StötekL
7
ZELEZAR
Št. 9 — 25. September 1970
Gregor Klančnik generalni direktor ZP SLOVENSKE ŽELEZARNE
Prvo leto združenega podjetja
blokirane račune, slabo likvidnost in nizko poprečno donosnost. Kulminacija nakopičenih učinkov mačehovske obravnave je bila v letih 1967 in 1968. Medtem ko so železarne SRS v prvem letu reforme 1966, ko so še z reformo vpeljani odnosi v cenah na domačem trgu bili stabilni, dosegle 57,2 milij. din dohodka za sklade, je že naslednje leto 1967 sumarno bila izguba v višini 5,1 milij. din, ko pa so leta 1968 vse tri železarne padle v izgubo, je ta znašala že 60 milijonov din.
Eno leto skupnega življenja je znatno prekratka doba, da bi dala velike rezultate. V tem času smo oblikovali organe upravljanja — delavski svet in poslovni odbor podjetja, imenovali generalnega direktorja in dobili prve obrise strokovne direkcije. Do sedaj je po prostorih in zasedbah direkcija obstajala bolj simbolično kot dejansko, pa vendar je njena prisotnost v osrčju republike že zapažena. Dnevni so kontaki s predstavniškimi organi, sekretariati, asociacijami in bankami, kar počasi, pa vendar sistematsko kreira republiško miselnost, ki naj bi pomenila preobrat v borbi za življenje slovenskih žeiezarjev.
Mnogo je bilo zamujenega, ker slovenske železarne niso bile združene takrat, ko so leta 1961 namesto enotno snovale svoje medsebojno neusklajene razvojne programe, kateri so sedaj stvarnost. Nesreča pa vendar ni taka, da posledic ne bi mogli popravljati. Čas, ki nas je združil, je najprimernejši za saniranje stanja. Prvo leto obstoja združenega podjetja je leto načrtovanja, snovanja načrtov za prihodnje leto, za petletno obdobje 1971 do 1975 in za dolgoročno načrtovanje do leta 1985. To pomeni, da sedaj, ko načrtujemo za krajšo in daljšo prihodnost, najlažje dosežemo ubranost proizvodnje in poslovanja slovenskih železarn. Že ob ustanovitvi našega podjetja smo sklenili, da bo dolgoročno in letno načrtovanje glavni regulator poslovnih ekonomskih odnosov, izvajanje usklajenih zasnov pa glavna prednost združenih železarn.
POROČILO O DELU ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKE
ŽELEZARNE
(Dalje na 2. strani)
Točno pred enim letom, 15. septembra 1969 je takrat 11.783 delavcev žeiezarjev, zaposlenih na Jesenicah, Ravnah in v Štorah, na referendumu z 79 % večino dalo svoj pristanek za integracijo. Že petnajst dni za tem je bila svečano podpisana pogodba o ustanovitvi Združenega podjetja slovenske železarne, kar naj bi pomenilo začetek pisanja novega lista zgodovine slovenskega jeklarstva.
Bogata je preteklost in plodna tudi socialistična sedanjost vseh, sedaj v skupno družino povezanih tovarn — železarne Jesenice, Ravne in Štore. Težka pa so zadnja leta, ko smo morali slabo opremljeni in premalo odporni odbijati vetrove gospodarske reforme, med tem pa so mnogi uživali v našem zavetju. V tem je bil poleg ekonomske logike velik razlog, da smo se združili in oblikovali enotno proizvodno tvorbo slovenskega jeklarstva.
Železarstvo je industrijska veja s takim organskim sestavom kapitala, ki ima najvišje naložbe v sredstva za delo. Kot osnova, prvi člen industrijske verige in celotne gospodarske ustvarjalnosti, vedno in povsod kljub nizki akumulativnosti najde sredstva in pota za svoj obstoj in razvoj. V kapitalističnih državah kapitalu odpirajo pot davčne olajšave, visoka stopnja amortizacije in ugodni državni krediti, v socialističnem svetu pa načrt in usmerjeno financiranje.
Na začetku oblikovanja socialističnega tržnega gospodarstva pri nas smo tudi to proizvodno ustvarjalnost z najzahtevnejšo tehnologijo vrgli in to z zvezanimi nogami v tokove ekonomske zakonitosti. Medtem, ko so predelovalci in trgovci ob vzgonu visoke zaščite in stalnega poviševanja cen jemali večji kos skupno pridelanega kruha, so proizvajalci reprodukcijskega materiala hirali. Že leta 1967, ko naj bi začele delovati vse sestavine gospodarske reforme, se je pokazalo, da ob kontroliranih cenah in z nizko zaščito brez posebnih olajšav črna metalurgija ne bo zdržala. Proces siromašenja dohodka se je nadaljeval tudi potem, ko je liberalizacija zunanjetrgovinskega sistema bila zožena, zlasti pa v zadnjih letih visoke inflacije. Posebno so pri tem bile prizadete slovenske železarne.
Železarni Jesenice in Ravne sta tovarni z večstoletno tradicijo, bogata tradicija železarstva pa je tudi v Štorah. Ob osvoboditvi so te železarne bile steber izdelanega jekla. V prvem desetletju izgradnje socializma pa so izgubile svojo celotno amortizacijo, ki je le delno bila povrnjena z novimi naložbami. Posebno železarna Jesenice je na svojih ramenih nosila največje breme. Kot vodilna se je nesebično in nesentimentalno razdajala s sredstvi, tehnologijo, industrijsko svojino in kadri, sama pa ob gradnji novih tovarn slabila.
Šele v zadnjem desetletju so se te železarne na podlagi 47. natečaja JIB enakopravno vključile v novo rast. Na žalost je reforma nastopila pred dograditvijo novih obratov in naprav, podaljšala realizacijo načrta in zaradi neaktiviranih naložb znižala celoten dohodek, predvsem pa dohodek tovarn. V takih pogojih so bile vse tri tovarne nepripravljene upreti se učinkom recesije leta 1967 in leta 1968, v času visoke inflacije pa kljub ugodnemu angažiranju sredstev za delo zaradi rasti cen surovin, pomožnega materiala, storitev in energije ob omejenih cenah lastne dejavnosti ostale brez pravega presežka dohodka. V izgubljeni amortizaciji, omejenem in prelitem dohodku je razlog večletne krize slovenskih železarn. V tem je iskati visoko zadolženost,
Medsebojno sodelovanje slovenskih in hrvaških žeiezarjev
Te dni, mineva eno leto skupne poti žeiezarjev z Raven, Štor in Jesenic, je zabeležen nov pomemben dogodek v nadaljnjem razvoju slovenske metalurgije. V petek, 11. septembra sta namreč na Otočcu generalni direktor metalurškega kombinata Železarne Sisak Nobert Veber in generalni direktor združenega podjetja slovenske železarne Gregor Klančnik, podpisala pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju.
V elaboratu, ki je sestavni del pogodbe, strokovna vodstva obeh asociacij ugotavljata, da je med-sebonjo sodelovanje slovenske in hrvaške črne metalurgije oboje-
stransko zanimivo. Oba partnerja vodi v skupno akcijo enaka problematika na področju oskrbe z reprodukcijskim materialom in energijo ter proizvodni program, ki se medsebojno dopolnjuje. Ta dva razloga sta osnova ožjega bilateralnega povezovanja in usklajenega nastopa na trgu. To povezovanje pa v nobenem primeru ne zmanjšuje, temveč povečuje rezultate poslovnega združenja jugoslovanskih železarn.
Osnovni cilj tega medsebojnega sodelovanja je v razvijanju trajnejšega poslovnega in tehničnega sodelovanja, da se dosežejo čim (Dalje na 3. strani)
PRVO LETO ZDRUŽENEGA PODJETJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovarne so tudi po združitvi zadržale iniciativo poslovnega odločanja za jačanje donosnosti, s soustanovitelji pa jih veže:
—	skupna prisotnost na enotno oblikovanem tržišču,
—	specializacija, delitev proizvodnega in umskega dela,
—	usklajen razvoj in razširjena reprodukcija,
—	združeno raziskovalno in projektantsko delo,
—	uvajanje sodobne organizacije,
—	koordinirana finančna, komercialna in kadrovska politika in
—	enoten nastop navzven.
Na vseh navedenih problemih je združeno podjetje s preozkim strokovnim sestavom direkcije delalo ob širokem sodelovanju strokovnih delavcev in služb tovarne. V poslovne odločitve so bili pritegnjeni vodstveni delavci iz Jesenic, Raven in Štor. Glavni organ pa je sestav, ki ga tvorijo generalni direktor podjetja in glavni direktorji tovarn. Ta team se sestaja tedensko, po potrebi pa na sestanke pritegne tudi specializirane notranje in zunanje sodelavce.
Uvedena praksa dela s sodelovanjem delavcev tovarn se je pokazala kot učinkovit način medsebojnega spoznavanja, realnejšega odločanja in jačanja medsebojnega zaupanja, zato jo bo treba zadržati tudi potem, ko bo direkcija kompletirana.
V preteklem enem letu je združeno podjetje:
—	uredilo registracijo, osnovne samoupravne akte in v prostorih Metalurškega inštituta formiralo osnovo direkcije;
—	izdelalo prvi skupni letni gospodarski načrt za leto 1970 ;
—	pri KBHL oskrbelo kratkoročne kredite, ki so nam omogočili oskrbovanje z uvoženimi surovinami;
—	preko republiške skupščine oskrbelo 51 mili j. din posebno ugodnega kredita ža trajna obratna sredstva;
—	sklenilo vrsto dolgoročnih pogodb za oskrbovanje kupcev;
—	enotno nastopalo pri republiških in zveznih organih za uvedbo primernejših cen valjanega in Vlečenega jekla. — Potem ko so bile cene decembra lani povišane za dodatnih 3 % in uvedena drsna lestvica za legirana jekla, je zvezni izvršni svet končno 9. tm. odobril tudi zahtevo po uvedbi mehanizma avtomatskega prilagojevanja cen jekla cenam na zahodnonemškem tržišču;
—	enotno posredovalo tudi zahtevo po povečevanju deviznega dela amortizacije, znižanju carin za metalurško opremo, Id se ne proizvaja doma, in oprostitev. 5% takse za črno metalurgijo na uvoz surovin in materiala;
—	skupno nastopalo za znižanje interkalarnih obresti in za obročno obračunavanje anuitet. — Ta akcija je privedla do predloga zakona, ki naj bi bil sprejet na jesenskem zasedanju zvezne skupščine;
—	pri KBHL doseglo kompenzacijo dolgoročnega kredita za višino vročitev;
—	sodelovalo z republiškimi predstavniki pri oblikovanju republiške in zvezne gospodarske zakonodaje, ki interesira črno metalurgijo ;
—	sodelovalo z republiškimi organi pri oblikovanju politike razvoja energetskih virov v SRS;
—	pomagalo pri oblikovanju zasnov za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov;
—	organizacijam blagovnega prometa posredovalo predlog za širše poslovno sodelovanje s pogojem prevzemanja soodgovornosti pri tekoči proizvodnji in soinvestiranja pri razširjeni reprodukciji;
—	bilo pobudnik in sotvorec pri oblikovanju zasnove in podpisu pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju z železarno Sisak;
—	vključilo svoj interes v skupni projekt za najprimernejšo lokacijo nove koksarne na Jadranski obali;
—	skupno s Siskom, KBHL, JIB in Rudisom sodelovalo za vključitev v zasnovano družbo, ki bo eksploatirala ležišče bogatih gvinejskih železovih rud;
—	sodelovalo z Rudisom pri iskanju pogojev in sredstev za vključitev Slovenije pri uvajanju proizvodnje feroniklja v FERO-KAVADARCI — Makedonija;
—	sodelovalo pri pripravah za ustanovitev inženiring birpja, namenjenega za širjenje večstopenjske predelave v tovarnah;
—	izdelalo in delavskemu svetu posredovalo osnutek razvojnega programa za obdobje 1971 do 1975;
—	uvedlo bilten statističnih informacij;
—	grobo uskladilo predvideno proizvodnjo in zbralo prve predloge načrtov 'proizvodnje in materialnega bilansa za leto 1971;
—	preko RTV in tiska tekoče obveščalo javnost o delu, rezultatih, aktivnosti in načrtih :
—	preko OECD angažiralo norveško firmo IKO, ki ureja organizacijo po tovarnah in v direkciji podjetja;
—	uredilo enotno zastopstvo v ZJŽ, zveznih in republiških asociacijah;	1
—	pristopilo h koncentraciji nabavljanja reprodukcijskega materiala, opreme in energije;
—	uredilo enotnost raziskovalne dejavnosti z Metalurškim inštitutom Ljubljana na čelu in koordiniranega sodelovanja z Metalurškim inštitutom Sisak;
—	uvedlo redna tehnološka posvetovanja iz področja proizvodnje in predelave jekla;
—	pristopilo k izdelavi okvirnih pravilnikov iz področja delovnih razmerij, delitve dohodka, potnih in drugih stroškov. Prvi osnutek je že posredovan DS ZP.
