Foftnma pla&ana ▼ gotovini Leto LXXII., št. 10 LJttfeliaaa, petek 13. )atiar)a 19)9 Gena Din L— Lznaja vsan dao popoldne izvzemSi oedeije in praznike — inaeratJ do 80 petit vrst a DtD 2. do 100 «rst A Din 2.60. od 100 do 300 vrst a Din 3. već jI inaeratl petit vrsta uir 4 Popust po dogovoru, mserat.ni davek posebej — >SlovenskJ Narod< velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA, KnUJevm Telefon: 31-22, Sl-», Podruinlet: MARIBOR, Orajald trg at. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1» telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon At 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.301 Po razgovorih Chamberlaina in Mussolinija: nobenih presenečeni u Rimu Razgovori angleških in italijanskih držav« ikov so bili v glavnem ie suoči zaključeni in niso bili sprejeti nikaki pomembnejši sklepi RI>a, 13. jan. AA. Ha vas: Potrjujejo se vesti, da italijansko-angleški razgovori niso dali nobenih pozitivnih rezultatov. Vsak čas se pričakuje uraden komunike o sestanku. Pri pogajanjih včeraj popoldne v palači Venezia sta Chamberlain in Mussolini. kakor poročajo obveščeni krogi, zelo malo govorila. Italijanski zunanji minister grof Ciano je razlagal italijansko stališče, lord Halifax pa angleško v pogledu važnih evropskih in sredozemskih vprašanj. RIM. 13. jan. AA. V političnih krogih Vlada splošno mnenje, da so pogajanja v Rimu tekla v prisrčnem ozračju, dasi niso bili sprejeti pomembnejši sklepi. Smatrajo, da je Mussolini obširno govoril o španskem vprašanju ter zahteval, da se generalu Francu prizna pravica vojskujoče se stranke. Italija bi nato umaknila iz Španije svoje prostovoljce. RIM. 13. jan. A A. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Šef italijanske vlade in angleški premier sta vodila v toku zadnjih dveh dni dolge in prisrčne razgovore v prisotnosti grofa Ciana in lorda Halifaxa. Važnost sestanka v Rimu je v glavnem v tem, da so predstavniki dveh imperijev prišli do osebnega stika v Juhu enakopravnosti dveh imperijev. Zasluga angleškega predsednika vlade Chamberlaina je v tem, ker je razumel novi čas ter stopil vanj z vso odločnostjo in prepričanjem o potrebi priznanja novega ravnovesja. Ta zdravi in plodonosni realizem angleškega državnika je imel za posledico dva markantna dogodka v zgodovini Evrope, namreč sporazum z dne 16. aprila 1938 z italijanskim imperijem ter monakovsk: mir. Na ta način je bila izvršena velika revizija prejšnjega ravnovesja in to v splo snem interesu Evrope. Chamberlain se je zelo odločno uprl uporabljati pri svoj h političnih stremljenjih metodo vojne. Bilo je jasno, da sistem Versaillesa in sistem Ženeve, ki so imobilizirali zgodovino ter jo postavili na pozicije, ki so že 20 let stare, ni mogoče uporabiti proti Italiji, kateri so bile postavljene ovire njeni kolonialni ekspanziji. Teh metod ni mogoče uporabiti niti proti Nemčiji, ki je bila odrinjena tako rekoč v krog malih držav. Izgledalo je že, da postaneta tako zvani de- mokratski sistem na eni in nacional socialistični sistem na drugi dva sistema sovraštva in vojne ter da Evropa stoji na razpotju. Chamberlain je bil tako intuitiven, da je začutil novi čas ter je zavzel odločno stališče proti vsem ekstremističnim in vojnim strujam. Priznati je treba Chamberlain u pred zgodovino veliko zaslugo, ki jo je napravil svetu. Italijanski imperij in njegova vojna sila morata biti odslej stvarnost, o kater: se bo vodilo računa tako v Evropi kakor izven nje. Italijanski imperij je nova stvarna evropska in sredozemska sila, katere moč se čuti tudi izven Evrope. Vsi poskusi, da se te stvarnosti ne priznajo so končali klavrno. Ravno tako ni mogel Chamberlain v pogledu Nemčije voditi druge politike, kakor politiko pr-rice in splošnih interesov, kajti če to ne bi b"l napravil, potem bi moral voditi vojno po-l;tiko. Te dni so bile torej začrtane nove osnove dveh cesarstev. Pri tem pa se ne sme pozabiti odločno in lojalno stališče Nemčije, s čimer se ponovno potrjuje življenja in plodonosna sila osi Rim-Berlin, ki predstavlja mečan in nedeljiv sistem v službi ohranitve novega miru, zasnovanega na pravici. V Berlinu so zadovoljni LONDON, 13. jan. AA. Po dosedanjih vesteh iz Rima ni mogoče jasno določiti v kakšni smeri in v kakšnem ozračju so se stvarno vodila pogajanja v Rimu. Zunanje ministrstvo je dobilo danes samo brzojavno poročilo, ki pa v glavnem omenja samo zunanji okvir dogodkov. Poročilo presoja dosedanja pogajanja optimistično. V angleških merodajnih krogih računajo, da bo italijanska vlada izrazila svoje želje v konkretni obliki, ker je to nujna potreba nadaljnega delovanja in zavarovanja italijanskega imperija v bazenu Sredozemskega morja. Angleški krogi trdijo, da sicer Chamberlain v Parizu ni prevzel nobene formalne obveznosti v tej ali oni smeri, da se pa vendar trudi voditi računa o interesih in razpoloženju Francije. Angleški krogi so mnenja, da bi jasna zmaga generala Franca izključila potrebo angleškega posredovanja med Francijo in Italijo. Potovanje Chvalkovskega v Berlin Takoj po obisku madžarskega zun. ministra se bodo v Berlinu pričela pogajanja s ČSR PRAG^, 13. jan. e. V obveščenih krogih doznavajo. da je v Prago dospel poziv za namera v; aj obisk Chvalkovskega v Berlinu. Ni še točno določen čas tega obiska, toda verjetno je, da bo Chvalkovski odšel v Berlin najbrž po obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja. Zunanjega ministra Chvalkovskega bo spremljalo na njegovem potovanju več čeških strokovnjakov, ker bodo v Berlinu v prvi vrsti razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Preiskava o židovskem premoženju na Slovaškem Bratislava, 13. jan. w. Organ Hlinkove garde »Slovenska svoboda« zahteva, naj sc uvede preiskava o tem, odkod izvira premoženje Ži-dov in svobodnih zidarjev. Mno- go sedanjih židovskih kapitalistov je bilo 1. 1914 še popolnoma revmh. Predvsem naj j se ugotove vojni dobičkarji in vse na nepo-j štem način pridob'jeno premoženje naj se zapleni v korist države. „Zbrojevka" razdržavljena Praga, 13. jan. h. Češkoslovaška vlada je sklenila, da svojo večinsko udeležbo pri brnski tovarni orožja »Zbrojevka« prepusti zasebnemu kapitalu. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji to transakcijo odobril. Delnice, ki so bile doslej v posesti države, bodo prepuščene finančni skupini, v kateri so tovarna smodnika »Eksplozija«, nadalje družba > Ferdinandova severna železnica^, Živno-tenska in Anglopraška banka. Ostali del delnic je v posesti Sko-dovih tovarn. čsl.-madžarski obmejni sp^ri Obojestranski ukrepi za zaščito reda in miru na meji — Madžarske grožnje Praga, 13. januarja. AA. (ČTK). Madžar odpravnik poslov v Pragi je obvestil danes češkoslovaško zunanje ministrstvo, da so madžarske vojaške oblasti v smislu češkoslovaških, predlogov izdale potrebnu navodila, po katerih civilistov, ki bodo nosili orožje, ne bodo puščali v bližino demarkacijske crte. Čteško^ovaško zunanje ministrstvo je odgovorilo, da so tudi s češkoslovaške strani podvzeti enaki ukrepi, ter je predlagalo, da sc českoslovaško-ma-džarska mešana komisija sporazume glede nadaljnjega učinkovitega postopka. Budimpešta, 13. januarja, e. Madžarski listi še vedno poročajo o krvavem spopadu pri Mukačevu in navajajo nove podrobnosti o tem spopadu, s katerimi skušajo dokazati popolno in izključno odgovornost češkoslovaške vojske. Poleg tega poročajo Madžari, da je blizu ližhoroda opažati koncentriranje ukrajinskih teroristov, ki so se pripeljali s kamioni m se skrili v gozdove pri L'/horodu LONDON. 13. jan. e. >Dai!y Express« poroča iz Budimpešte, da je šef mad^ar^ke delegacije za likvidacjo incidenta pri Mukačevu izjavil šefu češke delegacije, da bi eventuelni novi incident pomenil vojno V tem primeru b' madžarske čete vkorakale v Češkoslovaško in jo primorale da izpolni svoje obveznosti Izmenjava ujetrfkov Pragu, 13. jan AA lfce"tr r ■•: ~ sta včeraj Ceškoslova ka :n Madžarska izmenjali ujetnike ki s«) bili uic:i * bojih pri Mukačevu. Madžarska vlada je -prejela predlog češkoslovaške vlade, da sc imenuje mešana komisija, ki bo preiskala v/roke dogodkov pri Mukačevu. Poljska vlada priznava obstoj ukrajinskega problema Izjava ministrskega predsednika Skladkov-skega — Zavrnjene pritožbe Zidov VARŠAVA, 13. Jan. e. Ministrski predsednik Skladkowsky je, odgovarjajoč na vprašanje narodnega poslanca iz Ukrajine Meloviča, izjavil, v svojem imenu, da poljska vlada smatra obstoj ukrajinskega naroda za stvarno dejstvo in nima namena, da bi Ukrajince raznarodovala. Odgovarjajoč na vprašanje židovskega poslanca Munzberga, ld se je pritožil zaradi doIo-žaja židovske manjšine na Poljskem, je SJrladkowsky izjavil: Dan za dnem sem prisiljen, da odklanjam na stotine prošenj 2idov iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške, ki se za vsako ceno žele naseliti na Poljskem. Ko jih pozovemo, naj navedejo svoje razloge, pravijo, da si žele oddahniti čeprav samo za neka^ tednov v atmosferi reda. kjer jim nič ne grozi, ter da se hočejo po kratkem bivanju spet izseliti. Ce ti nesrečniki smatrajo Poljsko za neke vrste Meko. potem so trditve narodnega poslanca Munzberga nasprotne oži vidni resnici Trgovinska pogajanja s Francijo PARIZ, 13. jan. Danes je jugosloven-gospodarska delegacija s pomočnikom zunanjega ministra Milivojem Piljo na čelu obiskala v trgovinskem ministrstvu ravnatelja