264. številka. Ljubljana, v sredo 18. novembra.__XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MAM lahaja vsak dan ivr««r, isimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa aTitro-ogtnke delele ca vse leto 15 gld., na pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 rM., za joden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina snasa. Za oznanila placnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veC.krat tiska. Dopisi naj se itvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifit v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deputacija koroških Slovencev na Dunaji. Navadna taktika nasprotnikov naših, kadar govore o težnjah naroda slovenskega, je še vedno ta, da trdijo: Narod v svoji celoti je miren, on želi v miru živeti a svojimi sodeželani, le nekateri vročekrvni, brezvestni in častihlepni hujskači ga vznemirjajo. Take in jednake priimke dajejo nasprotniki požrtvovalnim domoljubom, ki so budili in še bude narod slovenski. Posebno rado se je to uporabljalo, kadar se je govorilo o tužnih naših bratih onkraj Karavank, ki so se najpozneje probudili in najdalje spali v narodni nezavednosti. O koroških Slovencih se je že sploh mislilo, da so narodno mrtvi, da so izgubljeni. Smatralo se je le še za uprašanje časa, kdaj bode ponemčen poslednji koroški Slovenec, kdaj bode nastal večni mir nad grobovi prvotnih prebivalcev tužuega Gorotana. Ali motili so se vsi taki zli preroki. Koroški Slovenec se je probudil, junaško začel se je potezati za svoje narodne pravice, akopram do sedaj, žal, ni mogel doseči mnogo. Najbolji dokaz za to, kako neosnovana so vBa nasprotna trdila, da so koroški Slovenci zadovoljni s svojim sedanjim stanjem, je deputacija njihova, katero so poslali na Dunaj, da na merodajtiem mestu oglaBi pritožbe in želje naroda slovenskega oa Koroškem. Znamenito je to, da je koj četrti dan po govoru naučnega ministra Gauča šla deputacija koroška na Dunaj ter bode predložila izborno sestavljen memorandum iu ga podkrepila tudi ustno. Možje, ki so v tej deputaciji, so slovenski veljaki in korenjaki, ki ne bodo molčali in povedali marsikatero britko resnico, kako se godi koroškim Slovencem, katerim se je toliko boriti za pravice, zajamčene jim po temeljnih državnih zakonih. Odposlanci koroških Slovencev bo gospodje: Franjo Muri, posestnik, deželni poslanec, župan in načelnik krajne mu šolskemu svetu pri Jezeru. Luka Frustuk, posestnik, župan in član krajnega šolskega sveta v Žabnicah. Franjo K o bon t ar, posestuik in načelnik LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. L e r m o n t o v a , poslov. Vrbanov.) iDaljo.) Sicer mi pa šo nobena odcvotela devica ui zaupala misli in Čutil, ki so jo vzuemirjale po dolgem plesu ali kaki drugi večerni zabavi, ki je sama v sobi premišljala svojo preteklost, preštevale vae razkritja ljubezni, katera je poslušala keilaj ali s prisiljeno hladnostjo, s prisiljenim smehljanjem — ali s pravim veseljem, kutera pa neao imele drugih posledic, kakor kakih deset nepotrebnih vrst v albumu ali maščevalne epigrame, katere je mej dolgo ma-zarku odklonjeni obožavatelj vrgel za njen stol. Toda jaz mislim, da take misli morajo biti težke, neznosne za saiuoljubjo in srce, če je dotičnica res ima, kajti prirodopis je pridobil dandanes jeden nov razred, razred žensk brez srca. Da bi ložje uganili, kaj je mislila Elizabeta Nikolajevna, prisiljen sem, kar mi je pa jako žal, povedati vam nekatere podrobnosti iz njenega življenja, prisiljen sem to storiti tem! bolj, ker drugače tudi sledečih dogodkov razumeti ne moremo. Rodila so je v Petjrburgu iu krajnemu šolskemu svetu v Št. Jakobu v Rožni dolini. Lukež Kotnik, posestnik in župan v Tolstem vrhu* J. Servicelj, župnik z Rebra, in Martin Stib, posestnik, župan in načelnik krajnemu šolskemu svetu v Št. Janžu v Rožni dolini. Ta deputacija došla je na Dunaj predvčerajšnjim zvečer in bode posetila ministerskega predsednika, naučnega, pravosodnega in poljedelskega ministra in jim potožila težnje svoje. Slovenski poslanci izvolili so izmej sebe grofa IIohenwarta, dr. Ferjančiča, Kluna in Šukljeja, da uvajajo deputacijo pri posamnih ministrih. O dosedanjem postopanji deputacije koroških Slovencev poroča nam naš Dunajski dopisnik tako-le: Danes 17. t. m. v jutro dospela je deputacija v zbornico in se je predstavila grofu Hohenwartu, ki jo je presrčno vsprejel in izjavil, da pozna nje težnje, da jih bode vedno zagovarjal in delal na to, da se jim uresničijo želje in se jim nikakor ne kruto državljanske pravice. Na to podala se je deputacija pod vodstvom poslancev