Poslovni rezultati tovarn bi morali biti edino vidni sadovi.aktivnosti direkcije in vodstva združenega podjetja. To, da se popravljajo, ni le uspeh združitve, temveč spremenjenih pogojev, povišanih cen, pa vendar ima združeno podjetje že neposreden delež v obliki oskrbljenih kratko- in dolgoročnih kreditov, usklajenejše proizvodnje, večji učinki pa bodo v dolgoročni politiki.
Leto 1969 je združeno podjetje sklenilo s 1.313 milijoni din realizacije, kar je v primerjavi s predhodnim letom porast za 24,5 %. Od tega so dale:
—	Jesenice	816,7	milijonov	din	ali	62	%,
—	Ravne	351,5	milijonov	din	ali	27	% in
—	Store	145	milijonov	din	ali	11	%.
Dohodka je bilo skupno doseženega 389 milij, din. Od tega so dale:
—	Jesenice	205 milijonov in ali 52,7 %,
— Ravne	123 milijonov din ali 31,6 % in
— Štore	61 milijonov din ali 15,7 %.
Po odvedbi pogodbenih in zakonskih obveznosti ter pokritih osebnih dohodkih je ostalo za sklade 23,7 milijonov din. Od tega: .
—	Jesenicam	6,5	milijonov	din,
—	Ravnam	12,9	milijonov	din	in
—	Štoram	4,2	milijonov	din.
Presežek dohodka iz poslovanja 1969 je napredek, je pa še vedno le dobra tretjina dosežka iz leta 1966, ko je realizacija bila 35 % nižja.
Letos prvič celo leto poslujemo skupaj. To je tudi prvo leto z enotnim gospodarskim načrtom. Prvo polletje smo sklenili s 726,9 milij. din realizacije, kar je proti istemu obdobju lani 15 %'več. Tudi celotni dohodek kaže napredek. Po odvedbi obveznosti in izplačilu 1.250 din poprečnih osebnih dohodkov neto, je v vseh organizacijah združenega dela ostalo 21,6 milij. din ‘sredstev za sklade. S takimi dosežki pa ne moremo biti zadovoljni, saj so rezultat depresiranih osebnih dohodkov in vkalkulirane le minimalne amortizacije.
Iz podatkov, fizične proizvodnje se vidi nevarna stagnacija proizvodnje surovega jekla in gotovega blaga. Ta pojav je posledica:
—	težav pri oskrbovanju s koksom, starim železom ,in drugimi surovinami;
—	prenizkih osebnih dohodkov in negotove prihodnosti metalurških obratov.
Logično je, da dokler bodo poprečni osebni dohodki v republiki, ki so znašali 1.310 din, višji od poprečnih prejemkov zaposlenih v železarnah, bo nevarna fluktuacija neizbežna. Ta pa se v naših tovarnah uporno širi in že so ogrožene osnovne proizvodne zmogljivosti. Po dveh letnih mesecih se to še bolj manifestira v dosežku 8-mesečnega poslovanja.
(Dalje na 3. strani)
PRVO LETO ZDRUŽENEGA PODJETJA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Od januarja do vključno avgusta smo izdelali 414.6211 surovega jekla, kar je proti istemu obdobju lani 99 %, proti gospodarskemu načrtu pa le 93 %.
Posamezne železarne so prispevale:
— Jesenice	290.807 t ali "70,1 % surovega jekla,
— Ravne	98.585 t ali 23,8 % surovega jekla in
—	Štore	25.2291 ali 6,11 surovega jekla.
Blagovne proizvodnje je bilo skupno izdelane 341.2381 ali 101 %
lanskoletnega dosežka in 98 % od kumulativnega načrta za 8 mesecev.
Tu se moramo posebno ustrašiti nevarnega zniževanja. Ne sme nas tolažiti dosežek v realizaciji, ker vemo, da je ta manj rezultat strukturalnega premika proizvodnje kot povišanja prodajnih cen. Posamezne železarne so dale blagovne proizvodnje:
—	Jesenice	224.445 t	ali	65,7	%,
—	Ravne	67.777 t	ali	19,9	% in
—	Štore	49.016 t	ali	14,4	%.
Proti istemu obdobju lani so dale	Jesenice	94 %, Ravne 121 % in
Štore 106 % gotovega blaga domačemu in zunanjemu tržišču.
Kakor je bilo že rečeno, drugače je pri prodaji naših izdelkov. Realizirali smo jih za 980,3 milij. din ali 17 % več kot v istem obdobju lani.
Posamezne tovarne so dale:
proti istem obdobju 1969 113 %
124 %
119 %
—	Jesenice	594,9	milij.	din	ah	proti	načrtu	105 %
—	Ravne	280,7	milij.	din	ali	proti	načrtu	106 %
—	Štore	104,7	milij.	din	ali	proti	načrtu	104 %
Ugodni so podatki	pri doseženi	produktivnosti dela. V osmih me-
secih letošnjega leta je v združenem podjetju znašala poprečna mesečna realizacija na zaposlenega 10.500 din, kar je 16,5 % več kot v istem obdobju lani.
Posamezne železarne so dosegle: Jesenice 12.736 din, Ravne 9.895 din in Štore 5.960 dim.
S tem so proti istemu obdobju lani napredovale: Jesenice za 16 %, Ravne za 17,2 % in Štore za 16 %.
Drugi prikaz gibanja produktivnosti dela je v dosežku blagovne proizvodnje na zaposlenega mesečno. Te je bilo dosežene 3,681 ah 2 % več kot v istem obdobju lani. Posamezne železarne pa so dosegle: Jesenice 5,051 ali povečanje za ± 0.%, Ravne 2,311 ah povečanje za
14,4	% in Štore 2,81 ali povečanje za 7,5 %.
Ugodni podatki na področju produktivnosti dela so sledili povečanemu obsegu poslovanja in znižanju poprečnega števila zaposlenih. Medtem, ko je to število znašalo v osmih mesecih lanskega leta 11.818 ljudi., je letos padlo na 11.581 zaposlenih ali za 2 %• Jesenice so v letošnjem letu zaposlovale poprečno 5.838 ljudi, kar je 6 % manj kot v istem obdobju lani. V Štorah je znašal stalež 2.196 ljudi, kar je na lanski ravni. Edino Ravne so nadaljevale svojo trajno dinamiko zviševanja števila zaposlenih. Poprečno so imele letos zaposlenih 3.547 ljudi, kar je povečanje za 5,5 %.
Iz podatkov gibanja zaposlenih še ni razvidna sftruktura, analiza pa vendar kaže, da imamo nekih preveč, premalo pa predvsem kre-atorjev tehnološkega postopka in kvalificiranih proizvodnih ustvarjalcev. Dejstvo je, da nam primanjkuje delavcev na obstoječih proizvodnih napravah v vseh treh organizacijah združenega dela. Na Ravnah niso še večizmensko zasedeni stroji mehanske predelave, jeklo-vleka, pomanjkanje delavcev pa je tudi v čistilnici jeklene litine. Na Jesenicah primanjkuje delavcev v topli in hladni predelavi. Pri polni zasedbi in dobrem izkoriščanju delovnega časa bi v vseh železarnah lahko dosegli znatno večjo realizacijo, predvsem pa višji dohodek. Predno ne izkoristimo vseh proizvodnih kapacitet in ne povečamo proizvodnje hladne predelave na Jesenicah, livarne v Štorah in mehansko obdelanih končnih izdelkov :na Ravnah, je težko upravičiti ambicije za gradnjo novih proizvodnih naprav.
Vodstva tovarn bodo morala intenzivno delati za višji izkoristek obstoječega proizvodnega potenciala. V Štorah bo učinkovitejše poseči na proizvodnjo sive in nodulame litine od nizkošahtne elektro peči do končnih izdelkov, da bi ta važna linija proizvodne aktivnosti te tovarne postala zadosti donosna, predno bo nastopil problem vpeljevanja linije jekla od taljenja v elektro pečeh do končnih valjanih izdelkov. Taki tehnološki problemi so v vseh železarnah, rešili pa jih bomo le z dobro organizacijo in primernim delovnim sestavom.
Osrednja točka dnevnega reda današnje seje je posvečena srednjeročnim razvojnim (programom. Moti se vsak, kdor misli, da združeno podjetje sme na dosedanji način pristopati k novim investicijskim naložbam, s tem da se izdela investicijski program, oskrbi kreditein začne z gradnjo in nabavo strojev. Vsake nove naložbe smejo biti le posledica že znanih in z gotovostjo predvidenih donosnih poslov. Raziskava tržišča je zato prva operacija vsakega načrtovanja proizvodnje za obstoječa in za nova sredstva za delo. Poleg novih proizvodnih zmogljivosti pa moramo imeti oskrbljen tudi kader, ki bo na teh proizvajal. Prav v tej sestavini načrtovanja je najbolj šibka točka našega
razvojnega programa. Z gotovostjo bo rešena šele takrat, ko se bo proces gibanja delovne sile obrnil iz sedanjega odhajanja v prihajanje proizvodnji organizacijsko in normativno potrebnih delavcev.
Okvirno usklajen predlog načrta proizvodnje za naslednje leto 1971 že vsebuje glavne elemente, ki naj pomenijo premik iz stagnacije v novo rast blagovne proizvodnje.
Osnutek načrta predvideva: 708.000t surovega jekla, kar je proti prognozi 1970 13 % več, in 584.5001 blagovne proizvodnje, kar je proti prognozi 1970 14 % več..
Tak skok bo možen ob izboljšanem oskrbovanju s surovinami in. drugim reprodukcijskim materialom in s selektivnim premikom na področju osebnih dohodkov. Ti naj bi se povzpeli vsaj na 1.450,— din mesečnega poprečja prednostno tistim, ki neposredno oblikujejo tehnološki postopek in delajo na proizvodno ustvarjalnih delih.
V predlogu načrta predvideno proizvodnjo za leto 1971 bomo morali doseči na obstoječih sredstvih za delo brez večjih investicijskih posegov. To nam bo moral omogočiti končno sprejeti mehanizem o stalnem prilagojevanju prodajnih cen valjanega in vlečenega jekla.
Dosežki 1971 bodo važen pogoj in osnova za realizacijo razvojnega programa v obdobju do leta 1975. Pri tem pa bo morala biti posvečena večja skrb domačim kupcem. V težki dilemi, kako sočasno odpravljati nerentabilno proizvodnjo in zadržati zadovoljstvo odjemalcev, se bomo morali dosledneje držati principa, da z ustavitvijo proizvodnje na zastarelih in iztrošenih sredstvih za delo ne prekinemo stika s kupci za vse tiste izdelke, ki jih združeno podjetje tudi v prihodnosti predvideva v svojem proizvodnem programu. Kupca je prvič težko, drugič pa skoraj nemogoče pridobiti. To velja zlasti za tržni del razvojnega programa.
Združeno podjetje se zaveda lokacijskih prednosti in slabosti slovenskih železarn. Prednosti so v tradiciji, močno razviti energetski osnovi in predelovalni industriji, slabosti pa v oddaljenosti od surovin in slabi strukturalni prilagoditvi potrošnje asortimanski proizvodnji jekla. V tem je razlog, da združeno podjetje podpira splošno ožjo gospodarsko povezavo Slovenije im. Hrvatske z ožjo povezanostjo z železarno Sisak. Preko javnih komunikacij so naše delovne skupnosti seznanjene s pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju železarne Sisak in Združenega podjetja slovenske železarne, ki je bila 11. 9. letos podpisana na Otočcu. Zamisel o tej povezavi ni nova, niti ni nastala po naključju. Slovensko in hrvaško železarstvo vežejo:
(Dalje na 5. strani)
MEDSEBOJNO SODELOVANJE
(Nadaljevanje s 1. strani) nižji stroški poslovanja in uspešno vključevanje v sodonibi tehnič-ni in tehnološki napredek. K temu cilju sodi tudi osvajanje nove proizvodnje proizvodov črne metalurgije in druge gospodarske dejavnosti, uvajanje sodobne organizacije deìa, usklajen nastop na trgu, skupna oskrba s surovinami, dopolnjevanje raziskovalne dejavnosti in vključevanje v mednarodno delitev dela. To pa se lahko doseže le s poslovnim in tehničnim sodelovanjem, ki bo slonelo na koordiniranju proizvodnega programa, na skupnem opravljanju raznih poslov in dejavnosti ter z združevanjem sredstev za skupno poslovanje.