oddelka za trgovinske pogodbe Alphanda. Predsednik in člani delegacije so nato v velikih obrisih izmenjali misli o glavnih vprašanjih, ki bodo predmet razgovorov« Španija postane zopet monarhija? Bivši kralj Alfonz se odpoveduje prestolu na korist princa Asturskega PARIZ, 13. jan. e. Sprava med bivšim | španskim kraljem Alfonzom XIII. in n.ie- j govo soprogo kraljico Viktorijo Evgenijo. do katere je prišlo te dni v Rimu. se v tu- j kajšnjih krogih smatra kot pričetek akcije za restavracijo monarhije v Španiji. Poudarjajo, da Alfonz XIII, smatra svojo kraljevsko misijo za končana in da je svoje pravice in aspiracije prenesel na svojega . sina Dona Juana, princa Asturijskega. Princ ima 25 let in je bil gojenec pomor- * ske akademije v Dortmundu v Angliji. Poudarjajo, da ima Don Juan mnogo po- ; znanstva v visokih angleških krogih in • uriva splošne simpatije tako pri konser- i vativcih, kakor pri liberalcih. Zelo pri- ljubljen je tudi pri španskih nacionalistih in pri falangistih. Zatrjujejo, da kandidaturo Dona Juann sprejemajo enodušno vsi španski monarhisti. Govori se tudi, da je zanj tudi general Franco. Po vesteh iz Anglije hi eventuelna restavracija monarhije v Španiji naletela na razumevanje v angleških, kakor tudi v italijanskih krogih. Po pisavi »Dailv Expressa« bi bil Mussolini pripravljen pristati na restavracijo v Španiji v primeru zmage generala Franca, angleški krogi pa bi želeli, da bi prišlo do tega celo pred Francovo zmago in da novi kralj prevzame nase nalogo, da spravi oba nasprotujoča si španska tabora. Narodne manjšine v rumunski fronti Ločene politične organizacije zabranjene BUKAREŠTA, 13. jan. br. Z razpustom vseh političnih strank in osnovanjem vse-državne »fronte narodne obnove« je postalo pereče tudi vprašanje narodnih manjšin. Po prvotnem načrtu bi mogli biti člani rumunske fronte samo Rumuni, ne pa tudi pripadniki drugih narodnosti. O tem so se več tednov vodila pogajanja z zastrp-,iki nemške in madžarske narodne manj "ine. ki so dovedla sedaj do sporazuma v tem smislu, da se nemška in m-d"a- k^ narodna manjšina korporativno vklj' čita v »fronto narodne obnove«. V mestih in drugih občinah, kjer je večina p-eb'va'stva nerumun-ke narodnosti, lahko narodne manjšine osnujejo svoje posebne skrpine. Tudi v vrhovnem vodstvu frente bodo imeli Nemci in Madžari svoje zastopnike in sicer v direktoriju po 1, v vrhovnem narodnem svetu pa 6 članov Stanovske organizacije narodnih manjšin se korporativno priključijo stanovskim korporacijam fronte. Izven fronte Nemci in Madžari ne smejo imeti nobenih političnih organizacij, pač pa so jim še nadalje dovoljene posebne prosvetne in socialne organizacije, v kolikor ne nasprotujejo s svojim delom in udejstvovanjem ciljem rumunske fronte. DUNAJ. 13. jan. b. Listi poročajo, da so se ves pretekli teden vodila pogajanja med zastopniki rumunskih Nemcev ter rumun-skim notranjim ministrom Calinescom in generalnim komisarjem za manjšinska t ritarnega režima. vprašanja Dragomirom o korporativnem vstopu rumunskih Nemcev v novo ustanovljeno »fronto narodnega preporoda*. Pogaianja so se uspešno končala in je bil o njih ta teden podpisan poseben protokol z naslednjimi glavnimi določbami: 1. Rumunski državljani nemške narodnost: se v celoti včlanijo v novo fronto narodnega preporoda, ki bo imela v nemških krajih posebne nemške odseke; v vrhovnem svetu stranke bodo Nemci zastopani s 6 člani, v direktoriju pa z enim. Svoje zastopstvo pa bodo imeli sorazmerno tudi v tajništvu stranke. 2. Vse strokovne organizacije rumunskih Nemcev se v celoti priključijo odgovarjajočim državnim organizacijam, kakor so jih že ali jih še bodo uvedli posebni zakoni. Povsod jim je priznano sorazmerno zastopstvo. 3. Z izjemo političnih, smejo rumunski Nemci za vse svoje druge potrebe, kakor gospodarske, kulturne in socialne, imeti posebne organizacije. BUKAREŠTA, 13. jan. Notranji minister Calinescu je imel snoči po radiu govor, v katerem se je bavil s cilji rumunske fronte. Naglasil je potrebo po združitvi vseh narodnih sil in ostro kritiziral bivše strankarske režime. Razpravljal je tudi o položaju narodnih manjšin in z zadovoljstvom ugotovil, da so se priključile rumunski fronti, ki predstavlja rumunsko formulacijo avto- Bolgarija ne bo ustanovila drž. stranke SOFIJA, 13. jan. e. V bolgarskem državnem proračunu za leto 1939 je bila predvidena tudi vsota 40 milijonov levov za dve novi ustanovi in sicer za direkcijo za propagando in za direkcijo za organizacijo omladine. Proti tej postavki so se izjavili o priliki načelne debate v proračunskih • sejah poslanci opozicije in tudi nekateri vladni poslanci. Ozirajoč se na to razpoloženje v parlamentu je ministrski svet na svoji včerajšnji seji sklenil, da ta predlog umakne. Namen ustanovitve teb dveh institucij so nekateri krogi v inozemstvu tolmačili kot napoved, da bo v Bolgariji . ustanovljena državna stranica, kar pa v resnici ni bilo nameravano. Po sklepu vlade, [ da umakne ta predlog je sedaj jasno, da o kaki državni stranki v Bolgariji ni govora. 1 Poljska se ne bo Izneverila Nemčiji Berlin, 13. jan. n. V zvezi s povabilom nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v VarSavo naglasa jo v berlinskih krogih, da polaga Poljska po zadnjem razgovoru poljskega zunanjega ministra Becka s kancelar jem Hitlerjem največjo važnost za ohranitev dobrih odnosa j ev z Nemčijo v duhu pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1934. Tudi na nemški strani smatrajo to pogodbo za najboljši instrument pri urejevanju razmer v vzhodni Evropi. V berlinskih diplomatskih krogih smatrajo bližnji obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi kot nov dokaz, kako malo so bile utemeljene trditve, da so se okrepili odnosa ji med Poljsko in Rusijo. Nasprotno v prijateljskih odnosa jih med Nemčijo In Poljsko ni priffio do nikaki h Isprememb. ki naj bi postal bodoči Španski kralj, ako pride v Španiji do obnove monarhije, o čemer se sedaj vodijo diplomatska pogajanja. Velesile ne hI imele nič proti obnovi monarhije v Španiji, ker pričakujejo, da bi to napravilo konec bratomorni državljanski vojni Dr. Stojadinović na povratku v Beograd CURUI. 13. jan. e. Včera^ popoldne je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič odpotoval v spremstvu šefa svojega kabineta dr. Dragana Protiča iz Curiha. Na postajo sta ga spremila jugoslovenska poslanika v Rimu in Ženevi Boško Hristič in dr. Ivan Subotič, jugoslovenskj konzul v Curinu dr. Ante Pavelič, član: iugoslovenske kolonije in več dam v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah. Dr Stojadinovič prispe drevi v Beograd. Streli na nemško poslaništvo v Haagu Berlin, 1?.. ian. h. Kakor poročajo večerni berlinski listi, je nemški poslanik v Haa-ju predložil oster protest zaradi napadov na nemško poslaništvo v Haagu in konzulat v Amsterdamu. Vsi listi pišejo z velikim ogorčenjom o teh dogodkih in dolže Žide, da skušajo na ta način sejati mržnjo proti Nemcem. Listi pozivajo vlado, naj odgovori s še ostrejšimi ukrepi proti Zidom. Haag, 13. jan. AA. Nizozemski zunanji minister je na zahtevo nemškega poslanika obljubil, da bo uvedena preiskava o zagon e:nih napadih in strelih na domov« nemških konzulov v Amsterdamu in Haagu. Poslopja nemškega poslaništva in nem-šikih konzulatov so zastražena. Amsterdam, 13. jan. AA. O streljanju na stanovanje uradnika nemškega konzulata piše »Te>legraph«, da so sicer našli luknjo v zidu, da pa izstrelka ni bilo mogoč* najti. Omenjeno luknjo bi mogel povzročiti tudi izstrelek iz otroške pištole. Preiskava se nadaljuje. Amsterdam, 13. jan. e. Glasove o poa»cu- šenem atentatu na nemški konzulat v Amsterdamu spravljajo v zvezo % odkritjem luknje na oknu konzulata. Policija pa ja izjavila, da so to luknjo v oknu najbrž napravili otroci, ko so se igrali s pištolami. Kljub temu je poslopje moćno zastraženo, obenem pa vodijo najboljši kriminalisti Holandske odločno preiskavo. Dozdaj »o jim še ni posrečilo atentatorja prijeti, vimi ostrimi ukrepi, zlasti če ugotove, da je napadalec res 2id. V Haagu Nemčija na bo protestirala, ker je s Holandsko v dobrih prijateljskih odno^ajih, na merodajnem mestu pa izjavljajo, da mora biti enkrat za vselej jasno, da nemški diplomati niso divjačina za Žide. Ruždi Aras imenovan za veleposlanika v Londonu ANKARA, 13. jan. AA. Bivši turaki zunanji minister Ruždi Aras je imenovan za turškega veleposlanika v Londonu. Haitski konzul v Monakovn MILAN, 13. jan. AA. (Štefani) Policijska preiskava je ugotovila, da je italijanski državljan Pietro Nicolosi, ki je opravljal funkcijo haitskega konzula v Monakovu, izvršil celo vrsto poslov v zvezi z izdajanjem ponarejenih potnih listov židovskim beguncem iz Poljske, Avstrije in Nemčije. Policija je aretirala Pietra Nicolosija, poljskega državljana Izaka Liserviseja in češkoslovaško državljanko Emilijo Po lasa-novo. Sorzna poročila. Inozemske bone Čarih, 13. januarja. Beograd 10.—, Pariz 11.665, London 20.675, New Yortt 442.60 Bruselj 74.75, Milan 23.28 Amsterdam 240.62, Berlin 177.37, Praga 15.16. Varšava 83.62, Bukarešta 3.25, Stran 2 »scoveh8ki narod«, petak. 