Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 6. junija 1937. Štev. 23 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna takša posebim. Popüst po dogovori. Odgajajmo novi rod. Dnes nam vsem preti nevarnost j splošne pokvarjenosti, novodobnoga | poganstva i komunizma. Dnes se pred našim krščanskim človekom odpira svet, šteri je brez Boga, brez Cerkve, brez prave slobode, sreče i mira. Vsigdar znova čüjemo od živoga podtalnoga i zamazanoga delovanja pokvarjenih, komunističnih, liberalnih i slobodnozidarskih zavüpnikov i njihovih strank— po raznih krajaj sveta. Zdigavle se val brezverska, zdigavle se ogenj komunistične revolucije zdaj tű zdaj tam. Telkokrat smo čüli, da je človečo drüžbo mogoče popraviti, obnoviti i njemi pripravitijveselo vstajenje edino v znamenji križa. Prišli smo v dobo, v čas, da nas čaka dužnost, da položimo roko na križ. Ali naj Čakamo čüdo iz nebes ? Čas je takši, da potrebüje odkrito priznanje, spovedanje i odločno borbo. Proti novomi, pokvarjenomi poganstvi i komunizmi potrebüjemo velke, močne, čiste düše, štere se ne bojijo i ne idejo nazaj, tüdi če bi se zemla trosila. Vničüjočoj poplavi tmičnih sil, štere so začnole rüšiti tüdi že med našim dobrim slovenskim katoličanskim narodom, moramo postaviti proti tod versko popunoma Pripravlenih, dobro odgojenih lüdi. Odgojiti moramo močne vrste mladih, popunoma katoličanskih javnih delavcov v vseh starih našega lüdstva. Denešnji čas išče trdne značaje, ar do samo takši znali prenesti vse napade brezbožnih vničitelov krščanske kulture i rešiti od vničenja vero, dom i bodočnost našo. Da si pa stvorimo rod dobrih, mladih, katoličanskih boritelov i čuvarov doma, vere i naroda, ki Se ne dajo prestrašiti i preslepiti, potrebno je, da odgajamo sami sebe i svoj mladi rod v vseh šolaj, v vseh verskih, prosvetnih gospodarskih i kulturnih drüštvaj, zadrugaj i organizacijaj za to našo prvo dužnost i najzvišenejšo nalogo. Posamezni odgoj. Te naš odgoj i zgraditev mora začnoti predvsem pri posameznikih. Sestoji pa v tom, da se izčistimo v prave značaje, šteri bodo katoličanski, občestveni. Živimo v ednoj sküpnosti — v občestvi. To Znamo iz vsakdanešnjega živlenja: drüžina, fara, drüštvo, narod, država, vesolno človeštvo. Da bi pa mi kak posamezniki, poedinci mogli koristiti drüštvi, človeški, je pač nüjno, da se odgojimo. Da se pa odgojimo, trbe trdno i dobro volo. Teško je to! Kelkokrat je potrebno premagati samoga sebe. Kelkokrat moramo premagati naš dugi jezik, da ne graja, blati i grdi našega bližnjega, da ne preklinja i psüje. Kelkokrat je potrebno premagati naše oči, naše poželenje, naše stopaje, šteri bi nas pripelali v nesrečo, vgreh. Kelkokrat pa je potrebno prenašati hüdobijo, napadanje krivico od drügih i to mirno, veselo i z lübeznijov. Teški je boj s samim sebom. A ž njim se Čistimo, se odgajamo. Naš izklesani ali neizklesani značaj pa najbole jasno pokažemo v drüžini, gde živemo z brati i sestrami, z Očom i materjov. Ar ravno drüžina je osnovna celica vseh ostalih drüžb. Poglednimo si malo mladenca, šteri bi šteo ustanoviti novo edinico občestva — drüžino. Kak bo on prenašao celo težo drüžinskoga živlenja, če ne trden, če ne odločno zgrajen sam v sebi? Zato je ravno telko nesrečnih, ar ne so v mladosti izčistili i vtrdili sebe v — značaje. Stiska drüžin nüdi dnes vugodno tlo komunističnim zamazanim cilom. Značaj pa pokažemo ne samo na zvüna, liki predvsem v svojoj notrašnjosti s tem, kak smo svoje živlenje vredili z jakostnimi zakoni. Tü je podloga — fundament. Tü moremo graditi i če se je že kaj porüšilo v nas, moramo znova i znova začnoti popravlati i graditi. — Dnes nam fali najbole lübezen. Če bi meli zadosta prave lübezni do Boga i svojega bližnjega, če bi istinsko doživlali čisto lübezen v sebi, bi nam bila odpoved lastnoga vugodja i vživanja v korist lačnim i nevolnim lehka i jasna. I če bi vršili to zapoved, na šteroj sloni celi krščanski navuk, bi stvorili v sebi i po sebi v drügih pravo kralestvo bože že tü na zemli. I svet bi gučao od nas kak je gučao od prvih kristjanov: „Gledajte je, kak se med sebov lübijo . . . !“ Narodnostni odgoj. Drüga smer našega odgoja bodi narodnostna (nacionalna). Teško je povedati, ka je pravzaprav narod. Navadno pravimo, da je narod občestvo lüdi, štere veže med sebov isti jezik, šteri prebivajo po mogočnosti na istom falati zemle i majo svoje posebne; izrazite, kulturne i socijalne potrebe. Povedali smo, da je narod občestvo lüdi. Ne pozabimo pa, da je pravo občestvo sano tam, gde je lübezen. Lübezen do naroda se kaže v tom, da narodi ali — bole povedano — svojim lüdem pomagamo i v teli i v düši. Za nas narod ne sme biti samo lepa reč, nego vsigdar določeni lüdje, s šterimi živimo, molimo, trpimo i se borimo. — Da bomo pa tüdi mi koristili tomi narodi, lüdstvi, Začnimo v domačoj fari, v svojoj drüžini v svojem drűštvi. Posebno naša katoličanska Prosvetna drüštva naj nam bodo ognjišča, iz šterih de plapolao ogenj lübezni v navdüšenosti. V lübezni se odgajajmo mi sami i nüdimo kulturne dobrote narodi s predavanji, tečaji, shodi, igrami itd. S tem odgojimo narod za lepše i srečnejše živlenje, štero je edino v katoličanstvi. Katoličanstvo nam zagotavla srečno živlenje že na tom sveti — i končno na drügom sveti. Ve na vse zadnje nam je to zemelsko živlenje samo sredstvo, da se odgojimo v prave katoličance, da dosegnemo končni naš cio v večnom občestvi s Kristušom. Splošni odgoj. Končno naš odgoj mora biti splošen, ali bole povedano — katoličanski. To je odgoj našega düha po navukaj katoličanstva, to je odgoj našega svetovnoga nazora, osvedočenja, štero je katoličansko. Jasno nam mora biti, da je naša katoličanska vera najvekša dobrota, štero nam je dao Bog. Navuk Cerkve nam bodi merilo za naše zemelsko živlenje. Dnes se v sveti bonta dva svetá: materijalizem i katolicizem. Materijalizem išče človeka samo v teli brez düše. Katolicizem pa išče celoga človeka: njegovo telo i düšo, štera je izraz večnosti, samoga Boga, ar smo ravno po düši spodobni Bogi. Düh je, šteri oživla, meso je mrtvo. Zapomnimo si dobro te Kristušov glas iz evangeliuma i si ga neizbrisno vtisnimo v srce, te naj nam vsikdar znova stople živo pred oči. Katoličanstvo nam mora postati ona živlenjska moč, štera nas bo prevzela s takšov neizprosnov silovitostjov, da se njej več ne bomo mogli odtrgnoti i odpreti, nego bomo prisiljeni, da doživemo v sebi preroje-nje i vstajenje v dühi, novo živlenje milosti. Gradimo v sebi občestveni značaj naših osebnosti, da bomo zaslütili lepoto Božega živlenja v nas. Zavedajmo se, da je Cerkev telo Kristušovo, da smo mi kotrige Božega živlenja v cerkvi, da moramo v sebi vsigdar bole i bole vpodablati Kristušovo podobo, sliko lübezni i pravice, da postanemo resan prave kotrige Kristušovoga tela — Cerkve. Samo tak dorastemo velkim nalogam prebüjajoče se Cerkve, štera nas šče meti pripravlene za boj proti materijalizmi