Nemogoče je že vnaprej ovrednotiti vse koristi tega medsebojnega sodelovanja, čeprav cilji navedeni v pogodbi prepričljivo dokazujejo velike koristi takega sodelovanja. Prav gotovo bo usklajevanje proizvodnih programov in dopolnjevanje asortimenta za zadovoljevanje potrošnikov, samo krepila navzočnost in vlogo obeh pogodbenih strank na trgu. Tudi skupna oskrba s surovinami, glede na geografski položaj in istovetni interesi v pogledu oskrbe, dajejo odločujoče možnosti za znižanje proizvodnih stroškov.
Samo skupna izgradnja koksarne
na jadranski obali, bi na primer znižala nabavno ceno koksa za najmanj 23,48 din/t. Potem je tu še optimalizacija proizvodnih zmogljivosti z moderno in ekonomično organizacijo dela, kar je pogoj, da se proizvodni stroški lahko zmanjšajo na minimum.
Ža uresničitev vseh v pogodbi navedenih skunpih poslov in nalog oziroma ciljev, bosta skrbela direktorja obeh pogodbenih strank ob pomoči zadolženih delavcev. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas in k njej lahko pristopijo tudi druge gospodarske organizacije istih ali podonbih dejavnosti kot jih imata ZPSŽ in železarna Sisak, seveda s pogojem, da sprejmejo vse pogodbene določbe.
Tak sodelovanje je prav gotovo v skladu z gibanji in razvojem dogodkov v proizvodnji jekla v svetu. Na osnovi ekonomske logike, na kateri je grajena podpisana okvirna pogodba in iz posameznih pogodb za konkretne skupne posle in dejavnosti, ki bodo na njej temeljile, se lahko pričakujejo pomembni prihranki v proizvodnih stroških, kar pa je tudi osnovni cilj poslovno-tehnič-nega sodelovanja med Metalurškim kombinatom železarne Sisak: in združenim podjetjem Slovenske železarne.
5. seja delavskega sveta ZPSŽ j
S r e d n j
V torek, 15. septembra, to je točno ob letu, ko so slovenski železarji z uspešnim referendumom stopili na skupno pot nadaljnjega razvoja, je predsednik Tomaž ERTL, dipl. politolog, sklical 5. sejo delavskega sveta združenega podjetja Slovenske železarne. Seji je prisostvoval tudi član izvršnega sveta Slovenije inž. Ivan Zupan. Obravnavali so poročilo generalnega direktorja ZPSŽ Gregorja KLANČNIKA o rezultatih enoletnega poslovanja ZPSŽ, govorili o osnutku srednjeročnega programa ZPSŽ, sprejeli osnutek pravilnika o nadomestilu stroškov za službena potovanja v nadaljnjo razpravo, bili seznanjeni z delom in programom koordinacijskega odbora sindikata ZPSŽ ter imenovali za sekretarja ZPSŽ dipl. pravnika Miha POTOČNIKA, ml.
ni načrt
Potem, ko je. predsednik Ertl pozdravil navzoče in dobil soglasje k dnevnemu redu, je predal besedo generalnemu direktorju Gregorju Klančniku, čigar poročilo v celoti objavljamo.
Ker na poročilo ni bilo pripomb, je predsednik delavskega sveta naglasil, da kljub temu, da je . generalni direktor dolgo časa delal sam, v težkih pogojih v povezovanju s strokovnjaki posameznih tovarn, ob določeni ne-strpnsti, da gredo stvari prepočasi in da smo precej zamudili, kar bo treba še nadoknaditi, je praksa potrdila, da je bila združitev slovenskih železarn potrebna in u-pravičena ter da je dala že svoje velike rezultate. S tem, ko direkcija le dobiva svojo fiziognomijo in ustrezne kadre je jamstvo za še boljše rezultate, seveda ob nenehni krepitvi združenega podjetja. Najbrž ob takih pogojih nismo naredili vse, je zaključil, vendar pa smo z rezultati lahko zadovoljni, predvsem pa nam je to jasen smerokaz, kako v prihodnje.
SREDNJEROČNI PROGRAM,
ENA NAJVAŽNEJŠIH AKCIJ
ZDRUŽENEGA PODJETJA
Ko je generalni direktor razložil nekaj posebnosti osnutka srednjeročnega programa, je naglasil, da so se na direkciji prizadevali, da bi v jeseni prišli najprej pred kolektive vseh treh železarn in nato pred izvršni svet Slovenije z osnutkom srednjeročnega načrta razvoja slovenskih železarn, v katerem nakazujejo smer bodočega razvoja in probleme, ki bodo v zvezi s tem nastopili Pismen predlog so člani delavskega sveta dobili prepozno, da bi o njem aktivno govorili, vendar je pri tem direktor poudaril, da je predvideni postopek sprejemanja drugačen kot doslej. Osnutek naj služi za razprave v tovarnah in organih, ki naj bi pri oblikovanju tega dokumenta sodelovali. šele potem naj bi o njem ponovno razpravljal delavski svet ZPSŽ predno bi ga predložili v razpravo republiškemu izvršnemu svetti.
Prvi osnutek srednjeročnega prosrama poleg uvodnih misli vsebuje: obstoječe stanje v tovarnah. obseg skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije v letih 1971—1975, analizo tržišča, pro-
gram predvidenih investicijskih del, potrebna finančna sredstva in dinamiko financiranja ter sklepni del ter dodatno še materialno bilanco srednjeročnega razvoja 1971-1975.
Po tem načrtu se predvideva proizvodnja surovega železa leta 1975 v ZPSŽ 235.000 ton ((Jesenice 180.000 in Ravne 55.000 ton) in surovega jekla 800.000 ton (Jesenice 520.000. Ravne 200.000 ton in Štore 80.000 ton). Blagovne proizvodnje v istem letu 801.500 ton vključno z medsebojno zamenjavo (Jesenice 510.400, Ravne 129.000 in Štore 162.000 ton) oziroma 757.000 ton brez medsebojne zamenjave. Realizacija se predvideva leta 1971 - 1.569..000.000 dih in leta 1975 — 2.452,000.000 dinarjev. Od tega naj bi posamezne železarne prispevale: Jesenice 55.6 %, Ravne 28,5 % in Štore
15,9	%. Načrt je delan na osnovi nabavnih in prodajnih cen kakršne so veljale v prvem polletju letos. Pri izračunih ni upoštevana sprememba, ki je nastala s sprejemom mehanizma o stalnem prilagajanju cen valjanega in vleče-negaga jekla cenam na zahodno nemškem tržišču, ki ga je sprejel ZIS na seji 9. septembra. To prevrednotenje bo narejeno, čim bo ta odilok objavljen.
Po načrtu so predvidene investicijske naložbe v osnovna sredstva 764.000.000 dinarjev in v 'o-bratna sredstva 405.000.000 dinarjev, oziroma skupaj 1.169,951.000 din. K temu pa dodatno priključuje ZPSŽ še novo udeležbo v višini 130,000.000 din.
V srednjeročnem programu je tudi predvideno, da bo v letu 1971 poprečni osebni dohodek znašal 1450 din z dinamiko 6 % povišanja. ne da se upošteva inflacija in seveda ob tem, da se ustvarijo vse ostale planirane postavke. Pri tem izhajamo iz tega, da bomo le z doseženim zadovljstvom v kolektivih dosegli ustrezno kadrovsko strukturo in višjo produktivnost ter ustvarili večji interes pri mladih za vključevanje v metalurgijo. V programu pa upoštevamo tudi razvoj standarda, življenjske ravni v posameznih tovarnah in sicer 1.500 din na zaposlenega letno. Naša osnovna izhodišča so torej : modernizacija proizvodnje, povečanje realizacije ob stalnem zmanjševanju proizvod-
e roč
É.
e
nih stroškov ob takih osebnih dohodkih, da nam ljudje ne bodo uhajali, oziroma da bomo bolj interesantni tudi za mlade kadre.
Ob tem pa se moramo zavedati, da je tà osnutek srednjeročnega načrta še hudo na krhkih nogah, predvsem zaradi predvidene konverzije dolgoročnih kreditov.
Najprej je Alojz BREZNIKAR iz Raven razpravljal o proizvodnji in potrošnji plemenitih jekel, kar bi moralo glede na sedanje neustrezno stanje dobiti bolj čvrsto osnovo v srednjeročnem načrtu. Dipl. inž. Milan DOBOVI-ŠEK (Ravne), je govoril o strokovnih kadrih oziroma o stagnaciji le-teh nasproti ostalim republikam oziroma o neustrezni kadrovski strukturi naših železarn in o nezainteresiranosti mladih za tehnične oziroma železarske poklice. Menil je, da pri t|em vprašanju ne gre samo za neustrezne osebne dohodke, ampak predvsem za določeno nezainteresiranost in premajhno zavzetost pri obravnavanju tega vprašanja. Načrtovanje, pridobivanje, šolanje, notranje tovarniško usposabljanje in napredovanje ter drugi ukrepi v zvezi s tem. marajo prav tako dobiti pomembno mesto v obravnavanem načrtu. Kvalitetni razvoj železarn, zahteva tudi kvalitetne kadre.
O bolj prepričljivih in bolj dokumentiranih utemeljitvah posameznih stališč in podatkov v osnutku programa, je govoril dipl. inž. Frnjo MAHORIČ iz Raven. Poudaril pa je tudi, da je pri obravnavanju energetike k razpravam o povečanju zmogljivosti elektroenergije potrebno priključiti tudi razprave o ostalih energetskih medijih, predvsem pa o zemeljskem plinu. Glavni direktor železarne Jesenice mag. inž. Peter KUNC, je omenjal nekatere za nadaljnji razvoj železarstva neizpodbitne postavke, ki jih je potrebno realizirati, o ne dovolj zavzetem in včasih pretirano skopem obravnavanju vprašanja kadrov oziroma njihovega usposabljanja. Poudaril pa je tudi. da osnutek vsebuje precej dovolj preverjenih podatkov im da je pri obravnavi teh potrebno zavreči nekatera zastarela razmerja primerjav.
Glavni direktor železarne Štore in predsednik poslovnega odbora Tugomir VOGA, je pripomnil, da so na'poslovnem odboru ugotovili kvalitetni ' napredek pri planiranju. Govoril pa je tudi o odstranjevanju' ozkih grl, o strukturi proizvodnje, marketingu in o poslovnem sodelovanju ZPSŽ z železarno Sisak. O sofinanciranju novih kapacitet elektroenergije in o skupnem nastopu ' združenega podjetja SLOVENSKE ŽELEZARNE
pri podpisovanju pogodb za vse tri železarne z elektrogospodarstvom Slovenije, je govoril Janez BRATINA, dipl. inž. iz Raven.
Direktor metalurškega instituta Slovenije dipl. inž. Lojze PREŠEREN, je govoril predvsem o usposabljanju strokovnih kadrov in o sodelovanju na področju raziskovalnega dela med ZPSŽ oziroma posameznimi železarnami in institutom.
Po končani razpravi je delavski svet sprejel naslednja stališča oziroma sklepe:
—	predloženi osnutek srednjeročnega načrta razvoja železarstva v Sloveniji je zrel za javno razpravo v delovnih kolektivih;
—	današnja razprava in pripombe na osnutek, naj bodo sestavni del razprav oziroma pripomb, ki jih bodo posamezni delovni kolektivi združenega podjetja posredovali generalni direkciji;
—	do 15. oktobra mora biti v posameznih železarnah zaključena razprava o osnutku in predlogih posredovani generalni direkciji, ki naj bi čimprej izdelala prečiščen znova obravnaval na seji v prvi osnutek, da bi ga delavski svet polovici novembra ;
—	načelno odobrava skupni nastop ZPSŽ pri izgradnji nuklearne elektrarne skupaj z drugimi velikimi potrošniki elektroenergije, vendar bo dokončno o tem sklepal. ko bodo izdelani ekonomski elaborati in izračuni participacije posameznih partnerjev, ter v tej smeri zadolžuje generalno direkcijo pri nadaljnjem sodelovanju pri izdelavi teh elaboratov.