18. januarja 198«. stev. JO FILM mASTl, OBOŽEVANJA. ITI.M MRŽNJE. SOVRAŠTVA, FATALNIH NESREČ, PREGANJANJA, OBUPA TS GORJA ! Sdchd Guitry vam b° p°karai ^ kinu Unionu leta 1937 v senzacionalnem in po vsem svetu z ogTomnlm uspehom kronanem filmu najslavnejši sodobni reži- kinu UniOttU Povest o prekrasni ogrlici, ki jo je poklonil papež Klemen t VII. svoji ser in tvorec modernih nečakinji Katarini Medle! in od katere so Itirje biseri prUUl končno v filmov angleško kraljevsko kamo. I tem edinstvenem filmu nastopajo /.»odovinske osebe: Katarina Medici, pape* Klemeni VIL, F—afflna, Beaukinafa, Napoleon, Markiz« Pompadour Henrik VOL. kraljica Viktorija. Elizabeta, etiopska kraljica itd., itd. Kronski biseri Obtožen umora po zrelem preudarku Avgust Muc s Krupe pred velikim kazenskim senatom Obtoženec se zagovarja s silo branom Ljubljana, 13. januarja Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. ■>. s Ivana Kralja bo danes razsodil, ali je delavec Avgust Muc. star 20 let. doma s Krupe, umoril svojega svaka Ivana Ivan-ška po zrelem preudarku. Danes zjutraj se je pričela razprava proti Avgustu Mucu, ki je bil zaradi smrti Ivana Ivanška že pred novomeškim sodiščem obsojen na majhno kazen, pa je apelacija prvo sodbo na pritožbo državnega tožilca razveljavila. Tako je prišel Muc pred veliki kazenski senat v Ljubljani. Obtožnica dolži Muca, da je 8. avgusta lani v Krupi usmrtil Ivana Ivanška tako. da ga je dvakrat udaril s sekiro po glavi in mu zdrobil lobanjo. Ivanšek je bil pri priči mrtev. Obtožnica zahteva kaznovanje po § 167, odstavek 1. k. z. Po tem paragrafu se kaznuje s smrtjo ali z dosmrtno robijo, kdor drugega usmrti po zrelem preudarku. Meseca februarja se je Marija Ivanšek iz Primosteka omožila z Jožefom Ivan-škom, ki mu je tedaj oče Janez izročil svoje posestvo na Krupi. Na posestvu pa sta ostala še njegova otroka pokojni Ivan in Ana, ki sta dobila doto že poprej izplačano. Mladi gospodar Jože je moral v aprilu k vojakom, a njegov oče je na dan po Telovem umrl. Na posestvu je ostala samo Marija Ivanšek s svakom Ivanom in svakinjo Ano. Pokojni Ivan Ivanšek se ni dosti brigal za bratovo gospodarstvo Povečini je živel pri svoji priležnici na Krupi, s katero je imel tri nezakonske otroke, četrti pa je bil na potu. Jezilo ga je, da je dobil očetovo posestvo brat Jože, ki je mlajši. Sovražil je tudi svojo svakinjo Marijo, posebno od nekega dne, ko ga je Marija posvarila, da ne sme prodajati lesa s posestva, ki ni njegovo. Nekoč mu tudi ni dala 140 din, katere je pokojni Ivan zahteval od nje za sekanje železniških pragov. Upravičena pa je tudi domneva, da so bili na pokojnega Ivana jezni Marija Ivanšek in njeni svojci. Radi pomanjkanja delovnih moči na prilično velikem posestvu sta Mariji Ivanšek pri delu večkrat pomagala obtoženi brat Avgust Muc in sestra Ana. Bila sta pri njej zaposlena tudi kritičnega dne 8. avgusta, ko je prišlo do prepira in spopada, v katerem je bil usmrčen Ivan Ivanšek. 2e okrog 8. ure zjutraj je začel tega dne Ivan Ivanšek popivati s svojimi znanci. Do poldneva je izpil okrog 6 1 vina. Proti večeru, ko je pivski tovariš pokojnega Ivana Ivan Škrinjar odšel domov, je bila svakinja Marija sama v sobi, a njena sestra Ana je strgala na pragu krompir za ve- čerjo. Pokojni Ivan je prišel v sobo in takoj napadel svakinjo Marijo. Zgrabil jo je za prsa in jo pritisnil k zidu ter kričal, da bo sedaj njegova in da tujci ne bodo gospodarili v njegovi hiši Na vpitje je prihitela v sobo Marijina sestra Ana Muc in Eavpila nad Ivanom Ivanškom, če misli sestro ubiti. Na te besede se je pokojni Ivan obrnil proti Ani, rekoč, da bo tudi njo ubil. Ana Muc je tedaj zbežala iz hiše in poklicala na pomoč brata, obtoženega Avgusta Muca, ki je pasel blizu hiše konje. Obtoženi Avgust Muc je pognal konje v hlev in pohitel sestri v sobo na pomoč. Za-vpil je nad pokojnim Ivanom: Zan, mir! Potem sta se obtoženec in pokojni Ivan spoprijela, se ruvala in se metala po tleh in po postelji, nato pa je obtoženec skočil v vežo po sekiro in z njo udaril svaka po glavi. Obtoženi Muc Avgust je v preiskavi in na razpravi v Novem mestu dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je ravnal v silobranu Svaka je udaril s sekiro, ker je šel nadenj z odprtim nožem in grozil, da bo ubil njega in obe sestri. Truplo usmrčenega Ivana Ivanška so našli poleg postelje z nogami proti veži. Po legi trupla in po sledovih so preiskovala organi zaključili, da je bil pokojni Ivan usmrčen ob postelji v sobi in ne na vratih, kakor trdi obtoženec in kakor je izpovedala tudi sestra Marija Ivanšek. Obtožnica pravi, da je upravičena domneva, da je bil pokojni Ivan usmrčen kmalu potem, ko je obtoženi Muc spodil iz sobe Ano Ivanšek z grožnjo, da bo sicer tudi njo. Ana je šla iz sobe, obtoženec je bil sam s pokojnim in je obračunal z njim. Izkoristil je priliko, da se nasilnega Ivana izne-bi. Svojčas je rekel nekemu znancu, da se bo ob prvem spopadu lotil pokojnega, čeprav je močnejši od njega, pa naj sledi njegova ali pokojnikova smrt. Kakor skoraj vedno v takih primerih, je tragedijo na Krupi povzročil grunt. Pokojni Ivan Ivanšek ni mogel preboleti, da je njegov oče izročil posestvo mlajšemu , bratu Mnogo je indicev, ki kažejo na to, da obtoženec ni ravnal v silobranu, temveč je vinjenega svaka Ivana potolkel s sekiro, z namenom, da za vselej konča prepire v hiši. Skoraj vse priče pa razbremenjujejo obtoženca in potrjujejo njegov zagovor. Preiskovalna komisija je celo domnevala, da pokojni Ivan sploh ni bil oborožen z nožem, temveč mu je bil nož po zločinu podtaknjen. Sodba bo razglašena proti večeru. Glavna skupščina jeseniškega Sokola Društveni odsek na Hrušici se preo snuje v lamostojno sokolsko četo Jesenice, 12. januarja V sredo zvečer se je vršila v Sokolskem domu prav dobro obiskana glavna skupščina jeseniškega. Sokola. Namestu službeno zadržanega starešine brata -dr. Obersnela je skupščino otvonl in vodil podstarešina br. Valentin Zupan ki je naslovil pozdrave sokolskem u starešini Nj. Vel. kralju Petru II. in se spomnil med letom preminulih članov, katerih spomin so navzoči počastili stoje. Tajnik br. Mirko štebih je poročal, da ima društvo gledališki, godbeni, pevski, gospodarski in mladinski odsek ter odsek na Hrušici, ki prav lepo deluje in mu matično društvo posveča veliko pažnjo. Uprava je imela med letom 11 rednih in 1 izredno sejo, eksekutiva pa 45 rednih in 11 izrednih sej. Prejela pa 463, odposlala 450 dopisov. Največjo pozornost se polaga za pridobivanje in vzgojo novega Članstva in nabavi članskih slavnostnih krojev. Prosvetar br. dr. Janko Vovk je poročal o delu prosvetnega odbora, v katerem je združeno vse društveno kulturno delo. Radi 20-letnice narodnega ujedinjenja so se v minulem letu izvajala samo slovanska oderska in glasbena dela. Vseh oderskih uprizoritev je bilo lani 18, med temi 4 mladinske. Svečane proslave so se vršile na predvečer kraljevega rojstnega dne s povorko po mestu ob udeležbi 700 sokolskih pripadnikov ob obletnici smrti blagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. z žalno sejo, na dan državnega Z edin jenja dne 1. decembra s slavnostno sejo društvene uprave in slavnostno akademijo, ki ie odlično uspela. Godba na pihala, ki šteje 31 Članov, je imela lani 15 javnih nastopov. Vodita jo požrtovalna kapelnika br. žmitek Nande in Sorgo Julij. Simfonični orkester Šteje 24 godbenikov. Nastopil je uspešno pri treh uprizoritvah operete -"Erikeit. Na jesen je oživel pevski zbor, ki šteje 49 članov. Sokolski tisk je užival po zaslugi sestre Mire štebihove izredno pozornost. Na >Sokolsko voljo« je naročenih na novo 52 članov. Društvo prejema 2 dnevnika, 6 tednikov in 10 mesečnikov. Društvena knjižnica se je združila s knjižnico Narodne strokovne zveze. Sokolski odsek na Hrušici je pridno deloval na polju prosvetnega dela. Matrikarica sestra Mira štebihova je poročala, da šteje društvo 280 članov in 96 članic, število članstva je med letom naraslo za 42 oseb. Zelo lepo in pregledno poročilo je podal blagajnik brat Stanko Jan-huba. Iz poročila je razvidno ogromno društveno delo, ki ga je pa močno oviral težak BnanČal položaj. Gospodar br. Tone Bogataj je poročal o nabavi novega telovadnega orodja, o popravilih na stavbi in apeliral na vse članstvo, naj štedi pri kurivu in razsvetljavi. V imenu revizorjev je poročal hrat Mešiček Hugo. da so našli vse blagajniško poslovanje v vzornem redu in je predlagal blagajniku in upravi razresnico, ki le bila soglasne sprejeta. Sokolski župi Kranj se bo predložila v potrditev nova uprava, v kateri bodo: starešina: dr. Obersnel Maks, I. podstarešina: dr. Rekar Ernest, iT. podstarešina: Zupan Tine, tajnik: Mirko štebih, načelnik: Pri-stov Janko, I. podnačelnik: ing. Pipan Lev, H. podnačelnik: Sorgo Cvetko, načelnica: Hafner Anica. I. podnačelnica: Pohar Silva, Antonič Anton, ing. Bartenjev Dimitrij,' Božič Jože mi., Čop Srečko, Gaser Verko, prosvetar: dr. Vovk Janko, člani uprave: Janhuba Stanko, Lapajne Franc, Lavsegar Rado, Ogrin Rudolf, Pohar Ivan, Razinger Lado. štebih Miroslava, Tomšič Janez, Ul-čar Ivan, Vovk Pero, 2en Ivan, Žmitek Nande. Namestniki: Bogataj Anton, črnko Viktor, Klavora Nada. Revizorji: Bav-dek Viktor. BerUsk Davorin, Klavora Franjo. Mešiček Hugo. Namestnik: Noč Franc, častno razsodišče: Budan Lambert, ing. Petrovčič Srečko, dr. Vovk Janko, mr. ph. žabkar Jože. Namestnik: dr. Ludvig Jože. Sklenilo se je soglasno, da se društveni odsek na Hrušici preosnuje v samostojno Sokolsko četo na Hrušici. ker ima vse pogoje za uspešno delovanje. Po določitvi letne članarine in ureditvi drugih