dr. Ferjančiča, Kluna in Šukljeja k poljedelskemu ministru grofu Falkenhavnu. Prosila ga je, da bi izvolil pri nastavljanji potovalnega učitelja za gospodarska predavanja ozirati se na to, da zna dotičnik slovenski, kajti pri takih sbodih vedno večina poslušalcev kmetskoga stanu nemški niti ne ume in sbodi radi tega ne prinašajo nikake koristi. Dokler pa nastavljenje takega učitelja ni mogoče, naj se naroči učitelju g. Pire u iz Ljubljane, da hodi na Koroško predavat. Grof Falkenhavn je na to odgovoril, da nastavljanje potovalnih učiteljev ne spada v njegov delokrog, nego da jih nastavljajo kmetijske družbe. Pač pa se zgodi mnogokrat, da ima ob takib slučajih tudi minister govoriti kako besedo, in on bode, kakor doslej, i v bodočnosti v takih slučajih delal ua to, da se nastavljajo potovalni učitelji, ki umejo jezik, v katerem jim je poučevati svoje poslušalce. Nadalje posćtila je deputacija ministra pravosodja, grofa Sch onborna, b kateremu jo je uvel poslanec dr. Ferjančič. Kakor njegov tovariš, Še nikdar ni potovala kam iz tega mesta. No, jedenkrat je bila odšla za dva meseca v toplice v Revel. To pa sami veste, da Revel ni Rusija, in zatorej na njeno Peterburško vzgojanje to potovanje ni imelo nobenega upliva. Pri nas v Rusiji so iz navade francoske madame, v Peterburgu jih zlasti več nemajo. Angličanke njeni stariši najeti neso mogli, kajti Angličanke so drage. Nemke vzeti tudi ni kazalo. Bog ve, kakšna se dobi, tukaj je toliko vsakeršnih . . . Elizabeta Nikolajevna ju tako ostala brez madame. Francoski se je naučila od matere, še bolj pa od gostov, kajti od otroških let je bila pri materi v salonu in poslušala vsakovrstne reči... Ko je dopolnila trinajst let, najeli so jej učitelja va nekaj ur na teden, v jednem letu je dovršila učenje francoščine ... in začela se je svetna vzgoja. V njeni šoli stal je glasovir, pa nikdo ni slišal, da bi kdaj igrala ua ujem . . . Plesati naučila se je na otroških plesih. Romane začela je čitati, da je le slovkovati znala iu čitala jih je čudovito hitro . . . V tem je oče njen precej podedoval, hkratu pa dobil boljšo službo, živeti je torej začel javueje. Petnajstletno deklico so jeli voditi ua javno plesove in izdajati jo za sedemnajstletno devojko, katera pogojua starost se potem ui premenila do petindvajsetega leta. Sedemnajst let je začetna točka, ki tako je tudi grof Sehbnboru zelo prijazno vsprejel deputacijo, ki mu je potožila, da se slovenščina izvzemši prav redke slučaje pri sodiščih prav nič ne rabi. Še vedno in v velikem številu nahajajo se v slovenskih okrajih sodniki, ki slovenski ne govore, komaj malo umejo ali celo niti tega ne. Radi tega poslužujejo se še vedno tolmačev pri sodiščih, ker se ne morejo sporazumeti b strankami. Na to po-samuiki navajajo primere iz lastne Bkušnje in navajajo, da se Blovenaki zapisniki na Koroškem nikjer ne pišejo. Grof Schbnborn navel je v odgovoru, da pozna razmere na Koroškem tudi izvenuradno, po pritožbah poslancev, a kor a v no nimajo koroški Slovenci svojega poslanca. V svojem območji ozira se na to, daće le možno nastavlja sodnike slovenščine vešče. Nadalje uprašal je odposlanca gosp. Štiha, če 6e tudi v kazenskih zadevah zapisniki ne pišejo slovenski, na kar je ta odgovoril, da ne. Minister je na to z glavo zmajal in je deputaciji zagotovil, da bode strogo na tu pazil, kakor je Že tudi poslancem povedal, da se obstoječi zakoni izvajajo v pravem zmislu, in da bode, če se mu naznanijo slučaji, v katerih bo je nezakonito ali protizakonito ravnalo, take slučaje takoj odpravil. To so bili koraki, katere je storila deputacija dozdaj. Dne 18. t. m. poda se k ministerskemu predsedniku in finančnemu ministru. Toliko poročalo se nam je z Dunaja, /"luno prav iskreno, da bi deputacija koroških Slovencev dosegla najbolji uspeh, da bi se ji posrečilo prepričati merodajne kroge, da koroški Slovenci še žive, da se čutijo Slovence in da je njih vseh iskrena želja, da Žive kot Slovenci, kakor so živeli njih pradedie na nekdaj čisto slovenskih koroških tleh, katera bi zdaj po mnenji nekaterih nemških zagrizenih nasprotnikov komaj imela prostora za grobove slovenske. Težaven je boj koroških bratov, delati jim jo za življenje ali smrt narodno, zatorej naj bodo preverjeni, da so na njihovi straui simpatije vseh Slovencev, ki z globokim zanimanjem zasledujejo ta boj koroških Slovencev za svoj obstanek. Na njihovi bo da raztegniti, kakor elastični hlačniki. Elizabeta Nikolajevna ni bila grda — bila je celo jako zanimiva. Bledost in suhost sta zanimivi, ker so Francozinje blede, Angličanke pa suhe . . . Treba je