Po sprejetju teh sklepov so poslušali še- poročilo predsednika koordinacijskega odbora sindikata ZPSŽ tov. OCVIRKA, ki je delavski svet seznanil z delom in programom odbora ter s pripombami na polletno poslovno poročilo ZPSŽ. Pri tem je posebej poudaril. da bi bilo potrebno pregledati članstvo in trošenje članarine, ki jih plačujejo železarne raznim asocijam, ker to predstavlja velike zneske. K temu je zahtevo po nre^ledu te članarine in trošenja izrazil tudi Franc KOBENTAR.
N n, predlog predsednika Tomaža Ertla so spreieli sklep:
—	poročilo predsednika koorib-naciiskeera odbora, sindikata ZPSŽ se vzame na znanje, predloge ter pripombe sindikata pa bo DS vkliijčeval v nroaram svoiega dela. Generalni direkeiii ZPSŽ na so naročili, da omogoči z zahtevanimi podatki realizacijo spremah na.l og sin dika ta :
—	da se na eno nrihodniih sei vklinči poročilo o članstvu nosa-meznih železarn oziroma ZPSŽ v posameznih asocijacijah, o višini članarine in o namenih trošenja te članarine.
HI1REJŠE REŠEVANJE!
SINDIKAT ZDRUŽENEGA PODJETJA ZAHTEVA HITREJŠE REŠEVANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH UKREPOV SANACIJSKEGA PROGRAMA
PRVO IET0 ZDRUŽENEGA PODJETJA
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	bližina;
—	podobna problematika pri oskrbovanju s surovinami in energijo;
—	proizvodni program, ki se medsebojno dopolnjuje;
—	močno razvita predelovalna industrija na obeh straneh meje.
Ker nismo medsebojni konkurenti, z delitvijo kreativne in umske
tvornosti, z enotnim organiziranjem in skupnim vlaganjem za boljše in cenejše oskrbovanje z reprodukcijskim materialom ter trdnejšo skupno prisotnostjo na enotnem tržišču doma in v inozemstvu lahko dosežemo boljše obvladanje tehnološkega postopka, nižje proizvodne stroške, rednejšo proizvodnjo in višjo donosnost v obeh podjetjih. Poleg pogodbe je v presojo članom delavskega sveta na razpolago tudi kratek elaborat, zato upam, da bo osrednji samoupravni organ našega podjetja podpis pogodbe potrdil. Ožja bileteralna povezava z železarno Sisak ne sme pomeniti slabitve naše aktivnosti v združenju jugoslovanskih železarn, temveč objektiviziran je déla v tej naši osrednji jugoslovanski asociaciji.
Posamezne organizacije združenega dela pri iskanju skupnih in učinkovitejših rešitev ne bodo smele biti drobnjakarske in preozko gledati le neposredno korist, kot je to že bil primer pri projektu koksarne. Že na današnji seji naj bi delavski svet obravnaval naše stališče do gradnje novih elektro energetskih objektov.
Poznano je, da bo v Sloveniji v naslednjih letih nastal primanjkljaj v proizvodnji elektrike. Načrt zato predvideva skupaj s Hrvatsko izgradnjo 600 MW nuklearne elektrarne. Sredstva za ta objekt se bodo zbirala pri velepotrošnikih in drugem gospodarstvu kot preko trarn-e s soudeležbo velepotrošnikov, med katerimi je tudi naše pod-široke potrošnje. Pripravlja se načinlinanciranja izgradnje nove elek-jetje. Skupaj naj bi mi prispevali potrošnji ustrezajoči adekvatni del, in sicer tako-, da v prejšnjih letih Vložena sredstva v znesku okrog 30 milijonov din, ki bi nam jih elektro gospodarstvo moralo vrniti, smatramo kot neposredno udeležbo, za dodatno udeležbo pa bi dobili ugoden republiški kredit. Ko bo delavski svet ta predlog obravnaval in ga morebitno odobril, se bo moral zavedati, da so se dosedanja sredstva zbirala v odvisnosti od investicijskih naložb v stroje in naprave. Delež bo zato od tiste tovarne, ki je investirala največ, temu sorazmerno višji in ne bo usklajen z relativno potrošnjo elektro energije v posameznih tovarnah. Tudi pri nadaljnjih načrtih morebitne uvedbe proizvodnje metaliziranih peletov, surovega železa in surovega jekla na Jadranski obali in podobno bomo morali zd_ruženo podjetje obravnavati kompleksno, posamezne organizacije pa v teh projektih videti ne samo neposredne, temveč tudi posredne koristi.
Pred nami je drugo leto, odkar smo povezani v eno družino-, leto vstopa v novo petletno razvojno obdobje, v katereem naj bi s skupnim prizadevanjem, boljšim organiziranjem in višjo rentabilnostjo proizvodnje, z -novimi naložbami in ojačanimi delovnimi skupnostmi končno zgradili nov temelj za jasnejšo daljšo prihodnost slovenskega jeklarstva.
Prepričan sem, da bomo pri tem ob prizadevanju nas vseh v tej dejavnosti zaposlenih uspeli.
Ljubljana, 15. 9. 1970
Proizvodnja v avgusta 1970
V avgustu smo dosegli 9,2% Letnega plana proizvodnje. Planska dvanajstina je bila presežena za 10,8%. V kumulativi je proizvodnja za 1,6% nad letnim planom. Operativni plan je bil presežen za 1,4%. V metalurški enoti je ostala pod operativnim planom valjarna za 3,6%, zaradi zahtevnejšega valjanja za izvoz. V kovinski enoti so ostali pod operativnim planom vsi obrati in sicer: valjarna valjev in kokil jiri surovih valjih za 60,6%, pri ko-kilah in litini za 21,8 % in pri obdelanih valjih za 6,8%, livarna specialne litine pa za 25,3 %. Ob rat je ostal pod plansko dvanajstino za 40,9%.
Kontrola izdelkov v jeklovleku
V	četrtek, 26. avgusta je bila na Ravnah na Koroškem 2. seja Izvršnega odbora -sindikata Združenga podjetja Slovenskih železarn. Dnevni red je bil zelo obširen.
—	Obravnavah so programe komisij pri Izvršnem odboru;
—	razpravljali o polletnem poslovnem poročilu Slovenskih železarn ;
—	obravnavali finančni pravilnik sindikata ZP.
V	nadaljevanju seje so razpravljali o konferenci samoupravljavcev črne metalurgije ter o vlogi sindikata Združenega podjetja v sedanji gospodarski situaciji.
Pri Izvršnem odboru so ustanovljene štiri komisije:
—	Komisija za gospodarstvo in samoupravljanj e ;
—	Komisija za družbeni standard, osebni dohodek in delovne pogoje;
—	Komisija za rekreacijo in oddih ;
—	Finančna komisija.
Program komisije za gospodarstvo in samoupravljanje se deli v dva dela tako, da sta zaradi obšir-nosti tematike ti dve podkomisiji.
Podkomisija za gospodarstvo
ima nalogo
—	obravnavati gospodarjenje ZP Slovenske železarne;
—	obravnavati srednjeročni program razvoja slovenske črne metalurgije;
—	obravnavati družbeni plan za prihodnje leto;
—	obravnavati zaključni račun za tekoče leto.
Podkomisija za samoupravljanje je program dela razdelila v dve smeri :
a)	— vsklajati oblike in vsebino dela samoupravljanja v tovarnah in Združenem podjetju po sprejeti resoluciji Zvezne ustave, ki govori o XV. amndmaju;
—	vsklajevanje pravil osnovnih organizacij sindikata tovarn in določitev vloge in mesta osnovne organizacije -sindikata v statutih tovarn ter ZP;
b)	Visklajevanje statutov in splošnih aktov tovarn, ki morajo biti vsklajen-i z zakonskimi predpisi in Statutom Zruženega podjetja Slovenske železarne.
Predvsem pa bi morali delovati v smeri enotnosti pravilnikov v vseh tovarnah Združenega podjetja.
Program dela Komisije za družbeni standard osebne dohodke in delovne pogoje je v glavnem zajet že v imenu komisije:
a)	s področja družbenega standarda bodo obravnavah stano-
vanjsko problematiko, dopuste in regrese ter družbeno prehrano;
b)	pri osebnih dohodkih bodo razpravljali o razmerju delitve dohodka med skladi in osebnim dohodkom, analizirali OD po kvalifikacijskih skupinah, zbrali podatke o najmanjših OD ter o osebnem dohodku na družinskega člana;
c)	pri delovnih po-gojih bodo razpravljali o zaščiti delavca na delovnem mestu in zaščitnih sredstvih ter poklicnih obolenjih, posebej pa še o benificiranem delovnem stažu, kar se vs-e predolgo odlaša.
Komisija za rekreacijo in oddihe je svoje delo razdelila na -tiri področja: špo-rt-rekreaci-ja, oddih in izletništvo ter kulturna dejavnost. _
a)	Športna rekreacija:
—	troboji tovarn ZP — letni in zimski del,
—	srečanja najboljših ekip po panogah,
—	-srečanje veteranov,
—	srečanja invalidov,
—	srečanja ribičev,
—	srečanja z drugimi podjetji.
b)	Oddihi in izletništvo:
—	izmenjava kapacitet letova-vanja počitniških domov,
—	najemanje novih kapacitet letovanja,
—	programirati izlete preko leta,
—	organizirati izlete in pohode ZP.
c)	Kulturna dejavnost:
—	ugotoviti interesne skupine kot so: dramska, folklorna, pevska, glasbena, likovna in druge,
—	izmenjava in srečanja interesnih skupin,
—	dviganje kulturne dejavnosti na nivo športne rekreacije.
Akcijski program komisije za leto 1970:
—	letne športne igre Združenega podjetja Slovenske železarne,
—	pohod železarjev na Triglav,
—	srečanje pihalnih orkestrov na Ravnah,
—	foto razstava,
—	slikarska razstava.
Komisije so si zadale obširen
program nalog, od katerih so ene kratkoročnejšega značaja, za reševanje drugih pa bo potrebno več časa.
Zastavljene naloge obsegajo zelo široko področje, vendar s-e nanašajo na vsakega posameznika, na posamezne tovarne in Združeno podjetje kot celoto. Pri ta-kih skupnih vprašanjih bodo potrebne sistemske rešitve. Člani izvršnega odbora se zavedajo, da jepo-goj za uspešno delo odkrito dogovarjanje in dobra priprava materialov. Zato -se bo potrebno tu-(Dalje na 7. strani)
ODVRNJENA NEVARNOST
Dnevno časopisje večkrat ob nezgodah v podjetjih ne obvešča točno o vzrokih pa tudi poteku dogodkov. Da bi seznanili kolektiv z dejanskim stanjem in našo intervencijo pri nezgodi s plinsko vagon cesterno na železniški postaji v Štorah, dajemo naslednja pojasnila :
Cisterna je bila 31. 8. 1970 od-premljena iz rafinerije Sisak ter je prispela v Celje na glavno postajo dne 2. 9. 1970 okoli 13. ure. Proti večeru je bila postavljena na tehtalni tir tovorne postaje v Čretu, kjer se je okrog 22. ure pojavil plamen iz omarice merilca nivoja. Železničarji so o tem obvestili poklicne gasilce iz Celja, ki so ogenj pogasili. Ker je plin še nadalje izhajal, je nekdo od železničarjev hotel ventil za izpuščanje plina iz merilne naprave zapreti. Pri tem ga je pa odprl tako, da je plin še močneje pihal iz izpustne cevi. Verjetno se je pri tem ustrašil ter odskočil s podesta. Iz celjske postaje so nato sporočili na železniško postajo v Štore, da bodo s posebnim vlakom pripeljali v Štore cisterno, ki je gorela, bila pogašena, ter še vedno izpušča plin, dostavili v Štore, kjer jo naj v železarni takoj iz-praznejo. Nato so s parno lokomotivo in nekaj vagoni prepeljali takšno cisterno, iz katere je močno uhajal plin, V Štore. Skladiščnik železniške postaje v Štorah je nato o tem obvestil 'našega prometnika (tehtalca na normalno-tirni progi). Ta pa je odšel na postajo in si cisterno ogledal. Ker je opazil, da je okrog cisterne že cel oblak plina, ter da še vedno* močno izhaja, je takoj o tem -obvestil vratarja, ta pa dežurnega tovarne tovariša Plahuta Mihaela. Takoj nato so bili poklicani tudi tehnični direktor, vodja gasilske službe, glavni energetik, vodja službe varstva pri delu, delovodja mešalne postaje ter obveščen glavni direktor. S sireno so bili poklicani tudi gasilci. Skupno so bili podvzeti naslednji ukrepi:
—	sporazumno z železniško postajo je bil ustavljen železniški promet na glavni progi Celje— Maribor;
—	obveščena postaja milice Celje, ki je zaprla ves cestni promet na relaciji Teharje-šentjur, ter ga preusmerila preko Blagovne;
—	cestne zapore so bile tudi pri Godecovem mostu, samotni ter na cesti z Lipe;
—	ustavljen je bil tudi notranji promet v železarni, ustavljeno obratovanje kisikarne, čistilnice ingotov in odstranjeni vsi ljudje iz skladišča starega železa;
—	obveščena je bila tudi Uprava javne varnosti Celje;
—	pozneje, ker se je oblak plina pričel širiti proti stanovanjskim hišam proti pošti oziroma Gasilskemu domu, so bile zbujene dru-
žine v teh hišah ter napotene iz nevarnega območja.