za pokristjanjenje modernoga sveta. Vsi moramo sodelüvati: i cerkev i narod i država, da se odstranijo vzroki drüžabnoga nezadovolstva i da vzklije pravo katoličansko živlenje v vseh plásteh človeče drüžbe. Vsi moramo sodelüvati v notrašnjoj drüštvenoj obvovi, štera ne sme biti niti kapitalistična niti socijalistična, nego samo pravična, Pokorna i katoličanska. Cerkev nas tak zove, da se pripravimo na to veliko delo. Bodi nam zato živlenje s cerkvijov živinska potrebčina. Zavedajmo se, da je naša fara občestvo, del Kristušove Cerkve, cerkvica v Cerkvi. Farna cerkev bodi nam pribežališče v stiskaj i nevolaj, farna cerkev bodi nam Sküpna obed-nica Bože večerje, gde bomo hranili naše düše z Božim krühom — Kristušom samim. Če se poglobimo v to velko skrivnost Božega odrešilnoga dela — spoznamo potrebo, da se zdrüžüjemo v velikoj Božoj lübezni okoli farnoga oltara, okoli kat. prosvetnoga doma, ki mora k njemi pelati, ovak ne katoličanski, niti prosvetni, tü zajimali moči za novo bolše živlenje. Močno bomo začütili potrebo po sküpnoj molitvi, sküpnoj pesmi, sküpnom prosvetnom deli, ar nas na to nagible zapovedana — lübezen. V tom preporodnom i za naše lüdstvo edino odrešilnom dühi odgajajmo, gradimo i pripravlajmo sebe i svoj mladi rod, V teh naših novih nalogaj moramo začnoti, delati i vstrajati. Zato je hitra potreba, da se odgojimo v stoprocentne katoličance, šteri bomo vsigdar i vsepovsedi, v privatnom i javnom živlenji odločno kazali naše katoličansko Osvedočenje, našo katoličansko doslednost. I te de svet znova pravo od nas: „V istini, Düh je, šteri je vodi i to velki Düh Boži, šteri njim dava moči, da vstvarjajo med sebom kralestvo Lübezni, Istine i Pravice !“ Grački Vili. Proslava 20 letnice majniške deklaracije v Lendavi. Katoliško prosvetno drüštvo v Lendavi je proslavilo 20 letnico majniške deklaracije. V soboto 29. maja zvečer je zagoreo veličasten kres pri Sv. Trojici, ki je naznanjao daleč naokoli po Medjimurji, Slov. goricah i šče daleč ta prek naše najsevernejše meje, da ešče žive eti pri nas rod, šteroga sta včila sv. Ciril in Metod i šteromi sta vladala v velikoj Panoniji Pribina i Kocelj. Mogočno so doneli akordi privlačno i prilüblen Slovenske pesmi i globoko v srca so segale lepe reči poslanca g. dr. Klara. V nedelo 30. maja pa se je vršilo Zgodovinsko predavanje. G. Brünec, odvetniški pripravnik je predavao od pomena majniške deklaracije. To predavanje objavlamo dobesedno, ar je vsebina tak globoko zamišlena, i tak preprosto i jasno povedana, da lehko vsakši razmi. Da je Proslava bila obakrat tak Veličastna, se moremo zahvaliti tükaj-šnjemi slovenskomi lüdstvi i posebno pa slovenskomi Uradništvi, ki se je punoštevilno vdeležilo, brez ozira na njihovo politično pripadnost. — Sledi govor g. Bruneca, šteri se je glasio: „Če bi se snoči mogli zdignoti v višine, odked bi lehko videli po celoj našoj Slovenskoj domovini, bi opazili, kak so goreli po vsoj Sloveniji kresovi, kak zarja plamena, ki je bio prižgani na grobi našega velikoga moža dr. Janeža Ev. Kreka. Slovenski narod je Včera pripravo- svoja srca, da dnes proslavi špomin najvekših dogodkov, ki so pred 20 leti globoko razgibaíi i raznesli düše slovenskoga naroda, kak se to do tistoga časa ne zgodilo v našoj narodnoj zgodovini. Po 1000 letnom robstvi je naš narod začüto, da njemi tečejo zadnji dnevi hlapčevanja i da se njemi pre- büja zarja svobode. Strašno trplenje, nepopisne teškoče svetovne bojne, je vzbüdilo v lüdstvi hrepenenje po svobodi i po odrešenji. Tmični i žalostni so bili dnevi, v šterih je živo naš narod pred 20 letmi. Brezvüpni položaj, ki je vladao pri nas pred majskov deklaracijov, nam slika pesnik Župančič v „Naši besediˮ po sledečem: „O polnoči nihče ni vedel kam ne kod,... vse misli so glavo vtaknile pod perot, obmolknil pevec, prerok je zaspal, narod se nemim sencem je vdal, dolgo strmel je vanje tih in sam je onemel ob njih ˮ Tistoga časa po naših domovaj ne bilo možov, ne dečkov, na vüstnicaj naših lüdi ne bilo smeha i petja. Samo pesem štükov se je glasio od vseh strani. V zvonikaj naših cerkev je jokao samo po eden zvon, ki je zvao nazaj svoje tovariše, ki so bili raztepeni po bojiščih, pa jih ne mogo od niked prizvati. V vsakoj drüžini so po večernoj molitvi šče dodali eden oča- [ naš za očo, ali brata, deca so klečali z materjov i požirali grenke skuze. I v toj kmičnoj noči, v tom strahotnom mučanji je bila pred 20 letmi v Dunajskom parlamenti povedana veličastna i najpomembnejša reč v zgogovini Slovencov, reč, šteroj pravimo májska deklaracija. Ka je Slovencom bila majska deklaracija pri njenom rojstvi? Vsakši človek je teda čüto i znao, da je bila to od zakonitih zastopnikov našega naroda na najslovesnejši način podana izjava, da slovenski narod nešče biti več hlapec tüjemi gospodari, nego da šče biti sam gospodar na svojoj svobodnoj zemli. Mož, ki je pripravlao pot toj velikoj reči, je bio mož, od šteroga pravi Cankar,da je bio dober, kak vsak- denešnji krüh i od šteroga spevle Župančič etak: „Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav, ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal, tako zatopil se je v tajnopis, človeka našega, da je odtis njegovih najglobočjih sanj žgal pekočo stignimo vanj !ˮ To je bio naš nepozabni i vekomaj živeči med nami dr. Janez Ev. Krek. Krek je prišeo na Dunaj nekaj dni pred otvoritvijov parlamenta, to je par dni pred 30. majom 1917. Sküpno z dr. Korošcom sta stopila v stik s takratnimi poslanci, posebno s Čehi. Jüžnoslovanski poslanci so se zdrüžili v ednotnom klubi pod predsednikom dr. Korošcom. Te klub si je nadeo ime „Jugoslovanski klubˮ. Na Krekov predlog je jugoslovanski klub skleno, da bode stopo 30. maja pred parlament s posebnov izjavov. Glavne misli te izjave so se določile na seji. Za podrobno stilizacijo pa je bio izvoljen posebni odbor. Pri sestavi dokončnoga besedila te izjave pa je nastala nevarnost, da ga ne bodo šteli podpisati vsi jüžnoslovanski poslanci. Odbor je najmre zahtevao samostojno državo vseh Jüžnih Slovanov bivše Austrovogrske monarhije na temeli narodnoga načela. Nešterni Hrvatje so pa zahtevali, da se zdrüžitev na temeli hrvaškoga državnoga prava. Teda je posredüvao dr. Krek i je predlagao, naj se pač zahteva samostojna država na temeli narodnoga načela i hrvaškoga prava. Krek se je dobro zavedao, da je pravilno sklicavanje na narodno pravo, a on je bio človek, ki nikdar ne bio malenkosten i ki je znao z izrednov spretnostjov odstranjüvati vse malenkostne ovire, štere so grozile, da bodo preprečile velike sküpne stvari. Tak je Krek dosegno, da so podpisali vsi slovenski, hrvaški i srbski poslanci izjavo, štero je dr. 2 NOVINE 6. junija 1937. Korošec prečteo v dunajskom parlamenti 30. maja 1917. i ki se glasio: „Podpisani poslanci, ki so zdrüženi v Jugoslovanskom klubi, izjavlajo, da zahtevajo na temeli narodnoga načela i hrvaškoga državnoga prava, naj