omeniti, da se lepota bledosti in suhosti nahaja le v ženski domišljiji in da tukajšnji muški pritrjujejo ženskam v tej stvari le iz prijaznosti in pa zaradi tega, da se jim ne očita ne-uljudnost. Ko je stopila prvi pot na parket, je takoj imela častilce ... To so bili ljudje, ki ljubijo vse novo, ki hodijo ooslušat le nove pesmi in ki Čitajo le nove romaue. To so zaraenili drugi, kateri so hodili zanjo, da bi vzbudili ljubosumje ohlajajoče se ljubice ali pa zbadali samoljubjo kuku trde kra-sotice. Za njimi prišla jo tretja vrsta obožateljev, ljudje, kateri se zaljubijo, ker nemajo druzega delati, da morejo prijetno prebiti večer, kajti Elizabeta Nikolajevna je pridobila npretnost svetnega govorjenja. Bila je jako ljubezniva, mulo šaljiva, malo sanjarska ... Ti obožavatelji so se drugim zdeli jako dolgočasni . . . Jedeu je bil od obupnosti dolgo boleti, drugi so so hitro potolažili . . . Tako je tekel čas. Skušnje so jo zmodrile in spametovale. Vse jo nekako drzno pogledovala, govorila je smelo, zarudevala ui od dvomiseluih govorov in po- strani so simpatije vaeb, ki ljubijo pravico in Žele njeno zmago. Slovensko časopisje pa bode kakor doslej povzdigovalo svoj glas vselej odločno v obrambo bratov svojib, in ne bode dalo nasprotniku pridobiti niti pedi svete zemlje pradedov slovenskih ter bode z moraličnim uplivom svojim stalo vedno na strani pravice, katera mora koaečno zmagati, ako bode sleherni sin naroda storil svojo dolžnost. Slovenski Gorotan so je prebudil, nas vseh sveta dolžnost je paziti, da ne opešajo junaški borilci v nejednakem boji. V to pomozi Bog i areča junaška! Politični razgled. Notranje «ležt*le. V Ljubljani, 18 novembra. IIOhenuHirtov klub. Grof Hohenvvart, glavni agent grofa Taaffea, pomiril je s pomočjo čeških veleposestnikov in uem-kili konservativcev naše poslance, in kakor doslej, podpirali bodo tudi v bodoče zastopniki naroda slo venskega sedanjo vlado, in podpirali barona Gauča, ki jim je tako brezozirno povedal svoj namen uničiti slovensko šolo in sicer najprej na Koroškem. Naši poslauci bodo torej, ako je res kar se govori, da ostanejo v Hohenvvartovem klubu, sami sodelovali pri delu ministra Ganča, torej, da govorimo jasno, vlekli slovensko deco Gauču pod nož- To ju krasna perspektiva! — Naš ljubeznivi „Sloveneett ni vzlic temu odnehal slaviti Hohenvvurtov klub in pobijati naše nazore, a, da je sum s seboj v protislovji, tega niti ne vidi. Tako naivne zabave pač ue kaže motiti, še manje pa resno naujo odgovarjali. Staročeska nt tu t tika* Zaupni možje staročeške stranke imeli so preteklo suboto drugi sestanek ter se dogovarjali glede priprav za občni shod staročešku stranke. Shod se bode vršil dne 29. novembra, a zaupni možje stavili bodo, kakor smo že javili v svojem Času, pred log, da naj deželni poslanci staročeški obdrže svoje mandate. Kakor vse kaže, bode ta shod zelo buren, kajti staročeška stranka izgubila je Še ono malo zaslombe, kar je je imela v narodu, zaradi tega, ker ni mogla pregovoriti grofa Taatten, da bi do volil notranji uradni jezik češki. Tedaj je vse odvisno od udeležbe, kajti čim več zastopnikov naroda se bodu shoda udeležilo, toliko gotoveje je pričakovati staročešku stranke poraza. JSemško-liberalno »lesarstvo. Moralna izprijenost nemško-liberalnega novinarstva pokazala se je posebno jasno te dni na Duuaji. Vsled cesarjevega govora delegacijama iu vsled izredno avdijencije. katero je imel načelnik poljskemu klubu, vitez Javorski, nastala je zlasti v finančnih krogih velika vznemirjenost, katero je porabil tudi z našo vlado v tesni zvezi stoječi židovski list „ VViener Tagblatt". Ta» list raznesel je vest, da se je cesar izrazil nasproti Javorskemu jako pesemistično o vnanjem položaji in da je rekel : Vsled lakote na Ruskem jo vojna gotovo. — To poročilo vzbudilo je grozun, uprav nepopisen strah na borzi in papirji so padali v vrednosti strahovito Znamenito je to, da je liotschild kupoval vse, kar se je dobilo in naredil na ta način velikanBk „g'schaft", imel namreč več milijonov dobička. Poljski klub p' izjavil, da je vse, kar je poročal „ VViener Tagblatt" izmišljeno, a ta list je nasproti temu prosil državno pravdništvo, naj začne preiskavo. Radovedni smo, kdo bo koučno spoznan za prouzročitelja temu sleparstvu. gledov. Okrog nje so se ovijali lepo rudeči mladeniči poBkušujoči svoje moči v slovesnem besedičenji iu posvečujoči jej prve skušnje strastnega govorništva. Oj, pri teh je bilo še manj upanja, kakor pri vseh prejšnjih. S hudo nevoljo in hkratu s tajnim zadovoljstvom ubijala je njih uade, ustavljala b pikro šalo toke