24. številka.
(^Jiitg«qJ# ladanja«)
V Trstu, v soboto dne 24. febravaija 1894.
Tečaj XIX.
„BDINOST"
izhaja po trikrat na teden v iottili it-danjih ob torkih, ćatrtklh
in aobotAh. Zjutrnnjf izdunje iz-linja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri ivećer. — Obojno izdanje stane : za >d«n tnniec . f, —.90, izven Avutrij* f. 1.4« *■ tri mcMc ■ . „ 2.60 » ,	I,—
za pol leta . . » 5,— ... 8 — ■a ti« leto . . „ 10,— „ „ . 1K,—
Na naročbe brst ^.-ilolene naročnin« *• rt jemlje ozir.
Fosamičre številke ne dobivajo t pro-dajalnicah tabaka v Jratu po 9 nvČ., V GoriH po S nvč. Sobotno večerno iidanj« v lrttu M nS., v Goriti « n6.
EDINOST
Oblati se rakune po taiifu v petitu; za na-tlov t. debelimi črkami ■«> plalujo prostor, kolikor obsogn i avitduih vrstic. 1'j-lurm o*mrtmco in j ivnezahvulo, dumami oglasi itd. so rifunajo po pogodbi.
Vsi dopi*i naj se pošiljajo uredništvu : lllica Caserma it. 13. Vsako pisrao mnri> biti frankovano, ker nofrankovana so no sproj 3tnajo. Rokopisi ho iio vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravntitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije §o proste poštnine.
Olaailo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
„ T tđinotti J4 mof t'
V katerem jeziku naj občujejo c. k. oblasti z občinami?!
Interpelacij* poal. Jenka in tovariiev na e. kr. vlado t »eji deželnega sbora istrskega dne 10. februvarja 1894.
Na pritožbi dveh županstev — Pa-»inskega in Podgrajakega — izdalo je vi-aoko e. kr. ministerstvo notranjih sadev tri odloke (is dnć 94. avgusta 1801. štev. 14141, 13. februvarja 1892. it. 29102 in 15. oktobra 1892. it. 15860), v kojih is-reka, da ne gre in ni niti v interesu br-sega in brezpritoibenega poslovanja, dopisovati tem občinam v nemškem jeziku, koji sa Pazin ni navaden v deželi, odnoano T kraju, a za Podgrad ni „pravilen".
Vsled tožbe županstva Vrbniikega proti slavnemu deželnemu odboru istrskemu ras-sodilo je c. kr. državno sodilče na Dunaju dnć 3. julija 1888. it. 111, da je v duhu državnega temeljnega takona, da se vsak podnesek v jed nem, v deželi navadnem je-tiku reii v istem jeziku, ter da je deželni odbor, reiavajoč hrvatske podneske itaiijan« skim jezikom, kriil državne temeljne sa-kone in politične pravice občine.
Odgovarjajo na interpelacijo poslanca Spinčiča in drugov, ugotavljala je njegova prevsviienost gospod ministerski predsednik in vodja ministerstva notranjih nadev v 55. seji državnega tbora dnć 20. oktobra 1891., da se politične oblasti popolnoma savedajo svoje dolžnosti v smislu člena XIX. državnega temeljnega sakona iz dnć 21. decembra 1868. državni zakonik it. 142 in da je pri politični upravi v Primorju dovulj poskrbljeno za to, da je mogoče sadovoljiti jezikovnim potrebam bodisi v ustmenem, bodisi v pismenem občevanju.
Ni misliti, da bi bil njegova previviienost gospod minister to nekako lahko-mišljeno izjavil; nege izjava opirati se je morala na uradna poročila iz Primorja. A gotovo je, da ona poročila niso bila ▼ soglasji s istinitimi razmerami. Ksjti niti sedaj, po preteku več nego dveh let, se politične oblssti ne savedajo svojih dolžnostij, niti ni v Primorju dovolj uradnikov, veičih hrvatskega, odnosno slovenskega jenka.
Jasno je, da omenjeni odloki o. kr. ministerstva ne morejo imeti veljave samo sa dotični dve, nego morajo imeti jo sa vse občine celega Primorja. Bresdvombeno je tudi, da velja rassodba c. kr, državnega sodiiča ravno tako sa o. kr. oblasti kakor sa deželni zbor.
PODLISTEK.
m
Hrvatski spisal Avgust Šenou.
Poslovenil Peter Medvtiiek.
(Dalje.)
„Dolaj, kakor hočei," odvrne mati, „in gospod Bog naj te blagoalovi!" Roki položi na Milanovo glavo, ki je klečal blažen pred njo.
