Št. 260 (14.666) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190___________ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 28. SEPTEMBRA 1993 ŽENEVA / POGAJANJA O NASLEDSTVU Kako razdeliti premoženje Težave s slovesom od Jugoslavije Pogajalci, ki so se včeraj spet zbrali v Zene-Yi’ da razdelijo tisto, kar je od Jugoslavije osta-‘°> opravljajo filigransko delo - in so pri tem še vodno na začetku zelo dolge in vijugave poti. Vol tistega, kar je arbitražna komisija mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji doslej že ugotovila, je za Slovenijo sporno. Gre še zla-sfj za ugotovitev, sprejeto 26. julija letos in nanašajočo se na datum, ko naj bi Slovenija prevzela mednarodnopravne obveznosti na svojem državnem ozemlju in v zvezi z njim. Arbitražna komisija je sklenila, da bodi ta dan za Slovenijo (in Hrvaško) 8. oktober 1991 in ne, kot smo odi in smo še prepričani v Sloveniji, 25. julij istega leta. Problem ni čisto nov. Ko so pred dvema letoma na Brionih razpletali konflikt, ki se je začel z napadom jugoslovanske vojne na oklicano neodvisno slovensko državo, so v deklaraciji, ki je oda sprejeta po pogajanjih in ob sodelovanju zahodnih posrednikov, zapisali tudi stavek, ki Jo govoril o »suspenziji uresničevanja deklara-C}J o neodvisnosti« za dobo treh mesecev. Gledano dosledno, so torej tudi po Brionih ostale v YeJjavi ne samo deklaracije, marveč tudi do 10. Julija 19Q3 sprejeti osamosvojitveni ukrepi. V navzkrižju s tem pa je kmalu po objavi brion-Sf, deklaracije začela delovati prikrita jugono-stalgija, ki se je izrazila v formalno drobnem, Rabinsko pa izjemno pomembnem popravku. Zahodni diplomati in zlasti tisti, ki so še nekaj časa upali, da je moč Jugoslavijo še pokrpati, so začeli govoriti o »suspenzu deklaracij o neodvisnosti« in včasih že kar o »suspenzu neodvisnosti«. Ta »okrajšava« se zdaj odraža tudi v sporni ugotovitvi arbitražne komisije, ki se je posta-vil° na stahšče, da je Slovenija svoje mednarodne obveznosti prevzela šele z 8. oktobrom in ne 25. junijem. Kar naj bi seveda pomenilo, da napad jugoslovanske vojske na oklicano slovensko samostojnost ni bil napad na neodvisno državo, mar-Vec nekakšna državljanska vojna - stališče, ki J® zn Slovenijo nesprejemljivo. Se bolj pa je za lovenijo nesprejemljivo dosedanje stališče ostanka Jugoslavije, ki se skuša urejanju sukce-sde izogniti s tezo o »kontinuiteti«, to je s tezo, a ni kaj deliti, ker Jugoslavije ni konec, marine jo pooseblja srbsko-čmogorska federacija, ezoje arbitraža že zavrnila in Beograd se zdaj ram posebej tako, da dogovarjanje bojkotira. m ŽENEVA - Včeraj so se se v Ženevi nadaljevala pogajanja v okviru mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji. Konferenca se ukvarja z delitvijo premoženja nekdanje federacije, slovensko delegacijo na njej pa vodi Miran Mejak. Delegacije iz držav nekdanje Jugoslavije so se nazadnje srečale maja. Danski diplomat Jorgen Bojer, predsedujoči na zadnjem sestanku, je izjavil, da je delovna skupina mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji »vsekakor na začetku zelo dolge poti«. Predstavniki Evropske skupnosti si prizadevajo dati skupini nekakšen začetni pospešek in iščejo način, da bi dosegli sporazum o tem, kaj naj bi se zgodilo z jugoslovanskim državnim arhivom, ki ga Beograd želi obdržati v srbskem glavnem mestu. Po Sojerjevih besedah pa je poglavitni spor Se vedno isti: Srbija in Cma gora zatrjujeta, da sta legalni naslednici SFRJ. Nove neodvisne države, ki jih vodita Slovenija in Hrvaška, se sklicujejo na poročilo Ba-dinterjeve komisije, po katerem imajo vse države naslednice enake pravice do premoženja nekdanje Jugoslavije. Delegacija ZRJ je zadnjih nekaj mesecev odklanjala pogovore in se je končno vrnila k pobudi mednarodnih posrednikov Chvna in Stoltenberga. Bojer je izjavil, da so bili zaradi intenzivnih pogajanj o BiH pogovori o nasledstvu v zadnjih mesecih bolj v ozadju. »Dejstvo, da so se delegacije vrnile na pogovore, kaže, da se vsi zavedajo, da gre za pomembne zadeve,« je dejal. J. L. Cordonier - ITALIJA / ODMEVI NA POSEG VODITELJA SEVERNE LIGE h Ostra reakcija strank na Bossijeve grožnje Med kritiki tudi «L'Osservatore romano» Vojmir Tavčar RIM - »Severno ljudstvo bo potrpelo do aprila. Če se dotlej ne bo nic spremenilo in ne bo predčasnih volitev, bo dvignilo svojo orjaško pest.« Tako je v nedeljo v Curnu, zagrozil lider Severne lige Umberto Bossi. In tista pest, s katero je grozil »se-natur«, je vCeraj že začela udarjati z besedami Gianfranca Miglia. »Kocka je padla,« je dejal ideolog Lige, ki je, kot kaže, že prekoračil Rubikon. »Novembra bomo zaceli z davCnim uporom, aprila bomo razpisali plebiscit o ustavi federativne države. In Ce naše zahteve ne bodo naletele na ugoden odjek, bomo umaknili parlamentarna predstavništva,« je dejal Miglio, ki je napovedal, da že piše osnutek federativne ustave. Predsednik senatorske skupine »lumbardov« Enrico Speroni je bil bolj previden in je prepričeval, da bo Severna republika oblikovana samo v okviru federativne države, torej brez razbitja nacionalne celovitosti. Po Bossijevih nedeljskih »rafalih« sta si predstavnika Lige najbrž porazdelila vlogi: Miglio je prevzel njemu lastno vlogo izzivalca, medtem ko je Speroni nadel »dvoredno suknjo« umirjenega voditelja, ki je spoštljiv do ustavnih določil. V resnici, kot je večkrat poudaril tudi v nedeljo, bo Severna liga ubrala pot, ki jo bo izbral zvezni tajnik Umberto Bossi, ki mu statut daje velike pristojnosti in ki si sam vzame tiste, ki bi jih ne priznavala temeljna listina. Tega se dobro zavedajo ostale stranke, ki včeraj niso bile zelo pozorne za »dialektiko« Miglio-Speroni, pač pa so svoje kritike usmerile predvsem nedeljskemu Bossijevemu govoru. »Ne« predlogom liderja Lige je bil soglasen in jasen, toda precej različen v tonih. Se najglasnejša je bila Krščanska demokracija, saj malone ni bilo voditelja ali poslanca, ki ne bi ocenjeval Bossijevih groženj. Tako mu je Francesco D’Onofrio očital pomanjkanje »vsedržavne vladne kulture«, notranji minister Nicola Man-cino se je zavzel za »ustrezen politični odgovor«, podpredsednik Sennata Luigi Granelli pa je pozval vse »demokratične sile, naj zavrnejo to prevratniško politiko«. Dodal je, da je »nevarnost rušilnih sil resnična in da se je treba proti nji boriti z umirjeno odločnostjo. Ne smemo pozabiti, da je marsikdo mislil, da bo obvladal tudi fašizem tako, da ga bo spravil na pot ustavnosti, a vsi vemo, kako se je končalo. To naj bo v opomin vsem, ki dvorijo legizmu«. Prav tako oster je bil vatikanski Osservatore romano, ki je Bossiju očital »napad na institucije in državno enotnost«, medtem ko je tajnik PSI Ottaviano Del Ture o opozoril, da je treba »Ligo jemati zelo resno«. DSL je oceno prepustila odgovornemu za krajevne uprave Francu Bas-saniniju, ki je poudaril, kako je Liga dejansko secesijska sila, proti kateri se je treba boriti z reformami v federativnem smislu, ki naj jamčijo decentralizacijo, obenem pa ohranijo državno celovitost. Samo liberalec Raffaele Costa se ni hotel pridružiti »ritualnemu napadu na Bossijeve nedeljske herezije«, medtem ko so veliki pesimisti republikanci, po katerih »tvegamo, da se bo Liga zdela Solidarnost, medtem ko demokrati cincajo in se delijo med Occhetta in Martinazzo-lija«. Predsednik senata Giovanni Spadolini je odgovoril Bossiju posredno z apeliranjem k državni enotnosti, predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano poudaril, da se bo zavezi zato, da bo dosledno spoštovana ustavna zakonitost. Do tu odmevi na nedeljsko zborovanje v Curnu. Nad vsemi pa lebdi dvom, ki ga bodo razrešili le prihodnji tedni: do kolikšne meri misli Bossi resno in koliko je v njegovih izjavah samo retorične propagande? --- NEKDANJA SOVJETSKA ZVEZA / OBRAČUNAVANJA V Gruziji Ševardnadze izgubil Suhumi, v Rusiji Jelcin zavrača kompromise ševardnadze meni, da je poraza krivo »izdajstvo v gruzijskih vrstah« , SUHUM sko " P-USU enajstdne °koli 13. u šnjem času abhazijski Gruzijski v •madze, ki vztrajal v S 12 južnegi Umaknil v oddaljeni uji mini ki bi že Prepreči uumija. , Drugi: humi pa, ziiskih u Po Seva Umenju MOSKVA - V Ruski federaciji, kjer poslanci razpuščenega parlamenta vztrajajo v Beh hiši, se v ponedeljek ni nic spremenilo. Predsednik Jelcin je zavrnil zahteve, naj predsedniške volitve razpiše hkrati s parlamentarnimi, Ceš da bi to prineslo nevarno brezvladje, in razglasil, da ni pričakovati nikakršnega kompromisa z uporniki. General Baranikov, ki ga je samozvani pred- sednik Ruckoj postavil za svojega notranjega ministra, se je v ponedeljek dopoldne sestal s premierom Cemo-mirdinom in se z njim menda dogovoril, da okrog Bele hiše ne bo streljanja. Zanikal pa je vladne novice, da je »prestopil na drugo stran«, in napovedal, da bodo »parlament branili do zadnjega«. (Telefoto: AP) BIH / USODNE ODLOČITVE Pravična vojna ali nepravičen mir? V Bihaču razglasili avtonomno pokrajino Zahodna Bosna - Predsednik je Abdič SARAJEVO - »Ne morem se strinjati s predlaganim mirovnim sporazumom,« je skupščini skoraj štiristotih intelektualcev in verskih predstavnikov na zasedanju Vsebošnjaške skupščine dejal v ponedeljek v Sarajevu Alija Izetbe-govič, »toda odločiti se moramo med pravično vojno ali nepravičnim mirom.