njih govorništva. Kmalu so se preverili, da je nezmagljiva in čudna Žeuska . . . In nazadnje je za Elizabeto Nikolajevno nastopila najmučnejša doba, ki je najnevarnejša srcu odeve-tujoče Žensue . . . Bilo je v teh leti, ko hoditi za njo se še neso sramovali, ali zaljubiti vaujo je pa bilo že težko. Bila jo v letih, ko so kakemu brezskrbnemu zlikovcu ue zdi več greh za šalo zagotovljati jej, kako je strašno zaljubljen v njo, da bi jo potem osramotil v očeh njenih tovarišic in tako sebi pridobil več veljave ... da bi vsem zagotovljal, kako je zatelebana vanj, kako se mu smili, pa se je znebiti ne more . . . uežuo se jej laskal, glasno je pa zba-dal . . . ltevica, sluteč, da je to poslednji obožavatelj, skuša ga brez ljubezui iz samega samoljubja dolgo obdržati pri svojih nogah . . . Zastonj, vedno bolj in bolj se zamotava, nuzadnje ostanejo le sanju o možu, o kakem možu . . . samo sanje. (Daljo prtbO Kalnoktfjev e kupo se in Fra\icozl. Kalnokyjev ekspose o vnanji politiki avstro-ogerski, ki smo ga priobčili v primernem izvodu v včerajšnji Številki našega lista, vzbudil je seveda tudi pozornost vnanjih političnih krogov. Glasilo francoskega mmisterskega predsednika „Jouroai des Debats" pravi o tem tako: Besede grofa Kalnokyja bo sicer miroljubne, ali vender oe v tisti meri, kakor Rudinijeve ali Salisburvjeve. Kalnokv para-frazuje preBtolni govor, ki je sicer resen, nikakor pa ne tako tragičen kakor dokazujejo nekaterniki. Sicer je pa to že star običaj, da vsi ministri, kadar hočejo denarjev, govor d navadno z jako umerjenim optimizmom Z ozirom na to, da so bo razširjala o Kalnokvjevih in cesarjevih besedah jako vznemirjajoča poročila, vidi se nam ta karakterizacija položaja uajbolj srečna. 1'iiaiij*-' države. Stambulov. Minister Kalnokv govoril je v delegacijah tudi o povoljnih razmera v Bolgariji. Kako povoljne, da so te razmere, vidi se lahko iz tega, kako gospodari Stambulov: Morilcev nesrečnega Belčeva še dandanea niso dobili, zaprtih je pa na stotine oseb, mej njimi tudi Petko Karavelov, a sodbo le ni in je ui. To je povsem umevno. Stambulov ve, da hrani Karavelov mnogo takih papirjev, kateri bi, da pridejo v javnost, mogli njemu jako škodovati. Da zveze torej Karavelovu roke vrgel, ga je v zapor, in ga drži ondu brez sudbe; gre so samo za to, kdo bode delj vstrajal, ali Karavelov ali Stambulov. In to zove naš minister vnanjih zadev „povoljne razmere." Francija. Pričakovane ministerske krize torej na Francoskem le ne bode. Štirideset članov desnice dogovorilo se je v četrtek, da ne bodo podpirali radikalne stranke Clemenceau-a in njenih teženj, ovreči sedanje ministerstvo in sicer zategadelj ne, ker velikih političnih uprašanj in važnih gospodarskih zadev ni podrejati malenkostnim prepirom. Ko bi se to zgodilo, zavlekla bi se debata o novih carinah prav po nepotrebnih in bi zakon ne mogel stopiti v veljavo dne 1. februvarja 1892 —Kakor se Čuje stavili bodo radikalci interpelacijo o vnanji politiki in bode o tej gotovo huda debata, ki pa, vsled omenjenega ukrepa monarhistične stranke, ne bode imela nobenega pomena. Krima na Jtntnunskem. Rumunska ministerska kriza rešila se je začasno; zmagal je Vernescu s svojima kandidatoma Vericeanom in Blarembergom, a še le potem, ko nikakor ni bilo doseči sporazumljenja mej konservativci in juministi. Blaremberg je odločen privrženec Rusije in komaj leto dni je tega, kar je v narodni zbornici jasno in brezdvojbeno povedal, da jo po njegovi sodbi Romunije največja nesreča — kralj Karol, ki bi rad zvezal Rumunijo s trojno zvezo. Pristaši trojne zveze zo vsled tuga, kar poparjeni. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 17. novembra. Predseduje župan gosp. Grasselli. Navzoč-nih je 25 odbornikov. Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje gosp. župan mestna odbornika K a j ze I in Tomšič. Zupan naznani, da bode presvetla cesarica (Zborovalci ustanejo raz sedeže) 19. t. m. praznovala svoj godovni dan. Izprosi si dovoljenje občinskega zastopa, da se s posredovanjem gospoda deželnega predsednika izrazijo najsrčnejše čestitke presvetli cesarici Elizabeti k nje godovnemu dnevu. (Dobro! Dobro!) Župan gospod Grasselli naznani, da se je pred kratkim mudila deputacija občinskega sveta Ljubljanskega na Duuaji, da se je razgovarjala s centralnim oblastvom o odpravi vojaške bolnice in oBkibovalnice iz sredine mesta. Z veseljem naznanja gospod župan, da je gospod vojni minister obljubil pospeševati namero občinskega sveta Ljubljanskega, ker se strinjajo s potrebami vojaštva. Mnogo je torej upanja, da se stara želja, odprava vojaško