je učil druge. Odgovoril jim je jasno in glaBno: Tako, tako! Molil je tudi vedno z navzočimi. „Amen" je vedno glaBno izgovoril. Kadar so ga obiskovali župan in drugi župljani, jim je zatrjeval, da bode z božjo pomočjo vztrajal v veri, katero jim je propovedoval, katero jib je učil ter da bode neustrašeno stopil pred sodni stol. Dne 26. junija si je dal prečitati zadnje odstavke Lutrove hišne postile, katerih Še ni poslovenil ter je narekoval prevod pisaču, ki je Bedel poleg njega. Potem pa je rekel: „V večnosti se bodemo zopet videli* — ter govoril vedno o radosti večnega življenja. Dne 27. junija je velel, naj vsacemu puste priti k njemu. Postajalo mu je slabše in slabše. Mislili so, da vsak trenutek pusti dušo. Zato je opominjal navzoče Trubarjev namestnik, ki je že prej molil vsakovrstne tolažbe iz sv. pisma, naj molijo in začel je moliti iz nečega molitvenika, kar se Trubar oglasi: Ne, ne, tekBt, tekst; češ, naj se mu le moli božja beseda. Zlasti pa je Želel Blišati kaj o vodi. Propovedovalec - namestnik je koj umel' da želf Blišati 23. psalm: Gospod je moj pastir, nedostajalo mi ne bo ničesar, pase me na zelenem travniku in pelje me k sveži vodi itd. Kadar so končali psalm, je globoko vzdibnil: Amen ter miroval. Dne 28. junija je naznanil svoje dolge ter revežem, ki bo mu bili kaj na dolgu, vse odpuBtil. Bolečine so postajale hujše. Župljani in hišniki so zanj sicer molili in odleglo mu je sem ter tija, a pa je propovedovalec izustil: Amen — se ni več zganil. Zaspal je v Gospodu mirno in sladko. — Te črtice sem prosto poslovenil iz premalo znane knjižice: Ohristliche Leichpredig, bey der BegrabnuB des . . . Herrn Primus Truber, . . . Gehalten den 29. Junij, im Jar 1586. durcb Jacobum Andreae D. Propst zu Ttibingen. Na str. 47—62. najdeš Trubarjev životopis, očividoo avtentičen, vender ne popoln. M. Domače stvari. — (Slovenski someščan je!) Bližajo se dnevi vsesokolske slavnosti 8. in 9. julija. Prišla bode obilica goBtov iz vseh pokrajin slovenskih, pa tudi iz bratske Hrvatske. Radi tega bode milim gostom preskrbeti potrebnega prenočišča. „Ljubljanski Sokol" stavi do zavedno narodnih meščanov uljudno pjošnjo, da blagovoljno prepuste" dne 8. in 9. julija odvisne pieee svojih stanovanj „ L j ubij. Sokolu" na razpolago, da naši gostje dobe primernega prenočišča. Oglasi naj se blagovoli prijaviti „Ljuhl|. Sokolu" v roki br. staroste Ivana Hribarja. Odbor za vsesokolske slavnost. — (Seja združenih odsekov za v s e h o k o 1 s k o slavnost) v Ljubljani bode v petek dne 30. t. m zvečer ob 8. uri v čitalni-ških prostorih, ker je v s o b o t o vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana" na Ferlinčevem vrtu. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) Danes minulo je ravno šest tednov odkar so začeli prihajati prvi krouini darovi za pre-koristno uašo šolsko družbo uredništvu našega lista. S ponosom smemo se ozirati na res uzorno požrtvovalnost dozdaj navedenih darovalk in darovalcev, ki so v primerno kratkem času po malih darovih zložili tako lepo in častno vsoto, to je nad dva tisočaka kron. Živili torej rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Sentjakobsko-Tr no V8ki ženski podružnici sv. Cirila in Metoda) v Ljub Ijani so darovali: gosp. A. Lenček in gospa Ivana Supančič, vsak 10 kron; goBpod Rajko Perušek, profesor 8 k.; gospo Milka Hribar in Lina Hudnik-Dekleva, vsaka 6 k.; gg. Ivan Rozman, kanonik, M. Šer-vicelj, župnik, Ivan Vrhovnik, župnik, vsak 4 k.; gospodični F. H. in Terezija Jakopič, vsaka 3 k.; gg. Anton Žlogar, župnik, Josip Knez, J. V., 2 neimenovani goBpe, gospe) Marija Mehle, M. Kette, J. Auer, M. Žužek, H. Kosler, T. Jakopič, J. Bayr is gospodična Marija Novak, vsaka 2 k. ; gospe Ivana Šušteršič, Marija Herceg, J. Tome, gospodične FrsnČiška Boc, Frančiška Bele, Marija Finžgar, KamenČanova Mici, Uršula Turk, Sofija Triler, Mici Triler, učenec J. Boc, neimenovanec, gg. Grilc, slikar, J. Zvon:, Čadeš, Tome, Rohrman, JebaČin, neimenovanec, neimenovana gospodična, vsak 1 k.; gospica Pavškova Tončka nabrala 6 k. 56 vin.; gospod Seljak nabral 2 k. 20 vin.; gospod Gutnik nabral dne 13. rožnika 18 k. 40 vin. Razni gg. skupaj 1 k. 60 vin. Skupaj 132 kron 76 vinarjev. — (Zahvala.) 479'30 „prvih" kron je si. uredništvo „Slov. Naroda" danes blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenomu časniku od 21. do 27. t. m. izročale in zna-movale v številkah 141 do 145. Skupaj z zadnjič izkazanimi 1622 k. 30 vin. je torej izročilo uredništvo »Slov. Naroda" 2101 krono 60 vin., nabranih ud 17. maja do 27. junija. S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta šesti mu vročeni časniški kronin dar, s kojim se je ob jednem dosegel in že presegel drugI kronin tisočak. Slsva rodoljubnim darovalkam in darovalcem! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v petek dne 30. junija t. I. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje. 2.) Prošnja za zvišanje mesne tarife v Kocevji in Ornomlji. 3.) Se li smejo moka in glinasti izdelki prodajati na tedenskih semnjib? 4. ) Prošnja občine Šentjernejske za dovolitev jednoga konjskega semnja. 5.) Peticija pražke zbornice glede plačevanja obe. doklad od strani uradnikov pri zbornicah. 6.) Vprašanje, če je izdelovanje škafov v Bohinji smatrati za domačo industrijo. 7.) Zbornični račun za I. 1892. 