« Bosanski predsednik je tako odločitev o vojni ah miru prepustil skupščini, ki se bo predvidoma sestala danes. Svet pričakuje, da bodo Muslimani sprejeli predlagano delitev BiH, saj se predvsem Američani intenzivno pripravljajo na mirovno posredovanje, ki bi podpisu sledilo. Tako sta se v ponedeljek v Zagrebu sestala poveljnik modrih čelad v nekdanji Jugoslaviji belgijski general Jean Got in admiral Jeremy Bo-orda, poveljnik južnega krila zveze Nato, da bi se dogovorila o prihodnjem sodelovanju. Po mnenju nekaterih zahodnih vojaških strokovnjakov bi mirovno posredovanje v BiH trajalo vsaj dve do tri leta. Ko se v Sarajevu odločajo o tem, ah podpreti vsiljeni delitveni naCrt ah ne, pa se je napol tajna skupščina Muslimanov v BihaCu odločila za proglasitev avtonomije v tem delu razdejane države. Prvi predsednik Avtonomne pokrajine Zahoda Bosna je postal kdo drugi kot Fikret Abdič. Spopadi med Muslimani in Hrvati v osrednji Bosni so se nadaljevali tudi na začetku tega tedna. Gornji Va-kuf napadajo združene enote hrvaškega obrambnega sveta in redne hrvaške vojske, so sporočili bosanski viri, Maglaj in Tešanj pa menda napadajo celo združene hrvaško-srbske enote, ki so na tem delu bojišča našle skupen interes, saj si prvi skušajo zagotoviti ozemeljsko prednost, drugi pa ustrezne komunikacijske povezave z drugimi deh že osvojenih ozemelj. Le v Mostarju je zavladalo varljivo zatišje, ko so se muslimanski in hrvaški predstavniki zaceli v bližnjem Medugo-rju pogajati o prekinitvi spopadov. (Reuter, AFP) Več na 8. strani Suspenzija odvetnikov Vitaloneja in Maura Leoneja RIM - Svet rimske odvetniške zbornice je včeraj začasno suspendiral tri odvetnike, ki so vpleteni v škandale o podkupninah. Gre za brata bivšega ministra Vilfreda Vitaloneja, za sina nekdanjega predsednika republike Maura Leoneja in za odvetnika Clau-dia Annonija. Baje naj bi enak ukrep sprejeli še za enega odvetnika, a vesti niso potrdili in imena niso objavili. Rimska zbornica je tako prva v praksi uveljavila usmeritve nedavnega vsedržavnega kongresa odvetnikov, ki je pozval vse pokrajinske zbornice, naj s primernimi ukrepi zaščitijo neoporečnost poklica. Včerajšnji sklep so sprejeli na osnovi uradnih obtožnic proti vsem trem odvetnikom. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Demantirane vesti o računih DSL v Švici Domneve in ugibanja o tekočih računih v švicarskih bankah, na katerih naj bi DSL hranilo podkupninski denar, so se izkazala za neo-snovana že v soboto, ko se je vrnil iz Švice milanski tožilec Antonio Di Pietro. Izkazalo se je namreč, da sta bila računa, ki so jih nekateri pripisovali Hrastu, last dveh demokrščanskih veljakov iz Verone, ki sta položila podkupnine, sad gradnje cestnih obvoznic. ....................stran 2.. Polemike po ujmi Po neurju, ki je povzročilo osem mrtvih in nekaj tisoč milijard lir škode, smo priča pravi toči polemik, ker prizadeti dolžijo oblasti, da niso pravočasno ukrepale. Medtem pa za danes napovedujejo novo poslabšanje. ......................stran 2... Končana konferenca o izseljeništvu Z odobritvijo zaključnega dokumenta se je v Lignanu zaključila 4. deželna konferenca o izseljeništvu. V zaključnem dokumentu je tudi poziv italijanskemu parlamentu, naj čimprej zakonsko uredi vprašanje zaščite manjšinskih jezikov. ......................stran 2... Kakovostna ponudba pordenonskega festivala Prikaz filmske proizvodnje v letu 1913, retrospektiva avstralskega in novozelandskega filma, poklon igralki Liilian Gish, ki je za las zgrešila stoletnico, nekaj dragocenosti iz praške kinoteke: to je nekaj najbolj vabljivih ponudb, ki so jih izoblikovali organizatorji letošnjih, 12. dnevov nemega filma, ki bodo v pordenonski dvorani Verdi od sobote, 9., do sobote 16. oktobra. ......................stran 2... V Miljah napredna lista Na miljskih občinskih volitvah bo sodelovala tudi enotna napredna lista. Tržaška Prefektura je medtem uradno potrdila, da novembra ne bo napovedanih pokrajinskih volitev. ......................stran 4... Težave s štipendijami za šolnike Ministrstvo za šolstvo je slovenskim šolnikom odobrilo štipendije za izpopolnjevanje v Sloveniji, istočasno pa jim je sporočilo, da v času izpopolnjevanja ne bodo prejemali plače. Slovenski predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Josip Pečenko je o tem vprašanju poslal pismo šefu ministrovega kabineta. ......................stran 4... Gorica: vlom v blagajno Neznanci so v ponedeljek v prvih Jutranjih urah vlomili v stalno blagajno podružnice Goriške hranilnice pri Sv. Ani in se polastili okrog šestdeset milijonov lir v gotovini. Točna vsota ukradenega denarja še ni znana. Vlom so verjetno opravili med četrto in sedmo uro. ......................stran 6.. Prost odhaja s 4 naslovi Štirje naslovi svetovnega prvaka, 51 zmag za veliko nagrado in 786, 5 točke; takšna je bilanca Alaina Prosta v trinajstih sezonah, v letošnji bosta na sporedu še dve dirki v formuli 1. Pred Francozom je po številu naslovov samo Argentinec Juan Manuel Fangio s petimi lovorikami, kolikor si jih je želel tudi Prost. Toda »mali princ«iz mesteca Lorette ob Loari se je odločil, da se bo kot svetovni prvak pošto-vil že letos. , stran 18 le danes več tekem v evropskih pokalih Ta »športni teden« bo v znamenju evropskih klubskih nogometnih pokalov. Igrali bodo namreč povratne tekme 1. kola. ......................stran 18... 2 Torek, 28. septembra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE MILAN / OCCHETTU IN TOVARIŠEM JE ODLEGLO V ITALIJANSKIH MESTIH Macaluso kritičen do 1’Unita RIM - Emanuele Macaluso, eden od uglednih predstavnikov reformistične struje DSL in elan strankinega vodstva, je včeraj ostro kritiziral strankino glasilo 1’Unita zaradi načina, kako je dnevnik poročal o srečanju deželnih tajnikov DSL. Na srečanju bi morali razpravljati o zadržanju stranke do sodstva, kaj kmalu pa se je seja sprevrgla v ostro kritiziranje Macalusovega intervjuja milanskemu Corriere del-la sera, v katerem je politični predstavnik iznesel vrsto kritik o dotedanjih strankinih pogledih na sodne preiskave. Zbrani so intervju ožigosati kot »pomoC nasprotnikom«, nekateri so celo zahtevati, naj mu odvzamejo ustavne pravice (!). Kaj takega ni bilo slišati niti v stari KPI, niti v petdesetih letih; to je delirij, je komentiral poročilo o srečanju Macaluso, in dodal, da je glasilo DSL objavilo Članek s kritikami na njegov raCun ne da bi sploh omenilo, kaj je bil sploh povedal v intervjuju. Referendum o »odcepitvi« Benetke - Mestre RIM - Državni svet je vCeraj sprejel priziv deželnega odbora dežele Veneto proti odločitvi deželnega upravnega sodišča TAR, ki je suspendiralo ljudski referendum o »ločitvi« med Benetkami in Mestre. Tako sporoča tiskovna agencija ANSA. Skratka: v kratkem bo referendum o upravni »odcepitvi« Me-ster od Benetk. Depangher (DSL) obsodil Tudmana TRST - Tržaški predstavnik DSL Giorgio Depangher, ki je tudi predsednik kulturnega krožka Istria, je ostro ožigosal petkov govor hrvaškega predsednika Tudmana. Depangher ocenjuje, da lahko razpihovanje nacionalizma privede do nove zaostritve odnosov v severnem Jadranu, namesto da bi z dialogom in sodelovanjem poskušati premostiti sedanje ovire. Giulietta Mašina zapustila bolnišnico Igralka Giulietta Mašina je vCeraj zapustila rimsko bolnišnico Columbus, kamor so jo sprejeli na zdravljenje 30. avgusta. Obolela je, ker jo je zdelal stres ob bolezni njenega moža, režiserja Federica Fellinija. 