oBkrbovalnice in vojaške bolnice s sedanjega prostora, le uresniči, kar bode občinski svet gotovo z rudoBtjo vzel na znanje, kajti potem bode mogoče, da se Ljubljansko stolno mesto na tem kraju krasno razširi. Gospod župan prosi, da občinski svet to poročilo vzame ua znanje. (Dobro ! Dobro!) Mestni odbornik dr. Stare poroča o izpre-membi pravil mestne hranilnice, kakor je iste zahtevala c. kr. deželna vlada in nasvetuje, da se vsprejmo in da se nova pravila razglase kakor hitro jih c. kr. deželna vlada odobri. Predlog obvelja. Mest. odb. dr. Tavčar poroča za personalni in pravni odsek o mestue hranilnice dopisu glede poslovne dobo upravuega odbora iu nasvetuje, naj občinski svet določi, da se tista konča dne 1. oktobra 1892. 1. Predlog obvelja. Mest. odb. dr. Tavčar poroča o peticiji mesta Opave glede obdačenja bančnih podružnic. Mestni svet v Opavi vabi občinski svet Ljubljanski, naj bi se i on pridružil tej peticiji ter naglasa, da dotične bančne podružnice ne plačujejo davkov, torej tudi ne deželnih in mestnih priklad v mestih kjer poslujejo, nego zgolj v mestih, ker imado avoj sedež, tako večinoma na Dunaji, v Pragi itd. Poročevalec pravi, ako bi peticija mesta Opave dosegla kaj uspeha, gotovo bi to bilo le v korist tudi Ljubljanski občini, zatorej nasvetuje, naj se mestnemu magistratu naroči, da izjavi, da se pridruži prošnji mesta Opave tudi Ljubljansko stolno mesto. Mest. odb. Prosenc bo temu predlogu protivi. Ta prošnja pripada tistim nesrečnim peticijam, katere je „Vervvaltungsgerichtshof" (slovenskega izraza se govornik ni spomnit!) odbil. Zaterej je on proti predlogu. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da je mest. odb. Prosenc vso zadevo zmešal. Bankam je pač vse jedno, kje plačujejo svoj davek, ali na Duuaji, v Pragi ali pa v Ljubljani. Če pa ima plačati banka „Slavija8 ali pa nUnio catholica* 200 gld. davka s prikladami vred in oatuue od tega denarja 50 gld. v Ljubljani, je to za Ljubljansko mestno blagajnico koristno. Pri glasovanji se vsprejme predlog, da se občinski svet Ljubljanski pridruži petič ji Opavski. Mest. odb. cea. svetnik M urni k poroča glede stavišča za poštno in telegrafsko poslopje. Trgovinsko rainiateretvo je odobrilo prostor na Cesarja Jožefa trgu in v državnem zboru sklenil bo je o tej zadevi zakon, katerega je presvetli cesar odobril. Mesto oddalo je za poštno poalopje 2000 [Jmetrov, za katere bode dobilo 10 000 gld. od poštnega ravnateljstva. Potrdilo se je v ponudbi, da stolno mesto Ljubljansko le težko prinaša to žrtev in odda Cesarja Jožefa trg, da se večinoma zagradi. Stori se to le v dokaz, da hoče biti občinski odbor zahtevam trgovinskega ministerstva nasproti postrežen, da se sploh omogoči novo poštno in telegrafsko poslopje v Ljubljani. Te sklepe storil je občinski svet dvakrat, in sicer z 19 in 18 glasovi. Da poštni erar zahteva sedaj G4 nmetrov več, namreč 2064 □ metrov, to nikakor ne ovira prej storjenih sklepov občinskega sveta, zatorej nasvetuje poročevalec, da ho odstopi poštnemu vodstvu 20G4 Qtnetrov na Cesarja Jožefa trgu za zidanje poštnega in telegrafskega poslopja in se magistratu naroči, da ukrene potrebno. O teh predlogih prične se dolgotrajna in deloma jako burna debata. Mestni odb. prof. Toma Zupan pravi, da je nasprotnik zazidanja tega (Cesarja Jožefa) trga. Naši predniki bili so bolj oprezni si pridobiti proste prostore, nego je to sedanje prebivalstvo. Pred 100 leti je bil prostor Cesarja Jožefa trga popolnem zazidan in tako zvana frančiškanske vrata Ljubljanske trdnjave dvigale so se tam, ko je ne daleč bil mlin ob Ljubljanici pri mesarskem mostu. A prišla je francoska invazija in maršal Marmont, kateri je hotel imeti prostor za male revije svojih vojakov, odstranil je zidovju ob temu trgu in prost jo bil. To je storil tuj general. A uprašanje je, se ti bode še kdaj našel kak Marmont, kateri bode osvobodil še jedenkrat Cesarja Jožefi trg? Naj bi se zidanje poštnega poslopja zavlačilo še 15 do 20 let, bolje je, nego da bi Cesarju Jožefa trg bil zazidan za 100 ali 200 let. Trdi se in trdim se je, da ui dobiti druzega prostora, kamor bi se postavilo uovo poštno in telegrafsko poslopje. Jaz zmatram to zgolj za frazo. Ako, kakor je v tem s'učaju potrebno, delujejo tako rekoč štiri velesile, potem bo bodo za tako monumentalno zgradbo že dobil drug proBtor. Najbolje bi bilo, da ee razširijo Špitalske ulice, in tu je kresijsko poslopje. Tudi Češkotov prostor bi dobro ugajal in mestni prostori kjer so doslej naše menažerije „pod Tivoli" so prav pripravni za novo poslopje. Če se trdi, da na Cesarja Jožefa trgu