važnih zadev, je podstarešina br. Zupan zaključil skupščino in pozval članstvo, na še bolj složno in pospešeno delo. Smuške tekme v zasavskih planinah Trbovlje, 10. januarja Zadnje dna, ko je odjuga zajela vse naše hribe in doline in spremenila ceste in pota v neprehodno snežno brozgo, je naša mladina žalostno povesala glave, ker je morala gledati, kako se tali sneg, ki so ga letos pričakovali z večjo nestrpnostjo kot druga leta in ki je končno le zapadel, žalost naše mladine je bila tem večja, ker je bila pred vratmi velika smučarska prireditev, mladinske tekme, ki naj bi pokazale napredek naše mladine v smučanju. Pa ji Je bila narava nepričakovano naklonjena, že v noči od torka na sredo se je vreme nenadoma spremenilo. Pričel je pdhati lahen sever, ki mu je sledil jutranji mraz. Nastal je vremenski " preobrat, ki ga je naša mladina z neznanskim veseljem pozdravila, žalost se je spremenila v veselje in vsa smučarska mladost naše doline se je pričela mrzlično pripravljati na mladSnsJke smučarske tekme, ki so bile na praznik 6. t. m. popoldne izpod Mrzlice v dolino. Mladina je v skupinah naskočila vrh Sv. Katarine, kjer je bil v prvih popoldanskih urah start s ciljem pri gostilni Fric v Lokah. Najprej so se spustile v dolino kategorije izpod 14 let starosti. Bilo jih je veselje gledati že na startu, s koliko vnemo in skrbnostjo so se pripravljali na borbo, kakor bi bili že stari, rut in i rani smučarski prvaki. Koj nato so že švignili po strmih pobočjih prvi mili tekmovalci, ki so se skoraj vsi čvrsto držali na nogah in le maiofca- teri je pofciral svoje smučke ali palice v snegu, če pa že ni šlo vse tako gladko, se je pa vsak urno skobacal na deščice m od brze! sa prvim* da je bilo to veselo tekmujočo mlartino ras veaelge gledati .Od kategorije pod 14. Isti so dospeli na cilj Prates Drago v 3.32 min., škrinjar Vilko v 3.43 min. in Janežič Jože v 3.50 min., tem pa so sietfin Zavrasek, Mrzel, Grabile, Pleskovič, Oeepek, De« in dr. V kategoriji nad 14 let pa so prispeli na cilj Kus Teodor v 2.46. šrarnel Slavko v 3 in Beg Milan v 3.04 min., njim pa so sledili Pimgerčar, Volčanšek, Pisanski. Hren, Plevcak, šergan, Vanelli, Ajdišek in Deželak. Vsi tekmovalci so prišli v najboljšem razpoloženju na cilj, kjer jih je množica mladih prijateljev navdušeno objela. V nedeljo 8. t. m. pa je bila klubska tekma smuškega odseka trtoveljske SPD v alpski kombinaciji. Start je bil na Mrzlici ob najlepšem zimskem vremenu. Snežne prilike idealne, udeležba nepričakovano velika. Klubski pivak za leto 1939 je postal g. PlevOak Jože s 169.7 točkami. Najboljši čas dneva pa je dosegel g. Dvor-šak. član Smučarskega odseka SPD v Celju, ki je na progi Mrzlica—Trbovlje dosegel rekorden čas 14.02 min. Tekmoval je izven konkurence. Od Trboveljcanov je dosegel najboljši čas 15letni Beg Milan v času 14.28. ki je tekmoval tudi izven konkurence. Po vrstneni redu so zmagali: Plevčak. Jazbec. Gnilšak kot senior ji in Kus. Pisanski in Rep kot junior ji. — in še številni drugi — Vsi so prišli brez večjih ovir na cilj. — Prihodnje nedelje bodo izpopolnili naši smučarji za priprave za veliko medklubsko tekmo, ki bo tekom januarja ali februarja v naših planinah. Sestanek prodajalcev mleka V Ljubljani je nad lOOO dobaviteljev mleka in sklepi 36 prodajalcev ne morejo biti odločilni Ljubljana. 13. januarja Pred dnevi so prejeli prodajalci mleka vabilo, naj 6e udeleže sestanka v restavracijskem salonu »Pri levu«, da se poraz-govore o podražitvi mleka. Sestanek je bil včeraj ob 11. in sklicala sta ga za »akcijski odbor za ureditev cen na ljubljanskem trgu« Lovro Novak in Florijančič. Vabila so razdajali mđekaricam na mitnicah tudi mit-ničarji. Kdaj jc bil ustanovljen »akcijski odbor za ureditev cen na ljubi lanskem trgu« ni znano in širši javnosti sta neznani tudi imeni sklicateljev sestanka. (Lovro Novak je posestnik in zadrugar.) Pač pa je znano, da izvira pobuda za podražitev mleka iz Mlekarskega društva. Predvsem je značilno, da se jc sestanka udeležilo le okrog 40 moških in žensk in da ni niti zanesljivo, če so vsi bili povabljeni. Sklicatelji so ponovno pozivali tiste, ki nimajo vabila, naj se odstranijo. V resnici je med razgovorom odšlo več udeležencev. Kmalu sc je izkazalo, da med udeleženci ni bilo pravega soglasja. Strinjali so se sicer v želji po podražitvi mleka, a nekateri so izražali resne pomisleke proti podražitvi zaradi morebitnih neugodnih posledic. Nekateri so pa izražali dvom, da bi bilo podražitev mogoče doseči, češ da prodajalci mleka niso organizirani, a razen tega je treba ločiti več vrst prodajalcev, ker niso med njimi »producentice, temveč tudi prekupčevalci. Prvo slovenjgraško letalo SlovenijgTadec, 9. januarja 141etna dijaka si oven j graške meščanske šo*e Herbert Ros^nzopf in Ivan Cesar sta pričela lani graditi enosedežno jadralno letalo. Letalo sta mlada navdušena prijatelja letalstva gradila po lastnih načrtih m brez vsake strokovne pomoči. V nedeljo dopoldne sta končno tvegala pod Starim gradom poskusni polet, ki pa zaradi raznih pomanikliivosti v sradnii letala ni uspel in se mora mladi Rosenzopf, ki je pilotiral letalo zahvaliti edino izredni sreči, da se je nevarni polet se tako srečno končaL Po startu iz posebej za to priliko pripravljene skakalnice je letalo po par metrih letenja strmoglavilo na tla in je mladi Rosenzopf obvisel v letalu z glavo navzdol. Letalo se je precej razbilo, Rosenzopf pa k sreči razen manjših prask ni odnesel težjih poškodb. Vendar ta prvi neusn^h ni vzel pogrma prvima slo ven j-gtraškima letalcema, ki nameravata sedaj celo z^rraditi dvosedežno jadralno letalo. Upamo, da bodo oblastva podprla veliko iniciativnost podietnih diiakov in jima s koristnimi nasveti in načrti pomagala pri pionirskem delu za razvoj jadralnega sporta na naši severni meji. Pet let kranjske godbe Kranj, 12. januarja Pred petimi leti se je odločilo nekaj mladih ljubiteljev glasbe, da ustanovijo god-beno društvo. Na pomoč so jim priskočili gg. Hlebš. Stefe in Zakrajšek in kmalu se je po začetniških težavah osnovalo glasbeno društvo, ki pa je bilo brez vsakih finančnih sredstev. Toda mladi godbeniki niso klonili. Vztrajno so gT&dili in ponudila se jim je prilika, pa so si nabavili instrumente od bivše godbe iz Žabnice. Kako težko je bilo to, vedo povedati oni, ki so odplačevan, instrument za instrumentom na obroke. Tako je društvo životarilo; prave podpore ni bilo od nikoder in prisiljeni so bili z lastnim nastopanjem pridobivati finančne vire za vzdrževanje in napredovanje. Gotovo je, da je b'lo to težko, saj godba še ni bila izvežbana, kritika je bila pa ostra in ni upoštevala težkoč. Danes po petih letih obstoja pa je občni zbor dokazal, da se da z neutrudnim delom doseči lepe rezultate. V odsotnosti predsednika je vodil 5. redni občni zbor g. Puhar. Iz posameznih poročil je razvidno, da je godba nastopila v preteklem letu 37 in sicer na koncertih, proslavah, sprejemih in pogrebih. Skupnih vaj je bilo 102. Tudi blagajniško poročilo je ugodno. Dohodkov je bilo ca. 41.000 din, izdatkov pa je bilo prav toliko. Obstaja le majhen dolg, ki je nastal pri nabavi novih inštrumentov za plesni orkester. — Zaniniivo je, da je društvo prejelo le podporo od Tujsko prometnega društva v znesku 5.000 din, dočim s strani Mestne občine ni bilo dobiti niti najmanjšega zneska. Toplo so se godbeniki zahvalili novemu kapelniku g. Grudnu, ki je dosegel Eden udeležencev je izrazil resne pomisleke proti podražitvi, češ, kaj naj počne z mlekom, če ga ne bo mogel prodati, ko se bo podražilo. Zastopniki mlekarn so ga zavračali, češ. ali imaš zalogo ter se bojiš izgube kakor mlekarne? Zopet drugi jc pa ugovarjal podražitvi, češ. mleko je otroška hrana in ljudje <_!a bodo poslej kupovali manj ter bodo otroci hirali. Sklicatelji so ga zavračali, češ, ali zastopaš konzumente? Nekateri kmetje so posedli v razpravo s stvarnimi pripombami: eden izmed njih je dejal, da bi se morali predvsem vprašati, zakaj bi naj podražili mleko. Potrebno bi ga bilo podražiti pač zato. da bi lahko plačevali dostojno posle, česar zdaj ne morejo. Toda kaj pomaga kratkomalo skleniti podražitev, če bi se določenih cen nihče ne držal! Predvsem bi sc kmetje morali organizirati. Nekdo je predlagal, naj bi kmetje prodajali mleko mlekarnam po 1.85 din liter, meščanom pa po 2.50 din. Na sestanku ni moglo priti do nobenega odločilnega sklepa že zato ne, ker je bilo udeležencev mnogo premalo, razen tega ! pa tudi niso soglašali o ukrepih, kakor tudi ne povsem glede višine cene. Upoštevati I je treba, da je v Ljubljani nad 1000 dobaviteljev mleka ter da sklepi 36 prodajalcev mleka odnosno zastopnikov zadrug ne morejo biti odločilni. Ponovno naglašamo, da se vprašanje cen živil ne tiče samo prodajalcev, temveč tudi konzumentov, pa tudi oblasti. v kratkem času vidno napredovanje godbe. Zaradi zaslug za godbo je bil izvoljen za čast. predsednika g. štefe. Občni zbor pa je izrekel zahvalo tudi g. Riciju Majrerju za uspešno podpiranje društva. Občni zbor je soglasno izvolil sledeči odbor: predsednik Puhar G., pod pred. Hvala F., taj. Sever, blag. Uranič, gospodar Pi-skernik, odbornika Puhar P., Markič F. V ta odbor pa delegirajo še po enega zastopnika Mestna občina. Sokol in Gasil, društvo. V novem odboru so večinoma mlajši, aktivni člani godbe, kar je vsekakor potrebno in bo prav gotovo tudi zelo uspešno. Kako krepko mislijo zajeti delo mladi godbeniki je pokazala debata v bodočem delu v društvu. Društvo namerava izvesti v prvi polovici leta tekmovanje godb iz vse Slovenije Izvzemši vojaške. To nagradno tekmovanje naj bi bilo združeno z večjo koncertno prireditvijo in veselico. Prav dobra je tudi zamisel pogodb z delavskimi strokovnimi organizacijami, katerih člani bi prispevali malenkostne zneske, godba pa naj bi bila vezana igrati na njih prireditvah. Osnoval se je tudi plesni orkester, ki bo v kratkem času lahko že uspešno nastopal na plesnih prireditvah. Kljub temu, da društvo tako uspešno napreduje, pa pri kranjskem občinstvu niso naleteli na oni odziv, ki bi ga godbeniki zaslužili. Toda nikakor ni treba obupavati. S krepkim delom, s katerim so prodrli v petih letih na zavidljiv položaj se jim bo s pomočjo kapelnika Grudna, z mladostnim poletom in vztrajnostjo posrečilo, da bodo dosegli, da jih bodo upoštevali v oni meri kakor to zaslužijo. It Cofla _c o razvoju letalstva v Sloveniji bo predaval direktor Aeroputa dr. Stane Ra-pe iz Ljubljane v pondeljek 16- t. m. ob 20. na ljudskem vseučilišču v risalnici dekliške meščanske šole. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. _c Predavanje o Bolgarip. Jugosloven- sko-bolgarska liga v Celju bo priredila v četrtek 19. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o temi »Vtisi iz Bolgarije«. Predaval bo tajnik ljubljanske lige g. Vekoslav Bučar. Predavanje bodo spremljale siki optične slike. Vabimo občinstvo da se udeleži tega aktualnega in zanimivega predavanja v čim večjem Številu. _c Mtkovni oder Sokolskega društva Celja-matice bo uprizoril v nedeljo 15. t. m. ob 14. v Sokolskem domu v Gaber ju krasno igro rPeterčkove poslednje sanj'?«. —c Umrli so v celjski bolnici: v sredo triletna posestnikova hčerka štefica Skor-nikova iz Loke pri žusmu in 5 mesecev sta ra Krista Močnikova, hčerka čevljarskega mojstra z Z vodne ga pri Teharju, v četrtek pa 42-letni dninar Ivan Mramor iz Škofje vasi. —c Hišne posestnike in lastnike motor, nih vozil opozarja mestno poglavarstvo v Celju, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska naklada za letošnje prvo Četrtletje, vodarina in števnina za lansko četrtletje ter četrti obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke do 10. februarja pri mestni blagajni. Po preteku tega roka se bodo računale zakonite 6- odstotno zamudne obrt sti. Plačila. Ki bodo po pretekn « tednov od dneva dospe« losti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. —c Davčna uprava v Olju poziva last. nike avtobusov in tovornih avtomobilov, da prijavijo pristojni davčni oblasti v teku meseca januarja, koliko registriranih avtobusov, tovornih avtomobilov in prikolic imajo. V prijavi je treba navesti znamko in številko motorja, nosilnost ter progo odnosno kraje, v katerih sc* izvršuje prevoz potnikov ali blaga. Pri avtobusih je treba navesti tudi številko lani prevoženih kilometrov. Prav tako se pozivajo lastniki vozil, ki se ne registrirajo pri policijskom oblastvu, *da prijavijo davčni ell.M: število in vrsto voz ter obenem pla »jo, kidanje snega nad 25.000 din. Doslej je občana plavala delavcem že okrog 600 tisoč din. — Vnme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Kumbo-ru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru in Dubrovniku 15, v Splitu 14. na Rabu 10, v Mariboru. Beogradu in Visu 9, v Zagrebu 7. v Ljubljani in v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.9 temperatura je znašala 2.4. snežna plast 11.5 cm. — Nesreče. Davi so prepeljali v bolnico IG-letno ženo tovarniškega delavca Maris jo Gajzer iz Vikerč, ki je padla na ledu in ^i zlomila desno nogo pod kolenom. — Posestnikov sin Janez Burkeljca iz Tuhinja je padel na smuki in si zlomil desno nego. — šoferje v sin Jože Kermavner iz št. Vida si je na sankanju poškodoval desno nogo. — Na poledeneli cesti je padla tudi učiteljica Marija Golobic iz Borovni-ce in se poškodovala na levi nogi. — Tragična smrt dveh deklic. V Splitu se je pripetila v sredo težka nesreča. Dve in pol leti stara 2eljka Stanović se je igrala s svojimi tovarišicami v predmestju, kjer so otroci zakurili ogenj. Mala Željka je pa naenkrat padla na ogenj in vnela se ji je oblekca. Zadobila je tako hude opekline, da je v bolnici kmalu izdihnila. Podobna nesreča se je pripetila v sredo zvečer v Kaštel Novem, ker se je vnela oblekca na 3-letni Vekoslavi Jukič. ki se je sama igrala v kuhinji. Tudi ona je umrla. — Smrt starca pod vlakom. V Osijeku se je pripetila včeraj zjutraj težka nesreča, pod vlak je prišel 70;letni Adam Wil-chelm. Kurjač je sicer opazil starčka na progi toda šele v zadnjem trenutku, ko je bi1© že prepozno. Lokomotiva je udarila starca v hrbet, da je zle tel v jarek. Vlak so ustavili ter odnesli težko pobitega starca v vagon, da bi ga prepeljali na mestni kolodvor pa je že med vožnjo izdihnil. — Nad 500 zajcev je padlo. Lovsko društvo v Starem Beče ju je priredilo velik lov na zajce, ki jih je padlo nad 500. Zajce so poslali v Švico. V zadnjih treh letih so iz- vozili iz Sombora v Švico 3.000 zajcev, ki so jih prodali po 65 din. — Tragična smrt petletnega dečka. V sredo se je pripetila v vasi Bjelniku pri Petrinji težka nesreča. 5-letni živko Radi-vojevič je bil sam doma in igral se je v staji z vžigalicami. Zažgal je šop slame in ogenj se je kmalu razširil na drugo slamo in seno. Ko je bila že vsa staja v plamenih, deček ni mogel iz nje, ker so bila vrata zaprta. Jel je klicati na pomoč in prihitela je mati, ki pa nesrečnega sinčka ni mogla rešiti iz plamenov. Ko so ogenj pogasili so našli dečkovo trupelce vse zoglenelo. — 20 napadalcev je ukrotil. Na veselici v vasi Jame pri Glini je navalilo na mlinarja Antona šarčeca nad 20 pijanih kmetov, šarčec je pravi orjak, pometal je vse napadalce skozi vrata, potem je pa mirno pcpival naprej. Ko se je zvečer vračal dos mov, so ga počakali napadalci v zasedi in ga znova napadli. Razvil se je srdit spopad, v katerem je pa orjaški mlinar zopet ostal zmagovalec, šarčec je tako močan, da prestavlja velik mlinski kamen.* Iz L?«*^3<*ne —lj Ribji trg. Naprodaj je precej morskih rib, ker je bil zadnje čase razmeroma dober ribolov. Pač je nekoliko manj rečnih rib kakor navadno pozimi. čim je postalo vreme toplejše in se je stalil led na vodah, so začeli Barjani loviti žabe in danes je bil trg dobro založen tudi z žabjimi kraki. Med morskimi ribami so bile naprodaj najcenejše sardelice po 10 din kg. Cipli so po 20, skuše in palamida po 24, rbun po 26 in lu-ben po 40 din kg. Med rečnimi ribami so bili danes naprodaj tudi krapi, in sicer po 16 din kg, v splošnem so pa bile cene nespremenjene. —lj Važno za trafikante. Vljudno sporočamo vsem našim članom, da letos odpadejo davčne prijave za pridobnino, ker so na podlagi odloka finančnega ministr5 stva podaljšane napovedi lanskega leta. Davčno prijavo za pridobnino pa morajo napraviti vsi tisti, ki so lansko leto pričeli trafiko, ali pa ki sploh še niso nikdar delali davčne napovedi. Kdor pa je mnenja, da je bila lanska odmera za davek previsoka in da se mu je med tem promet še znižal, pa lahko napravi davčno napoved. Kdor pa te davčne napovedi ne bo mogel izpolniti sam, naj se obrne na pred .sednika Kladnika, Sv. Petra c. 14, ki mu bo to radevolje izpolnil, ali morda dal poj trebna pojasnila, če ga kliče na telefon 21—44. Iz pisarne udruženja Trafikantov. n— Kje dobe posli in delavci poslovne knjižice in nameščenci legitimacije. Tisti nameščenci, torej vsi, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu, in doslej še niso imeli izkaznic, dobe legitimacije na mestnem "poglavarstvu. Prav tako dobe tisti posli in delavci, ki so še brez izkaznic in so stari nad 14 let ter bivajo v Ljubljani, poslovne knjižice v domovinskem oddelku mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 2., n. nadstropje, soba St. 51. med običajnimi uradnimi urami. Tam morajo po-polniti predloženo jim tiskovino ter predložiti potrebne listine in dve fotografiji v velikosti 4.5 x 6 cm. pristojbina za legitimacijo znaša 30 din, za poslovno knjižico pa 10 din. Vsi tisti, ki so se izučili trgovine ali obrti in še nimajo izkaznic, pa dobe poslovne knjižice pri trgovskem združenju in pri obrtniških združenjih svoje stroke. Dosedanje delavske in poselske knjižice pa zamenjuje za nove poslovne knjižice uprava policije in sicer do 31. decembra 1939. Tisti pa, ki so zaposleni pri železnici ali vojaških napravah, dobe poslovne knjižice pri pristojnih železniških in vojaških uradih. Da torej ne bo nepotrebnih potov, opozarjamo že enkrat, naj na magistrat prihajajo samo tisti nameščenci, posli in delavci, ki doslej sploh še niso imeli izkaznic, morajo pa biti stari nad 14 let in prebivati v Ljubljani. Posli in delavci, ki pa že imajo delavske ali poselske knjižice, pa dobe v zameno nove poslovne knjižice pri upravi policije v Ljubljani. —lj Za kuhinjo najrevnejših v »tari cu-k rta mi je darovala tvrdka F. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji na Gcsposvefski cesti 1.300 din. Resta-vrater g. Ciril Majcen je podaril v isti namen 1 vrečo pšenične moke, a neimenovana dobrotnica je poslala 200 din, prav tako pa g. Janko Cirnoan, trgovec in gostilničar v Mednem, 100 din. Dobrotnikom najrevnejših se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. —lj V počastitev gospe Jo^ipine Stare-rove je mefltan svetnik inspektor g. Josip Wester daroval za mestne reveže 100 din, ga. Josipina in g. Franc Pretnar, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske, pa 200 din, a mestni socialni urad je položil v znamenje teh daril na krsto pckojne go-gospodinje Kolovca in Ruperčvrha preproste vence s trakovi v mestnih barvah. S prisrčno zahvalo dobrotnikom re*ve-žev opozarja mestno poglavarstvo na geslo »Počastimo rajne z dobrimi deli!« —lj Za mestne reveže je darovala rodbina notarja dr. Krevlja 150 din mesto cvetja na krsto pok. Josipa verliča, mesto cvetja na krsto pek. Alojzija vodnika so pa darovali stanovalci njegove hiše v Tavčarjevi uL 4 260 din. Z najlepšo zahvalo darovalcem mestno poglavarstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da naša dobrosrčna javnost vsak dan bolj upošteva geslo ^Počastimo rajne z dobrimi deli!« —lj Gojenci dri. konservatorija dobe za današnje predstave v kinu TJnionu vstopnice proti znižani ceni Izkazati se morajo pri blagajni z legitimacijo in indeksom. V filmu igra na klavirju svetovni pianist Padarevski in je zato poučnega značaja. —lj Obrtniški ples se bo vršil v soboto dne 14. januarja 1989 v dvorani Kazine Vabljeni vsi obrtniki in prijatelji obrtniškega stanu. —lj Haskovega »Dobrega vojaka Svej-ka«, ve le zabavno in izredno uspelo komedijo ponove šentjakobčani jutri in v nedeljo 15. t. m. ob 20.15. Naslovno vlogo igra g. Lavrič, v ostalih vlogah sodeluje i ves ansambel. Režijo vodi g. Battellino. J Kdor se hoče nasmejati, naj pose ti pred- j stavo. Kupite vstopnice že v predprodaji, I Danes nepreklicne zadnjikrat ! KINO UNION TeL SS-S1 Predstave ob 16., 19- 21. 9taiaei]a za muzikalno Ljubljano! lunina sonata PADEREWSKI veliki klavirski virtuoz, prvič v filmu! Izvaja »Beethovnovo »Lunino sonato« Llsztovo »Ogrsko rapsodijo« in lastne skladbe ki bo jutri in v nedeljo od 10. do 12. ter od 15. do 17. in eno uro pred začetkom predstave. —i1i Geografsko društvo v Ljattjani bo imelo svoj XXI. redni občni zbor m običajnim dnevnim redom v petek 20. t. m. ob pol šestih v geografskem institutu na univerzi. Vsi člani iskreno povabljeni! — Odbor. —lj Gostilna Martine Zg. Mika. V ne-del jo prijetna domača zabava! Igral bo priznani jazz! Odlična vina in dobra kuhinja! # Iz Šoštanja — »Pesem s ceste« na Sokopntu* odru. Schurekova tridenanslka komedija »Pesem s ceste« je nasla v zadnjem času pot na številne slovenske odre. Tudi v Šoštanju smo prisluhnili tej pesnil, boljše, kriku nižin, kamor peha sodobno življenje toliko človeštva. Schurek je zar)ed v svojo igro majhen kompleks, komar) 7 ljudi, pa že pri teli je viden dovolj živ primer spro-leta rtziranega človeka, njegova miselnost, morala in nemorala. V treh godcih in dveh ženskah, uvrščenih med nje, je polno sodobnih problemov, kljub temu, da jih je avtor v splošnem le prerahlo nalusčil. Tu pa tam bi bilo treba seči v globine in Pesem s ceste« bi pridobila na svoji literarni in socialni vrednosti. Igro je uprizorila skupina mlajših igralcev odlično. Pokazala je obilo igralskih sposobnosti in razumevanja za stvar. Že^ojter «nm nam je prikazal mnogo' dornisiekov in iznajdljivosti. Kletno stanovanje, v sobi orlginame •prične«, potrebna navlaka po stenah, štedilnik — vse je bilo na pravem mestu in je zvesto služilo igri in igralcem. V tako pripravljenem in res posrečenem in-scenacijskem ekviru se je igra razvijala sproščeno, igralci so izgubili odrske okove; poštah so pravi ljudje s ceste, kamor jih je namenil avtor. V Misku je živel Destovnik, v Ani Olga Vratoačeva, v Krištofu Araensek, v Konradu Platner, v Katri Hilda Novakova, v Karlu Koal. Stražnika je postavil Naghč. Nekateri priaori so bili podani domala brezhibno in močno izgraneni. Zlasti velja to za prvo dejanje. Občinstvo je obakrat v lepem Številu obiskalo predstavo in ni žtedilo s priznanji. — Posten najditelj Delavec Zager z Grada je izgubil pred dnevi na trgu denarnico s 600 din. Slučajno jo je nadel upokojenec g. Miha S t amo višek, ki jo je takoj odnesel v občinski urad, kjer jo je lastnik prejel. — MraKOvo gledališče iz Ljubljane v Šoštanju, v nedeljo 15 .t. m. bo gostoval v Sokolskem domu Mrak s sv<»jo igralsko družino. Igrali bodo M rakovo š-tiridejanko ^Slovenska tragedija«. Režiral bo avtor sam, ki igra tudi glavno vlogo. Začetek ob 20. Ialibi DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Velika kriminalna drama iz osrčja Pariza KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-80 ob 16., 19. in 21. uri. Na splošno željo predvajamo samo W%wy%**^KT¥ 7D1ITA ŠE DANES veliki špijonažni film izredno AJJEtlvlVf^l* SmKAIVA napetih scen in nadvse dramatične igre ! V glavnih vlogah: PETER LORRE — BRIAN DONLEY — HELLEN WOOD. Jutri premiera zabavnega filma: Lord lakaj po istoimenskem gledališkem komadu Toni Impekovena in Edvarda Ritterja Kdo je umoril Viktorja Marna? Po dveh letih in pol so našli njegovo truplo - Kajnovega zločina osamljeni njegov brat Lojze ponovno aretiran Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v soboto 14. t. m. predavanje prof. Polenca: O razvoju človeka. Predavanje bodo spremlja-: le skioptične slike. Pred predavanjem bo običajni tednik v sliki in besedi. — Cankarjev dom, tako so imenovali delavci svojo novo dvorano in pripadajoče prostore. katere je preuredil g. dr. Fred Crobath. Slavnostna otvoritev bo ob koncu meseca, združena s Cankarjevo proslavo. — Vabila za IV. eletni akademski ples v Kranju so razposlana. Reklamacije sprejema Jug. akademsko društvo, Jenkova ul. 33. Kranj. — Po daljšem odmoru bo zopet premiera na odru Nar. čitalnice. Nastudirana bo Cornesova komedija »Roksi«. — Nastopilo je južno vreme, ki je mar* sikomu pripravilo obilo težav. Dez je raz. močil tla takoT da so ceste za sani neuporabne. Zlasti je promet moten na Savskem mostu. Delavci, ki so se vozili s kolesi na delo, so morali zaradi brozge prihajati na delo peš. Pa tudi drugim ni deževno vreme prizaneslo; vedno več je primerov pire;, hlajenja, pa tudi hripa se je pojavila. — Studijska knjižnica je odprta vsak ponedeljek in petek od pol 20. ure dalje v prostorih knjižnice Narodne čitalnice. h Slovenjgradca — Iz našega obmejnega sokolstva. 5. februarja bo v Guštanju smučarski zlet mariborske sokolske župe, ki obeta biti največja smučarska prireditev v naši Koroški, kar jih je dosedaj bilo. Ob tej prili«? ki se bodo vršile župne tekme v smuku in slalomu. Na zlet bo vozil iz Maribora poseben vlak. Dravograjsko sokolsko društvo pripravlja za 29. januar »sokolski j zimski dan«, na katerem se bo vršila tudi prva smučarska društvena tekma, ki bo obenem izbirna za župni izlet. V nedeljo 15. t. m. bo občni zbor dravograjskega So-kolskega društva, ki je obvezen za vse članstvo. Ljubljana. 13. januarja V zvezi z aretacijo zloglasnega tolovaja Jožeta Anžurja na Koroškem se je posre- f čilo vrlim vevškim orožnikom s komandir-1 jem g. Sušnikom na čelu pojasniti zagonetni umor čevljarskega pomočnika in hišnega posestnika Viktorja Marna s Smartinske ceste, ki je bil umorjen na Telovo 1 1936. Govorice o Kajnovem zločinu V Smartnu ob Savi in okoliških vaseh je krožila takrat govorica, da je Loj/e Mam. pb poklicu zidarski delavec, ubil svojega brata Viktorja in <*a zakopal pod pragom. O vsem tem so bili že naslednje dni obveščeni orožniki v Vevčah in je Lojzetov oče dal prekopati prag. trupla pa takrat niso našli. Pri Tihljcvih so orožniki napravili tudi hišno preiskavo, nadaljevali so poizvedovanje in obirali indice. Ko so zasliševali Lojzeta, jim ni ostalo prikrito, da je precej pobit po obrazu in po rokah. Po vsem tem so sklepali, da se je v ugodni noči na Telovo razvila med bratoma po hudem prepiru nekje zunaj srdita borba. Oče jc namreč že 1. 1932 izročil svoje posestvo 1. 1906 rojenemu sinu Loj/etu, ki se je v pogodbi zavezal na razne dajatve: da bo izplačal doto svojemu mlajšemu bratu Viktorju in dvema sestrama, ki sta sc že pred leti izselili v Ameriko. Viktor sc jc nameraval tedaj poročiti in je zato pritiskal na brata, da bi mu izplačal njegov delež, obenem pa sta brata fingirala neko posojilo na novozgrajeno Viktorjcvo hišo v izogib terjatvi prejšnje Viktorjeve iz-voljenke, ki ga jc tožila, ker ji jc obljubil zakon, a je nato prekinil z njo vse zveze. Aretiran, čeprav ni priznal Orožnikom se Lojze kljub temu, da 90 zbrali veliko obtežilnega materiala in našli v njegovi sobi tudi krvave cunje, pa še krvave sledove zunaj, ni vdal. Brez njegovega priznanja pa so ga vendarle aretirali in ga odvedli v preiskovalni zapor ljubljanskega sodišva. Orožniki so potem vse lastvom, ki so zahtevni« izročitev Anžurja. Ko so ga pred prazniki prepeljali v zapore ljubljanskega sodišča, je Anžurja takoj zaslišal tudi komandir vevške orožni-ške postaje g. Sušnik, ki mu je Anžur priznal, da mu je Viktorjcvo delavsko knjižico izročil že pred časom njegov brat Lojze, s katerim sta bila dobra prijatelja. (J. Sušnik se je takoj odpeljal na Jesenice, kjer je. bil sedaj zaposlen Lojze kot zidarski delavec pri neki stavbni tvrdki in ga aretiral. Odvedel ga jo v ljubljanske sodne /apore. kjer ga jc pričel zopet zasliševati glede pogrešanega brata Viktorja. Truplo v zabetonirani jami Včeraj se je /glasil pri orožnikih v Vevčah Lotjzetov oče France, ki živi na posestvu kot preužitkar |n omenil, da sc mu je ponoči sanjalo o pogrešanem sinu Viktorju. Prosil