Iz občinske skupščine
Čeprav je dnevni red 22. seje občinske skupščine vključno s potrditvijo zapisnika prejšnje seje, poročilom o izvrševanju sklepov zadnje seje ter odborniškimi vprašanji in pojasnili obsegal samo osem točk; se je delo skupščine zavleklo do osme ure. Odborniki so zelo žiVahno posegali v razpravo ob predlogu družbenega načrta in proračuna občine za leto 1971,odloku o proračunu, pravilniku o oblikah in zneskih družbene skrbi za udeležence NOB in njihove ¦družinske člane, ob obravnavi osnutka zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti in ob poročilu Služ-be družbenega knjigovodstva.
Odborniki so razpravljali o neka-terih zelo aktualnih zadevah, ki so v najtesnejši zvezi z družbenim na-črtom in proračunom. Zelo atigaži-rano so razpravljali in iskali rešitve za probleme otroškega varstva in o potrebah, ki se v prihodnje postav-ljajo glede na hiter razvoj vseh pre-delov občine. Razpravljali so še o povečanju sredstev zavodu za so-cialno skibstvo ter mladinskem klubu ,,KAJUH". Zavod naj bi ob povečanih sredstvih nastanl stro-kovnjaka, ortopedagoga, medtem ko kvalitetno delo mladinskega kluba Jtajuh" s svojo dejavnostjo tudi opravičuje tak predlog.
V oceni razprav o dmžbenem na-črtu je predsednik skupščine Polde Maček poudaiil nekolikb stvari, ki jih ne kaže prezreti. Ugotovil je, ,,da nedavni zbori volivccv kot tudi osta-la posvetovanja upoštevajo čas, o katerem sprejemamo proračun - ta razmišljanja so torej trezna. Kljub temu pa bo treba statao upoštevati, da nismo samo v času sprememb političnega sistema in ustave, pač pa v stabilizacijskem obdobju, kar bi morali predvsem upoštevati pri vsa-kodnevnih prelahkih odločitvah dvi-govanja cen." V bolj konkretizira-nem deiu diskusije se je ustavil pri financiranju šolstva in otroškega vai-stva: ,,Tu je predvsem važno ugoto-viti, da bo v prihodnje problem otroškega varstva vsaj omiljen. Več-jo agilnost bo morala občinska skupščina pokazati pri stanovanjski gradnji ter nadaljnji izgradnji indu-strijske in servisne cone. Zelo važno vprašanje, ki mu že dalj časa vsi po-svečamo pozornosti in pomoči, je sodelovanje s krajevnimi skup-nostmi, ki bi jim morali pomagati pri kadiovskih in organizacijskih problemih ter tako krepiti njihovo vlogo. Med drugim bo nujno usmeriti pomoč na nerazvite predele naše občine, prek raznih oblik po-speševanja kmetijstva, gradnje infra-strukture, cest, vodovodov in elek-trične razsvetljave. Vso to proble-matiko pa bi morali reševati vsi pri-zadeti dejavniki, ne samo občinska skupščina. Zato bo nujno okrepiti in zagotoviti organiziran vpliv poli-tičnih sil pri refevanju vseh naštetih vprašanj.
Težko bi bilo precizno formuli-rati sklepe zelo živahne in aktualne razprave ob osnutku zakona o po-gojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti. STANE KEBER, ki je po uvodnem poročilu prvi sodeloval v lazpravi, je pouda-ril, da se sicer strinja s prodajo stanovanj, moti ga lc, da so stano-vanja pokupili ,,strici" in ne delavci z majhnimi otroki in slabimi pla-čami. Predstavnik Ijubljanskega jav-nega pravobranilstva NDCOLA DI-MITOOVlC ie ugotovil, da pri raz-
prodaji družbenih stanovanj prihaja do anomalij, nizkih cen, dolgih od-plačilnih rokov ter subjektivizma pri ocenjevanju vrednosti teh stanovanj. MIRAN HERIC je poudaril, da pri-haja do teh anomalij tudi zaradi malomainosti zakonodajalca, ki pre-pušča s splošnimi in samoupravnimi akti vse ureianje samoupravi. ANTON KOROSEC je opozoril na potrebo, da se zaščiti in v prvi vrsti omogoči kupiti stanovanje najem-niku ter se vprašal, kako drugače zaščititi vse tiste, ki bi se s prodajo stanovanj naenkrat ,,znašli" v pri-vatnem stanovanju. Odbornik KEBER se je še enkrat oglasil; glede na širok spekter problemov iz raz-prave je predlagal, da se prepove prodaja družbenih stanovanj. Franc Rejc je pravzaprav podprl Kobra, ko je razmišljal, da podpiramo in regre-siramo predvsem tistega, ki stano-vanje ima, pa naj bo to najemnik ali lastnik. ,j4jemnine niso ekonom-ske, prodaja starih stanovanj prav tako kot pri novih temelji na dolgo-ročnih kieditih in nizkih obrestnih merah, pozitivnega efekta pa ni." Zato se je zavzel, naj se družbeno premoženje ne prodaja.
Na seji so se dogovorili, da bo de-legat občine na zasedanju skupščine upošteval v svojili stališčih predloge razprave, odbomiki pa so sprejeli sklep, naj bo doba odplačevanja 30 lei, kot je bilo predloženo v osnutku zakona.
V zadnji točki dnevnega reda je predstavnik SDK podal letno poro-čilo o delu in nalogah službe ler fi-nančno-tehničnem poslovanju de-lovnih organizacij s področja ob-čine. V razpravi je tov. Rejc opo-zoril na velike nepravilnosti in kar goljufije podjetij, ki jih ustanavljajo skupine državljanov (grupc gradja-na). Ta podjetja skoraj po pravilu s svojim poslovanjem oškodujejo pod-jetja oziroma družbo za težke mili-jone. Predsednik skupščine je v svoji diskusiji označjj kot organizirano mafijo ter predlagal, da SDK pre-cizneje preveri delovajije teh podje-tij, poslanci republiške skupščine pa naj na podlagi take analize sprožijo postopek za spremembo ustreznega zakona.