Kar ae odpro vrata. Vstopi lepa, črno-lasa deklica s slamnatim klobukom, a koj obstoji, ko vidi pred gospo Miličko klečečo možko osebo, katero ni mogla spoznati. Mladenič privzdigne glavo, poskoči, Anka vztre-peta, kri jej udari v obraz, roki spusti v predpasnik, vse lepo ovetje ae vsuje na pod, a is prsi se jej izvije klic, ki je kazal strah, začudenje in veselja ob enem. Veliki črni očesi vzplamtite in zrite v Milana s čudnim pogledom, kakor da bi hoteli rešiti veliko uganko. Guspa Milička ustane in Milan za njo.
„Da st» uii zdrava, draga Anica!" reče domačinki, .kuj ste se tako ustrašili tega možkega? Saj ni tujec! Da Vam ga predstavim : Moj sin je, moj Milan!"
,Oprostite, milostiva gospa", — reče
Navzlic vsemu temu pa poiiljajo c. kr. okrajna glavarstva županstvom, ne iz* vzemii ni Pazinskega ni Podgrajskega, ie vedno nemške in italijansko dopise in se glede sadnjih najbolj odlikuje okrajno glavarstvo v Loiinju s tem, da reiuje hrvatske podneske vedno v italijanskem jeziku.
Vse to dogaja se v zadevah lastnega delokroga okrajnih glavarstev deloma zato, ker se prezirajo viije naredbe, odnosno razsodbe, deloma pa zato, ker ni dovolj poskrbljeno, da bi bilo okrajnim glavarstvom mogoče zadovoljiti jezikovnim potrebam, marveč se v prvi vrsti skrbi sa velike in male gospode is drugih dežel, da dobć službe v Primorju.
Gledć pa na naredbe namestniitva, koje imajo okrajna glavarstva priobčevati županstvom, viditi je, da smatra namest-niitvo — ako sploh spoituje viije naloge in razsodbe — okrajna glavarstva za urade, kojim je dolžnost prevajati nemike in italijanske, mnogokrat zelo obiirne spise na hrvatski ali slovenski jezik t Okrajna glavarstva pa, koja se ali ne savedajo te svoje nove dolžnosti, ali nimajo osobja, ali jim primanjkuje časa, pomagajo si, da se vsaj navidezno zavarujejo, s tem, da a t erg o prepisa namestniitvene nemiko ali italijanske naredbe na kratko sapiiejo v hrvatskem ali slovenskem jeziku : županstvu na znanje, ali poročanje, ali izvrtanje, ali kaj Bličnega. In tako dobivajo županstva proti načelu prirodnoga zakona, proti določbi temeljnega državnega zakona, proti veljavni razsodbi državnega sodiiča in proti svečani izjavi ministerstva vonder nemike in italijanske dopise!
Obzirom na vse to. vpraiajo podpisani:
Hoče li vis. c. kr. vlada vendar že skrbeti za to, da sc glede porabe hrvatskega in slovenskega jezika v Primorju vršć in spoitujejo kolikor prirodni in temeljni državni zakoni, toliko tudi razsodbe državnega sodi ča in naredbe ministerstva P
Poreč, dnć 1. februvarja 1894.
Slavoj Jenko, dr. Fran Volarič, Vjeko-slav Spinčič, D. Heriič, dr. M. Laginja, Matko Mandič, dr. Dukič, Fr. Flego.
Politiške vesti.
Državni zbir. Med doilimi spisi na poslansko zbornico je tudi dopis trgovinskega ministra, s katerim priobčuje, da se je dodatno postavila v proračun svota 147.000 gld., da se pokrije potrebščina, katera nastane po
Anka v zadregi, „prišla sem, kakor navadno, po Vas ; ko sem pa opazila gospoda, res sem se ustraiila. Čast sem že imela spoznati bo z Vašim sinom, a čudila sem se, ko sem ga zagledala v takej obleki. Sicnr, da sto mi zdravi, gospod Milič, dobro doili v domačem kraji!" Stopivši korak uaproj, ponudi mu roko in se smehlja.
.Da ste mi zdrava, gospodičina Anka!" pokloni se Milan, in hitro poljubi belo ročico. „Srčno mi je žal, da »te ne radi mene prestrašili. Kaj sem res tako strašilo v tej, res ne svetej obleki. Temu ste tudi Vi nekoliko krivi. Sami veste, da se Vam obljubil, da Vam bom tolmačil Vrazove pesmi ; da mi bo ložje, slekel sem črno sukajo. Na tak način izvriim bolje svojo obljubo. Morda pa ste pozabili na najin pogovor, morda uie oprostite dane besede P"
„Nisem pozabila", odvrne deklica v za-dtegi, „poglejte" — in mu pokaže Vrazove pesmi.
„Ali sta čudna moja ^osta — huieje se domačinka — „tukaj na pragu sklepHta dogovore, kakor dve neprijateljski velesili na meji svojih držav. Pustita sedaj Vraza, poj-
novem zakonu v podporo trgovinski mornarici; potem priobčuje državni računski zaključek in vladno predlogo o kroinjarstvu. Okrajno sodišče tržaško prosi dovoljenja, da se sme sodnijski postopati proti poslancu Nabergoju po §§. 491 in 492. — Vlada predlaga trgovinski dogovor s Rumenijo, trgovinsko pogodbo s Španfsko, zakonske načrte o kroinjarstvu, o uravnavi poslovanja pri nekaterih trgovinskih obrtih na drobno, potem o dalavski statistiki. Predsednik naznanja, da so položili svoje mandate poslanci Štefan Richter, dr. Steinwender in Wohanka. — Prihodnja seja bode v ponedeljek.