je orožnike, naj še enkrat temeljito preiščejo okolico hiše. kar so orožniki tudi storili. Orrržniska patruplja pod vodstvom komandirja Sušnika jc takoj odšla v Šmartno ob Savi in pričela natančno preiskovati vso okolico Tihljeve hiSe. Pri tem so naleteli tudi na staro jamo za apno, ki pa je bila zabetonirana. Orožniki so jo odprli in na svojo grozo našli v njej napol ohranjeno, čudno stlačeno trupk* moikega. Na truplu, zlasti na glavi, so se še poznali udarci s kolom. Truplo so orožniki spet pokrili in obvestili o svoji najdbi državno tožilstvo, ki je odredilo sodni ogled. Že včeraj popoldne je prišla v Šmartno komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. DrSmlju. ki je ugotovila dejanski stan. Po zlatih zobeh in deloma še ohranjeni obleki ter po čevljih je komisija ugotovila, da je najdeno truplo res truplo pogrešanega Viktorja Marna. Oblasti domnevajo, da je postal žrtev bratove pohlepnosti po denarju. V t vez i z zločinom tto včeraj orožniki prijeli tudi nekega Ludvika Blasta, ki je bA Lojzetov prijatelj in ki naj bi mu bil pomagal po zločinu zabetonirati jamo, v kateri 90 zdaj našli Marnovo truplo. Po odredbi komisije je bilo Viktorjcvo truplo že snoči prepeljano v mrtvašnico na pokopališče v D. M. v Polju, kjer bo danes popoldne pogreb. NEZNANA ANEKDOTA — Ali poznaš anekdoto o Karlu IV. m in železničarjih? — Ne. — Saj je tudi ne moreš poznati, ker takrat železničarjev na svetu sploh še ni di, lo, ko je vladal Karel IV. MALI OGLAS B beseda 50 par. davek posebej PreRUct. izjave beseda Din 1.—. davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din OGLAŠUJTE male oglase v „Slovenski Narod44! Beseda samo 50 par. GOSTILNIŠKE PBO STORE oddamo v najem. Vae podatke dobite v Sokolskem domu na Jesenicah v pisarni NBZ. Pismene ponudbe sprejemamo do 20. t m. 211 KLIŠEJE JUGOGBAUKA PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din TELEFONSKA HI6NA CENTRALA avtomatska, rabljena, z 12 aparati pod roko na prodaj. Posamezni aparati tudi na prodaj. Poirve se v Zagrebu, Praska 2, pri Singerju. 211 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din NAKUP GOZDOV vsakovrsten stoječ les ponudite na Lavrenčič, Ljubljana, postni predal 205. 244 GLASBA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din RADIO APARAT Philips, 510 a, Sttper, petcevni, malo rabljen, odlično sprejema vse postaje, ugodno prodam. — Poizve se pri upravi »Slov. Naroda«. 222 MFORHACJE orozoaiLO. Ker ml je zmanjkala vložna knjižica št. 38213 Kmetske posojilnice v Ljubljani na ime Tonček, svarim vsakogar pred njenim nakupom. ANTE KOBNIć. POUK Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od 147. do 8. in od %8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja stroje pisni ca! 2645 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PISARNIŠKA MOC z znanjem knjigovodstva, strojepisja in stenografije, slovenščine, srbohrvaščine in nemščine dobi takoj namestitev na deželi. — Ponudbe na podružnico Jutra « v Mariboru pod šifro »Večji obrat«. 210 ZAČETNICO pisarniško moč sprejmem. — Ponudbe s točnimi podatki in navedbo zahtevka plače poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Zanesljiva moč«. 263 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 18. Januarja 1939. Štev j 0 Kaj je s poglobitvijo železnice v Ljubljani? Pripravljalna tehnična dela na terena so končana Ljubljana, 13. januarja Javnost je poučena, da je poleti začel poslovati tehnični biro za napravo projekta za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla«, kakor se uradno imenuje, in da se je s tem vprašanje ureditve železniških prog in kolodvorov v Ljubljani premaknilo z mrtve točke. Zdaj je pa potrebno, da obvestimo javnost, kako napredujejo tehnična dela ter proučevanje vseh tehničnih problemov, pa tudi raznih zamisli za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Tehnični biro. ki je bil ustanovljen pri ljubljanski železniški direkciji po ministrovem odobrenju, deluje pod nadzorstvom ožjega tehničnega odbora, ki so v njem zastopniki železniške, banske, mestne in poštne uprave. Zbornice za TOI. Združenja inženjerjev in arhitektov ter tehnič* ne fakultete ljubljanske univerze. Pisarna deluje torej sporazumno z vso javnostjo. NALOGE TEHNIČNE PISARNE Tehnična pisarna ni bila ustanovljena le zato, da prouči tako zvani poglobitveni projekt, ki ga sicer zagovarja vsa javnost, temveč da povsem nepristransko obravnava tudi druge načrte za ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja in splošnega prometa. Izbrati mora najboljšo rešitev in izdelati vsa tehnična dela, ki so v zvezi z načrtom, v podrobnostih z detajlnimi načrti in proračuni, meritvami na terenu itd. To je v resnici ogromno delo. V dokaz naj navedemo, da je za podobno delo ustanovljena v Miinchenu posebna direkcija, ki zaposluje več sto tehničnih moči. V tej tehnični pisarni pa dela s šefom vred le 6 ljudi, in sicer zastopniki in izvedenci železniške direkcije. banske uprave in mestne cbčine. Banska uprava bo še dodelila enega arhitekta. KAJ POMENI »ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE«? Tako zvano ljubljansko železniško vprašanje je prav za prav obseženo v treh problemih: železnica mora dobiti nove železniške naprave, ker so sedanje premajhne in zastarele na glavnem in gorenjskem kolodvoru ter ovirajo osebni in tovorni promet in podražujejo obratovanje; urediti je treba cestni mednarodni in krajevni promet v zvezi z železnico, ki seka ceste; najti je treba rešitev za neoviran razvoj mesta ob železnici, kjer je zdaj mesto razkosano po progah, zlasti ob glavnem in gorenjskem kolodvoru. Ne gre torej le za ureditev samega železniškega prometa na sebi, saj železnica tudi ni svet zase, temveč je neločljivo ter neposredno zvezana z mestom, kakor so tudi kolodvori, po besedi železniškega strokovnjaka, samo del višje tehnične in gospodarske enote — mesta. Zadovoljni moramo biti, da je to Drepričanje prodrlo tudi pri nas ter da pri reševanju železni-šega vprašanja rešujejo hkrati cel kompleks vprašanj, ki se dotikajo enako interesov mesta kakor železniške uprave. ŽELEZNIŠKI PROMET NEKDAJ IN DANDANES V LJUBLJANI Po publikaciji inž. D. Le.skovška, šefa tehnične pisarne, posnemamo naslednje zanimive podatke o razvoju železniškega prometa v Ljubljani. Ljubljansko kolodvor sko poslopje je bilo sezidano 1. 1849, torej pred 90 leti, ko je bila položena železnica od Dunaja do Ljubljane. Tedaj sta vozila komaj po en par poštnih in mešanih vlakov na dan. medtem \o zdaj vozi 14 parov brzih in 40 parov potniških vlakov v 24 urah. Promet 108 vlakov na dan je omejen le na pet (!) kratkih tirov, le 150 do 300 m dolgih, z navadno tirno razdaljo 4.75 m in brez medtirni.i peronov. V bistvu se ni skoraj nič spremenilo od leta 1849. Pri tem pa moramo še upoštevati, da je v Ljubljani potmški promet poleti celo živahnejši kakor v Baladi*. Dandanašnjim zahtevam pa tudi ne ustrezajo železniška pc?iopJ3 na postaji. Prostori glavnega kolodvora so prelemni, pretesni in nehigienski. Posebno velika pomanjkljivost je tudi. d.i ni skupnega, primernega ranžirne.'/a kolodvora ter moram vlake premikati na glavnem, gorenjskem in zaloškem kolodvoru. Prihranili bi lahko najmanj tri popolne premika.ne naprave, ki jih zdaj veliaio na dan po 15 000 din ali okrog 5.5 milijona din na leto. Ce bi pa odpravili čuvajnice ter zapormce bi lahko prihranili ra leto okro^r >00 000 din. Mnogo bi lahko še prihranil. 7 moderniziranjem postajne prometne in strojne službe itd. Vsakih 1000 i»h prihranka na dan odgovarja kapif a I u 6 milijonov din, ki bi jih lahko porabdi z~ moderniziranje kole- | dvorskih napram. 700 METROV PAPIRJA ZA VRISAN JE PREČNIH PREREZOV Od začetka avgusta do srede novembra je tehnično osebje tehničnega biroja delalo na terenu, merilo prečne prereze na glav- ni železniški progi in na dolenjski, gorenjski ter kamniški. Na glavni progi so merili prereze od postaje D. M. v Polju do Viča. V detajlnih načrtih morajo biti za, risane vse proge, ki pridejo v postev za poglobitev, povsem točno z mnogimi prečnimi prerezi. Teh prerezov bodo zarisali nad 600. že premeriti toliko prerezov na terenu je ogromno delo, zlasti še, ker so posamezni prerezi zelo dolgi. Tako jih je n. pr. 150 po 250 m dolgih. Ce seštejemo dolžine vseh prerezov, s previdimo, da so merilci morali premeriti v dolžino okrog 70 km terena, to je dolžina Ljubljane do Rimskih Toplic. Toda vse te meritve je treba še prenesti na papir, zarisati vse prereze, kar je zopet ogromno delo. Nestrokovnjak si ga lahka vsaj nekoliko predoči, če povemo, da bodo porabili za prenašanje teh meritev na papir 700 m papirja. Mnogo tega teh ničnega dela je že opravljenega in človek se mora čuditi, da delo tako naglo napreduje pri tako malem številu osebja. Gotovi so tudi že načrti s statičnimi računi za premostitev Tvrševe in Gosposvetske ceste kakor tudi varianta načrta za ranžirs ni kolodvor. PROUČEVANE DRUGIH NAČRTOV Toda v tehnični pisarni proučujejo tudi druge načrte za rešitev ljubljanskega že- ao pr©— učili ing. Vidičev načrt. Ko ga je odklonila tehnična pisarna po skrbni proučitvi, sta ga presodila še strojni in prometni odsek fcpi>mlfllm direkcije ter ga prav ta* ko odklonila Po tem načrtu bi bile že. lezniske proge v mestu dvignjene na visok zki in ceote trt jih križale ▼ podvozih. Izvedba bi bila mnogo dražja kakor poglobitev, nacrt