Med tem časom so gasilci s curki vode oblivali cisterno ter se poskušali z dihalnimi aparati približati ter ugotoviti, kje sploh plin izhaja. V začetku namreč sploh ni bilo jasno, iz Celja niso ničesar sporočili, kje pravzaprav
KOŠARKA
Derby Torpedu
Partizan Kovinar Štore : Torpedo Šoštanj 62:68 košev
Zadnjo nedeljo v avgustu se je na igrišču Partizan Kovinarja odvijala derby tekma med domačo ekipo in vodečo ekipo na tabeli Torpedom iz Šoštanja. Gostje so že v začetku tekme dobili rahlo terensko premoč, kar se je odrazilo v razliki košev v njihovo korist. V začetku dobljena prednost je gostom zadostovala za poznejšo zmago nad domačini. Rezultat tekme, ki se je končala z minimalno prednostjo za goste, pa nam pove, da so se domači fantje dobro pripravili za jesenski del tekmovanja. Rezultati ostalih tekem so: Vitanje : SŠD Prebold 82:58, Prebold : Žalec B 90:31, OLD BOYS : Šentjur 67:35. Na tabeli vodi še vedno Torpedo pred Vitanjem, Preboldom in Štorami...
M. Kavka
plin izhaja. Šele pozneje, ko je pričel pihati rahel veter, se je bilo mogoče približati ter s curkom vode odstraniti led, ki se naredi zaradi močne ekspanzije plina ter ugotoviti, da plin izhaja iz cevi za praznjenje merilca nivoja. Gasilec Leljak Ludvik je nato ventil zaprl ter tako ustavil močno
Kegljanje
TROBOJ HOŠKIH EKIP 8 X 200 METOV HRASTM-ŠTORE-ŽALEC
V organizaciji KK Žalec je bil v dneh 29. in 30. avgusta na avtomatskem kegljišču Hmeljarja v Žalcu troboj moških ekip v disciplini 8 X 200 metov. Na tem tekmovanju so bili doseženi zelo dobri rezultati, kar kaže, da mrtva sezona kegljanja v poletnih mesecih ni bistveno vplivala na formo posameznih kegljačev, oziroma ekip. Naša ekipa je na tem troboju nastopila zelo pomlajena ter dosegla zelo dober ekipni rezultat in zasedla za zmagovalno ekipo Žalca drugo mesto, tretje mesto pa je osvojila ekipa Hrastnika. Rezultati so naslednji:
Žalec 6600 kegljev
posamezniki: Oblak 854, Klanjšek 842, Ramšak 840 kegljev itd.
izhajanje plina. Celoten merilec nivoja je še nadalje izpuščal manjše količine plina na več mestih, ker so 'bila tesnila v požaru poškodovana. Količina izhajajočega plina pa ni bila tako velika, da ne bi bilo mogoče cisterne z uporabo posebnih varnostnih ukrepov prepeljati v mešalno postajo ter jo izprazniti. To je bilo tudi storjeno. Po izpraznjenju je bilo ugotovljeno, da je iz cisterne ušlo okoli 2,5 tone tekočega plina.
Vsi prej navedeni ukrepi so bili potrebni, da se je tako preprečil vžig oblaka plina ter s tem tudi cisterne.
Vzrokov, zakaj je pričel plin izhajati že v Celju, naknadno ni bilo mogoče ugotoviti, to bo verjetno ugotovljeno, ko bo v rafineriji Sisak 'demontiran celoten merilec nivoja. Do vžiga plina na tovorni postaji v Čretu pa je prišlo verjetno zaradi iskre, iz lokomotive, ki je vozila v bližini.
Navedeni sestavek ima namen pojasniti netočnosti iz dnevnega časopisja, kjer je med 'drugim pisalo tudi, daje bila cisterna postavljena v Štore sporazumno z Železarno Štore, da so v Štorah bili tudi celjski gasilci (res je, da sta bila tov. inž. Gorza direktor Zavoda za požarno varnost in poveljnik poklicnih gasilcev tovariš Pasero), da je cisterna v Štorah ponovno gorela. * V
Partizan Kovinar Štore 6477 kegljev
posamezniki: Faktor 858, Kavka 852, Rukavina 851 kegljev itd.
Hrastnik 6359 kegljev
posamezniki: Drame 851, Pufler 834, Peršič 823 kegljev itd.
Iz zgoraj prikazanih rezultatov posameznikov je razvidno, da je Faktor Rado, član Partizan Kovinarja iz Štor, z 858 keglji bil najboljši kegljač troboja.
M. Kavka
OBČINSKO MLADINSKO PRVENSTVO CELJA V PARIH ZA LETO 1970
V soboto, dne 5. 9. 1970 je bilo na kegljišču Ingrada v Celju občinsko prvenstvo mladincev v parih za leto 1970. Naše društvo sta zastopala para Pungršek Franc ml. — Krmuzél Drago, 'ki sta z rezultatom 1518 kegljev zasedla 2. mesto in Felicijan Marjan — Bobnič Jože s 1493 keglji zasedla 3. mesto med 8 nastopajočimi pari. Za dosežene uspehe iskrene čestitke ter na republiškem prvenstvu, ki bo konec meseca septembra v Celju čim boljši rezultat !

_. ,

^ g« _

. : .
Montaža prog v novi valjarni
SPORT IN REKREACIJA
Mežiška dolina in ravenski železarji slavijo 350-letni razvoj
Letos mineva 350 let odkar se je fužinarstvo v Črni začelo, medtem ko je obrtno kovaštvo, žebljarstvo in žičarstvo v srednjeveškem Gu-štanju še nekaj sto let starejše. Ta visok jubilej ravenski železarji slavijo prav v letu, ko je prenehala z obratovanjem stara valjarna in s čemer so dejansko prenehale obstajati ravenske fužine in se umaknile moderni valjarni.
Čeprav so fužine v Črni, Mu-šeniku, Mežici in Prevaljah, zaradi takrat boljših naravnih pogojev za razvoj fužinarstva dosegle v posameznih obdobjih velik razmah, vendar-pa ob neizogibnih krizah, ki so jih ob vedno večjem konkurenčnem boju tudi uničile, je ravenska železarna, čeprav v senci predvsem prevaljske železarne, preživela krizo in pred prvo svetovno vojno dosegla višek. Da je ravenska jeklarna prebrodila krizo in konkurenčni boj, je predvsem zasluga njihovih kvalitetnih jekel in pravočasne modernizacije.
Po končani prvi svetovni vojni je bilo treba ravensko 'jeklarno ponovno modernizirati. Zadnje leto pred drugo svetovno vojno je imela železarna okoli 22.000 ton pri okoli 400 zaposlenih.
Izreden vzpon železarne Ravne pa se je začel po osvoboditvi, ko so razširili proizvodne zmogljivosti, najprej topilnico, jeklolivarno, kovačnico in mehansko obdelo-lovainico v 'letih od 1950 do 1969 je železarna v proizvodnji jekla napredovala 10,5-krat, pri skupni proizvodnji 8,3-krat, pri blagovni proizvodnji za 8,2-krat in pri realizaciji za 11,5-krat, število zaposlenih pa se je dvignilo na okoli 3500.
Naslednje obdobje rasti je zaključeno leta 1964 z novimi topil-niškimi napravami, z vgrajeno srednjo progo nove valjarne, je-klovlekom in vzmetarno, s povečano kovačnico in dodatnimi energetskimi napravami. V tem času pa je bil dosežen tudi kvalitetni premik. Medtem, ko je leta 1950 Železarna Ravne proizvajala le 12,5 % kvalitetnega suro-
vega jekla in 11,5 % plemenitega, je leta 1969 znašala proizvodnja že 45 % kvalitetnih in 54,5 % plemenitih jekel, so ravenski železarji največji jugoslovanski proizvajalec žlahtnih vrst jekel.
Železarna Ravne pa ne pomeni s svojimi izdelki samo važnega člena v jugoslovanskem industrijskem potencialu, temveč je tudi pomemben izvoznik.
(Nadaljevanje s 5 strani) di dogovoriti za enoten kriterij zbiranja in dajanja podatkov, za kar pa imajo po tovarnah različne službe, ki so različno organizirane. Tudi tu bo potrebno razmisliti o poenotenju dela služb, ki obravnavajo enako področje.
Potrebno bo tudi več sodelovanja s Poslovnim odborom in komisijami pri Delavskem svetu Združenega podjetja in stalno tekoče obveščanje, zato bodo s programi seznanili tudi vodstvo in organe samoupravljanja pri Združenem podjetju. Tovarniški odbori ^indikatov po tovarnah pa imajo’ nalogo razpravljati o vseh programih in seznanili svoje člane.
V nadaljevanju seje so razpravljali o polletnem poslovnem poročilu Združenega podjetja in ugotovili, da bodo konec poslovnega leta zaključili z minimalnim dohodkom. V tem ne vidijo perspektive. Podpirajo sicer prizadevanja Delavskega sveta Združenega podjetja in uprave ZP, vendar rezultati polletja kažejo na le delni uspeh ob koncu leta, če se
Delovna skupnost Železarne Ravne pa se je skupaj z Železarno Jesenice in našo železarno, 15. septembra 1969 odločila za pristop v združeno podjetje SLOVENSKE ŽELEZARNE, da bi v okviru tega podjetja rasla in uspevala naprej.
Po osvoboditvi pa ni rasla samo železarna, z njo vred so rasle Ravne in standard delavcev. V tem času je bilo zgrajenih 800 stanovanj, dom železarjev, trgovski dom, dom telesne kulture s športnim parkom, gimnazija, nova osnovna šola, kolektiv pa je dodal znaten delež tudi k ureditvi študijske knjižnice in muzeja.
dinamika ne bo spremenila. Zato predlagajo, da ponovno skupno pregledajo že sprejeti sanacijski in akcijski program ter ponovno analizirajo notranje in zunanje ukrepe.
Potrebna je široka politična ak-cija,, kjer bodo zagovarjali enotna stališča v vseh treh tovarnah. V zvezi s tem pa pogrešajo pomoč Zveze komunistov, ki bi združena predvsem pa enotna na nivoju Združenega podjetja obvezala svoje člane s konkretnimi nalogami. Potrebno bo tudi večje sodelovanje z Zvezo mladine, ki sicer že deluje v okviru Združenega podjetja. Nadalje so ugotovili, da je naloga sindikata pri Združenem podjetju politično povezovanje vseh treh kolektivov, zato se bodo borili in zavzemali za vse pozitivne rešitve in vprašanja, obenem pa ostro grajali napake in prepočasno in nepravilno reševanje znotraj in zunaj Združe-ženega podjetja.
Ko so potem razpravljali o konferenci samoupravljavcev črne metalurgije, so ugotovili, da po kolektivih sploh še niso razpravljali o materialih, ker jih odbor pri Združenju jugoslovanskih železarn ni poslal. Rok za pripombe je sicer podaljšan do 15. septembra, vendar je le temeljita razprava o materialih konference pogoj za uspeh.
Opozorili so tudi na visoke stroške konference, ker se jim zdijo nerealni, posebno če primerjajo članarino za leto 1970, ki jo članice plačujejo združenju, kar znaša 417.220.000 din, od tega pa za Združeno podjetje Slovenskih železarn prispeva:
tovarna Jesenice 52.020.000 S-din tovarna Ravne 31.420.000 S-din tovarna Štore 16.720.000 S-din
Na koncu seje so sklenili, da o delu in pripravah sindikata in Združenega podjetja seznanijo republiški obor sindikata za industrijo in rudarstvo in zahtevajo
Ravenski železarji so ob 350-letnem jubileju železarstva v Mežiški dolini lahko ponosni na svoje prednike in na prehojeno pot. Z njimi vred se veselimo tega, kar so s trdim delom in vztrajnostjo dosegli. V združenem podjetju — v podjetju z 12.000 delavci, ki jih ne povezuje samo stoletna tradicija, ampak vsem značilna upornost, vztrajnost in zagrizenost v borbi za obstoj in nadaljnji razvoj ter za enakopravno vključitev v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo — lahko le še z večjim optimizmom gledajo v prihodnost.
podporo v vseh tistih vprašanjih, ki terjajo rešitev zunaj Združenega pojetja.
