Sfev. 61
Izhaja »sak dan zjutraj, tudi ob nedeljah <n praznikih. —
Uredništvo: ul'ea sv. Frančiška AstšVe«« 20, !. naditr. D>plsl ral fc poilljafo uredništvu. — Ne»rankirana pisnu ge ne prc-jeiT-ajo. rokopisi se ne vračalo. - Iidajaielj In od-ovorai urednik -fefan Oo<!ina. - Lastnik komore J lista „Edinosti". - lisi: t!> udarne Edinost. - Telefon uredniitva in uoruva itev. 11-57 — Naročnina znala: za celo leto 60 K, pol leta 30 K, tri trtešec« IS K — za nedeljsko izdajo za cclo leto 12 K, pil leta (5 K.
Poremke in alpske meje.
Pod tem naslovom poroča pariški poročevalec rimske »Tribune«, Sarti, svojemu listu i z Pariza z datumom 27. februarja: »Neki pariški list se bavi z željo, ki jo je včeraj izrazilo naše (italijansko) odposlanstvo, tla naj bi se stvari, o katerih razpravljajo teritorijalne komisije in se neposredno tičejo Italije, nc odgajale. Tej izjavi je treba pojasnila. Italijansko odposlanstvo je priporočalo, da naj bi se, ko se izdelujejo preliminarni mirovni pogoji in sc razpravlja o vprašanih, nanašajočih se na francosko-vrmško mejo, obenem tudi razpravljalo o podobni rc-ži>vi vprašanj, nanašajočih sc na italijansko mejo z ozemljem bivše avstro-ogrske države, izvzemšl, kar je treba dobro pomnHl, meje .	s katerimi sc na-
merava Italija, kakor pravi francoski list, baviti Italija sama. Končno želi Hal. odposlanstvo, da naj bi se, ko sc pripravljajo preliminarni mirovni pogoji, določita tudi severna meja, ki jo hoče imeti Italija. Listi pretiravalo v snočnjem sporočilu vsebovano informacijo glede del tc-iltorijalnih komisij. Teh komisij je pet: za romunska in jugoslovanska vprašanja, za grška in arnavtska vprašanja, za češka vprašanja-, za poljska vprašanja ter za belgijska In danska vprašanja. Kakor se vidi, je delo poljske, češke in belgijske komisije v neposredni zvezi s preliminarnimi mirovnimi pogoji, ki naj bi sc naložili Nemčiji, francoska jc izrazila željo, da naj bi se vprašanja glede zapadne nemške in vzhodne Francosko meje ne izročala nikakršni komisiji. Francoska vlada torej poda svoje predloge neposredno konferenci. Kar se tiče meje z Jugoslovani, je izjavila Italija, da namerava postopati na enak način. Včeral se je priporočilo vsem komisijam, da nal delujejo kar najhitreje.
Zarota prod WHsonu.
Iz Bostona brzojavljajo »New York Heraldu«, da le bil aretiran neki An<kcw Rogosky v hotelu >Copley Plaza«, ker se Je hotel vriniti v Wilsonovo spremstvo. Rogoske-so policijski agenti prijeli na hotelskih stopnicah in se Jim Je posrečilo po precej hudem boju, da so ga aretirali. Ko so ga preiskali, so našli pri nJem revolver in hodalo. Rogosky }c izjavil, da je hotel videti predsedniki. Aretiranih je bilo tudi več drugih oseb, osumljenih Mrote proti WIIsonii, kakor onih dvanajst španskih anarhistov v New Yorku, devet Špancev in en Kubanec /7 FiladelfiH in neki Peter Picrre, anarhist, v Cleve-3andu.
Bolgaralta tit zedinjea je V ' .