ni uič estetičnega, se temu prav lahko opomore. Ljubljanski grad nad njim obzida se naj z lepimi vilami in krasen bode ta prostor. Govornik končno zahteva, da naj zapisnikar v zapisnik zapiše, da je on proti zazidanju Cesarja Jožefa trga, ker bi ga bilo sram, ko bi se reklo, da je glasoval za zazidanje tega prostora. Mest. odb. Prosenc misli, da so mestni odborniki, ko so oddali prostor za zidauje na Cesarja Jožefa trgu za poštno poslopje, glasovali zato le b solzami v očeh (Smeh.) On (ProBenc) glasoval je tudi za ta predlog, a le zaradi tega, ker je to dvorni svetnik Koch zahteval. (Ponovljeni Bmeh.) Če bi se bilo takrat vsakemu mestnemu odborniku pogledalo z ocalami v srce . . . (Klici: Oho!) Mestni odbornik doktor Tavčar kliče oho! (Doktor Tavčar: „ Jaz ne I- Veselost) No potem ne bi bili glasovali za predlog. (Veselost.) Marijin trg lahko bi se reguloval, Kantova ali lekarnika Majer-jeva hiša bila bi pripravna, tudi umrlega dr. Sup-pantschitscha. Tako bi se regulovale ceste in ulice. Če nastane kočljivo financijalno uprafianje, imamo že denarni zavod, ki bi nam opomogel, in to je kranjska hranilnica. (Dr. vitez Bleiweis kliče: Da, za nemške zgradbe! Klici: Za nemfikutarje!) Tudi prostor na Marijnem trgu se lahko priredi in zatorej naj se pooblasti mestni magistrat, da išče novo stavbišče za poštno in telegrafsko poslopje, kajti poštna poslopja se ne zidajo za bodočnost, nego za sedajnost in se tedaj ne bodo zidali tam, kjer je sedaj življenje mrtvo. (Klici: Čudno!) Ako vlada meče toliko milijonov ven v Galiciji, zakaj bi ne storila tudi kaj za kranjsko deželo. Govornik nasvetuje: Ponudba poštnega ravnateljstva, da prevzame Cesarja Jožef trg za poštno in telegrafsko poslopje, se o d-kloni, mestni magistrat naj išče za poštno in telegrafsko poslopje drug prostor, v smislu nasvetov kakor je iBte stavil v svojem govoru mestni odbornik Prosenc; naprosi naj se kranjska hranilnica za podporo za nakup stavbišča, a slovenski državni poslanci naj se naprosijo, da uplivajo pri vladi, da vsprejme, tudi drugi po občinskem svetu Ljubljanskem ponuđeni prostor. Mestni župan Gasselli: Mestni odbornik Prosenc rekel jo v svojem govoru, da vlada meče denar ven v Galiciji. Ker nema gospod Prosenc pravice takim načinom govoriti o vladi, pozi vi jem ga k redu! (Konec pr.lt.> Domače stvari. — (Stavbišče za poštno in telegrafsko poslopje.) Občinski svet Ljubljanski razpravljal je v včerajšnji seji, o kateri poročamo na drugem mestu, o stavbišči za novo poštno in telegrafsko poslopje, za katero je bil občinski svet ponudil Cesarja Jožefa trg in katero ponudbo je trgovinsko miuisterstvo tudi vsprejelo. Mestni odbornik Prosenc nasvetoval je, uaj se odkloni po nudba poštnega ravnateljstva. Proti predlogu P rosen čevemu govorili so dr. Tavčar, Vnlen-tinčič, vitez Zitterer, dr. vitez Bleivveis, Filip Zupančič in poročevalec cesarski svetuik M urnik; v specijalni debati pobijali so Prosenca še mestni odborniki Kune, Valentinčič in poročevalec ces. svetnik M urni k. Na zuhtevo mestnega odbornika P rosenca glasovalo se je po imenih. Predlog, da ostane mestna občina pri dosedanji ponudbi, da odda cesarja Jožefa trg za stavbišče poštnega in telegrafskega poslopja se pri gl asova nj u vs prejme z 18 proti 6 glasom. Za predlog odsekov, torej za dovoljenje Cesarja Jožefa trga za stavbišče poštnega in telegrafskega p os 1 o p j a, so glasovali mestni odborniki: Bleivveis, Hraskv, Kajzel, Klein, Kune, dr. Majarou, cesarski svetnik Murni k, Petričič, Pire, Ravnihar, dr. Tavčar, Trček, Tomšič, Valentinčič, Velkovrh, vit. Zitterer, F. Zupančič iu Žagar. Proti odsekovemu predlogu so glasovali mestni odborniki: Dolenec, Knez, Pe-teres, dr. Stare, Prosenc, Tomo Zupan. Ker se dnevni red ni mogel rešiti, sklenila se je seja ob 9 uri zvečer. Da se reši duevni red, določi župan prihodnjo sojo na četrtek ob G. uri zvečer. — (Na čast deputaciji koroških Slovencev) prirede Dunajski Slovenci v prostorih „Slovanske Besede" zabavni večer. — (Profesorja Jagiea) na Dunaji imenovala je akademija znanosti v Monakovem svojim rednim članom. — („Glasbena Matica".) Ženski pevski zbor se je konstruiral v nedeljo. Dozdaj broji nud 40 slovenskih pevk pod pokroviteljstvom odlične pevke gospe Franje Gregoričeve. — Gospodična Zetinovičeva, znana nadarjena učiteljica zapusti „GlaBbouo Matico", ker ji bolehnost ne dopušča spolnjevati trudapolne dolžnosti. Društvo bi je pridobilo novo moč v osobi Dunajskega konservatorista g. Mateja Hubada, ki prevzame vodstvo ženskega in moškega pevskega zbora iu bode tudi učitelj za glasovir. — (Pevske vaje