Pogovorili so se še o troboju železarn, ki bo 5. septembra na Ravnah in skupnem izletu železarjev na Triglav, ki bo 19. septembra. Poudarili so, da je pri takih srečanjih pomembno predvsem medsebojno spoznavanje in tovarištvo, saj je to pogoj za še boljše sodelovanje v okviru Združenega podjetja Slovenske železarne.
POSNEMANJA VREDNO
Vsako leta primanjkuje, zlasti v poletnih mesecih v transfuzijskih postajah prepotrebne krvi. V poletnem času je namreč veliko prometnih nesreč, ki zahtevajo krirurške posege, pri katerih je potrebna transfuzija krvi, poleg že itak stalnih potreb. Tudi celjska transfuzijska postaja se je znašla letos v poletni sezoni v kočljivem položaju, potrebe po krvi so rasle iz dneva v dan, pomanjkanje krvi pa vzporedno s tem, ker kaci j e odvzema niso povsod uspele. Da bi tej krizi od-pomogli, smo se v Štorah odločili, da organiziramo eno akcijo odvzema krvi izven običajnega reda in načrta. Te težke naloge se je lotil z vso resnostjo tov. Štefan Krumpak. Akcija je bila izvedena v soboto, 29. avgusta in je uspela daleč preko pričakovanja. Računali so na kakih 50 do 60 prostovoljcev, prijavilo pa se je 99 darovalcev krvi, od tega jih je darovalo kri 95, ker so bili le 4 odklonjeni. Razumljivo je, da so se takega uspeha najbolj razveselili pri celjski transfuzijski postaji, razen njih pa so bili veselo presenečeni odborniki Rdečega križa v Štorah, najbolj pa seveda glavni pobudnik in organizator akcije, tov. Krumpak Štefan, kateremu lahko k takemu uspehu isk 'eno čestitamo.
Meža teče skozi železarno Ravne
HITREJŠE REŠEVANJE
Srečanje športnikov na Ravnah
Odlični atlet Kelenc Tone je naši ekipi v teku na 1000 m priboril
1.	mesto. Za uspeh v balkanski štafeti je imel tudi velike zasluge
Železarna Ravne je bila organizator in gostitelj tradicionalnega srečanja športnikov slovenskih ždlezarjev. Letne športne igre slovenskih železarjev so bile dne 5. septembra 1970 v letu jubileja 350Jletnice ustvarjalnosti železarjev v Mežiški dolini.
Kot vedno, so se tudi letos or-ganizatorji posebno izkazali, kajti poskrbeli so za vse, kot si lahko vsak športnik samo želi.
Takoj po prihodu v Ravne je bilo občutiti prijetno razpoloženje in takšno je tudi ostalo vse do odhoda domov. Začelo se je tekmovanje. Na stadion so pritekli nogometaši z Jesenic in Štor. Naši nogometaši so začeli z dobro igro. Prvi polčas se je končal 1 :0, v korist naših. V drugem delu igre se je našim odprlo in tekma se je končala z rezultatom 4 :0. Med tem časom se je že tudi pričelo tekmovanje v vseh ostalih panogah. Na vseh objektih je bilo živo, prijetno in borbeno. Po vsaki končani tekmi v posameznih panogah smo lahko z obrazov nastopajočih ugotovili kdo je zmagovalec in smo zato samo vprašali, kakšen je rezultat.
12,1 sek.; 6. Motzele . Alojz, štore
12.9	sek.
Met krogle
1.	Kristan Ivan, Ravne 12,46m;
2.	Sudžukovič Srečko, Jesenice 11,58 m; 3. Gnamuš Slavko, Rav« ne 11,25 m; Potočnik Albin, Štore 11,01; Škorjanc Franc, Štore 10,97;
6.	Pristov Marjan Jesenice 10,68
m.
1000 m
1. Kelenc Tone, Štore 2:37,2; 2. Bavče Mirko, Ravne 2:4üT7; 3. Dakskobler Marko, Jesenice 2:42,1 ; Kranjc Bojan, Štore 2:54,9; 6. Lah Pavel, Jesenice 3:05,4;
Skok v višino
1.	Majer Tomo, Štore 165 cm;
2.	Horjak Drago, Ravne 165 cm;
3.	Dokl Janez, Ravne 160 cm; 4. Jelovčan Jani, Jesenice 155 cm;'
5.	Eržen Stanko, Jesenice 155 cm; 6. Šprajcer Hinko, Štore 150 cm.
Tekmovanje se je odvijalo ves dan, razen kratkega počitka za kosilo. Zaključna prireditev je bila nogometna tekma Ravne : Jesenice. V polčasu te tekme je bila na programu zadnja atletska disciplina, in sicer balkanska štafeta (800 X 400 X 200 X 100 m). Ta štafeta je ob vsakem srečanju nekakšna poslastica celotne prireditve. Tov, Kavka Franc, vodja atletov je starter ju prijavil naslednjo postavo naše štafete: Kelenc, Petrušič, Čander in Robič. Kelenc je v teku na 800 metrov tekel odlično in prinesel naši štafeti lepo prednost. Na 400 m je tekel Petrušič in je prednost obdržal. Nastopil je kritičen trenutek naše štafete v teku na 200 m, kjer so nas Ravenčani dohiteli in celo pri predaji teka na 100 m prehiteli. Robič je tekel zadnjih 100m, kjer se ponavadi izgubljeno ne da nadoknaditi, no tokrat je -Robič poskrbel za prijetno presenečenje in je v sijajnem finišu pretekel prvi skozi cilj. Tekmovanje se je končalo. Sledil je defile vseh nastopajočih. Zaključek je bil nadvse svečan. Poslušali smo pozdravne govore, najboljši so prejeli priznanja iz rok najvišjih uslužbencev in funkcionarjev.
Sklepno besedo je imel generalni direktor združenega podjetja Slovenske železarne tov. Gregor Klančnik. Med ostalim je dejal: «Zdrav duh v zdravem telesu je važna resnica, ki nam je sedaj, ko je jačanje telesne sposobnosti življenjska potreba, predvsem dobrodošla.
Gojitev telesne kulture je zato važna sestavina aktivnosti naših delovnih skupnosti, tekmovanje pa pri tem sredstvo za njeno širjenje. V tem je namen športnih iger slovenskih železarjev. V medsebojnih borbah nikoli ne smete pozabiti, da nas vežejo isti problemi in ista usoda, zato marajo. skupne prireditve pomeniti le primerjavo sposobnosti, širjenje
Na tem srečanju so naše odbojkarice prvič zasedle 2. mesto
medsebojnega poznanstva in prijateljstva celotne družine slovenskega železarstva.«
O vseh dogodkih se preprosto ne da na kratko opisati. Lahko trdim, da so bile te športne igre
najuspešnejše od vseh do sedaj za športnike iz naše tovarne.
Iskrene čestitke vsem nastopajočim za dosežene uspehe, organizatorju pa naj lepša hvala za vse, kar so nam nudili za nepozabno srečanje v Ravnah.
Naše kegljačice so v zanimivi in napeti tekmi osvojile prvo mesto. Na sliki so: spredaj: Krajnc Dragica, Ludvik Eva, Perpar Milica; stojijo: Kok Magda, trener Kavka Marjan in Cater Marjana
URADNI REZULTATI
Atletika
100 m
1.	Rožič Feliks, Ravne 11,6 sek.;
2.	Robič Barnko, Štore 11,9 sek.;
3.	Jelovčan Jani, Jesenice 11,9 sek.; 4. Rožič Ivan Ravne 11,9 sek.; 5. Pristov Marjan, Jesenice
Srečanje športnikov
Skok v daljino:
1.	Burjak Danilo, Ravne 5,97 m;
2.	Čufar Ivan, Jesenice 5,97 m;
3.	Čebašek Jože, Jesenice 5,74 m;
4.	Majer Tomo, Štore 5,70 m; 5. Lešnik Peter, Štore 5,44 m; 6. Horjak Drago, Ravne 5,10 m.
ekipno — moški
1. ŽELEZARNA ŠTORE 894 krogov; 2. ŽELEZARNA RAVNE 881 krogov; 3. ŽELEZARNA JESENICE 862 krogov.
ekipno — ženske
1. ŽELEZARNA JESENICE 456 krogov; 2. ŽELEZARNA RAVNE 453 krogov; 3. ŽELEZARNA ŠTORE 432 krogov;
v.*	.


m
, ,§k -%

WM

■Hfi
I
*
Zmagovita balkanska štafeta: Petrušič, Kelene, Čander in Robič
Balkanska štafeta 200 + 100 m
800 + 400
1.	ŽELEZARNA ŠTORE Kelenc, Petrušič, Čander, Robič 3:36,3;
2.	ŽELEZARNA RAVNE Bavce, Oblak, Rožič F., Rožič I. 3:36,4
3.	ŽELEZARNA JESENICE
Dakskobler, Čufar, Klinar, Jelov-čan 3:43,0.
Skupno število	točk:
1.	ŽELEZARNA	RAVNE	47
2.	ŽELEZARNA	ŠTORE	37
3.	ŽELEZARNA	JESENICE	35
Streljanje
posamezno — moški (krogov)
1. Otrin Janez, Jesenice 249; 2. Dečman Vili, Štore 246; Jezeršek Pavel, Jesenice 240; 4. Korin-šek Evgen, Ravne 232; 5. Podbev-šek Jože, Ravne 225; 6. Kočevar Ivan, Štore 221; 7. Zatler Vinko, Ravne 219; 8. Bule Vinko, Štore 216; 9. Svetlin Danilo, Jesenice 211; 10. Centrih Jože, Štore 211;
11.	H.oman Jože, Ravne 205; 12. Kralj Jože, Jesenice 162.
Hrovatič Anica, Ravne 227; 4. Vehovar Elica, Ravne 226; 5. Frelih Sonja, Jesenice 194; 6. Kavka Lidija, Štore 188.
Kegljanje
borbeno — ženske
Doseženi rezultati in vrstni red ekip:
1. ŽELEZARNA ŠTORE 641 kegljev; 2. ŽELEZARNA RAVNE 634 kegljev; 3. ŽELEZARNA JESENICE 480 kegljev.
ODBOJKA — ženske
ŽELEZARNA JESENICE : ŽELEZARNA RAVNE 2:0	(15:8,
15:12)
. ŽELEZARNA JESENICE : Že-LEZARNA ŠTORE 2:1 (4:15, 15:0, 15:3)
ŽELEZARNA ŠTORE : ŽELEZARNA RAVNE 2:1 (15:6, 12:15, 15:12)
Vrstni red:
1. ŽELEZARNA JESENICE 4 točke, 2. ŽELEZARNA ŠTORE 2 točki, 3. ŽELEZARNA RAVNE brez točk.
posamezno — ženske (krogov) 1
1. Kralj Majda, Jesenice 262; 2. Verber Štefka, Štore 244; 3.
ODBOJKA — veterani izven programa
ŽELEZARNA JESENICE : ŽELEZARNA RAVNE 3:1
ROKOMET —moški
ŽELEZARNA ŠTORE - ŽELEZARNA JESENICE 9:16 (4:6)
ŽELEZARNA RAVNE : ŽELEZARNA ŠTORE 22:7 (10:3)
ŽELEZARNA RAVNE : ŽELEZARNA JESENICE 15:9 (8:7)
Vrstni red:
1. ŽELEZARNA RAVNE 4 točke, ŽELEZARNA JESENICE 2 točki, 3. ŽELEZARNA ŠTORE brez točk.
NOGOMET
ŽELEZARNA ŠTORE : ŽELEZARNA JESENICE 4:0 (1:0)
ŽELEZARNA RAVNE : ŽELEZARNA STORE 4:0 (1:0)
ŽELEZARNA RAVNE : ŽELEZARNA JESENICE 3:0 (1:0)
Vrstni red:
1. ŽELEZARNA RAVNE 4 točke, 2. ŽELEZARNA ŠTORE 2 točki, 3. ŽELEZARNA JESENICE brez točk.
ZELEZARJI MA TRIGLAVU
Lepo vreme v soboto in nedeljo 19. in 20. septembra je dalo srečanju železarjev iz Jesenic, Raven in Štor poseben pečat. Vsem bo lep izlet ostal dolgo v spominu
POPRAVEK
V prejšnji številki našega glasila smo na 8. strani «spodaj objavili napačno šliko, kar danes popravljamo. Na objavljeni sliki so gasilci-veterani iz Slivnice. Prosimo, da spodrsljaju oprostite.