8.) Vprašanje, če so kramarji upravičeni tudi usnje prodajati. 9.) Vprašanje o upravičenji pekov, puškarjev in jermenarjev. 10.) Prošnja podobčine NadleBk za dovolitev semnjev. 11.) Prošnja občine Studenec za zvišanje Be j roških pristojbin. — (Moška Št. Jakobeko-Trnov8ka podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bo imela svoj občni zbor v nedeljo doc 2. julija 1893 ob 6. uri zvečer v prostorih katoliške družbe, na Starem trgu hiš. štev. 13, s sledečim dnevnim redom: Nagovor prvomestnika, — poročilo zapisnikarja, — poročilo blagajnika, — volitev prvomestuikii in njega namestnika, — volitev zapisnikarja in njega namestnika, — volitev blagajnika in njega namestnika, — volitev zastopnikov k veliki skupščini, — volitev dveh pregledovalcev računov, — posamezni nasveti. Sprejemali se bodo tudi novi udje. Odbor. — (Izlet v C a r i g r a d.) V soboto začnemo v podlistku priobčevati krasne popotne črtice iz peresa dičnega našega pesnika A. Aškerca. Naznanjamo to vest, ker smo uverjeni, da bo vsakega čitatelja našege lista zelo razveselila. — • (Promocija.) V ponedeljek dne 26. t. m. dovršil je g. Fran Maver svoje juridične rigorose in bil danes promoviran v Gradci doktorjem prava. G. dr. Mayr je prvi koncipijent pri dr. J. Dečku v Celji, obče znan kot vzoren in požrtvovalen narodnjak, kar jo pokazal že kot „Triglavan". Iz srca čestitamo vrlemu narodnjaku in uverjeni smo, da bode na narodnem polji tudi zauaprej uspešno deloval za našo stvar. Vivant sequentes! — (Pevskega društva „Ljubljane" vrtna veselica,) ki se bode vršila v hoboto zvečer na g. Feilinca vrtu, obeta povsem povoljnoga uspehu Zanimanje za kegljanje je tako velikansko, kakor še nikdar poprej, kar je vsekako častno za društvo; pri zaključku sinočnega večera, tedaj tekom treh dnij, se je kegljalo 900 serij. — („Slavčeva" poletna veselica.) Kakor smo zadnjič poročali, priredi pevsko društvo „Slavec" prihodnjo nedeljo dne 2. julija veliko vrtno veselico pri KoBlerji. Iz obširnega programa, katerega priobčimo v soboto, omenjamo, da sta dve pevski točki z 8premljevanjem vojaške godbe. Kegljanje za dobitke se prične v soboto 1. julija ob 5. uri popoludne pri Koslerji, ter traja do nedelje 2. julija 11. ure zvečer. Dobitki so: I. 10 kron v zlatu; II. 6 kron v srebru; III. 4 krone v srebru; IV. 3 krone v srebru; V. 4 krone v srebru za največ serij. VI. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev 10 kr. — (Slavni odbor za razsvetljavo D i -vaške vilenice) (jsme) prijazno vabi Slovensko planinsko društvo, da bi v nedeljo dne 2. julija t. 1.. prišlo v Divačo ogledat si sijajno razsvetljeno vilenico. Ker je odbor »Slovenskega plan. društva" preverjen, da bi bilo zelo koristno, ako bi častiti društveniki bolje spoznali Kras in podzemske njegove čudovite tvorbe, katerih oajzna menitejši sta poleg Postojinske jame Divaška vile- -niča in Škocijanska jama pri Divači, sklenil je prirediti društveni izlet, če se oglasi dovolj udeležni-kov. Vožnja po Krasu je sama na sebi zanimiva; v Divači sta na ogled dve prekrasni jami, vrhu tega bode popoludne velika narodna veselica, torej toliko užitka is zabave, da pač ne bode nobeuemu žal, kdor hiti dne 2. julija med naše južne brate. Odšli bi iz Ljubljane zjutraj ob 5 uri s poštnim vlakom, vrnili pa Be z istim vlakom po noči. Častiti društve-niki in dragi društveni prijatelji, kateri se mislijo udeležiti lepega izletu, naj se blagovolijo do sobote opoludne oglasiti pismeno ali ustno pri društvenem blagajniku g. Sokliču, klobučarju pod Trančo v Ljubljani. — Člani, ki še nimajo svojih fotografij, naj si jih hitro omislijo. — (Iz učiteljskih krogov.) Piše se nam: Druga leta se je učiteljstvu potom razpisa že za rana naznanilo, do kdaj se jim je oglasiti za tečaj deških ročnih del na Dunaju, kakor tudi glede* obiska vinarske in poljedelske šole na Grmu, in kako jim je stdizovati prošnje za dotične potrebne jim podpore, — letos pa o vsem tem ukrepu še ni ne duha ne sluha, in vendr bi bilo zlasti z ozirorn na samotne kraje po deželi, — umestno, pravočasno ta razpis po nadih časnikih objaviti! — Zbog tega opozarjamo mero-daj ne kroge na ta oedostatek ! — (Ljubljana in Vič) Viška občina je sicer precej velika in precej imovita, a vender nima svoje šole, nego pošilja nadobudno mladino v Ljubljanske mestne šole, ne da bi za to kaj plačevala. Mestni šolski svet Ljubljanski je pa v seji dne 31. iniiM t. 1. sklenil, da bodi Viškim občanom samo še tri leta dovoljeno, pošiljati svoje otroke v mestne šole in to le pod pogojem, če pliča Viška občina mestu vsakoletni pavšalni znesek 200 gld. — (Zanimiva razsodba upravnega sodišča.) Ljubljanski lekaroik g. G Piccoli odstopil je bil nekoliko davka prostega špirita, prepuščenega mu v zdravstvene svrhe, nekemu zdravniku za anatomične svrbe in za snaženje instrumentov. Nadalje rabil je ta špirit tudi za svojo renomirauo želodčno tinkturo. Zategadelj mu je iinaučna oblast v vseh instancah izdatno reducirala pravico do davka prostega špirita, trdeč, da je g. Piccoli zlorabil to pravico, ker svrhe, za katere je odstopil nekoliko tega špirita zdravniku, niso strogo zdravstvene in ker se tudi želodčua tinktura Piccoli-jeva ue more smatrati kot zdravilo v strogem in točnem pomenu besede, temveč le kot dijetetično sredstvo. Na podlagi te razsodbe bil je