0 volilni preotnovl bav il se je ministerski svet, kakor smo že poročali, te dni. Temeljna načela za to preosnovo so že določena, a ves načrt pride pred poslansko zbornico ie le potem, ko izjavijo koalirane stranke, da so zadovoljno žnjim. Ker pa treba v to mno-gih posvetovanj, ni niti misliti na to, da pride volilna preosnova v zbornico pred prihodnjo jesenjo. Do razpravo ▼ zbornici imamo ie torej dolgo, dolgo čakati. Ako pomislimo sedaj, da je koalicija uprav to zadevo bahato proglasila kot prvo točko svojega programa, a da se hočejo ie le posvetovati o njej, vidimo takoj, da koalicija niti nima določenega programa, in da jej velja isto načelo, kakor grofu Taaffo-u: — fortvuriteln !
Državnozborskl predsednik pohvaljen.
Dne 22. t. m. sprejel je Nj. Vel. cosar ▼
dolgi avdijenci barona Chlumeckega.	Nj. Vel. izrazilo je svojo zadoičenje na trudu, katerega je imel Chlumecki za koalicijo.
Razprava proti ubijalcem Mrve prične v
kratk em, obtoženci se ne marajo prisvati proti vsebi ni obtožbe. (Obtožbo smo omenili v zju-tranjem izdanju z dne 22. t. m. med poli-tiškiini vestmi. Ur.)
Pomiloičenje. Z Dunaja poročajo : Dnć 25. aprila t. I., to je na dan 40letnice svoje poroke, Nj. Vel. cesar pomilosti obsojene ta-radi politiških pregreškov. Govori se, da bode ta milost vladarja obsegla tudi obsojone članove „Omladine."
Ogreka poslanska zbornica nadaljevala
je v svoji seji dne 22. t. m. raspravo o cer-kveno-politiški preosnovi, Pravosodni minister Szilagyi govoril je dve uri f obrambo pre-osnove ; med ostalim omenil je, da bi nastali vsled Apponyjevega predloga — ako bi se vsprejel — večni prepiri med cerkvijo in državo. 200 poslancev priredilo je ovacijo Szi-tflgvju; pred zbornico pa ga je pozdravila velika množica ljudstva (uli ne krivonosegaP Op. ur.) z viharnimi „Elj»n"-klici. Občinstvo
dimu v vrt ! A ti, moj Milan, poberi mi hitro ubogu cvetlice, katere je stresla gospo-dičina vsled strahu. Gremo, Anica !*
„Kakor Vam jo drago, milostiva gospa!" pokloni se deklica in pogleda Milana, ki je klečć pred njo pobiral cvetlico.
ZonBki odidete na vrt za hiio, kmalu za njima prihiti tudi Milan ter izroči deklici io pok, ki ga je naredil iz pobranih ovetic.
Vrt gospo Miličke je stal na gričku, od koder so je videla vsa divna zagorska kraji-na. Dolina in breg, gozd, vinograd in log, potoki, beli gradiči po holrnih, leseni mlini, male hišice in podrtine starih gradov, vse se je prikazovalo pred teboj ; nad teboj pa so viseli sivi oblački, pozlačeni od zahajajočega Holnca.
Sredi vrta so bilo štiri starodavno lipe, pod njimi kamenita miza in kamenite klopi. Tu so ustavi društvice. Gospa Mi lička radovedno opuzujo Anko, a Anka, sluteča, da jo Milanova timti opazuje, ker jo zvedela za kako tajnost, ni vedela, kaj bi govorila ter je trgala list za listom, cvet za cvetom iz iopka.
„Oj mati, mati! srečna ste bila, a tudi
je tekalo za poslanci opozicije, pritrjajoč jim fronično, dokler je ni razgnala policija.