Italijanski listi, tudi tržaški, poročajo iz Londona: Srbski ministrski predsednik Protić je podal bclgrajske-mu dopisniku londonskih »Tinies* nekatere izjave glede poizkusov Bolgarske v zadnjem času, da bi se Bolgarska zedinila z Jugoslovanskim kraljestvom na podlagi odstopa macedonskega ozemlja Bolgarom. Predloge v tem smislu so se stavili Častnikom srbskega poslanstva v Sofiji, ki so v stvari poročali svo.M vladi. Za slučaj, da bi se taki predlogi ponovili, Je Protič dal častnikom navodilo, da je več let pred drugo balkansko vojno srbska vlada skušata u postaviti prijateljske odnošaie z Bolgarsko, toda n:eno prizadevanje se ie izjalovilo zaradi nelojalnosti bolgarske vlade, ki je zaupne razprave med obema vladama sporočala Avstriji, katera je seveda sto-lila vse, da hi se ohranil spor med obema državama. VMJub temu pa Srbila še danes želi zedinjenja z Bol-wrsko. toda s pripombo, -la je čas za to zedinjenje se prezgoden, l;er Bolgarska Še ni popolnoma popravila svojih zločinov proti srbskemu narodu. V nobenem slučaju pa bi Srbija ne mogla unoštevati predlogov na podla«! ozemnih odstopitev v Macedonijl.
Izza bolgarskega gospodstva v Srblil.
Ha šli so se novi dokumenti Izza časa bolgarske uprave v okupiranem delu Srbije. Prepoved rabe srbskega ierika }e bila oihejena z zanrno brzojavko bolgarskega Ministra za notranje stvari z cine 12. februarja 1916. Zbiranje in zaplenjen'e srbskih knjig po kujlgoiržnicah in osebnih hišah je bilo odrejeno z naredbo bolgarskega Vrhovnega vojnega poveljništva z dne 3. maja 1016. O itcmlraniu svečenikov in učiteljev se govori v aktu "ojnera ministra z dne 20. majnika 1917. Določena je liila smrtna kazen za vse ujetnike, ki bi poizkušali potegniti.
Avstrijske naroke.
V Cehoslovaški republiki so bile stare avstrijske In ogrske znamke veljavne samo do konca februarja. Uđ I. marca dalje so veljavne samo čehoslovaške znamke.
Nedeljivost Nemške Avstrije.
»Mafln« Izjavlja, tla zavezniki ne bodo dovolili, da bi j* Nemška Avstrija, če se priklopi Nemčiii, delila med Bavarsko in Saško,
Razdelha mandatov v Nemški Avstriji.
Od 255 mandatov nemško-avstrijske narodne skupščine Je bilo izpolnjenih 162 mandatov. Ostali mandati se radi zasedenja gotovih nemško-avstrljsklh »»okrajih po Cehoslovakih In Italijanih, niso mogli razdeliti. Izvoljeni ^ bili: Na Spodnjem Avstrijskem: 47 socijalnih demokratov, 27 krščanskih socljalcev, 8 nemških nacljonalcev, 1 meščanski demokrat, 1 židovski nacijonalec In ! Ce-hoslovatc; na Zgornjem Avstriiskem: 5 soel jalnih demo-kra •ov, 11 krščanskih socijalcev, 2 ner.Jfcj r. :c!j<ma!ca in < od na^rete* strur. Solaora^đ:*?: 2 srriials* v)m»kr*a. 3 krdisL »oclW:l, 2 nemika Ukc »ka; na
V Trstu, v p9ne*fe'!ek, 3. itnrca 1919
I e'nlk LXIV
Štajerskem: 9 socijalnih demokratov, 16 krščanskih so-cljalcev in pripadnikov Štajerske kmetske zveze, 2 nemška demokrata; na Koroškem: 4 socijalni demokrat je, 2 krščanska scciialca, 1 nemški demokrat, 2 pripadnika koroške kmetske zveze; na Tirolskem: 2 socijalna demokrata, 5 pripadnikov katoliške kmetske zveze in tirolske ljudske stranke (krščanski socijalisti in konservativci), 1 nemški libcralec; na Predsrlskem: 1 socijalni demokrat in 3 krščanski socijalisti. Skupno jc bilo iz-volienih 70 socijalnih demokratov, f>7 krščanskih" so-cialcev, 2,1 nemških liberalcev, 1 koroški nacijonalec in 1 Cchoslovak.
Krvavi boji v Gradcu.