72-letna Giulietta si je po mnenju zdravnika Paola Pole dobro opomogla (izgubljala je ravnotežje). Sama je skupini novinarjem povedala, da je bil prvi teden po sprejemu v bolnišnico zelo naporen. Shujšala je kar sedem kilogramov, od običajnih 47 na 40 kg. Zatem se je dobro pozdravila in sedaj upa, da bo lahko Cimprej obiskala svojega Federica v Ferrari. Zatem nadalje upa, da se bo lahko veliki režiser Cimprej vrnil v Rim, da bi lahko oba spet zaživela kot v dneh predno je Federica Fellinija obšla huda slabost. Boirelli dokončno demantiral vesti o »rdečih« računih v Švici Sef milanskega tožilstva ožigosal širjenje nepreverjenih vesti MILAN - Domneve in ugibanja o tekočih računih v švicarskih bankah, na katerih naj bi DSL hranilo podkupninski denar, so se izkazala za neosno-vana že v soboto, ko se je vrnil iz Švice milanski tožilec Antonio Di Pietro. Izkazalo se je namreč, da sta bila raCuna, ki so jih nekateri pripisovati Hrastu, last dveh demokršCanskih veljakov iz Verone, ki sta položila podkupnine, sad gradnje cestnih obvoznic. Preostale dvome o »rdečih računih v Švici« pa je včeraj razblinil šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli (na sliki AP), ki se je srečal z novinarji po dolgi seji s »poo-lom« sodnikov »Čistih rok«. Borrelli, ki je odgovarjal na vprašanja Časnikarjev z običajno vljudnostjo, je bil jasen; »Zdi se mi nezaslišano, da so se razširile novice, ki niso bile samo nepreverjene, paC pa povsem neosnovane. In še hujše se mi zdi dejstvo, da so biti kot vir neosnovanih novic omenjeni nekateri elani tožilstva. Tožilka Tiziana Parenti na primer ni vedela ničesar o omenjenih tekočih računih, ker med drugim ni bila niti v Švici«. Parentijeva je bila namreč v zadnjem Času večkrat v ospredju polemik. Odvetnik Guido Gal vi, ki brani odgovornega za nepremičninsko premoženje DSL Marca Freddo, jo je na primer v soboto med novinarsko konferenco hrastovega vodstva javno obtožil, da govori preveč in da celo »narekuje tiskovna sporočila novinarskim agencijam«. Tožilka je v soboto popoldne demantirala domneve, da bi biti tekoči računi, odkriti v Švici, last DSL, pri tem se ji je pa zareklo, saj ni vedela, da je tekoCa računa že raziskovalo sodstvo iz Verone. In včeraj, takoj po tiskovni konferenci načelnika tožilstva Borellija, je Parentijeva sklenila, da ne bo sprejela veC novinarjev, ker »mora nehati obrekovalna kampanja proti meni«. Pred nekaj tedni je bila prav Tiziana Parenti protagonist javne polemike z namestnikom šefa tožilstva Gerardom D’Ambro-siom glede jamstvenega sporočila, ki je bilo naslovljeno upravitelju DSL sen. Marcellu Stefaniniju. In tudi o tem vprašanju je vCeraj dopoldne tekla beseda na sestanku »poo-la«. Elementi proti senatorju DSL, ki jih je zbrala Parentijeva, pa očitno niso povsem prepričljivi. Kot je pojasnil Borrelli, se tožilstvo še ni odločilo, ati naj naslovi senatu zahtevo za sodni postopek. »Pool« si je vzel še nekaj Časa (rok za naslovitev zahteve zapade 5. oktobra), da pred končno odločit-1 vijo dodobra pretehta indice, ki naj bi bremenili hrastovega upravitelja. Sicer pa je bila afera o domnevni vpletenosti DSL v ospredju Borrellijevega srečanja z novinarji. Sef milanskega tožilstva je v tem okviru odločno zavrnil očitke o zaroti. »Smešno bi bilo govoriti o kompletu milanskega tožilstva. Zdi se mi pa vsekakor, da je vodstvo Demokratične stranke levice vselej potrdilo zaupanje v delo tožilstva.« Kaj pa po- skus, da bi kdo z lažnimi informacijami »iztiril« sodnike? Tudi v tem pogledu je bil Borrelli jasen: »Upam, da nas bo naš kritični Cut zaščitil pred morebitni poskusi tistih, ki bi nas hoteti nalagati. Dodal pa bi še ugotovitev, da če je bilo preiskovalno delo, ki smo ga vodili od februarja lanskega leta do danes, verodostojno, bo verodostojno tudi v prihodnje, saj se ni nič spremenilo ne v ljudeh, ki se s tem ukvarjajo, ne v sredstvih, ki se jih poslužujemo.« Zaradi težav, s katerimi se spoprijema, pa v »poolu čistih rok«, navzlic Borrellijevim zagotovilom, ni čutiti več tiste enotnosti in tistega skupnega hotenja, ki je označevalo delo milanskih tožilcev v prvih mesecih. Nekaj »iskric« je najbrž prasnilo tudi včeraj zjutraj tako v odnosu do Parentijeve, ki je med drugim javno potožila, da je iz časopisov zvedela za sestanek, kot tudi v odnosu med Antoniom Di Pietrom in Fabiom de Pasqua-lejem. Vzrok je bil prof. Aldo Molino, ki se je v nedeljo vrnil v Milan po več kot štirih mesecih skrivaštva v ZDA in se izročil Di Pietru, pa čeprav je večino zapornih nalogov zanj podpisal De Pasquale. Včeraj je ekonomista še zasliševal Di Pietro in sicer v zvezi z zavarovanjem za osebje železnic, ki je omogočilo kopico podkupnin. Danes pa bo Molina zaslišal sodnik za preliminarne preiskave Maurizio Grigo v zvezi z dogovorom med koncernom Eni in zavarovalno družbo Sai, ki naj bi tudi omogočil oblikovanje črnih skladov za podkupovanje strank. V tem okviru je tožilec De Pasquale naslovil jamstveni obvestiti bivšemu tajniku PSI Bettinu Craxiju in bivšemu upravitelju KD Severinu Citaristiju.(VT) Letos obljubljajo učinkovitejši boj proti smogu Z redkimi izjemami pa razne ukrepe zaenkrat šele proučujejo RIM - V velikih italijanskih mestih (upajmo, da tudi v manjših) se javni upravitelji že pripravljajo na težave, ki jih prinaša onesnaženost. Kaže, da so si v nečem edini, in sicer v zavračanju v prejšnjih letih najbolj priljubljene »rešitve«, torej sodih in lihih registrskih številk. Tokrat merijo na bolj učinkovite rešitve, kot na primer okrepitev javnih prevozov, prepoved prometa v zgodovinskih središčih, razširitev cestnih odsekov, ki so namenjeni samo za avtobuse, povečanje števila parkirišč, in v skrajni siti na prepoved vsega prometa. Med italijanskimi mesti, ki jih najbolj ogroža smog, so Neapelj (še pred nekaj dnevi ni delovalo 99% vseh semaforov), Rim (težave imajo s parkirišči in javnimi prevozi), ter Firence (položaj je prav dramatičen). Hudo je tudi v Palermu, kjer parkirišče lahko najdeš samo v predmestju, in v Bologni, kjer si skušajo pomagati s priročnikom »Mesto brez avtov«, ki ponuja 101 program, v Milanu pa morajo računati na 800 tisoč avtomobilov ki se vsak dan zgrnejo s podeželja. Težko, a ne dramatično naj bi bilo v Turinu. V večini primerov pa razne ukrepe v zvezi s prometom šele pro- učujejo. V Bologni so nekoliko prehiteti ostale, že v kratkem naj bi od omenjenih sto in več programov izpeljati dva. Racionalizacijo prometa naj bi dosegli tako, da bi plačane parkirne prostore odprli v vsem območju, ki obkroža zgodovinsko jedro. Ukrep bi se nanašal na ljudi, ki tata prebivajo, in seveda zahteval racionalizacijo avtobusnih zvez. Odbornik za javna dela v Firencah pa se ogreva, da bi enkrat na teden povsem zaprl1 področje, kjer je promet itak omejen (dovoljen je le za vozila s katalizatorjem, po mnenju odbornika pa bi lahko dopustiti tudi tista, v katerih se peljejo vsaj tri osebe). V Neaplju so se »pohvalili«, da so aktivirati 150 od 1000 semaforov. Deluje tudi služba, ki odvaža avtomobile, parkirane na nedovoljenih mestih. Osnovnega problema pa verjetno ne bodo rešiti, saj mestna struktura ne dovoljuje tekočega prometa. Težave izvirajo tudi iz tamkajšnjih »običajev«, saj se voznik1 ne držijo prometnega zakonika, kot tudi iz p°' manjkanja osebja. Na avtobuse je poprečno treN čakati skoraj 30 minul’ tako da so si na raznih postajah nekateri cel° omislili »stolice za Čakanje na avtobus«. PORDENON / 12. DNEVI NEMEGA FILMA ITALIJA / NEOBETAVNE METEOROLOŠKE NAPOVEDI Bogat program letošnjih dnevov PORDENON - Filmski proizvod iz leta 1913, retrospektiva avstralskega in novozelandskega filma, poklon igralki Lillian Gish, dragocenosti iz praške kinoteke in še marsikaj: to je vabljiv program letošnjih, že 12. dnevov nemega filma, ki bodo v pordenonski kinodvorani Verdi od devetega do šestnajstega oktobra. Bogat program, ki obsega kar 270 naslovov, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na pordenonskem županstvu, kjer so seveda uvodoma poudarili, da bodo številnim težavam navkljub pordenonski »nemi« dnevi le zaživeti. V vsedržavnem merilu so se namreč sredstva za vse kulturne pobude moCno skrčila, vendar pa se or- ganizatorji pordenonske-ga festivala, ki sodi med najbolj priznane tovrstne prireditve na mednarodni ravni, niso dati ugnati in so