Srbija. Že nekaj dni nismo čuli ničesar o dogodkih v tej „srečni" kraljevini. Neko poročilo iz Belegagrada z dne 22. t. m. javljn, da pridno zapirajo radikalne „agitatorje". Samo dne 22. t. m. zaprli so zopet 50 osob. — „Kolniache Ztg." pišejo iz Belegagrada, da raikralj Milan nikakor ne misli ostaviti Srbije, ker se hoće trdovratno upirati vplivu inozemskih držav. Milan misli, da ako bi pobral svoja kopita iz Srbije, bila bi to nekaka pljuska sedanjemu ministerstva in vrhu tega bi izgubila dinastija na svojemu ugledu. Ako bi radikalci pričeli odkrit boj proti di. nastiji, bi Milan kar naravnost prevzel vladno krmilo. -- Ministerski prodsednik Simič odpotuje dne 24. t. m. v Rim, da predloži kralju pisma, s katerimi jo bil poklican v Srbijo,
Poslanika zbornica italijanska. Pri v o-
litvi predsednika je dobil Zanardelli 186 glasov; Biancheri je dobil 177 glaiov, 30 listkov je bilo praznih. B la je torej potrebtiA ožja volitev. Pri ožji volitvi je dobil Htati-cheri 191, Zanardelli 187 glasov, 23 listkov je bilo praznih. Biancheri je torej izvoljen. Tak vspeh volitve se ni pričakoval in se rasnovrstuo tolmači ta izvolitev. Značilno je to, da so nekateri ministri delovali za Zanar-dellija, drugi zs Biancherija. Včeraj vršila se je volitev podpredsednika. — Generalni pro-kurator pri kasacijskem sodi.šču zulitova, da zbornica odobri ukrep, vsled katerega so zaprli poslanca GiufFrida, vtdjo sicilskili soci-jaliatov, utemeljujoč svoje zahtevanje i najdenimi pismi, kateri dokazujejo, da sta si dopisovala De Felioe GiufTrida in Cipriani.
Nevarnega anarhleta prijeli so dno 22.
t. m. v Carrari. Isti je nek Bonicelli, o katerem mislijo, da jo bil duša upornikom v Zorani. Prijeli so ga bui v tem tronotku, ko se je hotel odpeljati v Genovo.
Grolnje pariških anarhistov. Državni prokurator v Parizu, Raulier, dobil jo dno 29. t. m. grozilno pismo, v katerem mu žugajo anarhisti, da bode on prvi, nad katerim ae bodo maščevali zaradi tega, ker so zaprli Henrjja.
BORlbe V Parizu so sodaj res na dnovnem redu. Dne 22. t. m. naili so bombo prt d kavarno Covazza v palači „Ro)'al". Bombo so prenesli v kemiiko delavnico, da jo tam preiičejo. — Minister notranjih zadev je odredi), da plača država pogreb gospe Calabresi, katera je umrla za rane, ki jih jej je prizadela bomba, v hotelu „E*perioncu".
Vi, gospodičina Anka", — začne Milan — „da ste živeli dan za dnevom v tem zraku, v tej prostosti, med to krasoto, med tem ko sem moral jaz samotariti med pustim zi-dovjem. Pod tem solncotn, med zelenjem, s rodi pravu ljubezen, ki jo stokrat močnejša od čustva, ki se rodi mod pustim mestniui zidovjem. Zdaj to ljubim, mati, dvakrat, u v mestu, menim, no bi mogel te tuko močno ljubiti. Ni mi žal, kar sem storil, naj lo reče prečestiti moj njec, kar mu jo drago".
„Ti si divjak, ti si strasten človek, moj Milan !" pokruga ga mati, — „vem, da boui imela dovolj opraviti z bratom."
„Jaz sem živ, zolo živ, da. Kri sntn svojega pokojnega očeta, ali divjak, veruj mi, nisem. Pusti, mati, naj razsodi gospodičina Anka! Ona je mirna, krotka, ona je čed-nostna, ona no pozna predsodkov sveta. Sodite, gospodičina, prosim Vas lepo ! Ali sum prav storil V
Popustil sem sveti poklic, katereltou nisem bil kus, povrni' seui se v svet, za katerega sem rojen. Sodite !"
(Daljo prih.)
Gl«r* Mvaroo bolan. Is Peterburga po.
rofajo „Koln. Ztg.#, da je »dravje ruskega ministra vnanjih poslov, O i e r s a, palednj1 ras tako oslabelo, da se je bati najhujšega.
Različne vosti.
Visoki gostje V Opatiji. Včeraj je došla brzojavna vest, da dne 10. marca dojde v Opatijo nemika ctsarica i otroci vred in oatane tu več tednov po nasvetu zdrav« nikov. Kakor se čuje, obišče mej tem tudi cesar svojo soprogo in ostane več dni v Opatiji. —
Imenovanja in premeičenja- Pristav okr. sodišča v Ajdovščini M u s i n a, imenovan je pristavom pri goriškem sodišču; pristav okr. sodišča v Pazinu, B a r g e 1 a 11 o, imenovan je prijavom pri sodišču v Rovinju. Priatavom pri okrajnih sodiščih imenovani so avskul-tantje i Pistotnik za Pazin, Signori za Pulj, P a r i s i n i (oxtra ntaturo) za sod-nijski okraj prizivnoga sodišča v Trstu, Oia-c o m e 1 i za Pazin. Premeščeni ho na svojo prošnjo okrajni sodni pristavi: Plataer iz Pulja v Sežano, Tuna iz Tolmina v Ajdovščino, (pridodeljen sodišči v Oorici) in Mi* I a n o v i č iz Pazina v Koper.