pa ne ustreza tudi v mnogih dffugih pogledih. Največja napaka je v tem, da bi se vzponi železnice še povečali; teren ae namreč od Zaloga proti Ljubljani dviga, če bodo železnico poglobili, bo glav na proga od Sela do kolodvora povsem vodoravna. olgo pa Jcnes ni počival. Morje ga je vabilo. Parobrodna družba kateri je zvesto služil, je kupila nov tovorni pa mik in ponudila Jonecfu poveljstvo«. Jooes je ponudbo z vesteJjem sprejel in tako se vrača ra svoje ljubljeno morje. Iz Trbovelj — Občinska seja. Včeraj je bila v tukajšnji občinski posvetovalnici seja ob-činstkega odbera. na kateri bo poročaj g. predsednik oečine o važnejših perečih vprasajv-ih občine, občinski odbor pa je lazpravljal in sklepal o uradnih urah na občini o razpisu službenega mesta občinskega socialn-Tp^litičnega referenta in občinskega knjigovodje. o potrebi osnovanja nekih novih gostilniških obrti, o obči nekem statutu, o pr<~gnji Občinskih uslužbencev za draginjski prispevek in končno o pravilniku in navodilih za delo odseka za obvezno telesno vzgojo mladine v občini. — Sneg je v delini že skoraj povsem Ekopnel, le ceste in pota so še močno poledenela. Mladina jo s smučmi na ramah pridno ubira na bližnje planin \ menda v bojazni .da letos ne bo več snega Toda snega bo Še dovolj in tudi mraz bo še pritisnil, da bodo kolesa še bclj škripala kot so ob zadnjem mrazu. Po snegu pač najbolj hrrepene naše smučarske organizacije, ki nameravajo prihednji dve nedelji prirediti v naših planinah velike snui-ške tekme, kakršnih zadnja leta še nismo imeli v našem planinskem okolišu. Snega je v naših planinah šc dovolj, toda smuka bi bila ugodnejša, če bi sedaj na staro mokro podlago zapadlo nekaj pršića. Priprave za smučarske tekme so v polnem razmahu. — Stara navada koledniKov, ki ob sv. Treh kraljih hodijo od hiše do hiše in prepevajo, oblečeni ali bolje rečeno našemljeni v tri kralje, se je med našo mladino močno ukoreninila. Zlasti letos je bilo opaziti v naši dolini toliko skupin, kot že dolgo let ne. Eni so podajali drugim kljuko pri vratih stanovanj in razumljivo, da so nad tovrstnim prosjačenjem bili že marsikje nejevoljni. Toda mladina se ne da ugnati in pravi, kar poglejte naše starejše tcvariše. kako so vztrajno nastopali ne/kaj dni preje, da je odmevalo po vsetj dolini, potem se pa nam malim čudite! — Zadrega nad zadrego je naslov veseloigre, ki jo pcmovi tukajšnje sokolsko društvo v nedeljo 15. t. m. ob 16. uri popoldne. Za to prestavo, ki je žela že pri uprizoritvi prodoren uspeh, vlada med pre-bdvaistvem veliko zanimanje. Prepletena je vseskozi z zdravim in pristnim humorjem in s situacijami, ki vzbujajo med gledalci neprestano smeh in veselje. Občinstvo, ki se je udeležilo premiere, je bilo soglasno v tem, da je Zadrega nad zadrego ena najboljših veseloiger, kar jih je deslej bilo na našem sokolskam odru prikazanih in da se gledalci še pri nobeni iigTi niso tako prisrčno smej aH kot takrat. Tudi pri ponovitvi bodo nastopile najboljše odrske meči sokolsikega teatra kot Odlazek, Plavšak, gikoškova. Ramcv-ževa, Ilak, Patemost, Jagodičevn, Koro- ščeva, Flavškova, Kanižar in drugi. V soboto 14. t. m. pa nastopijo igralci v isti vlogi na sokolskem odru v Litiji, kjer bo uspeh nedvomno prav tako razveseljiv kot v rudarskih Trbovljah. Iz Brežic _ Tradicija noža na Štefanovo še nI opuščena. Mislili smo. da bo minilo Štefanovo brez spopadov med vročekrvnimi fanti z nožem. Tcda v pozni noči 26. decembra sta se spopadla na poti v Zdolah pri Brežicah radi starih mrženj dva fanta. Med prerivanjem in prepiranjem, je Alojz parkrat zadel tovariša Antona z nožem v dlan leve roke in mu prerezal suknjič ter volneni šal. Poškodba je precej težka. DVOJČKA _ Rad bi govoril s tvojim bratcem, pra vi učitelj učencu. S tistim, ki sta se skupaj rodila — Takega brata nimam, gospod učitelj. — Kako, da ga nimaš, saj si vendar v opravičilu napisal, da si ležal bolan doma, tvojega brata sem pa videl na izpre-bodu. u zelenem peklu _ _roman- Bobni so zopet zapeli v kratkih, zamolklih udarcih, in na žerjavico so vrgli Indijanci nov kup dračja. da so švignili plameni visoko pod temno nebo. Med sedečimi Indijanci je naenkrat vstal mož ko-icene postave in počasi je stopil k jetnikoma. Mladenič je spoznal poglavarja in zadrhtel je. V krajih, kjer še vedno govori narava in govori neposredno s srcem mož, so besede in zabava redke. Južnoameriški gauči govore malo. Zapeti si znajo nekaj besed jim pa zadostuje, da opišejo dogodke vsega dne. Jezik, ki ga govore, ima samo toliko besed, kolikor jihnujno potrebujejo. Nepotrebne besede se v guarani ne pojavljajo. Spanci in Portugalci so v očeh gaučev klepetulje. Južnoameriški cowboyi poznajo samo svoje delo. 2ive v krajih, kjer pogrešajo zabave in kjer se mora mož zadovoljiti samo s svojimi mislimi. Dva pristna gauča, ki sta bila ostala v taborišču % starim Goodleyenx nista niti pomislila na to, da bi iskala zabave ali da bi se sploh kakorkoli zaba- vala. Njuna skrb je bila stati budno na straži in imeti pripravljeno orožje za primer nevarnosti. Goodlev je bil zadnje dni izgubil živce in glavo Najraje bi bil zlezel v letalo in izginil iz tega vražjega kraja. Zdelo se mu je .da letala naravnost vabijo k temu, da bi odletel nekam daleč, na konec sveta, dokler bi se motorji ne ustavili. Kako prijetno bi bilo, ko bi ne bilo treba skrbeti, kam človek leti in kje bo konec njegove poti. Goodlev je sicer vedno pregnal te misli, toda vračale so se trdovratno. Sicer ga pa niso mučile tako kakor misli na mladeniča in na može, ki mu hite skozi pragozd na pomoč. Goodlev se je bil zadnje dni močno izpremenil. Čeprav je prej tudi v divjini pazil, da je bil vedno gladko obrit, je zdaj povsem pozabil na svojo zunanjost. Prej žareče oči so bile zdaj globoko udrte in na obrazu se je pojavilo mnogo novih gub Goodlev je vstajal ob preklinjanju dežele, kamor so se bili napotili in k počitku je legal razdražen in nervozen Motorji letal so bili v najlepšem redu, v vseh treh letalih so bile posode polne bencina. Letala bi se bila lahko dvignila vsak čas in spustila na tla daleč tam za pragozdom. Kako srečen bi bil, če bi mogel poseči v letalo in pognati motorje! Toda moral je čakati, grizti si nohte in upirati pogled vedno znova v pragozd, od koder bi se morali vrniti njegovi tovariši. Večkrat na dan se je zdelo Goodlevu, da sliši iz gozda klice in glasove svojih prijateljev. Ves iz sebe ie planil vedno iz šotora, toda vračal se je razočaran, preklinjajoč predrznost papig. Naslednjega dne ni mogel več vzdržati v taborišču in moral je sesti v letalo. »Chiquitta« je zabr-nela nad jezerom. Goodlev se je oziral po krajini in napenjal oči. da bi opazil kje vsaj sledove svojih prijateljev Toda nikjer ni bilo žive duše. Vedno znova se je vračal nad jezero in upiral pogled na temne krone dreves. Morda pa zagleda kje med njimi oblaček dima kot znamenje, da so spodaj ljudje. Toda vse njegovo iskanje je bilo zaman. Pol ure je ostal Goodlev v zraku. Potem mu je pa šinila v glavo misel, da so se morda njegovi prijatelji že vrnili in da ga pričakujejo v taborišču. Obrnil je težko letalo skoraj na mestu in odletel nazaj. Nič! Dva začudena gauča sta zrla na njegovo drhtečo postavo. — Ali se še niso vrnili? Mislil sem... je zamrm-ral. In odhajal je razočaran v svoj šotor. Ponoči so mučile Goodleya težke sanje. Videl je mladeniča in slišal njegove klice na pomoč. Planil je iz postelje ves prepoten in hitel na breg pogledat da-li se ni dvignila iz pragozda svetlobna raketa, kličoča na pomoč. Gauča, ki sta spala pod milim nebom in se vrstila na straži, sta samo skomignila z rameni Zdelo se jima je, da se staremu možu že meša. Znane so jima bile take prigode, videla sta mnogo mož, hitečih v pragozd za bogastvom Mnogi se sploh niso vrnili, tisti, ki so se vrnili in ki so bili res kam prodrli, so se pa vračali liki sence Za upravo in inaeratm del Usta Oton Chi isto! — Val v Človek še ni bil odnesel zmage nad tem krajem. Morda bo minilo še mnogo let, preden bodo ljudje prodrli skozi pragozd in zvezali zemljo z železnimi tračnicami. Šele potem se bo moral pragozd ukloniti. Zaenkrat pa še kljubuje. Gauča sta vedela, da so prišli tja gori na sever ljudje, da bi iztrgali pragozdu kavčug. Pragozd je odprl pritepencem vrata, sklonil je glavo, toda čakal je pripravljen, da bi v ugodnem trenutku zopet iztegnil svoje šape na poseke. Nekoč, pred sto leti, v onih davnih časih, ko se zgodovina še ni pisala, so bili premagali pragozd Mayi. Njihove čudne stavbe in njihova čudna kultura so preživele veko ve. V mnogih krajih pragozda je ležalo več z mahom poraščenih hlodov in dreves. 2e takrat se je bil pragozd uklonil, da je prišel potem nazaj na kraj, ki mu je bil iztrgan. Tretji dan se je nagibal k večeru, toda še nič se ni bilo zgodilo. Goodlev je izgubljal zadnje upanje. Njegove misli so bile daleč od teh krajev, bile so pri predsedniku Grayu. Ali mu bo mogel kdaj pogledati v oči? Goodley je čutil, da mu solze zalivajo oči. Svoje življenje bi bil rad dal, da bi rešil mladeniča, toda nihče mu ni ponujal te odkupnine. Pragozd je ugrabil življenje tistih, ki jih je obsodila smrt. Gauča sta sedela pri ognju in kadila, Goodley se je pa v šotoru že več ur valjal v postelji, ne da bi mogel zaspati Strah mu je vedno bolj stiskal srce. Ljubljani Urejuje Josip BufjaafMj — 2a >.Narodno tiskarno* Fxau Jeran —