Iz Curiha sc poroča: Dunajski listi poročajo, da so prošlo soboto Izbruhnili v Gradcu na Štajerskem resni nemiri. Komunisti (boljševik!) so sklicali shod, na katerem naj bi se bile izrazile zahteve vojakov, ki so sc vrnili domov. V strahu pred demonstracijami jc vlada ukrenila obsežne varnostne ukrepe in je dala po orožnikih, poklicanih z Dunaja, in oddelku vseučiliške straže zastrašiti mostove čez Muro in ulična križišča. Po razpustu shoda so komunisti v Izorevodu, kateremu se je pridružilo nekoliko stotin radovednežev, trčili ob kordon orožnikov in dijakov. Strel, ki ga Je oddal neki dijak, je bil znamenje za živahno obojestransko streljanje. V par minutah so ležali na tleh štirje mrtvi in pet težko ranjenih. Na množico sc je streljalo -tudi z neke hiše. Vsied ra&dražcnosti množice so sc orožniki in dijaki morali umekniti. Dijaki so se zbrali v mestni hiši, odkoder so zopet začeli streljati 3 strojnicami, pri čemer je bil ubit en delavec in jc bilo ranjenih nadaljnih pet oseb. Množica se je pomirila šele potem, ko je prišel na lice mesta vojaški poveljnik, kateremu se je posrečilo doseči, da so dijaki odložili orožje. Delavski In vojaški svet Jc zahteval, da naj se orožniki nemudoma odstranijo, in zagrozil, da se v nasprotnem slučaju polasti vlade mesta.
Italijanski parlament.
V soboto sc Je zopet otvoril Italijanski parlament s sejo poslanske zbornice v navzočnosti nad 400 poslancev. Predsedoval je predsednik, Marcora. ki ie otvoril sejo ob 2 popoldne in jc takoj frodal besedo ministrskemu predsedniku Orlandu za vladno Izjavo o položaju. Or'ando i« omenjal predvsem izpremembe. ki so sc izvršile v minl&trstvu ter potem govoril o demobilizaciji in preuredbi vojne industrije v mirovno, o zopetnem rednem delu in o v eliki odgovornosti, ki jo ima vlada v tako težavnem prehodnem času. V nadaljnem govoru sc Je bavll z delovanjem mirovne konference, pri čemer jc poudarjal, da Jc konferenca tekom enega mescca že dovršila prvo tretjino svojega dela, namreč razpredelitev dela, v enakem času da reši tudi že vsa načeta vprašanja, nakar se bodo v tretjem roku mogle določiti glavne točke mirovne pogodbe. Oovoril Jc potem o Zvezi narodov, nadalje o gospodarskih zahtevah Italije, pri čemer je poudarjal, da jc Italija radovoljno snre'cla načelo, katero Izključuje podjarmljenje drugih narodov, in končno poudarjal, da 'talila dobi svoje naravne meje, <^a bo ta! o narot'no najenotnejša držiava v Kvropi. Italija je vedno priznavala potrebo, da v pravičnem sporazumu spravi svoje lastne koristi v sklad s koristmi drugih in da ne dela, preziraje bistvene potrebe drugih narodov, na to, da bi prevladovale njene koristi. V tem smislu da Jc Italija tudi podpisala londonsko pogodbo. To pa ne pomenja, da naj bi se Italija ne odzvala klicu Reke po zedlnjenju z Italijo. Italijani hočejo pravico za ves svet, hočejo pa jo tudi za svojo domovino. — Po' Orlandovem govoru se je seja prek!n:la. V tem se jc otvorila seja senata, v kateri je ministrski prec'sedtiik izpregovori! Isti govor kot v poslanski zbornici. Po zo-; petni otvoritvi seje poshnske zbornice sc jc pričela razprava o Orlandovi Izjavi. Prvi je govoril posl. SiparI, ki1 je poudarjal, da Je vlada nepripravljena za reševanje i povojnih vprašanj, za nJim Luciani, ki jc želel točnih Izjav glede rešitve gospodarske krize. Po raznih vladnih poročilih je Orlando predlagal prihodnjo sejo v nedeljo, Čemur so sc upirali soc. demokrati, ki so predlagali nadaljevanje razprave o vladni Izjavi v ponedeljek. Sprejel se je Orlandov predlog. Seja se Je končala ob 6.45 zvečer. — Socljallstlfina skupina je vložila predlog na takojšnjo odpravo cenzure.