obsojen g. Piccoli pri dohodarstvenem sodišču pravomočno tudi na 6000 gld. globe in povračilo davka za špirit, porabljen v označene svrhe. Ta kazen se je sicer vsled cesarjeve milosti znižala na 500 gld., a g. Piccoli uložd ie zoper Bodbo finančnega ministerstva, na podlagi Katere se um je b;ta pjtem nalož la kn- še pritožbo na upravno sodišče, pred katerim ho je stvar razpravljala dne 12 t. in. Upravuo sodišče je pritožbo g. Piccolija zavrglo, ker tu ne gre le za naredbo administrativne oblasti i. e. finančnega ministerstva, temveč tudi za sodbo višjega posebnega kazenskega sodišča, glede katerega upravnemu sodišču ne pristoja presoja. — Sicer bo pa bolnike, katerim služi znana Piccolijeva tinktura, malo zanimalo, je li ta tekočina v smislu zakona zdravilo ali le dijetetičuo sredstvo, kajti glavna stvar je, da je dobra in da pomaga. — (V morsko kupelj v G rade ž) odpošlje letos L;ubljansktt meBtna občina šestero skrofu-loznih otrok, a deželni odbor dvoje. — Zdravilna doba proračun,jena in določena |S na s« dem tednov. — (Solarski izlet.) Danes opoludne prišlo je v Liubljano v spremstvu svojih učiteljev 120 učencev Škofieloške deške ljudsko šole, da si ogledajo deželni muzej in Kludskega veliko ineuažarjo. Rado-darnost nekaterih Škofieločanov, domačih in tukajšnjih, omogočila je, da se je to veliko število učencev tudi primerno pogostilo. Posebna hvala za to gre g. profesorju Jakobu Hafnerju. — Taki po- učni šoiarski izleti so gotovo v vsakem oziru posnemanja vredni. — (Mestna hranilnica v Kranj i) bode pričela svoje delovanje dne 6. julija v svojih prostorih v mestni hiši v Kranji. Opozarjamo naše čitatelje na dotični inzerat v današnji številki našega lista, iz katerega so razvidne vse podrobnosti. Ravnateljstvo novoustanovljenega denarnega zavoda je tako srečno sestavljeno, da nas navdaja trdna nada, da bode najmlajša hranilnica prav blagodejno delovala, posebno za gorenjsko stran. Naj bi v prvi vrsti vsi rodoljubi podpirali npvi zavod, da ae kmalu razvije prav krepko in postavi v prvo vrsto, naših domačih denarnih zavodov. — (Veselica Litijskih in Čmartin-s ki h Slovenk,) katero prirede' na korist družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 2. julija in katere vapored smo že prijavili, hode gotovo zbrala mnogo rodoljubnega občinstva iz vseh krajev. Začetek večerni veselici je ob \a8. uri. Želimo, da se prav dobro posreči veselica vrlih rodoljubnih Slovenk Litijsko-Šmartioskib, ki tako uzorno delujejo v prospeh naše prekoristne šolske družtie. — (Savski most pri Radečah.) Ker je kooečno vlada dosegla glede na priznano strategično važnost Savskega mostu pri Radečah, da bode vojno ministerstvo dalo prispevek 30 O00 gld. za zgradbene stroške, ki so proračunani na 80.000 gld., je zgradba železnega mostu čez Savo zagotovljena. Za ostali znesek skrbela bodeta dežela Kranjska in občina Radeška. Podrobni načrti bodo skoro dodelani in se bode pričelo že bodoči mesec graditi novi most, ki bode lahko dogotovljen še do novega leta. Kako potreben je ta most, razvidno je iz tega, da od Litije pa do Sevnice ni nobenega mostu čez Savo. — (Poštna zveza Ro vte-Logatec.) Iz Logaškega okraja se nam poroča 26. t. m.: „Post tot discrimina rerumu torej, dobimo to poletje v Rovtah tolikanj potrebno pošto. Prihodnji mesec pride na vrsto razpis službe in podatki o plači, ter pogoj glede opravljanja tega eraroega poda. Pošta bode imela z Logatcem vsakdanjo peš-zvezo, dvakrat na teden bode pa vmes vozila. — Dne 21. t. m. posetil nas je tudi gosp. deželni glavar, Bi ogledal naš kraj in novo okrajno cesto, in, — uvi-devši, kako potrebno bi bilo podališati to cesto od Rovt do idrijske meje ozir. Žirov, izjavil je, da tu ase mora na vsak način še kaj storiti". — Mi tudi ne Želimo in ne zahtevamo druge naklonjenosti, nego to: da se nam pomaga kjer smo — pomoči potrebni! In zbog tega upamo, da se bode za nas tudi v reBuici kaj storilo! X. — (Učiteljska konferenca za Logaški okraj) vršila se bode, kakor se nam poroča, zadnje dneve meseca julija J in sicer letos v Planini. Definitivno določen dan in dnevni red objavila se bodeta prihodnje dni. — (N ajden mrtvec) Te dni našli so ob desnem bregu Bistrice blizu Kamnika truplo necega prosjaka, v katerem se je spoznal .Jernej Valantič iz Selc. Na truplu ni bilo nikakerŠnih znakov kakega poškodovanja. — (Zdravstveno stanje.) V Črnomaljskem okraji so osepnice, ki so bile epidemično razširjene od decembra meseca, popolnoma ponehale. Razširjena je bila bolezen v 47 občinah in 63 vaseh. Zbolelo je vsega vkup 541 oseb, umrlo pa 62. Bolezen se je zanesla na dveh straneh ob jednem iz sosedne Hrvatske in se je le vsled Btrogih sanitarno-polici|skih odredb končno zatrla zelo razširjena epidemija. — (Volitev rektorja na Graškem vseučilišči.) Za I. 1893/94 bil je voljen rektorjem vseučilišča v Gradci profesor politične ekonomije, finančno znanosti in upravne politike dr. Ki-hard Hi Id eb r a n d. — (Slovenske maturantiuje Goriške) Piše se nam iz G<>rice: Minoli teden javilo je Goriško židovsko glasilo, da bo slovenske matu-rantinje na žeunkem učiteljišči v Gorici dne* 16. t. m., dobivši naloge iz italijanskega jezika, demonstrativno zapustile dvorano. Ker je ta tendencijozna vest goriškega čifutBkega lista prešla tudi v druge časopise in ker je „ Slo v. Narod" zahteval