ženskega zbora) »Glasbene Matice" bodo vsak ponedeljek in četrtek ob polu osmi uri zvečer v društvenih prostorih v Kneževem dvorci. K prvi jutrajšnji vaji vabi č. gg. pevke odbor. — (Prvi „jour fixe" Sokola Ljubljanskega) bode, kakor smo že nasuanili, v soboto 21. t. m. v steklenem salonu čitalnice. Na vsporedu so nagovori, petje pevskega kluba „Sokola" in vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Gospodična Evgenija VVohlmuth,) tudi v Ljubljani dobro znana in obljubljena recita-torica, dospela je zopet aem ter priredi v četrtek zvečer v dvorani deželnega muzeja soiree-o, ki utegne biti jako zanimiva in tudi dobro obiskana. VVohlmuth je jedna najboljših recitatoric Dunajskih, a program za četrtek je tako srečno in ukusno sestavljen, da se je nadejati mnogobrojne udeležbe. — (PuvikŠanje kazni.) Na vsklic, ki ga je oglasil na dve leti ječe obsojeni bivši blagajnik okrajne bolniške blagajnice Josip Gecelj, povik-šalo je nadsodišče v Gradci kazen za 6 mesecev, to jo na dve leti iu pol, ker je tudi državno pravd-ništvo oglasilo vsklic. — (Pogumni rešitelj) 171etne Blužkiuje Neže K., ki je včeraj popoludne skočila v Ljubljanico, jo 18letni komptoirist pri p. Samassl g. Mirko Koch ter, ki je navzlic precej veliki in deroči vodi skočil takoj v Ljubljanico in samomorilko srečno privel na suho. Že pred njim skočil je raznašalec brzojavk, gosp. Martin G osti č utapljajoči se na pomoč, a je ni mogel tako hitro doseči. Oba sprani ila sta potem samomorilko v varnost. Odvedli so jo v bolnico. Gosp. Kochler je rešil že drugo človeško življenje, kajti potegnil je lani tudi neko deklico iz Ljubljanice. — (Prošnja.) Naprošeni smo prijaviti, da je g. Mirku Kochlerju, ko je včeraj odloživši suknjo skočil v Ljubljanico na pomoč utapljajoči se samomorilki, bila odnesena palica, ki ima zanj kot darilo necega strica iz Amerike posebno vreduost. Kdor bi kaj vedel o palici, prosi se, da blagovoli to prijaviti v mestni biši ali pa pri g. Kochlerju v Mahrovi hiši za vodo, oziroma tam oddati palico. — (Razglasilo.) Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarja 1885. (dež. zak. štev. 13) naznanja c kr. deželna vlada, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalui dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje Žrebce najpozneje do 13. decembra 189 1. pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je, zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jednom pa je naznaniti ime in priimek, potem stano-višče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo iu stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. — (Postojinsko jamo) kakor tudi jamo v Otoku premeril je po nalogu poljedelskega raini-aterstva gospod Schmid iz Pfrbrama. Delo je trajalo Štiri mesece, g. Schmid izdeluje sedaj podrobne načrte in kartografuje obe jami. Originalni ta načrt bode izdelan v meri 1 : 1000 in več kopij v meri 1 : 2880 (kutastralna mera.) — Da je bilo mogoče izmeriti vso jamo, treba je bilo omogočiti prihod v stranske jame. Pred kratkim razkrita krasna jama poleg „Kala vari je" se je zdaj tako ugodno priredila, da jo že dame lahko obiskujejo. Čez baseme ob konci „Tarturusa" naredili so sedaj moBtiče, da ni treba več plaziti preko bornih in nevarnih brvi. Prebila se je tudi 4 metre debela stena, ki je ločila „Tartarus" od izliva Pivke tako, da je z malim trudom mogoče ogledati obilo novih lepot prekrasne Postojinsko jame. — (Lokalna železnica vOpatijo.) Trgovinsko miuisterstvo dalo je podjetniku Braunu in uredniku G. Fuchsu na Dunaji dovoljenje za tehnična pripravljalna dela za železnico na žico ali na zo-basta kola. Dovoljenje ješest mesecev veljavno. Železnica bi se zvezala z južno železnici na pripravnem mestu mej postaJHina Jurdani-Matulje. — (Sramota!) Pod tem naslovom javlja „Obzor", da je mestni zastop na Reki v svoji zadnji seji vsprejel predlog: Da poglavarstvo stori vse mogoče korake, da se prekine običaj, po katerem se služba božja v veliki cerkvi opravita v hrvatskem jeziku ter da se definitivno uvede latinski jezik. — (Zagrebška razstava,) ki je toliko koristi donašala glavnemu mestu Hrvatske, vrgla je nad 30.000 gld. Čistega dobička. Ta vsota porabila se bode v narodne svrhe in bode tako ostal najlepši spomin na to res lepo uspelo razstavo. — (Nesreča na železnici.) Z Reke se poroča, da je mešani vlak, ki je dohajal v Reko trčil z nekim strojem, ki je vozil za poskušajo. Jeden voz mešauega vlaka je bil popoluoma razdrobljen, nekateri drugi poškodovani. Potovalcev, katerih je bilo 38, ni nobeden zelo poškodovan. 