Revolucija na Romunskem.
Iz Curiha se poroča: Vesti, ki prihajajo iz Romunske In govore, da Je v Romunski Izbruhnila revolucija, se po-| trjujejo z več strani. RevoIucljonarH tekajo po ulicah in vzklikajo Rusiji in Leiijinu. Vsa kraljeva rodb'na se jc utneknila v Foksanl, in potrjuje se, da se je Iz najbližje bliž'ne streljalo na kralja Ferdinanda, ko je stopal v voz.
Fvložal na Bavarskem.
Iz Curiha se poroča: Osrednji delavski svet v Mona-kovem je dovolil izhajati'e listov pod naslednjimi pogoji: 1. vsebina jc podvržena preventivni cenzuri tl-skovnieiea odbora osrednjega sveta; 2. listi sc prosijo, da objavljajo članke, kakor jih želi tiskovni odbor. Vsi listi vsevprek opominja:o Prisilo, da naj se nikakor ne misli vmešava'! v bavarske stvari. Ce bi tvegala kaj takega, bi nemška država znala 'ti v drob. Poudarja se, d.! jc Fisner, vrulvši se iz Berna, Izjavil svojim pristašem, <U InoMunsIve i veliko po^oreos^o r,'vh m ^."nrko-1 vn, ka' £ Livarn va^cJ.'-m Vi^ c^o-orvostj
Posamezna Številka za Trst In okolico 2) On., zuna'POvln
Uglasi trgovcev in obrtmuov m-n ro?Ovin.; i cmrtnlcc, ?ahvale poslanec, vabila, oglasi d^na nih zavodov mrr (o 60 v.; ogliil v tekstu Hta do S vrst iiO K, vsaka nad.ljna vrata J K. A*\\ ?£!3/ V?' nlminj pa 80 vin- ase sprejem* !«• seratil oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« se poiiljaij Izključno upravi -Edinosti«. Upr.ua in inseratni .dMek sa na-ha.ata v ulici svA-rančlika As. - Pošinohran. račun S»l.ii2
katero pa moreio nositi samo tedaj, če se ne vtika v
njihovo delovanje nobena tuja roka. Monakovo se Je postavilo na čelo revolucije in sedaj, mora' biti prvi njegov korak tak, da vodi k pravemu revolucijonarnemu urejallzmu.
Neodvisni fu večinski nemški socljaln* demokratje.
Vodja neodvisnih nemških socijalnin demokratov, Uaase, ki je prisostvoval Eisnerjevemu pogrebu v Monakovo, sc Je udeležil nekega shoda stranke neodvisnih socijalnih demokratov. Izjavil se jc odločno proti šparta-kovcem in za sporazum med neodvisnimi In večinskimi socijalnim! demokrati.
NemSka nevarnost še nI ^e^njia!
»Olornale d'Italla« priobčtijc razgovor svojega po. rotevalca z Brlandom, bivšim francoskim ministrskim predsednikom. — Brland je rekel:
V stvari francosko-ltalljanske politike se ne sme pustiti iz vida, da bi vse tisto, kar bi moglo oslabiti Italijo, zadelo tudi Francijo. Vaša (italijanska) moč ie sestaven del naše (francoske) In naobratno. Nihče v Franciji in Italiji, ki gleda z bistrim očesom v bodočnost, ne more dvomiti o potrebi takega tesnega sporazuma,' ali izrekati kakih pridržkov. Kaj more biti lažjega, bolj' naravnega, nego jc ta zveza? Opira se na sorodnost obeh plemen, na skupnost interesov, ter je posvečena po krvi, preliti za skupno varnost. Misli-te-li — je vpraSa! Briand — da je kje kak Francoz, vreden tega imena, W bi mogel pozabiti, da je Italija iz lastne volje proglasila svojo nevtralnost, da je kje kak Francoz, ki bi odreka! dolg priznavanja, ki ga je Francija dolžna Italiji?