Še druge skrbi »Indipendentejeve*. Ta
poštenjak si beli že sedaj glavo, kdo postane naslednikom kanonika Sterka pri katedralki sv. Justa. Boji se, da bode Slovan, da-si je bil ta kapitelj vedno le italijansk, kakor pri* čajo tradicije, zgodovina in dokumenti, Še-le poslovenjovalni maniji Dobrih in Glavine da je pripisati, da se je udri slovanski naval v cerkve in v kapitelj. Toda ni še prepozno — tolaži se „1/ Indipendente". Zato pa naj »e požene mestni svet, dokler je še čas, da varuje italijansko tradicijo kapitelja pri av. Justu.
Ubogi „Indipendente*, kolike skrbi te tlačijo! Ti meniš sicer, da te v škofijski pa* luči morajo sluiati in ubogati, ako niso gluhi; mi pa pravilno drugače: da bi bili gluhi in ■lepi, ako bi te slušali!
Tržaika vpraianja. „Relchapost" piše: Javlja se soglasno, da ministerstvo stopi pred zbornico s predlogi v prid Trstu. V prvi vrati gre za javna skladišča, v drugi vrsti pa za nove železniške zveze. Mi nočemo soditi po* pred, dokler ne dobimo v roko podrobnosti teh nasvetov; a celo poslanska zbornica ne utegne biti posebno naklonjena tem naavetom, kajti država je v poslednjih letih mnogo žrtvovala za Trst. Ako se oglasi vlada z na* sveti v prid Trstu, dobimo tudi priliko, pojasniti tudi p o 1 i t i š k o stran trša* škega vprašanja. „Zistem Rinaldini, ki ni drugega nego nadaljevanje sistema Pretisovega, zasluži pač, da ga jedenkrat resno in temeljito postavimo pod drobnogled".
Okradeno sodišče. Iz Pulja pitajo ,Tr. Tagblattu" z dne 18. t. m.: „Sinoči ulomili so neznani tatovi v tukajšnje e. kr. okrajno sodišče ter ukradli i« blagajne rasne uložbe v gotovem denarju in dragocenosti v skupni vrednosti okolo 2000 gld. Tatove iščejo.* Drzovitoitt tatov označimo ie bolj, ako pri* pomnimo, da jo baš v istem poslopju, kjor jo okrajno sodišče, v pritličju glavna stražar* niča mestnih stražarjev 1
Skladna cesta preko Repentabra v Trat.
Ne vem, zakaj so tako zapuca skladna cesta piuko Repentabra v Trst, ko se cesta na Sežano tako lepo in skrbno popravlja pod istiiu cestnim odborom. Saj je prav tako, ali zakaj no velja isto za našo cesto, ki se v isti meri ali pa še bolj rabi nego costa v Sežano P Zakaj se nas tako prezira, saj plačujemo tudi mi kakor drugi. Čul sem tudi, da namerjajo graditi novo cesto iz Braniče preko Avberja in Sežane v Trat. To bi nas uničilo. Gg. cestni odborniki z nafte strani, * zdramite se! Nikar ne pritrjujte nsredbam v našo škodo !	Nekdo,
V Dekanih je bil dne 18. t. m. občni zber čitalnice, pri katerem so bili izvoljeni: g Josip Piciga predsednikom, g. Josip Toikan podpredsednikom, g. Ivan Kuret tojnikom, p. 1 vhii Mtibnio blagajnikom in trije drugi go* spodje pregledovalci računov. — Določilo se je tudi, da se priredi prihodnja veselica na Belo nedeljo, t. j. dno 1. aprila t. I. Vspored tej veselici se prijavi o pravem času.
ODBOR.
Iz Koiane se nam piše: Dne 15, t. m. visiltt se je volitev občinskega odbora z«
nato (lavno občino. Volitev je vodil e. kr. komisar okrajnega glavarstva postnjinskegi, g. pl. F I a d u n g. Naša občina šteje 7 pod-občin, a volilcev je došlo 140. Nadejali smo se, da se bode volitev vršila mirno in složno, kajti ni bilo opasiti kakega naaprotstva. libog: varali amo se. Nekdo — imenovati ga nočemo, da ne bi se reklo, da hujskamo proti njegovemu stanu — hotel je Še v tem tre* notku preminjati imenik volilcev, kar pa je zabranil g. volilni komisar, naglašajoč, da je že pretekel rok za to. Posrečilo se je sicer temu možu, da je bil isvoljen se odbornika svoje lastne vasi, toda pri volitvi, katere so se udeležili vsi občanje v treh oddelkih, propade) je popolnoma se svojim krdelom 15 mož in tzltc vsem naporom. Zmagali smo torej popolnoma; zato pa kličemo volilcem srčni „živio !• Sloga in edinost bodite mej nami! Nadejamo se, da se sloga pokaže tudi mej 18 odborniki, ko bodo treba voliti občinsko predstojniŠtvo.