0'obe, ki so bile na stroji, so pa manj ali več vse poškodovane. Rizburjenost mej potovalci je bila tolika, da so šli raje 2 uri peš, nego da bi se vozili z vlakom, ki je prišel na pomoč in bo je moral vrniti. — (Tamburaši iz Siska.) Dvanajstorica tamburašev, ki so se zjedinili v društvo v Sisku, naredili so pogodbo z nekim gostilničarjem, ki jih je najel za tri mesece iu jim zajamčil za ta čas dohodek 540O mark. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. novembra. Vsled predložitve trgovinskih pogodb odpade zasedanje deželnih zborov v januvarji. V drugi polovici decembra bodo deželni zbori imeli provizorično ukreniti kar je treba za deželne budgete. Državni zbor se sni 7 mm. 1 »> 6'1 C . 11 K" G 4 6« C mL jzb. si BVZ. sl. svz 1 dež. d. jas. megla 1 i 0 00 mm. , I I III Srednja temperatura 7*7" za 4'3" nad uormalou). Izkaz avstro-ogerske banke z dne 17. novembra 181*1. PrejSnji teden Bankovcev v prometa 457,87/vooo gld. (— 8,813.000 gld.) /aklad v gotovini . 947,800.000 , (— 1Q3.0Q0 „ ) Portfelj.....192,442.000 „ (— 12,482.000 „ ) Loinbard..... 28,1)45.000 „ (+ 8U.00o „ ) Davka prosta ban kovčna reeerva . . 3,4rt .'.000 „ (— 9,804.' 00 . ) D\inajska "borza. dni 18. novembra t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — daoea Papirna rent*.....gld. 9035 — gld. 8945 Srebrna renta....., 89 80 — . 89-— Zlata renta......, 107 95 — „ 107-50 5°/t marčna renta.....101 80 — „ 101*50 Akcije narodne banke . . „ 998 — — „ 997 — Kreditno akoije...... 269 50 — „ 265 — London........ 118 05 — , 118*40 Srebro........, —•— — „ —•— Napol.......... 9 39 — . 940 C. kr. cekini......, 5 63 — . 63 Nemike marke...... 58*02«/, — , 58*15 4% driavne srečko ia I. 1854 250 gld. 184 gld. — kr. Državne areeke iz 1. 1864 100 . 181 „ 50 , Ogeraka zlata renta 4°/,.......101 „ 90 n Ogeraka papirna renta b9lt...... 100 . 45 , Dunava reg. srečke 5°/s . . . 100 gld. 120 , 50 , Zemlj. ob6. avstr. 4'///. »lati aaat. liati . . 116 - 25 , Kreditne srečke......100 gld. 183 , 50 , Uudolfovu arečke..... 10 „ 1 » , 50 , Akcije anglo-avstr. bauke . . 120 „ 143 , 50 , I ram way -d ru it. vel j. 170 gld. ».v. . . . 220 , — , Učenca in več kuharic išče nujno (ioo5) pisarnica Flux (trafika) na Bregu št. 6. puškar v Borovljah (Ferlaeu) ua Koroškoni izdeluje in prodaja vsakovrstne nove purtke in revolverje ter v«e lovske priprave, patrone ter drago ■treljlvo po najnižjih cenah. — Puške ho vso pr«-sknaene na ccs. kr. izkuđavalisoi ter zaznametiovane % znamko tega zavoda. (175—72) Za Izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. KAROL TILL Špltalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. ■"luni praplr in zavitki v kasetah in zavojih. Če-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Vizltnlee, litografo7ano ali tipkane 'najbolj moderna oblika). \ Nit!« o vratne potrebićiue aft pl-rturnioe ali planine mlae: podloge za pisanje, ttntniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, su-Ailni zvitki, pećatila iz prožoviue, sušilni kartoni itd. Itd. Trgovnk«* ku|lice, kopirne knjig*', be-It>-fcnlc«-9 glavne knjige, ozke strazze, folijo knjigo, kvart-krijige, kazala, upisne uli povzetne knjige, knjige boleznine, beležnice za perilo. Ljudski koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za liatnice, žepni in denarnićni koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji iu skladni koledarji v veliki izberi. (456 7) Vsak slovenski gospodar, ki le m naročen na i I u 9 t rovan ---------„______ gospodarski list „Km«tovaleo" s prilogo „ Vrtnar'*, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski drutM kranjski v LJubljani, katera mu dopoSljo prvo številko brezplačno in iz katere more ■prevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—42) V vseh gospodinjskih opravilih vešča in pridna kuharica želi do 1. decembra v službo stopiti v mestu ali na deželi. Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (994—2) ! Dunajski moderei! Izbornoga kroja, visoko obliko, od SO lcr_ đ.© IO grl d.. NOVOSTI: t Ipkusti fiehn, »lantronl, ovratuf prisilil, vlvkul **Ušlvi, cheulllnl tkaucl, volneni I kanci in ('iipnolioni, otroAkl i.I vol-niki In volneno flokolentee v bogati izberi pri (878—7) ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani. Št. 8901. (1004) Razglas. Dne 2. januvarja 1892. t. ob 10. uri dopoludnc vršilo se bode v deželnem dvorci IV. izžrebanje 4% obveznic kranjskega dež. posojila. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 4. novembra 1891. Mej narodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. UMtopitiiia za osebo '-»O Ur. O ustopnic se dobi za 1M> kr. Otroci lO kr. O«! četrtka .