pojasnila, naj povem to: Kandidatinje so dobile tako pismeno maturalno natego, da je po obstoječih zakonih niso bile dolžne izvršiti. Prijavile so to izpraševalni komisiji z opazko, da ne morejo izdelati proste naloge, ker do tega dno oso takib nalog še nikdar reševale. Komisija je pnpoy.uala opravičenost te pritožbe in dovolila, da se da maturautinjam za drugi dan nova primerna naloga. Na to so maturantinje zapustile dvorano povsem mirne. O demonstraciji ni bilo govora. Končno bodi omenjeno, da italijanščina ni obligsten, ampak prost učni predmet. — Tako naš Goriški dopisnik. Nam pa Itvar še vedno ni jasna. Kako to, da je mogel in a me I profesor italijanskega jesika dati maturantinjsm nalogo, katere one po študijah niso niti sposobne niti dolžne rešiti? Ali je komisija sa to vedela ali ne? — To sta tisti vprašanji, na kateri želimo pojasnila sicer bi utegnil domnevati kak naiven človek, da je komisija s profesorjem vred nalašč in namenoma dala maturantinjam zanje pretežavno nalogo. — (Goriška podružnica sv. Cirila in Metoda) sklicala je za minolo nedeljo občni zbor, ki as pa ni mogel vršiti, ker se je sešlo samo pet oseb, namreč predsednik dr. Gregorčič, podpredsednik A. Gabršček, tajnik profesor Sante 1, denarničar V. Kancler in ud profesor Seidl! V Gorici ae ta slučaj raznovrstno, sa odbor ne lakkavo komentira. Glavni uzrok je baje to, da so udje s svojo odsotnostjo protestovali proti postopanju in obnašanju nekega prav nič priljubljenega odbornika, ki hoče povsod zvonec nositi. — (Strossmayer in Starčevi č.) Da sta bi v Krapinskih toplicah podala v znak sloge bra-tovski roki največja dva sina hrvatske domovine in prvaka združene opozicije, je britko speklo vladine pristaše. Razni madjaronski pigmeji vzpenjajo se v onemogli svoji jezi do dveh velikanov ter skušajo z židovsko nesramno pisavo osmešiti ta velevažen do-godjaj, kar pa kaže najjasneje, kako jih je zadel do živega. Pisava nekaterih teb listov nas živo spominja na pasjo mercino, ki se zaganja v luno. — (Najdeni zlati.) V Crkvenici v hrvatskem Primorji kupil je nadvojvoda Jožef stari grad Zrinjskih in Frankopanov, ki se bode prezidal kot bolnica za častnike. Ko so delavci začeli podirati streho, našli so 21 starih zlatov težkih 85 gramov. Najdeni zlati so iz I. 1679 —1776. — (Razpisane službe.) V Šolskem okraji Črnomaljskem izpraznjene so nastopne službe: 1. Na trirazredni ljudski šoli v DragatuŠu nad-učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld., funkcijsko priklado 75 gid. in prostim stanovanjem. 2. Na dvorazrednici v Vinici drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem, tudi za učiteljice. 3.) Na jednorazredni nemški ljudski šoli v Stebanji vasi mesto učitelja in voditelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci, ki so vešči slovenskemu jeziku, imajo prednost. Prošnje za vse tri službe do dne 15 julija pri okr. Šol. svetu v Črnomlji. — Pri okr. sodišči v Krškem izpraznjeno je mesto sod. pristava z dohodki IX. plač. razreda. Prošnje za to, eventuvelno kako drugo izpraznjeno mesto do dne 9. julija pri predsedstvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. — Služba poštnega odpravitelja se oddaje pri novi pošti v Rovtah v Logaškem okraji. Letim plača 150 gld., pavšale 40 gld. in 180 gld. selski pavšale za vsakdanjega sela me) poštama v Rovtah in v spodnjem Logatci. Kavcije je položiti 200 gld. Prošnje do dne 3 julija pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. i it >*> Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda 1 v,__J. 1 Razne vesti. * (Rusi v Ameriki.) Rusi, izselivši se zlasti iz Gališke v severno Ameriko, snujejo v deželi prave svobode društvo za društvo. Vsa ta narodna društva, katerih je 63 s 3000 člani, združila so se pod vkupnim imenom „Soedinenie brat hI v" z lastnim glasilom „Amerikanskij Vjčstnik". Da bi bila društva še tesnejše zvdzana, zberejo se njih delegati te dni v mestu Skrantou da zasnujejo društvo po vzgledu Kačkovskega društva v Galiciji. * (Stoletni „Deutsobraeister".) Na Duaaji praznoval je predvčerajšnjim g. Andrej Spa-zierer svojo stoletnico. Rodil se je dne 26. junija 1793 in bil I. 1813 potrjen k Dunajskemu pešpolku ter se udeležil vseh bojev proti Francozom do leta 1821. Potem je služil 4 leta pri policijski straži na Dunaji in se potem zopet bavil s svojim Čevljarskim obrtom. * (Zgorela avstrijska ladij a.) Iz Malte se poroča, da je parobrod „Bezvada" tam izkrcal deset mornarjev avstrijske ladije »Božidar*, ki je zgorela dne 23. t. m. mej potom, iz Genove v Moutevideo. ♦(Milijonar-samomorilee.) V Milanu trgal in je pri tamoiiji postati milijonar Ronehetti p*4 želetniSki vlak Ta samomor vzbudil je velik hrap, kajti nerazumljivo ie, kaj je gnalo v smrt mola, ki je imel premoŽenja već milijonov. BI je oženjen fiw le dve leti in oče dvema majhnima otrokoma. * (Potopljena ladija „Victorija.u) Angleški listi poročajo obširno o globoki žalosti, ki je zavladala v vseh angleških krogih vsled katastrofe „Victorije." Od 718 pomorščakov, ki so bili na „Victoriji" utonilo jih je 430, mej njimi tudi poveljnik sir George Tryon, znan kot izboren častnik. V tem stoletji je angleško brodovje izgnbilo po jednakih katastrofah v mirnem Času osem vojnih ladij, pri katerih nesrečah je izgubilo na tisoče mornarjev življenje. V minulem stoletji pa