Za spomenik pok Ivana Sluge darovali so nadalje : E. Gherbaz, Fr. Zupan, V, Man-dič, J. Dolžan, M. Markič, bar. Marenzi, Al-bor Rajčić, J. Habat, C. Lukas, J. Miran, A. Stiglič, V. Grossman, M. Sankovič vsaki po 1 gld. I. Benedik, F. Renko, V. Počivalnik, G. Dragovina vsaki po 2 gld. Št. De* benjak 3 gld. 5 nč. K. Kastelic 5 gld. A. Iskra in Jos, Stanič po 50 ne. Gruden 40 nč. Zeichen, Kalister in K. iz Herpelj vsaki po 20 nČ. Vsega 31 gld. 25 kr. Ako prištejemo Že izkasanih 71 gld. 97 nč., je nabranih dosedaj 103 gld. 22 nč. P. n. gospoda naj blagovole nadaljne vpisane zneske doposlati kmalu podp. odboru.
Nabiralni odbor za spomenik pok. Ivana Sluge v Podgradu.
Policijsko. Po noči od 22. na včeraj ulomili so neznani tatovi v prodajalnico jestvin g. C. Booarollija v ulici Giulia bit. 45. Od* nesli poslovodji razne obleke, vredne 80 gld., gospodarju pa kave, pršuta in drugih božjih darov v skupni vrednosti okolo 120 gld. Na licu mesta našli so nek železni drog, ki je lastništvo društva .Tramvajr«. Včeraj je prišla na lice mesta policijske komisija, pozneje je priiel preiskovat to zadovo pol. oficijal gosp, Tits. No, „gospodje" tatovi se bodo menda gostili z ukradenimi predmeti, toda pojedli menda ne bodo vsega sami in zaradi tega nadejati se je, de jih zasačijo o prodaji. — 22letno Frančiške S. iz Sežane so zsprli, ker je sumljiva detomora. Misli se namreč, da je S, dotična brezsrčna mati, ki je ne* davno odložila novorojeno dete pred cerkvijo sv. Antona novpga. Služila je slednjič pri neki rodbini v ulici Becoherie. — Predsinoč-nem ulomili so tatovi v prodajalnico jestvin g. E. Cigoje v ulici S. Michele hšt. 12 in ukradli vago, mlin ta kavo, jedno budilno uro in 3 steklenice vine, v skupni vrednosti 23 gld. ter 2 gld. drobila. — Na Greti ao finančni stražniki prijeli dve sumljivi osebi, ki ste peljali ne vozičku 17 živih kokoši in 3 zaklene. Nepoznana izjavila sta, de so kokoši lastništvo mesarja Pollije v Trstu; ko je pa odredil vodja fin. postaje g, Gulič, da naj spremi stražnik Zorzet sumljivi osebi k PoIIiju, da se prepriča, da-li so kokoši res njegove, popihala sta jo, pustivSi stražniku voziček. Jednega bežečib ranil je stražnik s sabljo po glavi.
Izpred sodiifia. Dne 8. maje m. I. sprla
sta se na parniku „Imperator" neki Juri Ruzzier in kurjač Ugrina. Ugrina je pograbil svojega nasprotnika za prsa, in loputnivši ga ob tla sunil ga je parkrat v rebra tako, da mu je zlomil jedno rebro in ga tudi drugače močno poškodoval. Predvčeranjim ga je obsodilo deželno sodišče ne 3 mesece težke ječe. - I7letni Julij Rosetti pa je ujel 6 mesecev ječe radi tatvine.
Zaprli so na Dunaju agenta Karola B e-r u t a, kojega je zasledovalo okrajno glavarstvo goriško po tiralnici, ker je izneveril svoto 13.000 gld.
Po neprevidnosti eo zastrupili v neki
tukajšnji rodbini 2Viletnega bolnega otroka; dali so mu mesto predpisanega zdravila zob* nikovega olja (BilHonkraut). No, prihiteli zdravnik dr. Strusser je kmalu rešil otroka iz nevarnosti.
Cerkvenega tatu Antona Berenija iz Trata jo zasačil policijski oficijal g. Titz v sredo zvečer. Dno 2, januvarja je bilo več utvari pokradenih v cerkvi sv. Ane v Kopru. Sum je takoj letel na gori imenovanega 65letmga
Anton* Beri ni ja, kateri je ie odsedel 12 let |	N«lillfWfti&A iiaefi
radi Cerkvenega ropa.	«	*	^^ "
Dunaj 23. Nadvojvodiaja Marija Imakn-
radi Cerkvenega ropa
Požara. Predvčeranjim je nastal ogenj prodajalnici klobas Frana Bombiča v ulici Farneto. Ognjegasci so kmalu udušili ogenj. Škode je kakih 100 gld. — Istega dne je nastal ogenj v stanovanju g. Afendulija — Via S. Nicolo št. 6. — a škoda je neznatna.