se vse zemle monarhije, v šterih prebivajo Slovenci, Hrvatje i Srbi, zdrüžijo pod žezlom Habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakšega narodnoga gospodstva tühincov i bodi zgrajeno na demokratičnom temeli. Za vresničenje te zahteve enotnoga naroda bodo zastavili vse svoje sileˮ. To so reči, štere so kak sunce zasijale v zgodovini Slovencov, Hrvatov i Srbov i ki so kak grom zadonele v hiši avstrovogrskih gospodarov i odjeknile po celoj Evropi. Ta deklaracija je najmre obroblena šče s habsburško okvirom. ar ie brez toga okvi- ra sploj ne bilo mogoče širiti med narodom. Krek je bio že teda prepričan, da pri habsburškom okviri ne bo ostalo; če tüdi bi Avstrija pristala na zahteve deklaracije, bi bila takša Jugoslavija v okviri Avstrije samo etapa v razvoji do popune odcepitve Jüžnih Slovanov od monarhije i do zdrüžitve s Srbijov. To svoje osvedočenje je povedao svojim prijatelom v klubi i to je pripovedavao tüdi v domovini. Odmev majske deklaracije v domovini je bio tak silen, da ga v takšem razmahi ne mogeo pričaküvati níšče. Veliki dobrotnik našega naroda, škof Bonaventura Jeglič je dao s svojim zgledom pobüdo, naj podpiše deklaracijo ves narod. Pri podrobnoj agitaciji pa je v prvoj vrsti zasluga našega ženstva, da je deklaracijo v nekaj mesecih podpisalo 200.000 Slovencov i Slovenk; na najslovesnejši način so bili tej podpisi izročeni tedajšnjomi političnomi voditeli Slovencov, Hrvatov i Srbov v bivšoj monarhiji dr. Antoni Korošci. Dr. Krek pa je teda že ležao v grobi. Majska deklaracija je teda bila izraz celotne Slovenske narodne düše, do smrti kruta odločnost, da si Slovenci v drüžbi ostalih Jüžnih Slovanov postavijo svoj lasten i svoboden dom. Tak so razmili majsko deklaracijo vsi tisti lüdje, šteri so se pri njenom rojstvi zavedali svoje Slovenske narodnosti. Tak bi jo tüdi dnes mogli razmiti mi, ki vživamo njeni sad. Zato moremo po vsoj pravici obsoditi tiste lüdi, ki zdaj po 20. leti veličastnoga dogodka v našoj narodnoj zgodovini probajo zatmičiti zarjo našega narodnoga prebüjenja. Ne bodimo malenkostni i zdaj ob priliki proslave najvekšega dogodka naše na- rodne zgodovine Sklenimo, da konči v hipi, kda se ide za blagor vsega naroda, ne bomo iskali sami sebe i svoje haske, nego da se bomo s sküpnimi močmi borili za srečo našega naroda. Za vzgled naj nam bodo naši voditelje dr. Janez Ev. Krek, dr. Anton Korošec i škof Bonaventura Jeglič. Kak so tej voditelje bili i so zvesti svojemi narodi, tak naj bode zvesti narod njim. Naj teda živi majska deklaracija v naših düšaj vedno tak, kak je gorela v düši vsega našega naroda pred 20 letmi. Zato pa vzkliknimo z Župančičom: „Več ne zaidi nam ! Sedaj in vekomaj, beseda, v molka noč, zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih avreol, da vsak naš sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat.ˮ NEDELA po risalaj tretja. Evangelij (Lukač 15). Tisti čas približavali so se k Jezuši publikanuške i grešnicke, da bi ga poslüšali. I mrmrali so farizeuáke i pisačke govoreči, ka ete grešnike k sebi jemle i jej ž njimi. 1 veli njim priliko eto, govoreči: što je z vas Človik, ki ma sto ovc, i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devetdeset, i devet vu püstini i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde. I gda jo najde, gori jo dene na pleča svoja radüvajočí se, i domo pridoči, vküp zazove priatele i soside govoreči njim: Veselte se zmenov, ar sam najšao ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikom pokoro činečim bole, liki nad devetdeset i devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüjo pokore. Ali štera žena imajoča deset grošov, či zgübi eden groš, jeli ne vužge Svečo i pomejče hižo i išče skrblivo, dokeč ga ne najde ? I gda ga najde, vküp zazove priatelkinje i soside, govoreča: Veselte se zmenom, ar sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak velim vam, radost bode pred Angelmi Božimi nad enim pokoro činečim grešnikom. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Nravna obnova. Toda je še tretje, brez česar ne bo trajnega in resničnega zboljšanja razmer, to je nravna obnova. Sv. Oče to posebno naglaša in z njim moramo to posebno naglašati tudi mi, tembolj, ker je to še posebej v zvezi z našim svetim poklicem. Gospodarski in socialni red, naj bo še tako umno zamišljen, je vendar nekaj vnanjega in nekaj izsiljenega, če ni v dušah tudi tistega mišljenja in čutenja, ki se je vtelesilo v vnanjih oblikah. Resnično je, vnanji red mora biti, zakaj nikdar ne bodo vsi prostovoljno pristali na to, kar je prav, zato je treba nekih vnanjih ustanov in neke sile zakonov. Vendar je samo to premalo. Naj bodo vnanje ustanove še tako umne in zakoni še tako modri, dokler Vsaj večina ljudi s srcem z njimi ne soglaša, dotlej ni upanja, da bi se razmere res na bolje obrnile. Poglavitni vzrok stiske naših dni so, kakor smo dejali, liberalne zmote, ki so prevzele vse novodobno gospodarsko in socialno mišljenje in hotenje in najglobja vseh teh zmot, odpad od Boga. A korenina teh zmot in tega odpada, pravi po pravici sv. Oče, so človeške strasti, je zlasti pohlep po časnih dobrinah. Če ne premagamo v sebi in v drugih tega pohlepa, bodo vse vnanje pre-uredbe brez düha in moči. Ta pohlep je dandanes takorekoč gospodar sveta. Zato je pa, kakor pravi z žalostjo sv. Oče, velik del sveta padel skoraj popolnoma v poganstvo. A tudi tam, kjer ta pohlep ni tako močan, da bi gnal ljudi do odpada od Boga, vendar na tihem v dušah deluje in jih dela nezmožne za pravo socialno delo in za resnično socialno in gospodarsko obnovo. Že sam duh liberalizma je nasproten vsaki takšni obnovi. A če se odkrito izpovemo, bomo morali priznati, da je v nas vseh, ki smo otroci te dobe, še več ali manj starega liberalnega duha. Kako malo je n. pr. v nas še skupnosti ? Kako mirno prenašamo krivice, ki se gode drugim, ne le posameznikom, temveč celim stanovom ! Kako malo resnične, nesebične, požrtvovalne, velike ljubezni je na svetu ! Kako skušamo le sebi zagotoviti boljši položaj, za druge pa nas je tako malo skrb ! Kako zelo ču timo svoje pomanjkanje, a pomanjkanje drugih nas tako malo boli! Tisoči in tisoči žive brez udobnosti, kaj pravimo, brez udobnosti, brez potrebnega za življenje, brez vsakdanjega kruha, brez doma, brez strehe, a drugi tisoči žive sredi te bede zadovoljno celo veselo. Kako malo zavesti je, da smo vsi udje ene velike družine in otroci istega nebeškega Očeta, da, kakor pravi sv. Oče, eno telo v Kristusu, posamezni pa med seboj udje, da „če trpi en ud, trpe z njim vsi udjeˮ (1 Kor 12, 26). Časih si nekateri delajo težave, zakaj morajo trpeti radi grehov liberalizma tudi drugi, zlasti kmetje in delavci, ki so le žrtve liberalizma. Gotovo je tu neka Skrivnost. Tudi zlo na svetu ima neke zakone, da sega naprej in naprej in da zadeva tudi dobre in nedolžne. Božja previdnost sama ve, kako bo to v času ali v večnosti na