sestavili ambiciozen in kakovosten program. Letošnji festival se bo zaCel s predvajanjem mojstrovine »La Femme de Nulle Part« ki jo je leta 1922 posnel Louis Del-luc. Kot je že ustaljeni običaj bodo film predvajali z živo glasbeno spremljavo: izrecno za to priložnost je namreč novo glasbeno kuliso napisal znani belgijski avantgardni glasbenih Wim Mertens, ki bo skladbe tudi izvajal na klavir. Večer, v katerega sodi tudi predvajanje kratkome-tražnega filma »The Land Beyond Sunset« Harolda Shavva, bodo 23. oktobra ponovili v Bruslju, ker gre za koprodukcijo med pordenonskim festivalom in belgijsko Cinemathe-que Royale. Nedelja, 10. oktobra bo posvečena 50-letnici praške kineteke, v ponedeljek, 11. oktobra, pa bo v filmu Rexa Ingrama »The Four Horsemen of the Apocalypse« zaživel tudi nepozabni Valentino. Torek in sreda bosta namenjena Avstraliji in Novi Zelandiji, v sredo pa bo z ljudskimi pesmimi nastopila tudi 87-letna igralka VVitarina Harris, pripadnica plemena Maori. Četrtek bo v znamenju Lillian Gish, ki bo »zaigrala« tudi v soboto, ko se bodo dnevi zaključili z »Erotikonom« praške produkcije. Po premora novo poslabšanje V Genovi 1000 milijard lir škode Nagrmadeni avtomobili zgovorno pričajo o razsežnosti vodne stihije (Telefoto AP) RIM - Severozahodna Italija, ki so jo v zadnjih dneh pestile vremenske ujme, je bila včeraj deležna krajšega »premirja«. Premor pa bo kratkotrajen, že sinoči so poročali o povečani oblačnosti, tako da meteorologi za danes pričakujejo novo poslabšanje prav v severozahodni Italiji. Medtem pa postajajo vedno bolj jasne razsežnosti škode, ki jo je povzročila vodna stihija. Samo Genova bi potrebovala tisoč milijard lir, da odpravi posledice Četrtkovega neurja. Zupani 55 prizadetih občin iz Doline Aoste so po približnih ocenah izračunali, da škoda znaša veC kot 400 milijard tir. V ta znesek ni všteta škoda na državnih cestnih in že- lezniških infrastrukturah. V Genovi je včerajšnji dan minil v mrzličnem odstranjevanju posledic neurja, ker se vsi bojijo, da bi novo poslabšanje vremena še dodatno obtežilo celotno situacijo. Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je že predlagala, da bi pri čiščenju reCnih in hudourniških strug ter kanalizacije uporabili brezposelne in delavce v dopolnilni blagajni. Genovsko sodstvo pa je na zahtevo prizadetih trgovcev in obrtnikov že sprožilo preiskavo, da bi ugotovili morebitno krivdo za sedanje katastrofalne poplave. V Genovi in ne samo tu prevladuje prepričanje, da bi lahko s preventivo in s smotrnejšim gospodarjenjem nad teritorijem vsaj omilili posledic® vsakoletnih ekvinociah nih neviht. Vprašanje je zelo kočljivo, saj je na dlani, da so oblasti storile bore malo, da bi poskrbele za hidrogeološk0 varnost. Razseljevanj6 hribovitih območij’ gradnja faraonskih cestnih infrastruktur in nesmotrna regulacija vodnih tokov so glavni krivci za sedanje težave. Ze res, da so bile tokrat padavine izredne-tako da se vCeraj kljutl premoru ni izboljšal p°' ložaj v Piemontu, kjer s° še vedno prekinjene številne cestne in železniške povezave, a po vsemu sodeč bo treba kaj storiti, ker obstaja upravičena bojazen, da bodo take padavine v bodoč6 povsem normalne. 4. DEŽELNA KONFERENCA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE O IZSELJENSTVU Izseljenci razpravljali o svojih problemih ČEDAD - Z odobritvijo zaključnega dokumenta se je v Lignanu zaključila 4. deželna konferenca o izseljeništ-vu. Zastopniki emigrantov so izpostavili svoje poglede do notranje organiziranosti, do osrednje deželne organizacije, Ermi, in sploh do same deželne stvarnosti, katere aktivni del hočejo tudi postati. V zaključnem dokumentu je tudi poziv italijanskemu parlamentu, naj Cimprej zakonsko uredi vprašanje zaščite manjšinskih jezikov. Izhodišče za uresniči- tev nove izseljeniške dimenzije je, da tudi emigranti postanejo polnopravni državljani Italije in predvsem naše dežele. Zato si prizadevajo, da bi ob volilni pravici za obnovo parlamenta dobili tudi pravico za glasovanje pri obnovi deželnega sveta. Na konferenci so se dotakniti tudi vprašanj, ki neposredno zadevajo organiziranost emigrantov. Potrebno je, da pride do določene revizije zdajšnjih organov in do ustanovitve nekakšnih območnih posvetovalnic, ki naj bodo izraz organizirane stvarnosti izseljencev tudi z etničnega vidika. In ne samo to. Vse večja potreba se kaže po pobudah in instrumentih, da se popestri in vsebinsko obogati dejavnost teh skupnosti, katere je treba opremiti z multumedialnimi in večjezičnimi informacijskimi sredstvi. Ob robu konference velja omeniti »polemiko«, ki jo je sprožil predsednik Dežele Pietro Fontanini, ko se je obregnil ob prevelika finančna sredstva, ki naj bi jih uporabili za samo pripravo konference (500 milijo- nov lir) kot tudi za dejavnost Deželne ustanove za izseljeniška vprašanja. Slednja naj bi bila deležna 4 milijard lir letno ob stroških za osebje. Ob tem gre omeniti podporo posameznim zvezam izseljencev ter stroške za seje same deželne ustanove (70 milijonov lir za vsako sejo). Fontanini si je tudi zaželel, da bi izseljeniška stvarnost bila izraz avtentičnih potreb deželanov v svetu, ne pa refleks strankarskih lotizacij, kot je to veljalo doslej. O samem poteku konfe- rence kot o »spornih« izjavah Fontaninija, smo za mnenje vprašati ravnatelja Zveze Slovencev po svetu Renza Matteliga. »Kot je poudarjeno v samem zaključnem dokumentu, prihaja vse bolj do izraza potreba po novih pogledih v izseljeniški stvarnosti in to tudi glede njene etnične različnosti. Slovenski izseljenci so povsem enakovredni furlanskim in tistim s Tržaškega. To je izredno pomembno tudi za nadaljnji razvoj slovenskih izseljencev po sve- tu in za njihove strukture. Glede Fontaninijevih izjav pa menim, da so sad nepoznavanja stvarnosti izseljeništva in zato tudi samega finančnega upravljanja Ermija. Le-ta je deležna le 3, 5 milijarde lir letno, ne obstajajo pa drugi finančni viri. Sama konferenca pa se je finansirala iz tega sklada in ne z dodatne pol milijarde lir, kot ugotavlja Fontanini. K temu gre povedati, da Deželna ustanova za izseljeništvo s fi-načnim prispevkom, ki ga dobi, skrbi za vrsto dejavnosti, ki gredo od vzpodbujanja iniciativ do rešitve vprašanj na zaposlitveni in socialni ravni. O strankarski logiki med zvezami izseljencev le tole: da so razne zveze v nekakšni konkurenčnosti med seboj, je res in zato je možno, da se je v njih zasidrala tudi določena »lotizacijska« mentaliteta. Ta pa je uvožena in prihaja prav iz italijanske stvarnosti, ki je vse do danes slonela izkjučno na teh kvarnih osnovah.« Rudi Pavšič »CISTE ROKE NA JUGU ITALIJA Nemogoči pogoji dela za neapeljske sodnike NEAPELJ - Vodijo najbolj zahtevne preiskave in razkrili so kopico podkupninskih afer, toda nemogoči pogoji dela bi jih lahko prisilili, da zahtevajo premestitev. Sedem sodnikov neapeljskega tožilstva, ki so razkrili splet med politiko in organiziranim kriminalom, je včeraj sklicalo na pogovor novinarje, da bi orisalo nemogoče pogoje dela, ki krepko zavirajo preiskave. Tožilci namreč niso biti razrešeni rednega dela, ne razpolagajo s kompjuterji, imajo na razpolago malo osebja, prevsem pa je ogrožena tudi njihova osebna varnost. Prf pred nekaj dnevi je bil iz postavljen napadu nez; nancev eden od njih, F je bil prisiljen, da se vrn ponoči peš domov. Kljub nemogočim P° gojem, pa je bilo dose danje delo tožilcev zel° uspešno. To se je izkaza lo tudi vCeraj, saj so do riti 15 milijard lir, najbrž sad podkupnin, ki jih 1 nabral član medminisu skega odbora za ceno zdravil Domenico P°§ giolini. Denar je bil n® tekočem računu Poggioh nijeve žene, »pretopljen<< v državne zadolžnice. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 28. septembra 1993 £ trst / GOSPODARSKA KRIZA KAKO SE SPREMINJAJO DAVČNE OBVEZNOSTI ZA PRIHODNJE LETO NOVICE Zaskrbljenost Fontaninija po rimskem srečanju Dežela in Friulia že pripravili predloge za izhod iz krize TRST t Predsednik dežeknega odbora F-JK Pietro Fontanini je izrazil zaskrbljenost zaradi zaključkov rimskega sestanka o sploSni krizi Trsta in celotne dežele. Pred številnimi kritikami, ki so prišle iz sindikalnih in družbenih krogov, se Fontanini ni umaknil". Dejal je, da soglaša z razočaranjem, ki je sledilo rimskim sestankom, ker so bili ti Pogovori interlokutorni lu v bistvu skoraj neučinkoviti. Obžaloval ]e, ker sta bila na četrtkovem in petkovem srečanju odsotna tako minister za prevoze kot minister za trgovinsko mornarico. sestankov pa se ni udeležil niti eden °u Podtajnikov, kakor se jih ni udeležil niti noben funkcionar, ki bi z določeno avtoriteto lahko razpravljal o vprašanjih pristanišča in Lloyd Triestina. Zaradi tega je popolnoma pravilno, če trdimo, da se v primerjavi s srečanji v prejšnjih letih, ni prav nič spremenilo, je dodal. To je odvisno od dejstva, je pristavil, da se v Rimu glede neučinkovitosti nič ni spremenilo, na deželni ravni pa kar precej. Rimski sestanek je bil torej po njegovih besedah prava izguba časa, ker predstavniki vlade niso bili zmožni predlagati nobene konkretne rešitve. Fontanini je izrazil prepričanje, da gre za vrsto perečih problemov, za rešitev katerih je deželna uprava že pripravila nekatere rešitve: za železarno, Lloyd in pristanišče, ki so od Dežele in Friulie terjale veliko dela in truda. Fontanini je vsekakor zaprosil za nujni sestanek (“brez posrednikov") s predsednikom vlade Ciampijem. V petek bo predsednik Fontanini o vseh teh vprašanjih govoril z ministrom za deželna vprašanja Liviom Paladinom, ki ga je prejšnji teden že srečal; slednji je deželnemu predsedniku zagotovil potrebno pomoč za rešitev vseh teh vprašanj. Najpomembnejše novosti v finančnem zakonu 1994 Vlada se je odločila za »mehkejšo« davčno politiko Pri oblikovanju osnutka finančnega zakona za leto 1994, ki ga bodo v prihodnjih treh mesecih prerešetali in tu pa tam dopolnili med parlamentarno razpravo, se je vlada odločila za »mehko« stopnjo ukrepov davčnega značaja in je vnesla celo nekatere razbremenitve. Tej usmeritvi so botrovali vsaj trije činitelji; a) obstoječa stopnja davčnega pritiska je med največjimi v Evropi in nadaljnje privijanje davčnega vijaka bi lahko imelo za posledico pravi kolaps v produktivnem sektorju; b) ekonomski kazalci zgovorno potrjujejo, da je gospodarska recesija v Italiji bržkone dosegla dno, saj je ra-, st državnega kosmatega proizvoda PIL padla celo pod 0, 5 odstotka, pa tudi ostali indeksi imajo negativen predznak: naložb je vse manj, brezposelnost v nenehnem porastu in tudi v letu 1994 se ta trend predvidoma ne bo izboljšal, medtem ko se je nepričakovano popravila plačilna bilanca in tudi izvoz se je spričo razvrednotenja lire povečal za 7 odstotkov; c) v prvih sedmih mesecih tekočega leta se je v državne blagajne steklo za 23.000 milijard lir več sredstev kot leto dni prej, kar predstavlja skoraj 10-odstotni povečani davčni priliv, ki se je nakopičil na podlagi premoženjskega davka na podjetja. Sicer pa ni še rečena zadnja beseda, saj mora vlada za uravnovešenje državnega proračuna pridobiti še 6.000 milijard lir in v teku decembra so napovedani dodatni davčni ukrepi, ki utegnejo posreči s kakim dodatnim presenečenjem, predvsem kar zadeva davek na dodatno vrednost IVA. Ena ključnih postavk je tudi nepopustljivost pri odmerjanju cene dela, saj bi v nasprotnem primeru lahko spet poskočila inflacija z vsemi verižnimi učinki. Pa poglejmo pomembnejše ukrepe davčne narave. PRVO STANOVANJE. Predvidena je davčna razbremenitev katastrske rente do vrednosti enega milijona. Poleg davčnega prihranka se bo marsikateri davčni zavezanec (odvisni delavec oziroma upokojenec) tako izognil obvezi, da predstavi davčno prijavo 740. Občine bodo z notranjim sklepom lahko samostojno odločile, da za bolj ogrožene davkoplačevalce povečajo odbitek na občinski davek na nepremičnine ICI od 180.000 na največ 300.000 lir. PREDUJEM IRPEF IN IR-PEG. Konec novembra bomo morali poravnati za 3 odstotke nižji predujem; namesto zdajšnjih 98% se bo obveznost skrčila na 95 odstotkov. Tako se odpira ventilček, ki bo nekoliko prevetril zadušno ozračje spričo pretiranega davčnega pritiska v zadnjih letih. FISCAL DRAG. Ker so se davščine prekomerno povečale tudi zaradi rasti inflacije, bodo že letos odvisnim delavcem in upokojencem (na trinajsti mesečnim oziroma decembrskem prejemku) povrnili delček davčnega grabeža: država bo vrnila od 50.000 lir (za dohodke do 14,4 milijona lir) do 100.000 lir že zadržanih davkov. Spremenila se je tudi lestvica dodatnih odbitkov: 267.000 lir do 13,9 milijona lir dohodka z upadajočim zneskom za višje dohodke. Predviden je tudi odbitek 189.000 lir za dohodke od samostojne oziroma podjetniške dejavnosti izpod 7, 6 milijona lir. OSTALI UKREPI. Med manjšimi spremembami naj omenimo novo obdavčitev prejemkov upraviteljev družb, strumentalnih nepremičnin profesionalcev in revizijo pristojbin na hipoteke. Forfetami odbitek za koordinirana in neprekinjena sodelovanja se bo od 10% razpolovil na 5 odstotkov. Dodatno obremenitev v višini enega odstotka globalnega davka IRPEF, ki se bo stekel v občinske blagajne, je vlada posticipirala za leto dni in bo torej postal operativen komaj leta 1995. Tudi prispevki, ki jih bodo podjetja dobila za naložbe, bodo delno obdavčeni. MINIMUM TAX. Ta zaso-vraženi papirnati mehanizem za določanje dohodka samostojnih delavcev in prostih poklicev so z ločenim zakonskim ostnutkom bistveno spremenili. Doslej so lahko davčni uradi takoj postopali in sprožili postopek za prisilno terjatev, če so bili prijavljeni dohodki nižji od zakonskega minimuma: sedaj pa bo najprej stekel postopek induktivnega preverjanja in davčna uprava bo morala najprej zahtevati pojasnila od davkoplačevalca, ki bo nato imel 60 dni časa, da predloži dokazila oziroma opraviči nižji dohodek. Isti režim bo veljal tudi za količnike, ki jih aplicirajo za poenostavljeno knjigovodstvo, CAPITAL GAIN. Minister Gallo sicer napoveduje davčni preustroj finančnih rent in obdavčitev borznih zaslužkov. Vendar pa vse kaže, da bo ta ukrep prišel na vrsto čez kako leto. S strogo davčnega vidika bodo zlasti zaradi raztegnitve osnove davka na zdravje morali globlje seči v žep državljani z višjimi dohodki. Davčni zavezanci z nižjimi prihodki pa bodo v letu 1994 predvsem po zaslugi fiscal drag in stano-vajske razbremenitve potrošili manj kot v prejšnjem letu. Za dohodke do 10 milijonov lir naj bi skupni prihranek znažal 350.000 lir, za 20-milijonske dohodke pa kakih 200 tisoč lir. To niso veliki zneski, pa vendar je trend le ubral nasprotno smer. (B) Fontanini na odprtju kongresa fizikov VIDEM - Predsednik deželnega odbora Pietro Fontanini se je včeraj v Vidmu udeležil odprtja 79. kongresa Italijanskega združenja fizike. V svojem posegu je podčrtal, kako deželna uprava posveča veliko pozornost razvoju znanstvenega raziskovanja. Ob tej priložnosti je Fontanini zagotovil, da zahvaljujoč se državnemu prispevku, bo v Trstu prav kmalu tale delovati svetlobni pospeševalnik “Elet-tra". Izrazil je željo, da bi ta znanstvena struktura lahko kmalu postala delovni instrument za družbe in znanstvene ustanove iz vsega sveta. Odprtja sta se udeležila tudi deželni odbornik Sergio Cecotti in predsednik deželnega sveta Degano. Predsednik Degano sprejel Tombesija TRST - Predsednik deželnega sveta Cristiano Degano je včeraj na sedežu skupščine sprejel predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija, s katerim se je zadržal v daljšem in prisrčnem pogovoru. Tombesi je predsedniku Deganu predočil nujnost, da se spremeni ureditev Trgovinskih zbornic ter poročal o problemih, s katerimi se sooča zbornična ustanova, ki si prizadeva, da bi svojim članom zagotovila čimboljše usluge. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 fei Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ITJj BUSINESS Arabci kupili Guccijeve zaščitne znake MILAN - Po dolgotrajnem pravdanju je bil včeraj podpisan dogovor: arabska finančna družba Investcorp je odkupila še 50 odstotkov delnic znane italijanske nrodne firme Guc-oi in postala njen edini lastnik. Firmo Gucci je ustanovil leta 1904 v Firencah Guccio Gucci, uveljavljeni laboratorij, ki je proizvajal škornje in sedla, pa je spre-uienil v multina-cionalno modno Podjetje njegov sin ^Ido. In dokler je bil slednji živ, je Podjetje raslo. Težave so se začele v osemdesetih letih z bojem med dediči za nadzorstvo podjetja. Bitka se je končala včeraj, ko si je prestižno znamko zagotovilo arabsko finančno podjetje. Gucci je že 14. prestižna italijan-ska firma, ki je v zadnjih letih prešla v tuje roke, tako da že marsikdo trdi. da se Italija-država marketov, spreminja v market za tuje investitorje in kup-pe. Med prvimi, ki je bila prodana, je pila znana znamka likerjev Martini e Bossi, ki je sedaj last ameriške multinacionalke Bac-cardi. (VT) Predlogi policistov o nadziranju mej VIDEM - Nadzor mejnih prehodov v Furlaniji-Julijski krajini, preko katerih v zadnjih časih, predvsem po izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji, ilegalno prehajajo razne vrste orožja in mamila, je bila osrednja tema razgovorov med vodstvom Avtonomnega sindikata policije (SAP) in vladnim komisarjem in prefektom Lucianom Cannarozzom. Predstavniki sindikata policistov so prefektu v prvi vrsti predočili vrsto problemov, ki jih prinaša številčnejša uporaba mož pri poostrenem nadziranju mejnih prehodov, zaradi česar trpijo druge službe, ki jih morajo redno opravljati policijski agenti. Pri tem - so poudarili predstavniki sindikata SAP - je treba še upoštevati kronično pomanjkanje osebja, kar je občutiti že v »normal- nih« pogojih dela. Cannarozzo je deželnim predstavnikom sindikata policijstvov zagotovil, da bo o povedanem obvestil tako obrambno kot notranje ministrstvo, predvsem pa posredoval zahtevo, naj bi vojakom, ki nadzirajo mejne prehode, s posebnim dekretom priznali status agenta javne varnosti, s čimer bi policijo razbremenili te zahtevne naloge. DEŽELA FURLANI J A-JULIJSKA KRAJINA Predsedstvo deželnega odbora Deželna direkcija za organizacijo in osebje JAVNI RAZPIS Dodelitev funkcij generalnega podsekretarja predsedstva deželnega odbora in deželnih direktorjev (čl. 24, prvi, četrti in peti odstavek Dež. zakona št. 53/1981). Deželna uprava je dolžna poveriti naslednje zadolžitve: - generalni podtajnik predsedstva deželnega odbora; - deželni direktor za zdravstvo; - deželni direktor za krajevne avtonomije; - deželni direktor za poklicno izobraževanje; - deželni direktor z delovnim mestom v generalnem tajništvu predsedstva deželnega odbora, ki bo skrbel za koordinacijo banke podatkov o deželnih zakonih in bo imel tudi nadzorno funkcijo (čl. 249 dež. z. št. 7/1988); - deželni direktor, ki bo vodil Deželno gozdno podjetje (prosto mesto od 21. septembra 1993); - deželni direktor za industrijo (prosto mesto od 1. novembra 1993); - deželni direktor urada za načrtovanje kot tudi generalni podtajnik za koordinacijo (prosto mesto od 16. novembra 1993); Delovne naloge v zvezi z navedenim čl. 24 dež. zak. 53/1981 so lahko ob vodilnemu deželnemu osebju poverjene tudi zunanjim kandidatom, ki ustrezajo naslednjim zahtevam: - izpolnjevati morajo pogoje iz čl. 29 dež. zakona 53/1981, razen starostne omejitve; - imeti morajo priznano upravno, zakonsko in tehnično znanje; - a) da so vsaj 12 let univerzitetni docenti, sodniki ali visoki funkcionarji v javnih upravah; b) da so poklicno dejavnost v okviru poklicnih združenj opravljali najmanj 12 let; c) da so opravljali vodstvene funkcije pri privatnih inštitutih ali družbah, pri čemer morajo imeti najmanj 12 let delovno pogodbo za vodstvene kadre posamezne kategorije. Za omenjene delovne naloge, ki so poverjene za obdobje štirih let in se lahko obnovijo ali prekličejo (čl. 25 dež. zak. 53/1981), je predvidena mesečna bruto plača v višini 8.650.188 lir, kar naj bi v neto znesku znašalo 5.293.920 lir. Poleg tega imajo pravico tudi do 13. plače in posebnih dodatkov (čl. 10 dež. zakona 33/1987). Vloge zunanjih kandidatov, ki bi želeli kandidirati za pove rite v navedenih delovnih nalog, je treba izpolniti na nekolkovanem papirju, priložiti pa je treba tudi curriculum vitae z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev. V vlogi je treba navesti, za kateri položaj kandidirajo, vložiti pa jo je treba na Deželno direkcijo za organizacijo in osebje, Ul. Giulia, Trst, v roku tridesetih dni po objavi navedenega razpisa v Uradnem deželnem vestniku - posebna priloga št. 58 z dne 27. septembra 1993. PREDSEDNIK prof. Pietro Fontanini BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. oktobra 1993; triletne zapadejo 1. oktobra 1996, petletne pa 1. oktobra 1998. ■ Obveznice dajejo letno 9% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 8,03%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. septembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom: ob vplačilu (4. oktobra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. I Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. Torek, 28. septembra 1993 TRST NOVICE Minister Paladin v petek v Trstu Avtonomija in odnosi z Evrospko skupnostjo bodo glavne teme razgovorv med deželnim odborom in ministrom za deželno politiko in odnose z ES Liviom Paladinom, ki se bo mudil v Trstu v petek popoldne. Na srečanju, za katerega sta se v prejšnjih dneh dogovorila predsednik deželnega odbora Pietro Fontanini in minister Paladin, naj bi predvsem poglobili vprašanje »posebnosti« Furlanije-Julijske krajine, splošne krize in pobud, ki bi jih lahko izvedli v sodelovanju z raznimi organizmi ES. Posebno pozornost - piše v tiskovni noti - bodo posvetili izvajanju deželnega statuta, še posebej vsem členom, ki se nanašajo na finančne aspekte deželne uprave. Glede tega naj bi predsednik Fontanini izdelal inovativne predloge. Po pregledu glavnih žarišč krize pa se bodo zaustavili še ob vprašanju pomoči, ki jo lahko ES nameni raznim manj razvitim ali pa področjem, ki so še v posebnih težavah. In konCno bo govor tudi o zakonu za obmejna območja. V Nabrežini filmi Aljoše Žerjala Jutri bo gost devinsko-nabrežinskega krožka 1991 znani filmski umetnik Aljoša Žerjal. V Grudnovi dvorani v Nabrežini (začetek ob 20.30) bo predvajal svoje najnovejše filme o Vietnamu, Tibetu in Kitajski. Žerjala ni treba posebej predstavljati. UvršCa se med najvidnejše avtorje amaterskega filma tako v Italiji kot v Evropi. Za svoje dokumentarne filme je prejel številna italijanska in mednarodna priznanja. Vljudnostni obiski kapitana »Trondheima« Kapitan norveške vojne ladje »Trondheim« Bjoem Jaeger je vCeraj obiskal tržaškega prefekta Luciana Cannarozza in občinskega komisarja Francesca Laroso. Norveška fregata s 130 možmi posadke je trenutno zasidrana ob četrtem pomolu, vključena pa je bila v operacijo OZN, v okviru katere mora nadzirati, da ne bi Srbija po Jadranskem morju dobivala kakršnegakoli blaga. Razumljivo je, da je bila vojna na ozemlju bivše Jugoslavije osrednja tema razgovorov: v zvezi s tem je bila izražena želja, da bi Cimprej prišlo do razrešitve »bosanskega vprašanja«. Kapitan Jaeger je zagotovil, da se vojna vihra ni prenesla na Jadran, ki je povsem mimo področje. Fregata »Trondheim«, ki je prva norveška vojna ladja, ki je priplula v tržaško pristanišče, bo ostala v Trstu še jutri. Obvestilo ACEGA Uprava podjetja ACEGA sporoča, da bodo uradi za občinstvo danes in 4. oktobra odprti manj Časa kot navadno. Kot piše v tiskovni noti, bodo na osnovi določil delovne pogodbe uslužbenci prej zaključili svoje delovne obveznosti, kar pomeni, . da bodo danes in v ponedeljek uradi odprti od 7.35 do 9.30. Praznovanje zavetnika državne policije Jutri praznujejo policisti svojega zavetnika arhan-gela Mihaela, zaradi Cesar bodo uradi kvesture in perifernih pisarn zaprti za občinstvo. Ob 9.30 se bodo elani policije zbrali na maši, ki se je bo udeležil tudi prefekt. Vsekakor pa bo tudi na jutrišnji dan zagotovljene vse operativne službe in hitri posegi. Javni natečaj notranjega ministrstva Tržaška prefektura obvešCa, da je bilo v Uradnem vestniku št. 73 z dne 14. septembra 1993 objavljeno obvestilo o natečaju za štiri mesta sistemskega analista v okviru civilne uprave notranjega ministrstva. Pisni del izpita natečaja bo 8. in 9. novembra ob osmi uri v Rimu, in sicer v Izpitni palači (Palazzo degli esami) v Ul. Girolamo Induno št. 4. Olajšave za študente na Tržaški univerzi Deželna ustanova za pravico do univerzitetnega študija (E.R.DI.S.U.) je razpisala natečaj za pridobitev študijskih štipendij (po 1.500.000 lir), študijskih nakazil (po 1.650.000 lir za študente z bivališčem znotraj Univerze in 2.850.000 lir za druge) in bivališča v univerzitetnem naselju. Besedilo razpisa je razobešeno v podpornem uradu E.R.DI.S.U., Reber Monte Valerio št. 3 v Trstu, kjer so na voljo interesentom tudi prijavnice za udeležbo na natečajih, ki jih morajo izpolniti in izročiti omenjenemu uradu najpozneje do 22. oktobra. Pokrajina 21.11. nebo novih volitev 21. novembra ne bo pokrajinskih volitev. Že zdavnaj napovedano vest je vCeraj