Nezvest poi'ar. v Dunajskem Novem-mestu zastrupil se je dne 22. t. m. poštar Karol Pilz, ker se je bal, da zasledijo isne-verjenje zneska 1600 gld., katerega je bil zapravil. Zapustil je ženo in otroke v največji bedi. —
Obsojeni člani „Omladine". V popolnitev naši vestij o obsodbi članov takozvane „Omladine" prinašamo še te-le zanimive podatke. Ako seštejemo vse kazni obsojenih, razvi-dim", da iznašajo obsodbe skupno 96 let, 2 meseca iu 28 dnij težke ječe in zapora ter 290 gld. globe.
Razprava proti morilcem Mrve. V do*
polnitev naših vestij o tej razpravi, ki je v nekaki zvezi z razpravo proti ,Omladini", objavljamo še te le podatke: Obtožba je naperjena v prvi vrsti proti 18letnemu ključar-skemu vajencu Otokarju Doležalu in proti 171etnemu delavcu Franju Dragounu zaradi hudodelstva cavratnega umora, potem proti 29letnemu rokovičarskemu pomočniku Josipu Križu zaradi naročenega umora ; proti njegovi 24letni ženi Ani Križ ter proti 29letnemu °g'j*rju Henriku Vojtehu in 28letnemu kan-didatu pravosodja Antonu Čižeku, tajniku mladočoškega kluba pa zaradi sokrivde na zavratnem umoru. Poleg tega zateženi so vsi (izjemši Ano Križ) hudodelstva ščuvanja proti vladarju, državni upravi in vladni obliki (po §. 65, lit. a) b) c) kaz. zak.) ter prestopka tajne zveze kot članovi „Omladine" ; Anton Čižek pa vrhu tega še prepovedanega širjenja mlado češkega razglasa, katerega so objavili Mladočehi takoj po razglašenju izjemnega stanja (po §§, 8. in 24. tisk. zakona), Vojteh pe še hudodelstva javnega nasilstva, ker se jo grozil Mrvi, ko je bil poslednji še pri živ* ljenju, Josip Križ, Doležal in Dragoun so obtoženi konočno tudi zaradi hudodelstva glede zakona o dinamitu, ker so se, kakor smo že priobčili, baje dogovorili, da ubijejo Mrvo in policijskega višjega komisarja Oliča z dinamitom.
Znatajen rabolj. Rabelj Jones v Mel-bournu moral bi bil dne 15. m. m. usmrtiti detomorilko Minno Knor. Toda usmrtenje se ni moglo izvršiti iati dan, ker se je rabelj obesil v svojem stanovanju. Ostavil je pismo, v katerem pravi, da si konča življenje, ker se je obvezal, da nikdar ne isvrši smrtne sodbo na — ženski.
Emil Henry, napadalec kavarne „Termi-nus" v Parizu, je sin nekega polkovnika izza meščanske vojske leta 1870-71 v Parizu. Emil Henry in njegov brat Fortunat sta v Parizu znana anarhista; oba sta bila že večkrat zaprta zaradi ščuvauja. Fortunat Henry sedf baš sedaj v ječi, ker je bil lani obsojen iu 3 leta zapora zaradi ščuvanja. Emila Uentyja vzgojila je njegova teta, očetova aestra, katera je Boproga nekega bogatega plemiča. Emil jo po dovršenih srednjih šolah obiskoval visoko tehniško šolo, toda propadel je o izpitih. Zatem se je bavil s tem, kar mu je prišlo pod roko : bil je pisar, knjigovodja, mešetar, trgovec itd.; v nobeni službi pa ni vstrpel več tednov.
Župnik Knelpp V Rimu. Sloveči zdravnik z vodo župnik Kneipp iz Worishofena na Bavarskem, bil je dne 20. t. m. v avdijen* ciji pri papežu. Sporočili smo bili nedavio, da jo bil sv. Oče imenoval župnika Kneippa komornikom av. Stolice zaradi njegovega človekoljubnega delovanja. Kneipp je šel menda zahvalit se na tem odlikovanju.
človekoljuben mohamedanec. Iz Carji* grada poročajo, da jo te dni umrl v Smirni muhamedanski trgovec Iladži Ahmed Zade Aftiudi. Vse svoje veliko premoženje (okolo 7 milijonov frankov) ustavil je v dobrodelne in cerkvene namene. Z ostavljenim denarjem sezidajo v Smirni bolnico in zgradijo mošejo (mohaiuedansko cerkev), kateri bodo imenovali po osnovateljevem imenu.
Koledar. Danes (2-1.) Matija, apostelj ; Sergij. — Jutri (25.): 3. postna nedelja; Valpurga np. — V ponedeljek (20.): Por-tirij, šk. ; Nestor, šk. m. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 53 min., zatoni ob 5. uri 31 min. — Toplota (včeraj): ob 7. uri zjutraj — 0 0 stop., ob 2 pop. 0-8 stop.
lata, udova nadvojvode Karola Salvatorja, je obolela pred nekoliko dnevi na žilah desne noge. Včeraj so se izdala poročila zdravnikov. Današnje zjutranje poročilo pravi, da se vnetje Siri in da se bolnica po noći malo moti.