prečuden način izravnala, a gotovo je, da bo izravnala, zakaj večna je resnica, da tistim, ki Boga ljübijo, vse pripomore k dobremuˮ (Rim 8, 28). Toda če smo Odkriti, moramo priznati, da je le malo takšnih, ki bi bili zares nedolžni in prosti grehov liberalizma, duh posvetnosti, sebičnosti, lagodnosti, duh, ki nasprotuje nesebični in požrtvovalni ljubezni. Zato pa je na vse prišla stiska naših dni. A premnogo je tudi med delovnimi ljudmi pravih grehot, ki se po njih le-ti malo ali nič ne ločijo od bogatinov in mogočnjakov. Ali ni tolikerim edina misel živeti in uživati brez misli na Boga in večnost? Ali se jih ni toliko odtujilo Cerkvi, ali jih ni mnogo celo zares odpadlo od Boga in se vrglo v naročje brezbožnemu socializmu? In če premnogi ne morejo živeti in uživati kakor bogati, ali vsaj ne hlepe po takem življenju in uživanju in so zato polni zavisti, polni gneva, polni sovraštva ? Ali ni krog in krog pravo razdejanje duš? Dokler bo pa trajalo to žalostno razdejanje duš, pravi sv. Oče, je zastonj vsak trud, da bi se drüžba preuredila (Quadragesimo anno). Treba je torej obenem z vnanjo socialno in gospodarsko obnovo tudi notranje obnove duš in src. (Dalje) Gledajte to junaštvo. Gda so veroborci v Španiji poleg Seville oslobodili edno vesnico, so naleteli na teško ranjenoga komunista, ki je proso dühovnika, da ga naj spove na smrtnoj vüri. Povedao je vojakom, da je bujo 32 dühovnikov, ki so vsi vmrli, z etimi rečmi: Naj žive Kristuš Krao! Ovado je vojakom tüdi, da je spoklao dosta drügih lüdi i žele se spokoriti za svoje grehe. Vojaki iščejo dühovnika. I najdejo ga. A koga? Ne vgonjavajte! Najdejo dühovnika, komi je te vmirajoči komunist vmoro očo i dva brata dühovnika. I te dühovnik, čeravno dozna od vojakov, koga ma za spovedati, ide z odprtim srcom lübezni i zvrši svojo dužnost. Pa ešče več. Ne samo ka njemi je dao odvezo, ne samo, ka njemi je odpüsto vmorstvo oče i brata, nego njemi je obečao, da bo molo za njega. Na te reči dühovnikove je z potrtim srcom, kak desni razbojnik, zročo pokornik svojo düšo dobromi Bogi z etimi rečmi : „Naj žive Kristuš Krao !ˮ Kak neskončno smileni je Bog! Kak goji junaštvo v svojih dühovnikaj. Nemčija. Kak branijo katoličanci svoje dühovnike. Kraus, stolni župnik mesta Eichstádter, bivši vojak, odlikovan s petimi odlikovanji za junaštvo je predgao etak: „Niti vužiganje cerkve, niti smrt i pregnanstvo ne tak bridko, kak jemanje časti, ka mamo vsaki den prestati. Tak daleč je to prišlo, da že deca s prstom kažejo na nas, a starci tiho si šepečejo; i to je eden od njihˮ. Zavolo teh reči so ga obsodili, da se mora zmesta pregnati. A püšpek so svojemi dühovniki prepovedali, da bi se geno iz mesta, nego so šli na predganico i pred več kak petjezero lüdi izjavili, da zahtevajo od oblasti, da svojo obsodbo prezove. Jezeri naroda so začeli ploščati i odobravati te reči, župnik Kraus je pa izpostavo Najsvetejše na molbo, štero je ostalo celo noč izpostavleno, pred šterim je veren narod molo za svoje dühovnike. Ustava Irske. Od angleških protestantov duga stoletja preganjana Irska je pred leti zadobila sloboščino. Zdaj si je napravila novo ustavo, nove fundamentalne zakone. Ustava se začne z etimi rečmi: „V imeni Presvetoga Trojstva, od koga izvira vsaka oblast i komi, kak našemi končnomi cili, more biti posvečene vsako delo, i lüdje, i država, mi, narod Irske, ponižno priznavamo naše obveznost do našega Božanskoga Gospoda Jezuša Kristuša, ki je pomagao skoz stoletja borbe naših očov, pa se zahvalno spominamo njihove junaške i nepopustlive borbe, da priborijo neodvisnost našemi narodi, pa sebi damo eto ustavoˮ. Zaistino krščanske reči krščanskoga, mučeniškoga naroda. Bivši polkovnik dühovnik. Kardinal Verdier so v Parizi posvetili za dühovnika bivšega polkovnika Garellia. Iz vnogoletnoga vojaškoga živlenja, punoga več odlikovanj v svetovnom boji, je novomešnik prestopo v Kristušovo vojsko. Pri posvečüvanji je bilo navzočih vnogo njegovih pajdašov iz vojske. Sovjetska Rusija si je poostrila svajo z Nemčijov. Nemške vojne ladje so bombardirale Alraerio. Pred nekaj dnevi se je zgodilo strašno strelanje kre Španske obale. Rdeča letala so vrgla na nemško bojno ladjo „Deutschland, ki v imeni mednarodnoga odbora za nevmešavanje straži na španskih obalaj nekaj bomb, štere so bujle 24, ranile pa 82 nemških mornarov. Nemčija je na to nepričaküvano izzivanje odgovorila s tem, da je poslala pred rdečo pomorsko trdnjavo Almerio nekaj svojih bojnih ladij, ki so bombardirale pristanišče ino ga s 200 streli popunoma porüšile. Nemčija je nadale izjavila v Londoni, da izstopa iz odbora za nevmešavanje i da bode od zdaj naprej sama ščitila svoje interese. Svojim bojnim ladjam je dala zapoved, da morajo strelati na vsakšo rdeče letalo i na vsakšo rdečo bojno ladjo, ki bi prišla v bližino. V Londoni, v Parizi i v Rimi je nastalo: veliko razburjenje. Vsa brodovja velesil derejo v Španske vode, kde se stvarja za svetovni mir nevaren položaj. Toj poostrenoj krizi se najbole veseli Sovjetska Rusija. Bolševiki so se na vsej, moč trüdili, da preprečijo, da bi se velesile med sebov sporažmele, predvsem, da bi nastalo kakše zbližanje med Anglijov i Francijov na ednoj strani, na drügoj strani pa med Nemčijov Italijov. Oni ščejo, da ostane prepad i da se prepad še poglobi. Oni ščejo bojno, ar samo če se zapadne velesile zapletejo v medsebojno bojno, bodo lehko rővarili naprej za svojo svetovno revolucijo. Brez vsakšega dvoma je teda, da so rdeča Španska letala vrgla bombe na nemško bojno ladjo na nasvet bolševikov, ar je Sovjetska vlada osvedočena, da bo s takšim izzivanjom ne samo preprečila zbližanje med velesilami, nego napravi krizo, ki lehko zaneti bolševikom na teliko zaželjeni bojni požar, če ne bodo prevladali hladni živci v zadnjem časi. Nemčija zdaj zapüšča odbor za nevmešavanje i je povedala, da z rdečimi bode sama obračunala. Znano nam je tüdi, da Moskva z vsemi silami dela i proba preprečiti angleški načrt i tüdi premirje, ar zna, da brez toga ne bode njej mogoče odmeknoti prostovolce iz Španije, štero se njim_ pa zdaj nikak ne posreči. Bolševiki so si s tem samo zasolili i nastane tü pitanje, ka bo zdaj z Rusijov. Vsi nemški listi objavlajo vest v Čarnom okviri i pišejo od bolečine, štero čüti ves narod pri smrti nemških mornarov v španskih vodaj. Tüdi drüge države so jako razburjene zavolo toga dogodka i obsojajo nedostojno delo bolševikov, ki ščéjo vpelati po celom sveti revolucijo.Tü se vidi, da komunizma ne marajo ni v ednoj državi, zato tüdi nema komunistična Rusija nikše prijatelske zveze z drügimi mogočnimi državami, ar se niedna nešče ž njov drüžiti i meti kakše prijatelske vezi. Da si nemre na drügi način pomagati, zato dela takše nerodnosti i svaje. Našim v Franciji. Cerkvena pobožnost za naše izseljence, s spovedjov, sküpnim prečiščavanjom i slovenskov predgov se bo vršila 13. na Antonijovo v Pont Audemeri i ne