Desetina gasilcev-veteranov Železarne Štore, ki je nastopila na tekmovanju ob 100-letnici gasilstva v Laškem dne 5. julija 1970 in zasedla 3. mesto. Skupna starost desetine je 504 leta.
25 LET
V okviru proslav 25-letnice o-svoboditve im. 20-letnice delavskega samoupravljanja proslavljajo tudi gasilci svojo obletnico. V ta namen je bilo v soboto in nedeljo,
Clan ekipe naših gasilcev Vili Hribernik je sprejel pokal za drugo mesto
19.	in 20. t. m. nekaj prireditev med katerimi je nedvomno največ j a tekmovanje gasilcev metalurške in predelovalne industrije Slovenije v nedeljo.
V	soboto je bila v Kulturnem domu slavnostna seja gasilskega društva na kateri so pregledali prehojeno pot od ustanovitve do sedaj, Predsednik društva dipl. inž. Slavko Plevnik je v svojem govoru dejal:
Z današnjo slavnostno sejo društva začenjamo proslavljanje 25-letnice ustanovitve gasilskega društva Žlezame Štore, ki sovpada s 25-letnico osvoboditve in 20-letnico samoupravljanja v našem podjetju.
V	svojem izvajanju želim na kratko prikazati in opisati razvoj in delo gasilskega društva v železarni.
Namenoma ne bom navjal imen posameznikov, ker je v 25-letnem delu društva bilo veliko število gasilcev, ki so s svojim nesebičnim delom in požrtvovalnostjo prispevali k temu, da je društvo danes na takem nivoju, da je cenjeno in upoštevano ne samo v Štorah, temveč tudi v občini in republiki. Kronika društva, ki smo jo pripravili v tem jubilejnem letu bo izšla konec leta, bo pa podrobno obravnavala vse dogodke v tem obdobju z navedbo
GASILSTVA V ŠTORAH
dela gasilcev. V tovarni je sicer obstojalo nekaj skromnega orodja, ki pa je služilo vsemu drugemu, samo ne gasilstvu.
Šele osvoboditev je prinesla v Železarno Štore organizirano gasilstvo. Nov družbeni red je zahteval zaščito industrijskih objektov in naprav pred požari in elementarnimi nezgodami, zato je 23. 8. 1945 bila ustanovljena industrijska gasilska četa Železarne Štore.
To je tudi začetek delovanja našega društva. V prvem obdobju je četa iskala organizacijske oblike tako v četi kot v organizirani zaščiti pred požari in elementarnimi nezgodami. Vodstva čete so bila vse do leta 1950 več ali manj imenovana s strani uprave železarne. 11. junija 1949 je bila izvršena reogrganizacija, s tem, da je tov. Franc Mežek prevzel dolžnost referenta za varnost pri delu in gasilstvo v železarni. S tem so se pa tudi začele priprave za prehod vseh imen posameznikov, ki so prispevali s svojim delom za razvoj im rast društva.
25-letno delovanje našega društva lahko razdelimo v štiri važnejša obdobja.
V predvojnem času in času okupacije v Šotrah ni bilo nobe-
16 izprašanih gasilcev, tako v strokovnem pogledu kot v pogledu opremljenosti.
Zavedajoč se potreb po sodobni gasilski službi v tovarni so organi upravljanja železarne zagotovili sredstva za izgradnjo novega gasilskega doma v Štorah. Dom je bil v gradnji leta 1953 in 1954. V tem času so požrtvovalni člani društva pri gradnji doma opravili preko 6500 prostovoljnih ur, med njimi je bil najprizadev-nejši tov. Rozman Miha.
Velik dogodek za društvo in Štore je bila otvoritev doma 5. septembra 1954, združena z veliko gasilsko manifestacijo, na kateri je sodelovalo preko 550 uniformiranih gasilcev iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik.
Z dograditvijo doma in z nabavo nekaj nove opreme se začenja nov vzpon društva. Članstvo iz leta v leto narašča, zboljšuje se pa tudi njegova struktura, saj v gasilske vrste prihajajo postopoma novi strokovni kadri. Poleg tega se v društvo vključujejo tudi pionirji in mladina. Z izboljšanimi pogoji za delo društva se je društvo strokovno dvignilo in se je začelo udeleževati gasilskih nastopov in tekmovanj, na katerih je doseglo vidne uspehe, o čemer
pričajo številni pokali in diplome v našem domu.
Ves čas obstoja je društvo tesno sodelovalo z vsemi družbeno političnimi organizacijami v Štorah in imelo posluh za pomoč v akcijah, ki so jih te organizirale. Med številnimi akcijami velja omeniti za nas gasilce najvažnejšo leta 1959 in I960, ko so bile v okviru 40. obletnice ZKJ komunalno urejene Štore, skupno z naseljem Lipa. Pri tem urejanju in izgradnji vodovoda so naši člani opravili preko 5700 ur prostovoljnega dela. V zadnjem desetletju je društvo usmerjalo svoje delovanje predvsem v strokovno vzgojo članov, mladine in pionirjev. Z uvedbo sodobnejše tehno-ogije v železarni, kakor z izgradnjo novih obratov, zlasti v Štorah II, se je društvo pričelo o-premljati s sodobnimi gasilskimi napravami, kar še povečuje interes, udarnost in društveno dejavnost. Ta se odraža na uspehih, ki jih je društvo doseglo na raznih tekmovanjih: sem štejemo I. mesto pionirjev in mladincev v republiki leta 1965 in II. mesto mladincev v državi istega leta. Leta 1967 pa so naši pionirji na gasilski olimpiadi v Karlovcu osvojili zlato medaljo, mladinci pa bronasto.
Člani in članice so pa bili večkrat občinski in okrajni prvaki.
Leta 1968 in 1970 je članska desetina sodelovala tudi na tekmovanju v Avstriji in s svojo udeležbo prispevala k afirmaciji jugoslovanskega gasilstva.
25-letno delovanje društva pa je bilo spremljano pogostoma tudi z mnogimi težavami, ki jih je vodstvo društva ob razumevanju in pomoči samoupravnih organov, uprave železarne, vseh družbeno političnih organizacij in gasilskih forumov uspešno premagovalo, kar je v mnogem pripomoglo k doseženim uspehom.
(Dalje na 12. strani)
Uspešna desetina zadovoljna z 2. mestom. Spredaj: Hribernik Vili, Klakočar Janez, Šuster Ivan, Kaluža Ladi; desetar Meže Andrej; zadaj; Kok Vojko, Oberžan Slavko, Kocjančič Tine in Zorko Rafko
nega organiziranega društvenega iz gasilske čete v gasilsko društvo Žleza-rne Štore.
Z uvedbo samoupravljanja v podjetju jeseni leta 1950, je tudi gasilstvo dobilo novo vsebino dela in upravljanja, kar je narekovalo, da že občni zbor januarja 1951 sklene, da se gasilska četa preimenuje v industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore. Na tem občnem zboru so bili prvič izvoljeni organi društva, tj. u-pravni in nadzorni odbor. S tem se je tudi pričelo intenzivno strokovno izobraževanje članov. V tem letu je društvo dobilo prvih
Vsi sodelujoči ob svečanem zaključku tekmovanja
NEZGODE PRI DELU
V mesecu avgustu 1970 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
jeklarna 3, valjarna 10, livarna valjev 6, livarna sive litine 9, ob-delovalnica valjev 3, mehanična delavnica 1, elektroobrat 1, energetski obrat 1, promet 3, ekspe-dit 1. Skupaj 38.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Elektroplavž, Samotama, OTK, Ostale službe, Modelna mizama, Razvojni oddelek, Komunalni oddelek.
Na poti na delo in z dela je bilo prijavljenih 8 nezgod, in sicer: 3 iz elektroplavža, 2 iz livarne valjev, 1 iz jeklarne, 1 iz OTK, 1 iz ostalih služb.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
KRAJNC Ludvik se je z lopato za pobiranje materiala iz prehodne odprtine SM peči udaril po desni roki.
ZUPANC Florjan je zidal livno ploščo v livni jami, pri čemer mu je padla na palee desne noge kanalska opeka ter ga poškodovala.
KRAJNČAN Karl je z grabil-cem naravnaval svinje na prostoru za drobljenje v skladišču starega železa. Pri tem je omahnil nazaj ter se udaril na levo nogo.
VALJARNA:
GRAJŽL Stanko je vlagal gredice v plamenično peč. Pri tem mu je gredica zdrsnila s kavlja ter se je pri tem udaril z ročajem kavlja v dimlje.
ŽAGER Franc je bil med službo poslan po delovodjo na dom (nedelja!). Ko se je peljal s kolesom, ga je pri postaji v Štorah podrl avto. Poškodoval mu je levo roko in levo nogo.
KOVAČIČ Albin je delal na VI. ogrodju fine proge, pri čemer ga je zadnji konec valjane palice udaril po meči desne noge ter ga opekel.
BUSER Anton je nakladal valjane palice na stolice, pri tem je z roko zadel ob ostri konec ter se pri tem urezal na prst leve roke.
ŠTOR Jože je delal na III. ogrodju fine proge. Iz II. ogrodja je prišla palica iz valjev skrivljena, zadela imenovanega ter ga opekla.
JAZBEC Avgust je dvigal ingote na grobi progi z dvigalnim kavljem. Pri vtiku nazaj mu je zakrivljen valjanec prijel za kavelj, ročaj ga je pa udaril po glavi.
ČUJEŠ Stanko je potiskal gredice v peč, pri tem je gredica zdrsnila dvignila viseča vrata, ki so sprostile viseči drog, ki je udaril imenovanega po glavi.
HERCOG Mihael je delal na grobi progi. Ko je prišel ingot iz valjev izkrivljen iz H. ogrodja
ter pri tem odpel dvigalni kavelj, ki je padel imenovanemu na nogo.
BRGLEZ Matija je s sodelavcem nakladal ingote na mizo za potisno peč. Sodelavec je z Dema-gom ingote prehitro spustil tako, da je imenovanega, medtem ko jih je uravnaval, stisnilo za prst.
TRŽAN Mirko je delal na grobi progi, pri čemer ga je valjanec, ki je izšel krivo iz ogrodja, opekel po mečah desne noge.
LIVARNA VALJEV:
MAČEK Franc si je pri name-tavanju peska zaradi neprimernega načina dela zamaknil hrbtenico.
PELC Ivan je zapenjal odlito formo na žerjav, pri čemer mu je spodrsnilo ter si zvil levo nogo v gležnju.
LUPŠE Stanko je sestavljal ka-lupne okvirje. Pri tem so nosilna rebra zdrsnil ater ga stisnila za dva prsta na desni roki.
AGREŽ Ivan je ročno zapiral prehodno odprtino za žlindro na kupolki. Pri tem ni videl, da je bflo korito za žlindro odpeljano izpod žleba. Ker je mislil stopiti na korito, ga ni zadel, temveč je z nogo prišel pod curek žareče žlindre ter se opekel.
OJStRŠEK Ivan je s sodelavcem nakladal kokile na kup. Pri tem je železna palica zdrsnila na rob kokil ter mu pri tem stisnila palec leve roke.
MALEC Bogomir je v razbijal-nici naravnaval kos kokile pod hruško. Pri tem se je ta kos zavalil proti drugemu ter mu stisnil prst na roki.
LIVARNA SPECIALNE
LITINE::
P ANGER Mirko je s pneumatskim dvigalom dvignil kalupni okvir za strojno formanje. Ker ni dobro zapel s kavljem, je okvir zdrsnil, padel na valjčni transporter, pri čemer je imenovanega stisnilo za palec desne roke.
OPREŠNIK Ivan je prelival tekoče železo iz velike ponovce v manjšo. Ker je bila ponovca prepolna, je železo brizgnilo na tla ter imenovanemu za čevelj leve noge ter ga opeklo.
FLIS Alojz je brusil ulitke z ročnim pneumatskim strojem, pri čemer mu je tujek priletel v oko.
ŠRAML Frartca Viktor je brusil ulitke z ročnim brusilnim strojem, pri čemer mu je tujek priletel v oko.
. ARZENŠEK Vlado je z ročnim brusilnim strojem brusil ""ulitke, pri čemer mu je tujek priletel v oko.
GOLOB Alojz. Pri prenašanju posode s karbidom je šel skozi prehod za vsipni voz, ki ga je zadel ter mu poškooval nogo.