Dunaj 23. Razprava proti anarhistom je končana. 8 obtoženeov je obsojenih, 6 oproščenih.
Napolj 23. Minolj noč je uničil v -likansk požar neko osamljeno hišo, ? kateri so bila velika skladišča kož, tkanin in fželeznine. Škoda znaša pol milijona. Dva voznika in jeden desetnik mornarjev, prihitevših na pomoč, so ranjeni.
Trgovinski briojasvl.
Budimpešta Pšenica za spomlad 7 31-7 33, ca ,jenen 7 57 -7-58 Koruza 4-82 za maj ; za juni 4*88 --•- Oves za spomlad 6-73 -6 75.
PAenica nova od 77 kil. f. 7'4ft—750, od 78 kil. f. 7 55-7-60, od 79 kil. f. 7-65—7 70. od 80 kil. f. 7 70-7 80, od 81 kil. for. 7-80--7 85, RJS 5-70—5-90 j oves novi 6-9 > -7-35.
lei'men 6-65—9-25 j proio 4 20 - 1-60.
Ponudbo pSenire srednje, tudi povpraievanje boij mlačno. Prodalo ne je 12000 met. ntot. — Koruza nekoliko boljo. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor: »talno. Za fs-bruar 16-85 — 16 87. Z t druge mesece ni povpraševanja. Nova roba september 16-10.
Builmpsšta. Špirit, 17— 7-50. silno stalen.
Havrs. Kava Santo« good averago loa-7&, za juni 98 50 trg miren.
Hamburg. Santo« good averng* za marc f. 81'50, maj 80—, september 76'75. Trg »talen.
Duns^Jakn borza 93.
iao«.
Državni dolg v papirja . • , p „ v srebru , . , Avstrijska renta v zlatu , . ,	.v kronah . ,
Kreditnu akcije......
London 10 Lst.......
Napoleoni......
100 mark......' .
IttO italj. lir.......
februvavj m
vfieraj	danes
9810	98-15
97-90	9795
120 20	120-20
9765	97 90
364-75	364 25
125.-	125,-
992	9B21/,
«1-07'/,	61-07'/,
43-15	4340
Gostilna „Stoka",
poleg knvarne „Fabri*", priporoča se Slovencsm v meetu in na deželi. Toćijo se izborna vin' intotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino •.« debelo, tako nie&ianom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
„Pvl dvanajstih murvah", priporoča se •lavnemu slovenskomu občinstvu za obilen obisk. — Točila ss bodo aamo dO* maća lavratna vina. 104 91
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunnorja it. 5 (Piazza Ponterosso). P« dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter na> dosredno iz dt. Petra, sveža (frišna) smetana.
Pla«a 8. Giovanni it. 1 ima trgovino s mnogovrstnim lusunim, železnim in lon&enim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Martin Krže,
Naznanjam si. občinstvu, da gnm odprl Via Ltiiarstte vseohio it. 13 pvodajalnloo aadja in lalanjava. Predajam tudi vino v ataklanfoah, mlako, sma-tano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko salogo blaga I. vrste. Priporočam ss si. občinstvu za obilen obisk. Z velepoitovnnj<»m
52—27	MalavŽ Furian.
jedilnih stvari pojakoniiki ceni. Prodaja Joftaf Carna Plaiza dali« Cassraa it. 1 (uhod Via Ghsga).	Cl.
,Comm«Folo' in ,Tadasoo'
i uliei Canerma, glavni »liajali&či triaikih Slovencev v ho h stanov. Na razpolago so časopisi v raznih «lMvatwkil> jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Sorli, Cl.	kavarnar.
B. Modic in Grebene, n8Vt.uv»i
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarja ir< č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in Železnega blaga, podob in kipov v okraienjo grobnih spomenikov, Cl.
I
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojaau pri Tntu priporoča slavnemu občinstvu svojo hogato pre« furbljeno
fppmHnjfiMci) ioattoJm
(v ulici Belvedere it. 8) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi ho deležni lotuogu čistega dobičku. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
{poprej Pertatovo) 10 minut oddaljeno od iseMa, i obiimim «eučnatini vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t >čijo izborna domača vina, tavan* pivo v
staklanleah itd. Točna postrežba z gor-kiini in mrzlimi jedili. Priporoča tudi »vojo
ob"
v Rojauu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja goveje in telečje msio, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu činstvu in udom.
PT* Novi člani
m» hm vedno sprejemajo ob unuinih urtlh vsak četrtek od ti—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp.	HM—5
I.ustnik politično druetvo „Edinost". — Iziluvunij in odguvurni urednik: Maks Cotič. — Tiska Tiskana UuU-uc v Trstu.