v Blacarville-i, kak je Trplanova Anuška pred tem v Novinaj oznanila. To pa zato, ar je mesto spremenila. Pont Audemer je samo štiri kilometre odaljen od Blacarville-ja. Spored pa ostane, kak je bilo naznanjeno. Pobožnost opravijo g. Grešnik Franc, dühovnik. Velika tombola. Vsem je šče v spomini velika tombola, štero je priredo leta 1935 športni klub „Muraˮ v Soboti. Prebivalstvo sobočkoga, lendavskoga, Iju-tomersko-radgonskoga sreza se je vdeležilo te tembole. V spomini so nam ešče lepi i številni dobitki. Tüdi toga ne smo pozabili, da se je lüdstvo naravnost trgalo za tombolske karte, ki so na den prireditve bile vse odane. Športni klub Mura bo tüdi letos 4. julija priredo tombolo, štera bode po organizaciji sodeč ešče vekša i dobitki tüdi lepši. V načrti je: 20 glavnih dobitkov, 50 prvih, 100 drügih, 400 tretjih i 1000 štrtih tombol, na konci pa glavni dobitki, sküpno teda 1570 dobitkov v sküpnoj vrednosti nad 20 jezero dinarov. Tombolske karte bodo po 2 Din. i se dobijo že od 10. junija naprej v vseh trgovinaj v M. Soboti. 6. junija 1937. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Vreme: Sparno, namestaj dešč, grmlajca i viherje. Senje: M. Sobota 7.jun (živ.), Ljutomer 10,'jun. (živ.), Turnišče 12. junija (živ. i kram.) Štiri nove meše v Slov. krajin!. Julija meseca prikažejo svojo prvo sv. mešo Vsegamogočnomi štirje sinovje naše lepe krajine. Ti č. gospodje so: Rous Matjaš iz Beltinec, kak posebi objavlamo, 11. julija; Sukič Ivan z Moravec v Martjancih, predga njemi g. Berden Jožef, düšni pastir z Hotize; Rajner Janoš z Rakičana v Soboti, julija 18., predga njemi g. Po-tokar Ferdo, kaplan pri Sv. Lenarti v Slov. goricah; Nemec Matjaš z Küpšinec na Tišini, julija 11., predga njemi g. Gabor Alojz, kaplan pri Sv. Jürji. Žena profesora Novak Vuka. Po veselom glasi, da je g. profesori Novak Vilki v Maribori žena povila sinka, je prišo žalosten glas, da je žena v porodi vmrla. Vmrla je v tifusi, šteroga je dobila. Sinek je tjeden dni star. Naše globoko sožalje poštüvanoj celoj drüžini, mrtvoj večni mir. Molimo vsi za njo i žalüjoče njene vse. Lepa slovesnost v D. Lendavi. Zadnjo nedelo meseca maja se je vršila v lendavskoj cerkvi lepa slovesnost Bio je sprejem deklin v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 85 madjarskih in 20 slovenskih deklin. Sprejem je izvršo g. župnik ob asistenci obeh gg. kaplanov. Po sprejemi se je vršilo slikanje obeh drüžb. Nazaj potüje v Chicago gdč. Vuk Helena iz Žižkov, ki je bila od ljubljanskoga eucharističnoga kongresa naprej doma pri rodi. Podpirala je posebno sirotišnico Deteta Marije v Turnišči s svojimi dari, gde je njena sestra prednica. Želemo našoj naročnici srečno vrnitev i blaženost v novom kraji i jo prosimo, da se z naših namenov ne spozabi tam, posebno ne z sirotišnice i naših listov. Turnišče. Zahvaliti se moremo našemi prečastitomi gospodi dekani na njihovih trüdaj, da se telko trüdijo za nas. Naj obprvim so nam dali zmaláti hižo božo i okoli cerkvi tak lépo okrasili z rožami, da skoro lejko povejmo, da skoro v Slov. krajini ne najti cerkvice, ki bi tak lepo bila okrašena. Zdaj smo pa šče dobili krstni stüdenec i pri dveraj kamne za blagoslovleno vodo. Spravili so nam tüdi spomenik za padle vojake, šteroga mislimo, da ešče nega v našoj krajini i to iz čistoga mramora. Jezuš i Marija vam naj poplačata vse vaše trüde i Bog daj, da bi ešče dugo živeli i se trüdili za nas farnike. - Farniki. — 20. maja so odpelali v bolnico v Soboto Zadravec Marijo, šteroj so zdravniki že ne mogli več rešiti živlenja. Dobila je najmre zastruple-nje krvi. 21. maja so jo pelali domo i ravno pred sobočkim farofom je v naroči svojega moža zdehnola svojo düšo. Mlada ženska, komaj 29 let stara, ostavla četvero dece i mladoga moža. Lübi Jezuš bodi njej smileni. Teško prizadetoj drüžini i rodbini pa izražamo naše sožalje. Beltinci. Zadružna elektrarna v Beltincih je mela 28. maja svoj redni letni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da zadruga delüje z uspehom pri elektrifikaciji občine Beltinci, ar dava razmeroma po najnižišoj ceni električni tok svojim članom, ki stane s trošarinov vred 5 Din. za razsvetlavo i 2 Din. za pogon motorov. Lansko leto je bilo podalšano že nad 3 km. dugo krajevno omrežje znova za 800 m. i to od Rousove kapele do hiše posestnika Glavača. Da se je moglo to poduženje tak hitro izvršiti, ide zaslüga g. nar. poslanci dr. Klari, ki je zadrugi preskrbo banovinsko podporo v zneski 5000 Din., za štero se njemi je predsednik električne zadruge ing. Mikuž Franc na tom občnom zbori v imeni vseh zadrugarov najlepše zahvalo. Trdkova. Predpreminočim tjednom je vmrla v Franciji Svetec Tinika. Pred dvema letoma je odišla v tüjino zdrava i skrbna, a tüjina njej je strgala moči i jo v preráni grob sprevodila. Bila je najmre v slabom mesti, gde je mogla dosta delati, a počitka je pa mela malo. Slüžila je tüdi 7 let v Avstriji. Za pokojnov žalüjejo doma mati, bratje, sestre, svaki, sosedje, rodbina, prijatelje i prijatelice. Draga Tinika, želemo ti, da ti naj bo tüja zemlica, v štero si tak naglo vlegla, na lehkoto. Domače pa naj potolaži Srce Jezušovo v njihovoj bridkoj zgübi za pokojnov. — Ogenj. Preminoči tjeden od torka na sredo noč je nastao ogenj pri Pocek Kalmani i je zgorela hiža. Što je povzročo ogenj, se ne ve. Gospodar je ravno pred ednim dnevom odišo v Borinje na delo i te glas ga je zagvüšno jako razžalostio. K sreči je bilo zavarvano. Pri toj priliki smo znova vidili, kak naše „naprednoˮ gasilno drüštvo napredüje. Telko samo pitamo na tom mesti, da kakšo lübezen majo nešterni do svojega nesrečnoga bližnjega? Tüdi na Telovo smo zaman gledali našo četo pri Gradi med procesijov. Iz vsej drügih vesnic so bili gasilci navzoči, samo ravno naše ne. Ka je tomi vzrok, Znamo mi dobro i neščemo tak hitro na javnost dati, ar mislimo, da se šarže odstranijo i da zavlada znova tista lübezen mir med nami, kak je bila negda. Za zdaj naj bo to zadosta. — Mi občani prosimo veleposestvo Hartnera, da naj nekelko da popraviti poti, po šterih tüdi mi siromacje vozimo i to s kravami. Veleposestvo je dosta lesa zvozilo na vogrsko i je tak pot postala slaba. Mi bi najmre prosili, da bi pot veleposestvo zavozilo s šodrom i bi se tak popravile naše poti. — Zavolo fare v Küzmi, od štere so pisale Novine, povemo istini na lübo, da bi to malo teško bilo, ar Kuzma nema tak prostorno kapelico, da bi odgovarjala cerkvici, v šteroj pa majo prostor samo verniki iz Kuzme. Cerkev i farov pa v zdajšnjoj krizi je nemogoče zidati. — J. — Bogojina. Volitve so tü. Dnes naj ide vse, stáro i mlado volit naše lüdi. Vsakši naj se Zaveda, da s tem, koga voli, tüdi da vso oblast občinskoga gospodarstva v njegove roke. Tü ne bi smelo biti mišlenje, te je iz te ali iz ove vesi, zato ga ne bom volo. Volilci! Volite lüdi, ki njim v punoj meri zavüpate, samo v tom slüčaji lehko pričaküjete, da se v občini