so se pripetile nekatere še večje nesreče na morji, največja, ko se je tedaj potopila ladija „Victorv** z več nego 1000 osobami v Spitheadu. Knjitovnost. — »Slovanski Svet" prinaša v št. 12. nastopno vsebino: Zavisnost zunanje in notranje politike (Iz delegacij); — V spomin J. Kollarju, apostolu slovanske vzajemnosti; — 25letje Spb. Slav-janskega blagotvoriteljnega obščestva; — Proslava 400letnice Obodske tiskarne; — Pipa tobaka; — Iz poezij M. J. Lermontova; — Hrvat Slovencu ; — Iskra; — Nekom vitezu ; — Spomen; — Onim . . .; — Iz Krčevinskih potočnic; — Ples in plesovna glasba ; — Dopisi ; — Ruske drobtinice ; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost ; — Književni oglasi. — „P o po t n i k' glasilo „Zaveže slovenskih društev'' prinaša v št. 12. nastopno vsebino: H. S c h r e i ner: Psihologični listi ; — Scvlla in <3haiybda; — Slovstvo ; — Društveni vestnik ; — Dopisi in druge vesti; — Raznoterosti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 28. junija. Včeraj potekel je rok za vlaganje volilnih rekurzov. Bila sta vložena dva rekurza: jeden zoper volitev Nabergoja v V. okraju (Opčine) in jeden zoper volitev Dolenca v IV. okraju (Prosek). Celje 28. junija. V okrajni šolski sovet volil okrajni zastop Celjski: Dra. Dečka, Lovra Basa, Franca II ob 1 ek a, Antona Brezovnika in dr. Gregorca. Dubrovnik 27. junija. (Oddan v Dubrovniku ob 4. uri 15 min., dostavljen ob 8. uri 45 min.) Gundulićev spomenik bil slovesno odkrit. Pri razkritju sviralo osem godb in peli združeni pevski zbori. S trdnjave grmeli topovi. Navzočne neštevilne deputacije hrvatske, srbske, črnogorske, slovenske in češke s tristo zastavami. Najmanj dvajsettisoč ljudij klicalo: „Slava Gunduliću ! Živio ltendić 1" Na spomenik bilo položenih 45 srebrnih vencev in 160 lovorovih. Namestnik fml. David položil svoj venec. Kralj srbski poslal venec, za kateri so bile nabrane cvetlice v vseh jugoslovanskih deželah. Gospa Neureutterova položila venec iz bršljana z vizituicami samih glasovitih Čeških prvakov. Navdušenost in veselje velikansko. Vse mesto okićeno z zastavami. Sijajna in fantastična razsvetljava vse iznenadila po svoji krasoti. V gledališču bilo hrvatsko pevsko društvo „Kolo" najživahneje aklamirano. V ponedeljek zjutraj prišlo nad 5000 bogato oblečenih okoličanov v narodnih nošah s hrvatskimi zastavami. Udeležniki streljali po davnem običaji iz starinskih pušk. Obhod napravil vele-časten utis. Občinstvo pozdravilo došlece z burnimi klici: Živela slobodna, nezavisna, zje-din jenu Hrvatska! Hrvatskim prvakom in dru. Tavčarju priredilo občinstvo velikanske ovacije. Tavčar govoril pri komersu za slogo in jedinstvo mej Slovenci in Hrvati, povdarjajoč, da je jedina rešitev naroda slovenskega hrvatsko državno pravo in da je on privrženec tega prava, odkar ume politično mislti. Te besede vzbudile nepopisno, viharno navdušenost. Občinstvo dvignilo Tavčarja na ramena in iz tisoč in tisoč grl so doneli klici: Živeli bratje Slovenci! Živela Slovenija! Dubrovnik 27. junija. Danes tu nad 10.000 vnanjih gostov. Velikanska vsehrvatska manifestacija vršila se pri odhodu Višanov. — I*o celem, sijajno razsvetljenem mestu razlega se hrvatska pesem. Posebno navdušeno pozdravljen bil je poslanec Biankini, na čigar poziv so si vsi navzoči obljubili, da bodo vztrajni v boja za hrvatsko državno pravo. — Pri komersu, na katerem je vzbudil ne* popisno navdušenje-tndi govor dra. Tavčarja, naglašal Frank, da se je danes Dubrovnik osvojil za idejo čistega Hrvatstva, za oživo-tvorjenje hrvatskega državnega prava, za svobodo in zjedinjenje kraljevine Hrvatske. Prt sprevodu so vzbudili posebno pozornost bokeljski Hrvati in sinjski alkari v krasnih narodnih nošah. — Iz mej neštevilnih vencev odlikoval se posebno zlati in srebrni venec hrvatske mladeži, ki je stal nad 500 gld. LVOV 28. junija. „Kurjer Lvovski" naznanja, da je nastala nekaka ministerska kriza in to zbok nameravane novele o ustanavljanju sodišč. Nekateri ministri se tej nameri odločno upirajo. Kriza še ni rešena. Grof Schonborn ostal je baje v manjšini. O pava 28. junija. Bivši drž. poslanec Nedella bil radi hudodelstva zoper nravnost obsojen na osem mesecev težke ječe. Pariz 28. junija. Vlada je določila, da se vrše vojaške vaje šele meseca decembra, da se morejo reservisti udeležiti splošnih volitev v parlament dne 20. avgusta in ožjih volitev dne 3. septembra. Bruselj 28. junija. V Eigeshofenu bili veliki izgredi. De avci oplenili razne proda-jalnice. Prišlo do boja. Orožniki so 2 izgrednika ustrelili, 7 pa nevarno ranili. Umrli so v IJuMjaiii: 25. jnnija: Aoton Akodm, dn4*vćeT li«, 15 let, Poljanska cent« at. 86, (etika. — Jolafa Mavsir, delavčovm faCI, 14 I. t. Kravja dolina At. It, jutika. 26 junija: E*idij Miki i*. deUvčer sin, 8 let, llra-deckega vas At. 9, nkrlatica in davica. V d e t e I n t bolnici: 25. junija: I.uk.i Dragar, urar, 52 let, carcinoma veeopfeairi. 