Jaz, ki sem bil priča, nisem mogel nikdar pozabiti, s kako Iskrenostjo je Italija sprejela formulo o edinstveni fronti, ki je pomenjala izdatno razširjenje polja njenega delovanja, nove Iti težke žrtve in ncdogledtia tveganja. Nc morem misliti na tisto uro, ko so se vse nade smehljalo našemu obzorju, ko pa ni bilo še nlkake goto-vosti, ne da bi občutil zopet težkega in globokega vtisa, ki ga jc izzvala v meni neporušna odločitev vašega div-nega naroda, ki jc hotel zmagati,
Italija je zmagala ~ ml smo zmagali. Da bo vaSa zmaga plačana tako drago, plodna, da nam bodočnost da vse tisto, do česar Jmaitio prav'co, je trtba sedaj, bolj, nejo kedai, našega skupnega delovanja. BlviH ministrski predsednik francoski jc podal tu obsežen opis svetovne politike, ki sc vsa združuje v zaključku, ki ga podajam tu verno:
Niso še Izginile z obzorja vso nevarnosti. Ako bi mislili, da je že konec nemške nevarnosti, bi bilo to zmoto, kajti, četudi more Zveza narodov dati sploSna mirovna Jamstva, ki bodo tem resnejša, če bodo imela strogo kazenske določbe, ostane vendar še za mnogo časa po. treba, da sc učvrstijo ta posebna jamstva. Med temi splošnimi jamstvi evropskega miru, ne vidim nobenega, ki more imeti trajno in blagodejno izdatnost v toliki meri, kakor tisto, ki more izhajati iz tesne zveze obeh naših dežel. Za to zvezo sem deloval z vsemi svojimi močmi, zanio bom deloval vsakdar z bratskim srcem. Za ta izid sc morajo zastavHI vsi napori vseh dobrih Italijanov In vseh dobrih Francozov.
Kal ie z Ruiljof
Tista sila Rusija, s katero jc nekdaj ves svet največ računal, se danes zdi, kakor da Je popolnoma izginila s pozorišča sveta. AH — ne! Rusija še živi, četudi ne z življenjem, polnim pare, al! živi... da bo mogla nekega dne iznenaditi ves svet in trni reči: tu sem, Jaz, tista Rusija, o kateri ste vi mislili nekdaj, da sc nikdar već ne postavi na svoje noge! Tista Rusija, o kateri s«te mislili, da se ne bo več sluša! njen glas, da sc bo svet vsako toliko spominiat Vzhoda in izpregovori! o nJem par besed, na kar zopet pozabi na Rusijo I
Pred kakima dvema tednoma se le svet, zbran v Parizu, živo bavll z Rusijo in vzhodnim vprašanjem, sedal pa }e kakor da nimajo več te neizmerne države* v svojih računih. Te dni se je Imela vrviti konferener na Prinčevskem otoku. Cul naj bi se glas največjega naroda v Evropi, ali, nlkakih vesti ni otem, ali se bo vršila ta konferenca in — ali se sploh snide?! O tem molči svet kot riba. Ruska stvar Je izročena nekemu svetu desetorice, ki Jo Ima proučiti in jo predložiti mirovni konferenci. In svet misli, da je to dovoli in da se na <ta pačiti inr„ rešiti vprašanje na Vzhodu. O pravem položaju v Rusu svet nič ne ve. Resnica se mu prikriva ali zvnča. Ali je ta način pravilen? O tem nI treba govoriti. Saj je znana stvar, da sc nič na s'vctu ne da skriti aH potajiti. Resnica sc mora čuti prej ali slej. A v tem slučaju bib ilo vsekako bolje poprej, nego kunčje.
Razne agencije širijo v svet vesrfi, da Je boiJSeviStvo premagano, da so njegovi vodje pred padom, in razširja sc celo vest, da je Lenjln pobegnil. Mi pa vidimo, da Jc Lcnjin ?c na krmilu države, da boljševIStvo — kraj vseli svojih mrazov še vedno nadvladufe pdožal, Tako postopanje zavaja svet. Čemi1 sa z vračalo stvari, zakaj se predoča v rožnati luči?I Ce Je črno, zakal s« ne govori takoj resnica - pa naj pride že, kakor liofe — It rrora venc'pric uozuti pr<*j c'! *'c!?l TJio poalopau!« daaaTtjtli ^OiwxUrjev sveta nI koristno,
Stran II.
»EDINOST« Siev, 51.