kaj koristnoga napravi i se ne bo naprej spalo. Z veseljom čakajo naši v Franciji našega dühovnika. Tak se glasi njihova vroča prošnja iz departementa Marne i od drügod se zdigava ista njihova žela. Na podporo Novin je darüvao Vogrin Štefan, čevlar, Bogojina, 5 Din. Bog povrni! Vüzemska slovesnost naših v Franciji. G. Kolednik Ferdinand so obdržali marca 10. i 11. slovesno pobožnost za naše izseljence, ki so oslüžbeni v departementi Seine Infericure. Zbrali so se v mesti Clerville v Škofiji Ronien. V. Dolenci. Denešnjo nedelo, 6. junija blagoslovijo naš g. plebanoš, Horvat Franc, motorno brizgalno. Sreča nas vernikov so pridobili i njim pomagamo pa bomo, da zapüščeno faro vred vzemejo v düševnom pogledi i z potrebnimi popravki v cerkvi i na farofi. Svetek Marije Pomočnice v Martinišči v Soboti so preminočo nedelo obhajali Salezijanci na najlepši način. Že v soboto večer se je narod zberao od blüzi i od daleč, da po-časti svojo nebesko Mater Marijo. Salezijanci sküpno z gojencami i drügimi verniki so lepo okrasili zavod i napravili na dvorišči oltar, kde so postavili Marijino podobo, štero so tüdi lepo okrasili i okoli štere se je zberao narod s svojimi gorečimi prošnjami. Jako genlivo je bilo videti, gda je pri večernoj pobožnosti ves narod popevao litanije z odpevki i lepe Marijine pesmi. Na drügo jütro nas je že rano prebüdila strelba možarov i godba. Prihajali so mladi i stari. Ob 10 vöri je bila predga i nato slovesna sveta meša. Popoldnevi ob pol 3 je bila predga nato pa se je vršila procesija, štero so vodili č. g. dekan Krantz iz Tišine. Pri procesiji kak i pri predpoldnešnjih obredaj je bilo vnogo naroda, pri šterih je vladao lepi red. Med procesijov sta igrale dve godbi i so se popevale lepe Marijine pesmi, štere naš narod tak navdüšeno popevle, da se ešče nebesa giblejo. Pa denok je nešterni zametavajo i takše popevlejo, štere sami ne razmijo. Zato pa, nazaj z našimi lepimi Marijinimi i drügimi pesmami, da de cela cerkev popevala. Najdeno mrtvo telo žandara iz Turnišča. Preminoči tjeden je Müra pri Podturni v Medjimurji vrgla iz sebe žandara iz Turnišča, ki je pred nekaj tjedni v samovmornom nameni skočo v Müro. Telo je že vse bilo zagniljeno i vse skučeno. Kratki glasi. Sveti oča osemdesetletnlk. V pondelek 31. maja so sv. oča slavili svojo 80. letnico. Isti den so opravili sv. mešo v svojoj zasebnoj kapelici, nato so pa sprejemali več delegacij, ki so njim prišli čestitat. Lüdstvo se je zbralo okoli njihove palače i navdüšeno pozdravlalo sv. očo. Z vseh strani sveta je prišlo vnogo brzojavnih čestitk. Vtopila se je 10 letna deklinica. Predpreminočim pondelkom je postala žrtev Müre 10 letna deklinica Marija Gorničec iz Herjakovčine poleg Štrigove. Deklinica je šla k svojemi brati po nekšem posli, ki ma mlin na Müri pri Lapšini. Gda je prišla na brv, ki vodi k mlini, je naednok spadnola i se prevrgla v Müro, gde so jo valovje taki zakrili i odnesli. Najhitrej se njej je zavrelo na brvi. 11 mrtvih pri letalskoj prireditvi. Preminočo soboto so se vršile po celoj Angleškoj letalske prireditve. Pri toj priliki se je smrtno ponesrečilo 11 lüdi i vnogo je bilo ranjeníh. KROJAŠKOGA POMOČNIKA sprejme taki SLAVIC MATIJA krojač Lipovci p, Beltinci« Proslava majske deklaracije v Bogojini. V Bogojini i na vse strani smo videli preminočo soboto večer goreti krese. Vsi znamo, da je to bilo na spomin dvajsti letnice, gda je naš voditeo dr. Anton Korošec prečteo v dunajskom parlamenti majsko deklaracijo, v šteroj zahtevle Korošec od dunajske vlade, da slovensko i Jugoslovansko lüdstvo Šče meti svojo samostojno državo. Nevarno je bilo to delo v tistom časi kaj takšega zahtevati. Edini človek je bio to, ki je vüpao kaj takšega zahtevati, zato ar je on Poznao svoj narod i njegovo volo. V Bogojini je bio velki kres v znak, kak velko zavüpanje ma to lüdstvo v svojega voditela dr. Korošca. Mladi i stari so se zbrali v veselom razpoloženji. Kak je vse veselo, da znova smemo živeti i slobodno izraziti tisto, ka čüti naša düša. Prosvetno drüštvo je pripravilo to lepo slovesnost s podporov krajevne organizacije JRZ. Podpredsednik Prosvetnoga drüštva g. Pücko Štefan je v imeni drüštva pozdravo vse na- vzoče i se njim zahvalo, da so v tak velkom števili prišli h kresi. Za tem je spregovoro vučiteo g. Bajlec. Razložo je pomen te dvajsetletnice. V kratkih rečaj je zbranim razložo zgodovinske dogodke pred dvajsetimi leti i povdaro, da se edino dr. Korošci mamo zahvaliti za dnešnjo narodno državo. V grobnoj tišini je lüdstvo poslüšalo govor i reči zgodovinskih dogodkov so razsvetili naše spoznanje: dr. Korošec je vreden našega zavüpanja ! Za govorom g. Bajleca je spregovoro predsednik krajevne organizacije JRZ g. Gutman Martin, ki je pozdravo zbrane v imeni organizacije i povdaro velike zaslüge dr. Korošca za naš narod, šteroga politiko vodi ta stranka. Začüla se je ešče pesem „Hej Slovenci...ˮ i lüdstvo je mirno odišlo na počinek. S tem je Bogojina pa pokazala, da zna trezno presoditi i zavüpa samo tistomi, ki nam je pripravo osvobojenje, to je dr. Antoni Korošci. Kobilje. Med tjednom pošteno delamo, v nedelo se pa odpočinémo, ar nam ne trbe daleč iti k sv. meši. Vsako nedelo najmre mamo doma v našoj cerkvi božo slüžbo. Lepo se glasijo Slovenske cerkvene pesmi, gda cela naša cerkev povzdigne svoj glas Bogi na čast. Pod vodstvom našega g. upravitela smo se navčili že dosta pesmi. Po svetkaj zvün nedele pa se potrüdimo v farno cerkev v Dobrovnik. Tüdi na letošnje Telovo smo se napotili v procesiji k fari, da kem do-stojnejše posvetimo te den. Pojoč med potjov je šla procesija; blüzi 200 nas je bilo. Pri Dobrovniki so nam naproti prišli domači g. kaplan i nas slovesno sprevodili v cerkev. Tüdi zvonili so našoj procesiji, kak je že to romarska navada. Pri telovskoj procesiji smo mi Kobiljančarje slovenski spevali. Nešterni Vogri so nas hvalili, da lepo spevlemo, drügi so se pa zavolo toga nekaj malo razburjali i so bili proti nam. To se nam malo čüdno vidi, da mi ne bi smeli v Slovenskoj državi Boga hvaliti v maternom jeziki. Ali je ne zadosta, da smo te pravice ne meli pod Vogrskov, ali tüdi pod Jugoslavijov nemo meli ?1 Če bi se što meo zrok razburjati, te bi se mi morali, ar so nam v našoj cerkvi na Kobilji g. kantor dosegamao vogrski spevali, pa tüdi pri sprevodi nam šče zdaj vogrski spevlejo — i to nam Slovencom v Jugoslaviji. Mi drügoga neščemo bantüvati, a naše pravice nam naj nihče ne jemle. Tak smo si gučali, da kda bo pa kakša Sküpna farna procesija, te bomo mi Kobiljančarje vküper šli i bomo spevali pa molili, kak najlepše Znamo. Nišče pa nam nema pravice braniti slovenski spevati. Kobiliančarje. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju v Prekmurju r. z. z n. z. ki se vrši 13. junija prí Sv. Jurju v zadružnem lokal! po velikoj božjoj slüžbi z sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva i nadzorstva, 3. Odobri- tev rač. zaključka za 1. 