26. junija: Mihajl Bradač, hUpee, 31 let, vulmns sci m, compl capitis. Narodno-gospodarske stvari. — Deželna razstava pomoću i li strojev, motorjev in orodja za mali obrt v Opavi. Razstava traja od 1. do 31. avgusta t. I. in »e deli v dtin glavo* skupine. Glavna skupina I ima tri oddelke: I. obrtni pomoćni stroii za kovače vseh vrst, k h u čavničarje, kleparje, pasarie, pu$karje, urarje, lončarje, krovce, Bteklarje, kumuoae.ke, podoba rje, ta-petnike, jermeuarje, sedlarje, uiizane, peke, mesarje, krčmarje, barvarje, inilarj*\ vrvaije. kujigotinkar je, knjigoveže, strojarje, itd. II Pregled zn ustanovitev tovarniških delavnic od ntrani rokodelskih zadrug in sicer: za ključavničarje, kleparje, pasune, peke, mizarje. III Razstava motorjov do 4 konjskih sil za par, plin, petrolej ali elektriciteto z modernim kurivom in pihali. Glavna skupina li obseza stroje in druge pripomočke za krojače, izdelovale*« obvez, klobučarje, krznarje in črevljarje. Glavna skupina 0 obseza razstavo deiujoftih strojev v namen uvedbe kake nove domače industrije, ki bi uspevala v Sle-ziji. Glavna skupina 1) obseza: A) razstavo orodja iu drugih pripomočkov za vse rokodelske in svobodne obrte. B) Razstavo raznega blaga, surovega ali na pol izdelanega, potrebnega za mali obrt. — Sadjarsko društvo za Tolminsko stran se bodo ustauovilo po sklepu Tolminske kmetijske po« drufcuiee. Volil se je že osnovnim odbor, ki bode sestavil pravila in storil vse potrebno, da jim čim pre|e zadobi potrieoje. — Generalna tarifa za prevoEuo blago. C. kr. generalno vodstvo avstrijski; državnih železnic javlja, da etopi v veljavo s dnem 1. julija dodatek Štev. VI. k letošnji januvarski izdaji generalne ta riže za prevozno blago. — Zakup. Opozarjamo Se jedenkrat na zakupno obravnavi) gledo lagotovljsuja s -na, slame, drva, premoga, koaksa in Šote. Obravnava vršila se bode v Ljubljani v c. in kr. vojaškem jireskrbovalnem ma-gacinu dno 11. julija t. I. ob 10. uri dopolnilne Zvezek (Migoiev pogleda sa lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zhnru'ce v Li uhlja ni ui se kupi po 4 kr. za tiskano polo v vojaškem pre-skrbovalnera niagacinu v Ljubljani. Bratje „Sokoli"! Danes v sredo 28. t. m. ob '/t9 uri zvečer cc»trtti si* i •'-.uja za proste vaje i it flt ii|iine pri vsesokolski slavnosti. odbor. Listnica uredništva. Hodoljub Uganikdo: Olanek moramo odkloniti, kajti proverocil bi v današnjih kritičnih časih lu razprtijo, ako-ravim prizuavaujo, da stu v bistvu pravo zadeli. Humoreska pridu v priliki n* vrsto. Drugo v»e v redu. Zdravi! Tujci: 27. junija. Pri Mallčl* Kaab, Boffman, Geiringer, Pollitz, Tschunko, Kun/, z Dunaju. — KOUer, Wartoti iz Gradca. — Ha mor is Brna. — Ratuinger, Stalser iz Kočevja. — Sučovio i* Zagreba. — Klaruiau iz Gorioe. — Božić iz Poddrage. Pri Sitnim SchOnvviilder, Laib, Brann, Schacherl, Kulka, Singor, Spurling, Guttiuau,r Kroto»yner, Far bor z Dunaja. — LukoAni i* Uradca. — Surko iz Cirknice. Pri aVetvl|ak(sBI ««nnr|ut Hold iz Gradca. — Perlizh iz Idrije. Meteorologično poročilo. \ m Čas ona- ' StanJe J I Cm <>P»- barometra I rvanja , Tempe ratara Vetrovi Nebo Mi krmu v mm. "ŠT 7. zjutraj '.3'>'7 ma. .2,1 2. po pol. i 785*1 um. . 9. zvečer ! 736 1 «■ 15 8* C 24-4» C 19 4» C j si. zah. d. jas. |Sl. vzh. jasno si. vzh. jasno 01XJ M. Srednja temperatura 19'H , za 10° nad normalom. ID-CLnaoslssc "borza. dne" '28 junija t. 1. včeraj Papirna renta..... gld. 98"15 Srebrna renta..... „ 98*00 Zlata r.nta...... < 11775 4*/0 kronska renta ... „ Ofi'ii'i Akcije narodne banke . . „ 9<#— Kreditne akcije .... „ 339*25 Lordon....... „ 123 20 Napol........ I 9M0'/, C. kr. i .kini..... „ 085 Nemake marke..... B'l'371/! It «lij:inski bankovci ... „ 4670 Papirnati rnbelj .... „ 1'29 Dne 27. junija t. I. 4o/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0 ....... Dnnava reg. srefike 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 41/1°/0 zlati zast listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anf*lo-avst. bauke po 20o gld. . . Tramway-drnftt. velj. 170 gld. a. v.. danes gld. 9810 i, 9-1--„ 11785 96-85 , 988* — _ 889*50 , 123*2) 9-81 685 6040 147 gld. 193 . 116 „ 127 „ 131 n 1J*6 , 23 . 151 -269 - 75 kr. 50 . do , 50 . 30 Jutri v četrtek dne 29. junija t. L VELIK Začetek ob 1 j5. url popoludne. Otroci prosti. Ustopnlna 20 kr. Z velespoitovanjetn V prihodnjem 5 Iskem letu dobi učiteljska pripravnica Kiuno\nuji- lii lirano. — Kje? so poizvo pri A. Km-i i. Prešernov trg St. 3. (671—1) Več dijakov se VSpfCJjmo v dobro oskrbovanji* pri uradniški obitelji sr. tli mesta. vlr nn rat polaganje. Vorafta naj iti pri C Barllit-Jian na inniuj-ui omU is« 88« (636 4) Dobro ohranjen glasovir se proda SS oo gl»! «>«» At. |gg Ve lili o zalogo Olertt»lišUe"*ii*ll««;e nt. q. |5%g% H-OttSSS«ES38S3S3£ trgovina z deželnimi pridelki jj v LJubljani, pri mesarskem mostu > K u pii j« vsakovrstna rastline, semena, korenine, roio za zdravila, kakor Arnikove rože, Sentjanževe koreninice, bele kres« nirc, češminova zrnja, smrekovo seme. tršljikovo lubje, rzene rožičke in druge H poljske pridelka, Seno ta konju in g<>-*> vejo živino v večjih množinah. Trgovina s raki. Blago kupnji« po najvišjih cenah. r \MMMM0 Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika »loga obuval lastnega izdelka za dame, gospoda in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvrfiujejo se točno in po niski ceui. Vse mere ae shranjujejo in zaznainenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. ^■■■■■■■■■HOff ■■■■■■■■ FRAN S. BARAGA -*>■ slikar «e- (405>1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko- p' častiti dnhovSčini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiS sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in