V Trstu, dne 3. marca 191*.
celo popiibno. Škodljivo je za svet, a Sc posebej za Rusijo samo. Kal-ti. namesto da hi se svet odloČil za kaj, namesto da M pospešil razfiiščenje v Rusiji — se po takem postopanju zapleta Se bolj. Daje protiboljševikom neko nado, ki v tej nadi žive In umirajo, misleč neprestano na maščevanje na — poraz boljševiStva! In ti ljudje preživljajo že mesece v tej nadi, boreč se neumno In trateč čas, namesto da bi se sporazumeli, zložili in uredili.
Mi je svet pozabdl na uslupre Rusije, na tiste nepregledne vrste, ki so se nizale ob pruski meri in ob Karpatih in ki so zadete smrtni udarec brutalni sili — pruskemu imperijalizmu in militarizmu? Mari nI Iz ruske duše potekla misel ljubavi In vzajemnosti človečanstva? Ali ta narod, ta plemenita ruska duša, ki ne zna drugega, nego ljubiti aH ta narod res zaslužuje, da se tako postopa Ž njim?! Ne, ruski narod nI zaslužil tega!
Zakaj se svet enkrat tie odloči ali za borbo proti bolj-Sevlštvu, ali pa, da mu odreče vsako pomoč, prepuščajoč, da oni sami urede svojo hlAo?! Svet se mora odločiti za eno ali drugo, ker sicer bo za vse tisto, kar se dogaja v Rusiji, on odgovarjal pred zgodovino!
Domače vesti.
Mestna ljudska šola na Katlnarl ostane zaprta do srede, 5. t. m. V četrtek, 6. t. m., se začne redna šola In sicer za vse razrede, torej tudi za oba peta. V četrtek zjutraj ob 9. pridejo v šolo vsi otroci za 11.» IV. In V. razred (5. in 6. šolsko leto), v četrtek popoldne pa vsi otroci za I. In III, razred. Nadaljevalni tečaj za dečke In dcklice {7. in 8. Šolsko leto) se začne v petek, 7. t. m., ob 9 zjutraj. Šolska kosila ostanejo, kakor po navadi, torej tudi v Imenovanih šole prostili dnevih. — Šolsko vodstvo.
Glasbena šola podružnice Glasbene Matice ostane zaprta radi pustnih počitnic od 3—5 marca t. j., v ponedeljek. torek in sredo. V četrtek reden pouk. Ravnatelj.
Orkester »Glasbene Matice« ima vajo danes ob 6 in pol zvečer. Vljudno prosim vse in točno. — Ravnatelj.
letna hči v družini, ki se j« bila vrnila Iz bojnega polja, ni mogla najti službe.
1600 žrtev radi mraza. Kakor poročajo listi je umrlo v Petrogradu radi pomanjkanja kuriva 1600 ljudi vsled prevelikega mraza. Med temi je bilo 300 otrok.
Stoletje brez žganja se bo imenovalo prihodnje stoletje. Neko ameriško društvo z imenom Anti-Saloon-Leagne namerava doseči prepoved alkohola v vseli državah po celem svetu. 2c so poslali zastopnike na Angleško, da delajo v tem smislu. Upajo, da bodo v desetih letih dosegli svoj namen. — Nato bo sledila revolucija krčmarjev.
IzcMrauntt B* 0.HSMMO
i Inti [L CIckUoi talni 12 voial ti. Mi Pito
i Izdiranje zobov brez bolečin. P ombi anja Umetni zobje.	Umetni zobje.
n
PolzkuSen samoumor. Gostilničar Vincenc Vidmar sc je hotel umoriti v svojem stanovanju v ul. Machlavclll št. I in si je v ta namen prerezal z britvijo vrat in levo zapestje. Domači so hitro telefonira!! rcšiln! postaji. Zdravnik mu je podal prvo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Med prijatelji. Enrico Pctronlo iz Pirana se le nekaj sporekel z nekim svojim prijateljem, ki ga je potem ranil na vratu, prav na *rčni žili. Petronio je prišel iskat pomoči na rešilno postajo, odkoder so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Ranjenec nI hotel povedati imena svojega dobrega prijatelja.