uradno potrdila Prefektura, ki je očitno dobila od notranjega ministrstva podrobna navodila o tem zelo zapletenem vprašanju. Trenutno še ni jasno, kdaj bodo sploh volitve. Ge ne bo še dodatnih zapletov najbrž šele prihodnjo pomlad, morda istočasno s skoraj gotovimi predčasnimi političnimi volitvami. S Prefekture so javili, da trenutno ni pogojev za sklicanje volilnih shodov vse dokler ne bo pravnomočna razsodba deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je 29. julija po prizivu Severne lige razveljavilo junijske volitve. Ce ne bo prizivov (baje pa, da je rekurz vložila Lista za Trst) bo razsodba pravnomočna šele 15. novembra, nakar naj bi se s celotno zadevo ukvarjal Državni svet. Pokrajinsko upravo bo torej še nekaj mesecev vodil izredni vladni komisar dr. Domenico Mazzurco. ZA OBČINSKE VOLITVE 21. NOVEMBRA V Miljah so oblikovali napredno zavezništvo Rovis še ni sprejel županske kandidature LpT v Trstu Sandor Tence Na glasovnici na novembrskih volitvah v Miljah bo tudi simbol enotne napredne liste. Kandidat za župana bo -Ce ne bo presenečenj v zadnjem trenutku - univerzitetni profesor Sergio Milo, ki bo lahko računal na podporo levice (SKP, DSL in dela PSI), Demokratskega zavezništva, zelenih in Slovenske skupnosti. Gre za pisano politično gibanje, ki uživa vsestransko podporo tudi Društva Slovencev milj ske občine. Oblikovanje tega volilnega kartela (njegova najhujša tekmeca bosta Severna liga in desničarska koalicija, ki jo snuje Lista) je že naletelo na odobravanje občinske sekcije DSL. Na sinočnji skupščini je tajnik Clau-dio Mutton seznanil Članstvo s potekom pogovorov, ki so obrodili ta rezultat in poudaril potrebo, da bodo upravo še dalje vodili napredni in sposobni ljudje. Mutton, ki je bil do komisarske uprave podžupan, je priznal, da odbor župana Fernanda Ulcigraia (PSI) ni bil vedno kos svojim nalogam in da so tudi v Miljah zato nujno potrebne nekatere spremembe. Pogajanja med strankami so bila precej naporna, tudi na levici, kjer DSL PO NAPOVEDIH RAI Osebje Radia Trst A zaskrbljeno Na včerajšnji skupščini osebja so ustanovili akcijski odbor Pereči problemi slovenskih radijskih sporedov so bili danes predmet razprave na skupščini osebja Radia Trst A, na kateri so med drugim ustanovili akcijski odbor. V tiskovnem sporočilu, ki ga je ta odbor poslal v objavo, je rečeno, da so na skupščini prišli na dan stari in nerešeni problemi, ki so že kronični in hormijo razvoj vseh sektorjev slovenskih oddaj, ter novi, ki grozijo ob spremembah v vrhu osrednjega vodstva Rai v Rimu. Vodstvo italijanske radiotelevizije, je še reCeno v tiskovnem sporočilu, pripravlja in napoveduje varčevanje in klestenje pro- SESTANEK O VOLITVAH Vabilo za NabreSnce Pobudo podprli DSL in SSk. ki je imela sekcijski kongres Skupščine miljske DSL so se udeležiliti tudi zastopniki slovenskega društva (f. KROMA) in SKP nista še premostili bolečega razkola, ki je sledil koncu KPI. Enotna lista predstavlja zato še večji uspeh. Pobudo je sinoči toplo pozdravil tudi predsednik slovenskega društva Jurij Vodopivec. Rekel je, da je to za miljske Slovence edina pametna rešitev, saj lahko edinole napredna uprava jamči manjšini dosledno spoštovanje njenih pravic. Slovenci, ki se tukaj soočajo s posebnimi težavami in problemi, bodo torej nastopili pod skupno volilno zastavo, kar se ni zgodilo na zadnjih volitvah. Del Slovencev je takrat podprl Listo Frausin, medtem ko se je Slovenska skupnost predstavila s svojim volilnim simbolom. Na novo doseženo e-notnost med Slovenci je v svojem poročilu opozoril Mutton, ki je napovedal, da bo napredna lista (imena še niso izbrali) vključila v svoj program tudi manjšinsko problematiko. Med kandidati za občinsko skupščino pa bodo gotovo tudi slovenski predstavniki. Sinoči je bila tudi predvolilna skupščina Liste za Trst, ki je bila posvečena tržaškim občinskim volitvam. Zborovanja se je udeležil tudi "kandidat in peetore" Primo Rovis, ki pa ni povedal, ali bo sprejel kandidaturo me-lonarskega gibanja. Za dokončno odločitev si je priletni trgovec vzel še nekaj dni za razmislek. Nekdanji lastnik Crem-caffeja je povedal, da "sanja" zavezništvo med Listo, Severno ligo in tistim delom KD, »ki se zavzema za resnično avtonomijo Trsta«. Ce Rovis ne bo sprejel kandidature, bo LpT izbrala Giulia Staffierija. V Grudnovi dvorani v Nabrežini bo drevi (začetek ob 20.uri) nadvse pomembno in zanimivo srečanje o novembrskih občinskih volitvah. Prirejajo ga podpisniki znanega javnega poziva za oblikovanje enotne napredne volilne liste, ki bi postavila na prvo mesto uravnovešen razvoj celotnega občinskega ozemlja in ustvarjalno sožitje med tukaj živečo slovensko, italijansko in istrsko skupnostjo. Na današnji sestanek je vabljena celotna krajevna javnost, še posebno pa predstavniki društev, strank in komponent tako imenovane civilne dražbe. Pobudo sta že podprli občinski sekciji Demokratične stranke levice in, kot je razvidno iz nadaljevanja članka, tudi stranke Slovenske skupnosti. Drevi bo tekla beseda o širših osnovah tega načrtovanega volilnega zavezništva, morda tudi o njegovih programih in o kandidaturah za župana in za občinski svet. Konec prejšnjega tedna se je v Devinu ob zadovoljivem številu elanov odvijal sekcijski kongres SSk za devinsko-na-brežinsko občino. Glavna naloga sekcije je bila odločitev, kakšno naj bo zadržanje stranke na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo 21. novembra t.l. in se bodo odvija- le po novem večinskem volilnem zakonu. Vsi so bili mnenja, da je prva dolžnost slovenske stranke, da prepreči zmago desničarjev, ki so zadnje Čase zelo delavni in skušajo ob vsaki priložnosti kratiti ali celo izničiti že pridobljene pravice naše skupnosti. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk zato pozdravlja pobudo občanov, ki se zavzemajo za enoten nastop vseh demokratičnih Slovencev in Italijanov, ki lahko ohranijo občino v domačih rokah-Po mnenju SSk bi bilo potrebno, da bi k pobudi povabili še vidnejše predstavnike iz katoliških krogov, ki so naklonjeni sodelovanju med tu živečima skupnosti-ma, ob medsebojnem spoštovanju in na enakopravni ravni. Sklenjeno je bilo, da SSk brez zadržkov pristopi k taki pobudi in si bo z vsemi močmi prizadevala, da pride do sestave take liste, ki bo resničen odraz občinske stvarnosti in obenem da bo program zajemal vse tiste točke, ki označujejo narodnostno mešani sestav občine. Ob koncu je kongres SSk imenoval osem delegatov, ki bodo zastopali sekcijo na nedeljskem pokrajinskem strankinem kongresu na Pomorski postaji v Trstu.. duktivnih stroškov ter krčenje osebja, kar naj bi šlo na raCun tudi oddaj slovenskega radia, ki se že tako in tako producirajo z minimalnim osebjem in sodelavci ter nezadostnimi finančnimi sredstvi. Da bi učinkovito zastopali upravičena pričakovanja in zahteve slovenskih poslušalcev ter osebja in da bi pravilno obveščali javnost o dogajanju, je skupščina, kot reCeno, sklenila ustanoviti akcijski odbor, v katerem bo zastopano vse osebje Radia Trst A in ki bo imel nalogo koordinirati skupno delo ter seznanjati širšo javnost s pobudami skupščine. Vozniki, pustite vozila doma! Občani, nikar z vozili v mestno središče! Nekako tako zveni poziv izrednega komisarja Tržaške občine Francesca La-rose Tržačanom, potem ko so merilne naprave v prejšnjih dneh opozorile, da je stopnja onesnaženja zraka tik pod dovoljeno mejo. Omejitev uporabe vozil v mestnem središču bi lahko zavrla onesnaženje in s tem tudi. preprečila možnost ukrepov o omejitvi prometa v mestu, opozarja izredni komisar. Skratka: z bliža-njem zimskih časov se v Trstu spet zastavlja »prometno vprašanje«. ŠOLSTVO / UKREP MINISTRSTVA Šolnikom dovolilo štipendijo a jim odvzelo mesečno plačo Poseg prof. Josipa Pečenka pri ministrstvu za šolstvo Se še spominjate lanskega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem? Tistega, ki ga ni bilo? Letos tvegamo podobno na področju štipendij slovenskim šolnikom za poklicno izpopolnjevanje v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo je sicer našim šolnikom odobrilo osem štipendij, a v ustrezne dekrete pripisalo, da šolniki za časa izpopolnjevanja ne bodo prejemali plač. S tem bi jih dejansko »prisililo«, da se odrečejo štipendijam... Zadeva se je razvedela poleti, in že takrat (bilo je 19. avgusta) je predstavnik slovenskih šol v vsedržavnem