nrudno potrjeni vodovodni instalater mi f^ti»i-«-t*i t i*ti"u Mt. i r* priporoča se ss vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrsto provzeou-Ijo tur z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zalite van je zastonj. (67) ****** IIHIH ******* + + + * + IVAN VIDER umetni ln kupčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častitomu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko »padajočih dol. Na prodaj ima vedno mnogovr tne> cvetlice in evetlicnc grmiče po najnižjih cenah. I (2<>0) Pt- J- J- NAGLAS SS.3 5 tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg It. 7 in Gospodske ulioe (Kneijl dvorec). Zaloga jednostavnega iti najflnejega lo-senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in poz lata rak ega blaga, pohištveno robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (69) IfTbILINA & KASCHl Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlc, tako od usnja (lasten H izdelek), kukor nuli od druzega blaga. D Klrurglčne obveze (le lasten izde lek), jsmdeno na|boljše vrate, z raznimi kiriirgičuiini pripravami. Velika izhera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila m parfumov. V90 po najnižjih cenah. kl iv^tt"^* 1» i^n-r^p *>nn«+ 4 <*f~tr^p *zi i Brata Bberl 5 \ Ljubljana, l'i ;iim iškannke ulice 4. r; 9- Slikarja napisov, * v itavbinakn. in pohištvena pleskarja. J ^ Tovarna za oljnate barve, lak % u in pokost. (146) * Glavni sastop ltartltoli-Jevetcas ori- ^ r- fcltialneua karl»olf ueja. Maščoba :1i ^3 za konjska kopitn in umije. % ! Josip Reich j Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno j kemično spiralnico I v kateri se razparane in nerazpurniie I moške iu ženske obleke lepo očedijn. (Pregrinjala vsprejmo ae za pranje in creui v pobarvanje. V barvariji vspre-* j orna se aviinato, bombažno in tuesa.no x »blago. Barva se v najnovejših modah. S (147) ■ ADOLF HAUPTMANN j tovarna jj oljnatih barv,firnežev, | lakov in. kleja j v lastni hiši j v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. j Filijala: !j Slonove ulice št. 10—12. !j 1 SPRAJCAR IVAN 2 stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22 priporoča svoje (155) valčasta zapirala za okna in vrata (Rollbalken) lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popra-• vila v tej stroki so vsprejemlpajo ter J izvršujejo nataučno in po nizki ceni. ••••#«•*»••••••••• 5 t i mi S ..S HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zalog-a za šivilje. (164) 3^dL k^htth: (Viktor Kantin (150) I > i i • I > I j: i li it, I i1 priporoča veliko /.ahigo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga m pcdviek. bombaža in ovije volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-oanje, tkanega m nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po- ^ zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in { preprog, umeteljnih cvotk In njih dolov. I «H----rM ^ r<;*>«H - -<-1 ^ -- - ^. t., Motel „Pri Slonu" t\ I. vrste v sredi mesta in v bližini c kr. postnega in brzojavnega urada. G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna sa stroje, železo in ko vino-llvnlca. Iuloluju k..i poielinoai: vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (144) Prnvzame cele naprnvn in i <• in kotle po uujbuljši leatavi, .i .■ iji.ii turl.iii«' iu vodna IiiiIikii ^^Jav^^^k^Bav^avJavJavJa,^.^ 4 Uran & Večaj ► ra i««> Čast mi i o naznanjati, da sem pre- > . vzela po smrti raoje£ 1 1 Ivanka Toni v Kravji < loli m št S. Ivan Soiimitz (prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice 3 Ljubljana, sv Petra cesta št. 18 ♦ priporoča svojo veliko zal ogo ur. 1'oprave Me i-mi jt-jo l»itro ln «lol»rt». (tJ3) Kavarna in restavracija v Švlcariji. Od 23. aprila naprej o vsakem času mej dnevom (g-*>r-lto Jotli. Najuila-ueje podpisani so bude prizadeval, zadovoljiti Bvojim «, Hiveiijeiiini p n. gostom v vsakom oziru. Z velespoštovanj em 1 (192) H. Eder, restavrater. Restavracija „Pri Zvezdi" i cesarja Josipa trg. j Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljlioe. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (70) F. FerlinC, restavrater. ♦ Evgenij Betetto ♦ tovarna za mctlje ♦ v LJubljani, Florijanske ulice št. 3 ♦ ♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zalogo vsakovrstnih ? X metel j % T od najfinejših do najcenejših po najnižjih £ 4 cenah. Ceniki so na razpolagatije zastonj « ♦ in franko. (lo*>) J J. MULLER "ia> k fotografično - artistični zavod v FranelŠkanaklh uilealt it. m priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-lično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcijo, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, po-vekdanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotogratično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. i ww\/w\iMW>'.»'M1w.wXM.wVW.MVW . i'row^«W>«>>v»ww««w«w»»w«»u««w J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano ss koneerte itd. in lepim vrtom. (l«r>^) = Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. nr>i'fnwmn C k.