Umoriti se je hotel knjigovez Peter Oflltz In s! )e prizadel več ran. Najbrž pa se jc še pravočasno premislil in Je potem prišel sam na rešilno postajo, kjer so mu podali prvo pomoč.
Z metlo Je nabila 441etno Karnlino Blslnck neka njena prijateljica, in sicer tako temeljito, da je Bisiackova morala iskati pomoči na rešilni postaji.
V morje jle skočil -HJletni vo'ni invalid Alojz Aunt. ho-teč si tako vzeti življenje. Videli pa so ga pllotje, ki so ga Izvlekli iz morja in potem obvestili rešilno postnjo. Zdravnik ga jc dal prepeljati v mestno bolnišnico. Vzrok puizkušcnemu samournoru bo pač revščina in obup.
Vojak težko ranjen. Včeraj zjutrai so trije bersaljerjl našli na izprehaiališču pri Sv. Andreju nekega vojaka, ležečega na tleh, vsega v krvi. Prenesli so ga na bližnjo karabinjersko postajo, odkoder so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Zdravnik je ranjencu podal prvo pomoč In ga nato dal odpeljati v bolnišnico. Kaj in kako se Je zgodilo z voiakom, doslej še nI znano.
Izmišljena tatvina. Gostilničarju Mateju Vladlchu In njegovi soprogi Katarini, ki sta lastnika .bufteta »Al!a Pescherla«, je neki beneški trgovec Izročil v "shrambo za 20.000 lir mila. Ko se Je trgovec vrnil, sla Vladichcva trdila, da jima je bilo milo ukradeno. Trgovec je naznanil stvar varnostni oblasti, ki je izvršila pri Vladichevlh hišno preiskavo, v Vladichcvem stanovanju v ul. Annun-zlata, pri kateri sc je tudi našlo rukradeno« nrilo. Oba Vladlcha so aretirali. Pri hišni preiskavi so tudi še našli 40 kg čokolade znamke »Stellone«, ki so jo tudi zasegli. Vladlcha končno nista siromaka, kajti njuno imetje znaša nič manje kot SOO.OOO K.
Razne ve~fi.
Zemljiške razmere v Bosni. Glasom uradne statistike le
bilo leta 1910. v Bosni-Hcrcegovlnl med prebivalci 825.418 pravoslavnih ali 44%, 512.137 muslimanov aH 32%. 434.061 katoličanov ali 22 odst.. ostalih 26.428 ali
odstotka. Posestnikov, ki so imeli na svojem posestvu kmete, Je bilo: 9537 muslimanov s 35.719 otroki, 633 pravoslavnih s 3227 otroki, 267 katoličanov s 1399 otroki, 26 drugih s 115 otroki. Kmetov (najemnikov) jc bilo 6344 muslimanov s 30.722 otroki, 75.679 pravoslavnih s 448.837 otroki, 2<>.i>67 katolikov s 171.008 otroki, 13 ostalih z 62 otroki.
Tragedija lakote je bila te dni pred sodiščem v Josef-stadtu. Obtožena sta bila dva mlada dečka radi slepa-
Darovl.
— Ob prilik! krsta Deklevovega Dalka daruje g. Jakob Parčina moški podružnici CMD K 100. Denar hrani uprava.
ti a
frrt — Copso 24 — I. n. - Trst.
O rdi lira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
[TEZt|!cfflo Min® zon, jfctlmle la mM n)\i
MALI OGLASI
Tl'ind Hlad, popr1non'B zmo^en'n-M*'« tal bU« slo* en-fine v gu»ru i, JJ IL L
srebrmga kova kupuje ufur, ul. Mati*onl 8t. 17
jilsdvl, "n itali anščtne, »<■ 5čc z.ivrata*.__
nočno slu bo. hsmene pomrbe pod '.1 j.T;«-«nff hao'k^* t s*. ~ „rt,.fi' v omarico v veži .fcdh.osii" J> fljlginill nega diuftva, Curka nI. sv. Francka 20._|ul ,-.m!.Cvi . (Montova lii^a) fcu
UAlftl&a i?dd"J* iMerntra P»je pijane alovniko kuj p. IlUuLnriU klobuke po z ^n ' Fin? tm ff 'P!'VI ccpTcna um modi. Ima tudi pripravljene, svile e i tU* llU w vi ."0 (;, kut 1:0 n ij >n sla . nate po ugodni ceni. Barriff |<r, o o 1 . e.^e v rs ^ pr daj 1 \ o .1 do 15, 111.	3^)5 ^ komad. Josip Štrukelj v ■ onimi,
V gostilni svetoivanskega „Narodnega doma"
se toči izborno belo in črno vino ter se dob jo g Tka in !!irzla jed 'a no najzmernejsih cenah Posebnost: Pus.n
krofi ter domača gnjat. Pr'prroča se	ODROR.