1936., 4. Slučajnosti. Če občni zbor. ne bi bil sklepčen ob določenom časi se vrši pol vüre poznej, na istom mesti z istim dnevnim redom, novi občni zbor, ki sklepa valano, ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Pogled v pariško svetovno razstavo. 4 NOVINE 6. junija 1937. Pisma naših iz tüjine. Lopert Marija, Francija iz Tešanovec: Vi ste se tam doma veselili lepomi maji i častili nebesko Kralico. Mi tü pa z žalostjov smo gledali, kak je vse zagiftano od hüdobije. Edino veselje so nam Novine z Marijinim Listom. Dragi izseljenci i izseljenke, pazimo, da nas tüjina ne pokvari, da svojega pečata ne vtisne na nas, da pridemo takši domo, kak smo odišli od doma — nepokvarjeni. Pridno čtimo zato naše liste i se ravnajmo po njihovih navukaj. Bežan Rudolf, Francija od Grada: Z veseljom se vam oglasim, g. urednik iz te tüjine. Vaši listi me preveč veselijo i je tüdi redno dobivam. Za trüd se vam najlepše zahvalüjem, posebno za vrejüvanje teh naših krščanskih listov, ki so nam izseljencom v tüjini v najvekšo tolažbo. Zdaj jih pa najlepše pozdravlam, g. urednik, kak tüdi vso gračko faro, vse dühovnike, stariše, brata, sestro i vso rodbino. Mesarič Ivan, Francija iz Bratonec : Zdaj se vam, g. urednik, prvič oglašam iz te mrzle tüjine i vam želem lübo zdravje od Gospodnoga Boga i da bi šče duga leta vrejüvali naše liste, šteri so nam v najvekšo radost i veselje. Naznanjam vam, da sem v dobrom mesti. Vsako nedelo i svetek lehko idem k božoj slüžbi. Eti so najmre tüdi katoličanci i to samo po imeni. Navekše so komunističnoga düha, šteri pa ne pozna Boga. Zato se mi mladina čuvajmo teh i se ogiblimo je. V tom partementi nas je okoli 30 i bi jako želeli, da bi dobili v naš kraj nam oblüblenoga slovenskoga dühovnika, šteroga tak žmetno Čakamo. Naši listi so mi na velko veselje, ar prinašajo nam izseljencom radost iz domačega kraja. Pozdravlam beltinskoga plebanoša i celo faro, svojega lüboga očo i mater, sestre, brata z ženov i decov. Ostanite vsi z Bogom. Sukič Jožef, Francija od Grada : Prečastiti g. urednik ! Prav srčno vas pozdravlam iz ete tužne Francije, vu šteroj smo tak preveč raztepeni. Naročnino 50 frankov vam zdaj pošilam. Prosim vas odpüščenje, če sem jo prvle nej poslao. Naznanjam vam g. urednik, da nas je eti okoli 100 Slovencov, šteri bi želeli, ka bi ednok prišo k nam slovenski dühovnik i to v mesto Bourges Partement, da bi tüdi mi bili vdeležni Slovenske bože slüžbe i sv. spovedi. Prosimo g. urednik, da nam to želo objavite i po mogočnosti, štero nedelo ali svetek bi se vršila ta pobožnost. Najlepše se vam zahvaljüjem na vašom rednom pošilanji naših listov i naj vas lübi Bog varje ešče duga leta, da bodete nas izseljence vodili na pravoj poti z Vašimi krščanskimi listi. Pozdravlam, kak tüdi moj prijatel Štessl Jožef, šteriva sva oba od Grada, vso svojo milo familijo, celo rodbino i znance. Naj je lübi Bog varje od vsake nesreče. Marija Rebrica, Lamermont, Francija: Svetlo sunce sija v raj i v veseli domači kraj, kde vi prebivate zdaj, prečastiti gospod! Oh sunčece svetlo, povej i pozdravi v imeni Marije Kralice majniške Vas prečastitoga, ki teliko skrbite za nas, ki smo v tüjini. Zato se Vam morem najlepše zahvaliti na Vaših dragih listaj, v šterih najdem največ veselja. Posebno Marijin list žmetno čakam. Novine dobivam redno vsako soboto i je tüdi v nedelo lehko prečtem. Bog plačaj Vam za trüd ! Lübi Bog naj Vas ohrani šče vnoga, vnoga leta pri najbolšem zdravji i zadovolstvi. Po smrti pa naj Vas počaka Angel varivač i Vas naj pela gori v nebo, kde se bodete veselili od konca do konca sveta. Pozdravlam dühovščino črensovske fare, sestro v Ameriki i brata v vojski i vso rodbino z decov. Pri dobroj krščanskoj hiši sem, lehko idem k slüžbi božoj vsako nedelo i prvi petek v meseci. Presvetomi Srci. Jezušovomi i nebeskoj Materi Mariji se moram zahvaliti za vse to. Poslala sem naročnino Novin i Vas prosim, če bi tak dobri bili, da bi mi poslali knigo „Življenje svetetega Frančiškaˮ. Ceno vam poravnam, kda mi jo naznanite. Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj; tako mila, tako draga si mi bila in bodeš vekomaj. Bog vas vse živi! Zakojč Mihal, Zakojč Franc i žena Katarina, Montreuil, Francija : Z Jezušovim imenom vas pozdravimo i Želemo vam obilo zdravja i božega blagoslova pri vašem deli i vašem tiski, da bi nam ešče duga leta vrejüvali naše liste. Bog vam naj bode plačnik za vaše trüde, štere mate z nami izseljenci, ki smo raztepeni po širnom sveti, da si slüžimo krüh. Poslao sam naročnino za leto 1937 i zraven malo podporo za dom sv. Frančiška i vaše liste. Darüvao je tüdi moj brat Franc z ženov, šteri smo vsi pri ednom gospodari. Tüdi sam brat je veliki lübiteo Marijinoga lista, šteroga si je močno v srci pritisno, gda so šče nam oča bili Širiteo Marijinih listov. On mi je tüdi dao 20 frankov na pomoč pri naročnini. Tüdi se vam iz srca lepo zahvalimo na vašem rednom pošilanji vaših listov i prosimo šče za naprej za tak redno pošilanje. Naznanjamo vam, da ne smo ravno v slabom kraji. Tü daleč naokoli so sami katoličanci, šteri majo tüdi veliko drüštvo Veroborcov. Predsednik njim je nadvse Poštüvani veleposestnik i predsednik občine, ki je jako veren katoličanec. To drüštvo ma svojo zastavo, pod šterov se na vsakše vekše svetke zbera narod i prisostvüje pobožnim obredam. Pripravljeni so predjati krv za Kristušovo vero i braniti sv. Matercerkev. Pozdravimo vse poznance Slov. krajine i Želemo vsem boži blagoslov. Vsem se iz globočine srca za-hvaljüjejo g. Vrednik za pozdrave i vsem želejo lübo zdravje i mir Jezušov v tüjini. G. urednik so zdaj nekelko zbetežali i ne bodo mogli par tjednov vrejüvati listov. Mesto njih bodo vrejüvali liste njihovi sotrüdniki, tak da bodete redno dobivali liste do rok. Molite za g. vrednika, da nam kem prvle ozdravijo. Poročilo o zborovanju sadjarskih podružnlc soboškega in lendavskega sreza dne 18. aprila 1937 v Murski Soboti. G. Čeh kot trgovec poroča, kako težko je bilo lani v Berlinu osebno zopet vrediti trg za naša jabolka, ker je prišlo iz naših južnih krajev rano sadje kot prezgodaj trgano in so hoteli uvoz ustaviti. Letos naj drüštvo na to posebno pazi, dalje pa naj tudi skrbi, da ne bo izvoz sadja v Nemčijo omejen radi velike aktivnosti našega izvoza, kot se čüje iz okolice Prizada. Tudi naj se skuša doseči, da bo izvoz sadja izven kontigenta in izplačila ne preko Nar. banke, kjer je kurz marke tako nizek. G. Dular je podal smernice zboljšanja pridelka in sadnega izbora. Pripominja naj se delovni program naredi posebej za sadjarsko naprednejši zahodnji del Goričkega ter posebej za vshodnoj in za ravnino. V drugem bi bilo posebno na mestu posaditi nekaj vzornih sadovnjakov za vzgled in demonstracije. Pred dvojno določene sorte so bile: kanadka, zlata parmena, mašanckar, batulenka, ananas, grafenštajnc. Po tečajih, predavanji in razgovorih so se iz sadnega