KAJBA Franc je prekladal
ulitke, pri čemer mu je ulitek padel na palec desne roke ter ga poškodoval.
ŠKOFLEK Albin. Pri vlivanju je iz ponovce brizgnilo tekoče železo na tla, nato pa njemu za čevelj ter ga opeklo.
PREŠICEK Ivan je z ročnim brusilnim strojem brusil ulitke, pri čemer mu je tujek priletel v oko.
OBDELOVALNICA VALJEV:
SIKOLE Konrad je pomagal sodelavcu sneti s stroja kolut, pri čemer je kolut zdrsnil obema iz rok ter mu padel na sredinec desne roke.
MAKUC Vili je stružil jekleno klinasto jermenico. Ko se je dotaknil ostružek v jermeničnem utoru, ga je hotel odstraniti. Ko se je nagnil preko suporta, je z nogo nehote vključil stroj ter se pri tem urezal na kazalcu desne roke na ostružku.
ZAKOŠEK Antön je razkladal kokile iz vozička na tla v delavnici. Pri tem je ena kokila zdrsnila ter ga stisnila za palee tene roke,
MEHANIČNA DELAVNICA:
SELINŠEK Janez je šel na delovno mesto. Pri tem je stopil na zakrivljeno železo, ki je ležalo na poti ter ga pri tem udarilo po goleni leve noge.
ENERGETSKI OBRAT:
GÒDUNC Vlado je šel na prehod iz stavbe generatorjev na žer-javno progo, da bi poklical žerja-vovodjo. Ko je stopil na podest za dostop na žerjavno progo, je zgrabil za zapornico, pri tem omahnil, zapornica pa ga je udarila po glavi.
Ce pomislim: ležati doma, ne de-
lati, 100 % na lansko poprečje, ne, ne, se ne izplača.
ELEKTROOBRAT:
LUKAČ Franc je šel po stopnicah, pri tem mu je spodrsnilo, vendar se je ujel, z roko pa udaril v ograjo in si poškodoval palec na levi roki.
PROMET:
GOLOB Ludvik je poravnaval ingote na vozičku, pri čemer je en . ingot zdrsnil ter mu poškodoval zapestje desne roke .
VODEB Franc je obračal raztir-nik, se pri tem spotaknil ob drog raztirnika ter se udaril na koleno.
ŠENGER Ivan je premikal na ozkotirni progi. Pri odstavi dveh prekucnikov je pri odpenjanju stopil na tir, dobil nogo pod kolo, tako da mu je poškodovalo palec na levi nogi.
EKSPEDIT:
JUG Emil je nakladal ulitke na kamion. Ko je dvignil en ulitek s kupa, se mu je drug ulitek prevrnil po roki ter mu poškodoval prst.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU

—	Si bral »Informator«?
—	Seveda.
—	Pa?
_	9999999
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970
KADROVSKE VESTI
V mesecu avgustu so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrnili:
KRAGELJ STANKO delavec, valjarna, SÄLOBIR DRAGO, delavec, ekspedit,, RATAJ. ANTON, obratni elektrikar, elektroobrat, VREČKO IVAN, livar, priprava proizvodnje, GAJŠEK BRANKO, kovač, jeklarna, FIDLER FRAN C, delavec, livarna sive litine, VE-NEK. SILVO, obratni elektrikar, elektroobrat,	PODBREŽNIK
MARJAN, vodovodni inštalater, mehanična delavnica, GROBOV-ŠEK STANISLAV, delavec, livar II, KROFLIČ SILVESTER, obratni elektrikar, elektrobrat.
Novi člani delovne skupnosti
V valjarni so se zaposlili: SA-HITI L J AH, ARTNAK IVAN, SLAPNIK SREČKO, PLANKO IVÀN, MUŠIČ DJURO, HAMITI MAJRUCH, SLOMIĆ HAJRUDIN
—	vsi NK delavci. V elektroobratu so začeli delati: BARIČ ANTON, BUKOVEC SILVESTER, VREČAR MARJAN - vsi obratni e-lektrikarji. V mehanični delavnici: ŽGUR SREČKO - strojni ključavničar, LEŠNIK ZLATKO, delavec, HOTKO STANISLAV, strojni ključavničar, IBRAHIM-KADIČ MESUD, strojni ključavničar. V energetskem obratu: VRABL IVAN, kovinostrugar. V obdelovalnici valjev: KNEŽEVIČ BOŠKO, strojni ključavničar, LORGER EDI, strugar, JANČ A-DOLF, strugar. V rekreacijski enoti': KOTNIK ELIZABETA^ trgovska pomočnica, KLENOVŠEK NEVENKA, natakarica. V ekspe-ditu: VODEB EDVARD, delavec, PINTERIČ JOŽE, žerjavovodja, KITAK GUSTAV, delavec, DRU-ŠKOVIČ KARL, CENE DRAGO
—	delaVca. V livarni valjev: ŽERAK JOŽE, ŠTURBEJ FRANC, ŠIMONOVAČKI DUŠAN, KOKOL JOŽEF, MULEJ ŠTEFAN, TODOV DELJO in GORENAK ANDREJ — vsi delavci. V livarni sive litine: KOŠEC GREGOR, KRANJC IVAN — oba delavca. V jeklarni: POTOČNIK ANTON, JAZBINŠEK SLAVKO, JANČIČ EMIL in RAJH FRANC — vsi delavci. ČAKŠ NADA — PK kuharica — v rekreacijski enoti. Kot pripravniki so bili sprejeti: KRESNIK BOGOLJUB, absolvent metalurgije, GAJŠEK MIROSLAV, metalurški tehnik, CVAHTE ZORAN, strojni tehnik.
Pogodbeno je bila sprejeta:
TERNOVŠEK ELIZABETA, prodajalka, v tehničnem sektorju.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
ŠPES ZVONIMIR, delavec iz livarne valjev, ŠTOR ALOJZ, strojni Ključavničar iz mehanične delavnice, BAUMGARTNER ZDENKO, strugar iz obdelovalni-ce valjev, GAJŠEK MIROSLAV, metalurški tehnik — pripravnik.
_ /
Po lastni želji sta odšla iz podjetja:
TESTNER ZLATAN, strojni ključavničar i zmehanične delavnice, PILKO ANTON, delavec iz valjarne.
V poskusni dobi je prenehalo delovno razmerje:
ŠKVORC FRANJO, delavec iz ekspedita, DUJIČ ANTE, strojni ključavničar: iz mehanične delavnice, KORES JOŽE, premikač na prometu, KRIŽAN MARTIN, delavec iz energetskega obrata, STRAŠEK ALOJZ, delavec iz e-lektroplavža, ARTNAK IVAN, delavec iz valjarne, MUŠIČ DJU-PO, delavec iz valjarne, DRUŠ-KOVIČ KARL, delavec iz ekspedita.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
VRAČKO JANEZ, delavec iz jeklarne, TOVORNIK EMIL, delavec iz valjarne, GRKINIČ MILAN, livar iz livarne sive litine, MILOJEVIČ OSTOJA, delavec iz livarne II, KUNDIH DRAGO, delavec iz valjarne, TESIČ BOŠKO, delavec iz livarne II, IVIČ ILE, delavec iz šamotarne, TOMPLAK MARJAN, delavec iz livarne valjev, DRAGOŠ A V PETAR, delavec iz šamotarne, FIDLER MARJAN, delavec iz livarne valjev, BORŠIČ JOSIP, delavec iz elek-troplavža, TRŽAN VINKO, delavec iz šamotarne, FIDLER MARJAN, delavec iz šamotarne, O-KORN EMIL, delavec iz jeklarne, PLAHUTA FRANC, delavec iz ekspedita, KOVAČEVIČ IVO, delavec iz jeklarne, BRATEC IVAN, delavec iz ekspedita, TESIČ RAJKO, delavec iz livarne valjev, PEZDEVŠEK FRANC, delavec Iz livarne sive litine, BOBNIČ JOŽE, delavec iz livarne sive litine, TRŽAN JERNEJ, elek-troinštalater iz elektroobrata, O-REŠNIK KARL, delavec iz livarne valjev, TACAR LADISLAV, strugar iz obdelovalnice valjev, LUGARIČ ANTON, zidar iz valjarne.
Naraščaj v družini so dobili:
Inž. Černak Feliks jz obdelovalnice valjev, GRAJŽL STANKO iz valjarne, ŽMAHAR IVAN iz komerciale in ŽMAHAR MARICA iz finančnega sektorja,
MILOJEVIČ NIKOLA iz jeklarne, OBERŽAN SLAVKO iz direkcije - gasilci, PLANINŠEK ŠTEFAN iz livarne sive litine, KOCMAN STANKO iz obelovalnice valjev, FERLIČ EDI iz valjarne, STOJAN IVAN iz livarne sive litine in CAFUTA ANTON iz valjarne.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
BUSER ANTON iz valjarne, KAPL STANKO iz jeklarne, MUŠIČ ANTON iz energetskega o-brata, GRAJŽL ALOJZ iz valjarne, REŽEČ FRANC iz šamotarne, KOVAČIČ DARKO iz energetskega obrata in PLOŠTAJNER
(Nadaljevanje z 10. strani)
* Predsednik gasilske zveze Celje tov. Spat Vili je na seji podelil članom društva značke za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Značko za 40-letno delovanje je prejel tov. Mežek Franc; za 30-letno delovanje Rozman Miha, Vidmajer Jože in Križnik Ignac; za 20-letno delovanje Krumpak Štefan, Kandu-šar Ivan, Dečman Miha, Macko-šek Anton, Grajžl Ivan, st., Vidic Anton, Hribernik Vili, Čehovin Boris, Renčelj Vlado, Kasenbur-ger Franc in Balaskovič Jakob. Za 10-letno delovanje inž. Plevnik Slavko, Zorko Rafko, Vengušt Ivam, Leljak Ludvik, Meze Andrej, Florjane Vinko, Kaluža Ladi, Kačičnik Alojz, Grajžl Ivan ml., Šoštarič Srečko, Oberžan Roman, Fajdiga Ivan, Pešak Silvo, Grajžl Bojan, Klinar Anton, Fajdiga Štefka, Vidmajer Frida, Meze Agica, Nušev Heda in Klako-čar Poldka.
Predsednik društva je nato podelil še plakete in spomenice predstavnikom družbenih organizacij, s katerimi gasilska, organizacija sodeluje. Spomenice so prejeli tudi vsi gasilci z več kot 20-letnim stažem v tej organizaciji.
Po končani seji je podpredsednik delavskega sveta Železarne Štore v Gasilskem domu priredil sprejem za člane gasilskega društva in goste.
Naslednji dan, to je v nedeljo, 20 septembra pa je bilo na štadionu železarjev na Lipi republiško gasilsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 11 moških in 2 ženski desetini. Tekmovali so v taktični vaji, testiranju (teorija) in v trodelnem napadu. Ekipe so se razvrstile po doseženih rezultatih takole: I. mesto IMPOL POL Slovenska Bistrica, II. mesto
HINKO, dipl. inž. — pripravnik na elektroplavžu.
Na novi živijenski poti jim želimo obilo družinske sreče!
V tem mesecu je bil invalidsko upo’kojen:
INKRET MAKS, rojen 9. 9.1918 v Šmarju, sedaj stanuje v Štorah. Njegova prva zaposlitev je bila pri privatniku. Med vojno je delal eno leto v našem podjetju, nato je bil vpoklican v vojsko. Takoj po vrnitvi, se je ponovno zaposlil v našem podjetju — o-bratu Samotami, kjer je delal 15 let, nato pa je bil zaradi slabega zdravja premeščen na 'lažje delo v komunalni oddelek, kjer pa je delal vse do 20. 8. 1970, ko je bil po invalidski komisiji invalidsko upokojen.
Štore, III. mesto Anhovo I., IV. mesto TITAN Kamnik, V. mesto Tovarna železniških vozil Maribor, VI. mesto Železarna Ravne, VII. mesto Elektrokovina Maribor, VIII. mesto SWATY Maribor, IX. mesto Anhovo IL, X. mesto Tovarna poljedelskega orodja Muta in XI. mesto Cinkarna Celje. Pri ženskih ekipah pa so bile prve gasilke iz Anhovega ter samo s tremi točkami zaostanka druge gasilke iz Elektrokovine Maribor.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
FRIDL FRANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala Železarni Štore za darovane vence, petje in poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena in otroci
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame
JOŽEFE ŽIBRET se toplo zahvaljujemo vsem-sodelavkam in sodelavcem, ki so nam kakorkoli pomagali ublažiti bol v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoče družine Žibret, Korent in Zapušek
25 LET GASILSTVA