«"- dr/, uradnike, mlOrme uradniku c. kr. drž. železnic, privat, železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisanec po najpovoljnejših cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor aablje, uieoe, klobuke km parastlo, zbile obrobke itd. Civilne »prave izdeiuj»'jo ho po najnovejši tacoui. Angleško, tranuosku iu tuzeniako robo ima 1111 uklndtšču. F. Casermann 1:",S| krojač za civilne oprave in uniforme. Odlikovan vlllill, i >" v l'i !u. Gorici, Zagrebu i« >\ Fran Kaiser 2 puškar J V LJubljani # priporoča luuogovrstuo Ealogo ortižja oj in raznih lovttklh putrehselti — • kakor tudi |»tišu laMtnegu lstlelka ter izvršuje vsakojaka popravifnu|a točno in po nainižjih cenah. (40G) •e Podobe umrlih urednikov „Slovenekega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na lca.rtosi.-i3«.plx]l tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan u in pri druzih knjigo-tržcili. Išče se spretna (664-2) poštna m brzojavna upraviteljica za pošto v Postojlnl. Ponudbe naj ae poiiljajo poštarju ▼ Posto) inl. C. kr. fllavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda •voljavviiegra, od i. j-va.r3.lj«. 1993. Nastopno omenjeni prihajal ni in odhajalni 6aai označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod Iz Izubijane (jut. kol.). Ob 12. url 05 minut po no61 osebni vlak v Trbiž. Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selittial v Aussoe, Ischi, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, Ztlrich, (i nt", Pariz, Steyr, Line. Budejevico, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franc.o' e vare, Karlove vare, Prago, DraZdane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Ausnee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend* Gaitein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 60 minut dopolndne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost,' Line, Ischl, Budejeviee, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Li ubijano (juž. kol.). Ob 6. url 55 minut Zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevin, Solno-grada, Linea, Steyra, Iachla, Graundena, Iscbla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Hregeina, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljuhna, Beljaka, Culovca, Franzensfeste, Trhiza. Ob 11. url 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja via AHiHtriic.il. Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Soluograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tibiža. Ob O. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz Ljubljano (drž. ko).). Ob 7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 06 „ popoludne v Kamnik. „ 6. „ 60 „ zvečer v Kamnik. „ 10. n 10 11 zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. ,, 11. „ 15 ,, dopoludne iz Kamnika. ,, 6. 1, 20 n zvečer It Kamnika. ,, 9. ,, 65 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski cas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—138) AGGS jUflofcM^ zabela za Julie kakor tuli mesni ekstrakt v pr,aame/nih kosih po s m 5 kr. sta sveža dušla pri: X IliizaeJIiil-Ju. (21) Plznska pivina grenčica ki jo j,> jodlim izumil*« in jo j 15 tli m t pristno l>i-»oi-/. vat }il (645—1) Henrika & Adolfa Finger-ja v Plzmi nI smeti zamenjati z ničvrednimi posnemaml. Zahtevaj to tore), će reflektujete na pristnost te slovefte, osobito zdrave pijace, samo Fln^er-Jevo prisilio PlziiNlio ph ino fcreneieo. ir najnovejše iacone in v največji izberi prašne in potne plašče priporoča po najnižjih cenah (670-1) Anton Schuster *v ZT-O-uitajani, Šplta.lelce iglico. Mlad trgovec v večjem mestu Kranj-ske, želi se po tem ne več nenavadnem potu seznaniti s pridno 18 do 24 let staro gospodičino, ki bi imela tudi par tisočakov premoženja. V kupčiji zvedena ima prednost. Ponudbe z fotografijo naj se blagovolijo poslati pod ..Sreča št. 99" poste restante Ljubljana najdalje do 1. julija t. I. Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postaj« zagorske železnice .Kabok-KrHpina-Topllee* oddaljeno jedno vozno uro, otvorjeno jo od 1. aprila «lo konec oktobra. Akrstoteruil 'toplice) s toplino itO «lo :i5 atopiiij R. eminentno N d N k II (382—21) Cognac-grenčec steklenica ">0 kr., 12 steklenic o gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Utaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. --= Pošilja se z obratno pošto. -=- Za ž 9 1 o d e c. k N< (D H O p- (D O i Ljubljana Mestni trg št. 10. KOV Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje bo železo, železnina, okove, cement itd. pri v Ljubljani 11» Ti <> si ur m trii ii s*, i O. Zalog-a J nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag1, ledenic (Ml —n i po najnižji ceni. 8052 A^^^/3/9$C 12214784 7133 Otročji vozički jsko elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skoti leto in (lun in sicer v vseh barvah, kakor rtideče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, li) gld. ia vffije po vsaki ceni do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih St«fanJJa-vozl6kov za sedeti s streho in brez strehe po 7 gld. in višje. (387—16) OBRBSil tapecirar, tt IjjiaToljsi.n.i, Šelenburgove ulice. fMWT" Priznano najcenejši kraj za kupovanju otročjih vo/.ickov ! Fine in cenene šivalne stroje za koje se 5 let garantuje priporoča po«l selo Ugasi ni m i plačilnimi poboji F. DETTER v Ljubljani, na Starem trgu št. 1. Zalo*;* Nlvnlnili in Ihik <■ jnKIIi Mlrojev, prodaja »t rojev i li <««lov, alvaiik, siikaiMra, lionikaža, »vile i. t. d, kakor tudi vaakovrMtnegu. droltiH'un l»lnj;a ia kr«J»»*e In šitilje., (633—4) WMt»g»ra%-itn st»'**Jev ist:riujej*» se #<»