izbora veljavnega za vinorodne okoliše, kamor spada tudi Prekmurje, določile sedaj provizorno kot glavne sorte: zgodnje: Šarlamovski, astrahan, pis. kardinal, pozne glavne: kanadka, jonatan, lond. peping. in krivopecelj; kot stranske: boskopski kosmač, zlata parmena, batul, rdeča zvezdnato raneta, event. dominikanka (-perlreneta) in goričanka (letni mašancgar-zlatorumena reneta). Za ravnino: jonatan batul in krivopecelj, oserijo, boskop in druge le za preizkušnje. Glede domače uporabe sadja se je sklenilo, naj šole, podružnice in skupni odbor pri vseh predavanjih in po časopisih delajo propagando za večjo domačo, uporabo sadja v svežem in suhem stanju, ker se sedaj shranjuje za zimo le malo sadja, še manj suši ter večina predela v jabočnik in žganje. Tako skoro ni dobiti po zimi jabolk v nakup. Na razpis za zgraditev sadnih sušilnic s podporo ministrstva in banovine se žal pozitivno ni odzvala niti ena občina ali organizacija. Tako bo mogoče šele potom podružnic polagoma vzbuditi zanimanje za uporabo suhega sadja, kar bi bilo zlasti za revnejše predele Goričkega velikega pomena. Nove podružnice bo mogoče v prvi vrsti organizirati le v krajih, kjer že nekaj let obstojajo kmetsko nadaljevala šole, ker mladina že več čita ter je zato tudi dovzetnejša za organizacijsko delo. Zato se tudi posebno pospešuje kmet. nadaljevalno Šolstvo ter je tudi pri vsem delu skoro jedina opora učiteljstvo, le žal, da se to preveč menjava. Poleg obeh starejših in treh letos ustanovljenih bo predvidevno mogoče letos pripraviti teren za ustanovitev treh do štirih nadaljnih podružnic. Na zborovanju stavljeni predlogi se tičejo v glavnem dela v obeh srezih ter novosestavljenega odbora, radi šele započetega dela. Vsi zbrani pa prosijo Sadjarsko in vrtnarsko društvo, da posveti vsaj v nadalje več pažnje tukajšnjim sadjarskim krajem in razmeram, ki so tako ugodne za sadjarstvo, da bi čimprej dosegli ostale napredne kraje Slovenije. I 1153,36 - 9 Dražbeni oklic. Dne 21. junija 1937 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Beltinci vl. št. 689 B 1 a, 4 a, b pare. št. 3|2 stavbišče, pare. št. 4|2 stavbišče, pare. št. 5|2 stavbišče in vrt stanovanjska hiša št. 11 s 3 stanovanji trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem skladišči brez pritiklin, cenilna vrednost 380000 Din, vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 253333*33 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, 21.V.1937 l 980|34 - 23 Dražbeni oklic. Dne 21. junija 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št.2l dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ižakovci, vl. št 12 B 13 20 26 31 36 40,91|784 pare. št 12 hiša, dvor, vrt, sadovnjak in celo gospod, poslopje v izmeri 403 kvd. sež.89 B 34 43 49 59 54 69 3|32 pare. št. 181 njiva 484 kv. sež. 197 B 10 1|16 pare. št 94 pašnik 200 kv. sež. 198 B 7110 pašnik pare. št 151 popravljeno, cenilna vrednost: 13.056 Din, ne-uporabljeno in neocenjeno, vrednost pritikline: 170 Din, najmanjši ponudek: 8.529*50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24. V. 1937. 1 18/37 - 6 Dražbeni oklic. Dne 28. junija 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št.21. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica, vl. št. 172 B 7 in 16a pare. št. 9 hiša, dvorišče in vrt, pare. št 65)36 vrt,obe parceli sta zdraženi in sta v naravi stavbišče s hišo št 85 in gospodarskim poslopjem (v poslopjih do l|2ice) dvorišče i sadovnjak kar je vse ograjeno s plotom, pare. št 50|59 pašnik v naravi gramoz deloma zraščem s travo in drahem tik ob Muri, pare. št 65|30 pašnik sedaj v naravi ztaščen z mladim drevjem (jelše in akacija), cenilna vrednost: 5.873 Din, vrednost pritikline: 850 Din, najmanjši ponudek: 4484 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti prí sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 17. V. 1937. 1 1128 36 Upravništvu Novin v D. Lendavi. V Izvršilni stvari zahtevajoče stranke: Horvat Ignaca pos. v Črensovcih št 20, ki jo zastopa dr. Janko Pikuš odv. v Dol. Lendavi zoper zavezano stranko Gabor Urša roj. Horvat pos. v Petešovcih št 152 radi 2500 Din s prip. Sklep. S tuk. sklepom z dne 28. 10. 1936 Opr. št 11128|36 zahtevajoči stranki Horvat Ignacu zastopan po dr. Pikuš Janko odv. v Dolnji Lendavi, proti zavezani stranki Gabor Urši roj. Horvat i izterjanje izvršljive terjatve Din 1.641.50 s prip. dovoljena izvršba s prisilno osnovo zastavne pravice potom vknjižbe zastavne pravice in s prisilno dražbo zavezani stranki lastnih nepremičnin vl. št. 252 pod B 12c in vl. št 246 pod B lüč in vl. št. 323 pod B 16c vsi k. o. Črensovci se na predlog zahtevajoče stranke popolnoma ustavna. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, ______ dne 11. V. 1937. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—8.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6 —7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 100 do 115, grah 250—260 Din._____________________ Banque S. Baruch et Cle, U. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseraburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznico, 24-23 Službena naznanila. Na banovinski vinarski In Sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. sept. t. 1. dola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 112 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu Prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25.- do nájveč 300 Din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 Din.) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nrávnosti pri onih prosilcih, ki ne vztopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev, ali varuha, ki računajo na banovinske ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Izjavi pod 5 in 6 je kolkovati z banovinskim kolkom za 4*- Din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki refiektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinske štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospo- darskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki Prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrebnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Pošta. Gutman Jožef. Vasre Romanuee. Din 100 za lansko dobili k 1. maji, na letos ešče nikaj. Kak smo peneze dobili, včasi poslali naše liste. Prle se níšče ne glaso. — Šlemer Adela. Les Islettes. Din. 106 sprejeli. Na koj je Višek? — Trajbar Jožef. Chicago. Naročnino sprejeli. — Hozjan Gizella. 2344. Clifton. Chicago. Objavimo. Piši domačim da naročnino poravnajo. — Perša Agneza i Jožef. Koudray. Sme se agrarna zemla na ednok plačati, prosita potom občine od banovine račun, keliko znese cena. Od davčne uprave v Lendavi dobita Ček .potem i lejko vse naednok poravnata, — Lutar Ana, Francija. Sprejeli,; 95 Din. naročnine. — Fr. Hrib, Sobota. Obrnite se na domačega g. banskoga svetnika. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.