livrJen
n
in „zeen" procaja Kmetijsko društvo v Vipavi po 10 K l ter in n^mi no belo vino po 7 K liter z event. popustom O.Ida tudi od aprovi. a:ij c os alih 700 sobnih metel, r.ek^ kavnega nadomestka in cikorije po dogovorjeni ceni.
Novo sHIadi^ea	w,
■
^la*9frrebro in dragulje
lcrpuje p-T tajvišjih cen h dob;oznana urana in zlatarna S^Cfcfa, v Ti siti, B rtiera vtccbia 3
- TRST -
k Vro (m 0 R!srcril3 5 - Vin S. I9:«n 9 3
I !	• 7
Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor,Ljubljana, Metković, Opati a, Split, Šibenik, Zadar. Lkspozitura: Kranj.
Obavlja vse v Ikihiio stroko spada- j* d-jočj posle.
Sprejema v.oge na knjižice in tekoči f račun
t3F v llrzh in krenah £S
po n*«jkulanuirjš.ti pobojih. — Ur;1 dne ure blagajne od 9 do 13. —
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih	J
in pisanih srnjc, platna, žepr'h rojcev,	I : : moških nogavic itd. itd. : :
P. CUEiiKEL, Trsi, tm JiEU. ZO"
: Cene zmerne. Postre/ba točna. : | Narodna trgovina. — Narodna trgovina, j.
f!
TrSouSo-oMnis zadrugi«Trstu
rrg. zadr. z neom. jamstvom
ul. S. Mika fltifiaii it. 23 II. nni
^ P R ^fi li
Trsi, v g:il Kura Tcrcsa-S. C :!eta.
No\i dli<d, \elika zbera v^!nene}.a blaga /a no kc in ženske. — rirg<» za suknje, žam^t, b rhent, sv.le in ve ikai^bera
KOiUHOVIN
ter razt ih predme'ov za okras oblik. Vse po znižanih konkutenčnih cen .h.
l ■/
sprejema hranilne vloge
| od 1 K dalje ter jih obrestuje po ;
13 •> r' -ir- ^ 'm^
m
C..' |0
Trgovcem olvarja tekoče če kovr.e r čune. — Pos ja hranilne puS ce na flom — Rentni davek plačuje iz svojega, posojila po najugodnejših ponoj h na vknjižbe, na < sebno poroštvo, na zastave | vrednostnih 1 stin.
U adne ure vsaki dan IzvzenSI nedelj in praznikov od 8 do !.
rjnur«
ialmaH
A jI ii Ui a afctL J^a J ^
rije, ki sta kot uslužbenca pri poŠti obdržala spremnici /.ase in si na ta način prilastila 5 pirja, ki sta ca nc<ila na stanovanje Svojih st; rilca sta ]oka}očc prignala, da sta storila to, < lazila lakoto svojih bratcev In sestric. Pest vsi jedo s starti vred samo zelje In repo. Ker i Oojrnalo sc je, da je bil oče pogosto tako Slb na stopnice nI moRcl. Triletni otrok pa ic vp oo kruhu In je dobesedno s klicem po kriihi
postni krom-Sto-;
1 \>oto-i C-in
nrl. 21-1
j	\SS£B
mu, m mi im m miji vira
prodaja na debelo po zmernih cenah tvrd k a l¥W	v svo|i zi'os:" vin v Trstu
R va Vzzzrrrj Sai"?© E?, 2 J,
Za iivuz v cariniki ekspoz.iu»i (E r.suuia J a mi
mi«? r3>'rtr?. <•«*! ■ » y t