šolskem svetu prof. Josip Pečenko pisal šefu mi- nistrovega kabineta, da bi izvedel, zakaj se je ministrstvo odločilo za tak korak. Pretekel je mesec, odgovora ni bilo od nikoder, zato je prof. Pečenko spet pritisnil na pisalni stroj in poslal v Rim novo pismo. V njem izčrpno obnavlja »zgodovino« štipendij za izpopolnjevanje šolnikov vse od njenega nastanka leta 1964, ko jih je uvedel mešani ita-lijansko-jugoslovanski odbor za izpopolnjevanje italijanskih šolnikov iz Jugoslavije in slovenskih šolnikov iz Italije v matičnih državah. Ministrstvo za šolstvo je letos izdalo prosilcem štipendij ustrezne dekrete, v katerih ji o-pozarja, da so na podla- V MESTNEM SREDIŠČU / VCERAJ PONOČI Pretresljiva družinska tragedija v Ul. Beccaria Nejasni vzroki smrti doma rojenega otroka Sele nadaljnja preiskava bo pokazala, kakšna družinska tragedija se je včeraj ponoči pravzaprav pripetila v nekem stanovanju v Ul. Beccaria, kjer so našli trupelce otroka, ki ga je malo prej povilo 23-letno dekle. Po prvi in delni rekonstrukciji dogodkov so dekle, ki tam prebiva skupaj s starši in sestro, okrog polnoči začele mučiti hude bolečine. Odšla je v kopalnico, ko pa se je vrnila, je bila vsa okrvavljena. Legla je na posteljo, bila je vsa zmedena. Starši so ji skušali pomagati, nemudoma so poklicali rešilec RdeCega križa. Tedaj pa so na tleh, nedaleč stran, zagledali povsem negibno in že hladno trupelce. Rešilec je dekle odpeljal najprej v glavno bolnico, zatem v otroško bolnico Burlo Garofolo, bolničarji pa so s sabo odpeljali tudi trupelce (pravijo, da je bil zarodek skoraj povsem razvit in bil je ženskega spola). Odgovorni pri policijski postaji v glavni bolnici je o dogodku obvestil leteči oddelek tržaške kvesture, tako da so agenti v jutranjih urah obiskali stanovanje v Ul. Beccaria. Starši sploh niso nič vedeli o hčerini nosečnosti. Tudi dekle samo (znani sta le začetnici, C.A.) ni nic opazilo: staršem naj bi bila dejala, da je zadnjo menstruacijo imela pred dvema mesecema. Sodno preiskavo vodi namestnik državnega pravnika Federico Frezza, ki je sodnemu zdravniku Costantinidesu naložil, da opravi potrebne izvide, ki naj bi odgovorili na odprta vprašanja. Možno je namreč, da je otrok umrl med porodom, da se je rodil že mrtev ali da se je pripetilo še kaj hujšega, o Čemer pa zaenkrat ni nobenega nedvoumnega dokaza. _______IZMENJAVE / OD 30. SEPTEMBRA DO 30. OKTOBRA_________ V Trstu bodo predstavili katalonsko kulturo Manifestacijo prireja "Evropska hiša" iz našega mesta - Odprli bodo tri razstave Skupina katalonskih umetnikov, kulturnih operaterjev ter evropeistov se bo od Četrtka, 30. t.m. do 30. oktobra, udeležilo manifestacije o kulturnih izmenjavah z naslovom “Barcelona v Trstu", ki jo prireja “Evropska hiša“ iz našega mesta. Pobudo, ki jo bodo ponovili prihodnje leto v Barceloni, so prireditelji orisali vCeraj dopoldne skupno s predsednikom “Evropske hiše“ Alvisejem Barisonom. Izpeljali so jo, da bi še pospešili kulturne izmenjave med evropskimi državami še posebej pa med pristaniškimi mesti v dveh od- daljenih točkah Sredozemskega morja. Manifestacija se bo začela 1. oktobra z odprtjem treh razstav o modemi katalonski umetnosti. Istočasno bodo odprli tudi razstavo mladih katalonskih umetnikov in monografsko razstavo, ki bo posvečena Jordi Dalmauu in Lidii Gorriz. Predsednik Združenja katalonskih kritikov Arnau Puig bo poleg tega priredil konferenco o muzejski kulturi v Kataloniji, gledališka skupina “Alo” pa se bo predstavila z vecmedijsko prireditvijo, “Juan Eduardo Cirlot", ki je posvečena istoimenskemu pesniku. S predstavitve srečanja »Barcelona v Trstu« (f. KROMA) gi zakonov št. 498 iz leta 1992, št. 476 iz leta 1984 in št. 398 iz leta 1989 oproščeni pouka, a da za časa izpopolnjevanja ne bodo prejemali plaC. Prof. Pečenko v svojem dopisu ugotavlja, da bi moralo ministrstvo na podlagi veljavnih zakonov ravnati drugače, saj je sklicevanje na zakon št. 498/92 o omejevanju javnih izdatkov vsaj... omejevalno; če že ne zgrešeno. Slovenski predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu se zato pri svoji obrazložitvi najprej sklicuje na zapisnik 15. seje mešanega italijan-sko-jugoslovanskega odbora iz leta 1968, na kateri sta se obe strani domenili, da bodo koristniki štipendij za izpopolnjevanje med študijem obdržali plaCo. Zatem omenja 1. odstavek zakonskega dekreta št. 333/1992, ki je bil spremenjen v zakon št. 359 iz leta 1992. Le-ta med drugim predvideva, da klestenje izdatkov ne pride v poštev, ko gre za spoštovanje mednarodnih sporazumov in obvez. Prav ta odstavek je moCan adut, ki ga imajo v rokah prizadeti šolniki, da izborijo svojo pravico do plač. Se veC: tega »aduta« se je po-služila celo minister za šolstvo Rosa Russo Jer-volino, ko je 31. oktobra lani izdala takrat že zakasneli in zapozneli dekret o »izvedbi« lanskega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Letošnja »afera« o šti- pendijah ni - skratka -nic drugega, kot klavrna repriza lanske ukinitve seminarja za šolnike-Seminar je bil lani septembra ukinjen, ker se je funkcionar na ministrstvu skliceval prav na omejitve izdatkov, ki jih določa zakon St. 498/92. Zaradi krčenja izdatkov ni izdal dovoljenja o izvedbi seminarja. Sele po ostrem protestu slovenskih šolnikov in političnih sil in p° posegu prof. Pečenka je minister za šolstvo Jer-volinova sprevidela, da jo je njena uprava polomila. Zato je izdala dekret, ki je dodeljeval j5 milijonov lir (1) za izvedbo seminarja. Kot rečeno pa je do dekreta prišlo prepozno, konec oktobra, ko seminarja ni bilo mogoče več nadoknaditi. Po lanski bridki izkušnji s seminarjem za šolnike je bilo pričakovati, da bodo posamezni oddelki ministrstva za šolstvo letos pozornejši na vse, kar zadeva slovensko šolo v Italiji-A tako ni bilo. Primer štipendij za izpopolnjevanje potrjuje vtis, da je slovensko šolstvo v Italiji italijanskim šolskim oblastem deveta briga, sicer bi ne ponovili lanske napake. Letos so še v času, da nastalo napako popravijo. A to morajo storiti hitro. Vso zadevo morajo rešiti v nekaj dneh, vsekakor preden se v Sloveniji začnejo predavanja. Sicer se bo dogodilo kot lani, ko so seminarju pozvonili p° toči... MAVHINJE / ZLATA POROKA Spomin na nenavadno poroko pred 50 leti Tik pred poroko so pred cerkev prihrumeli nemški vojaki Na dan 27. septembra 1993 praznujeta zlato Poroko zakonca Lidija Terčon in Corrado Ro-Veri. Njuna družinska zgodba je zares vredna ppisa. Gospod Corrado je po rojstvu iz Ferrare. Vojaško službo je o-Pravljal v Gradežu. Z gospo Lidijo Terčon bi se bil moral poročiti dne 27. septembra 1943. Vse je tedaj bilo pripravljeno za poročni obred. Se preden sta zaročenca s sorodniki krenila proti cerkvi, je v Nlavhinje prihrumela Četa esesovcev in vse ljudi zbrala na trgu pred cerkvijo. Poveljnik je prebivalcem sporočil, da je komanda nemške žandarmerije v Sesljanu sklenila, da na ta dan izseli vse moške iz Mav-ninj. Ukazal je naj moški stopijo na stran, ženske pa ostanejo na svojem mestu. Tedaj je nevestina mati Pavla, ki je Za silo govorila nemško, stopila do poveljnika Čete, mu povedala, da v cerkvi že čaka župnik Mirko Filej, da bi potopil njeno hčerko Lidijo z zaročencem Cor-radom. Poročnik je prisluhnil in ukazal naj se Poroka opravi takoj v Župnišču. Takrat je na-stopil gospod župnik Fi-ej m dosegel, da je bila Poroka v cerkvi. Lidija ln Corrado sta v spremstvu dveh esesovcev sta- Zlatoporočenca Corrado Roveri in Lidija Terčon la pred oltarjem, na tla sta položila vsak svojo culo z vsem potrebnim za internacijo. Gospod župnik Filej je še želel, da bi oba vojaka bila priči, da bi zadostil poročnim predpisom, ko pa je izvedel, da sta bila oba protestanta, je oba mlada domačina poročil brez drugih formalnosti. Ko sta mladoporočenca stopila iz cerkve, ju je sprejel strašen molk. Lidijo in Corrada sta nemška policista takoj ločila. Lidija se je vrnila k materi, njenega mladega moža pa so Nemci, z drugimi moškimi, med katerimi tudi 15-letni Nino Trampuž, odpeljali v internacijo v Erfurt pri Berlinu. Domov v Mavhinje se je Corrado vrnil šele julija 1945. To je bila prva nemška čistka v občini Devin-Nabrežina. Dve leti kasneje pa so Mavhinje zgoreje skupaj s Cerovljami, Vižovljami in Medjo vasjo. Takrat so Nemcem pri požiganju pomagali tudi ita- J.IKOVNA UMETNOST / V TKB IN NA OPČINAH Mali in obsežnejši prikaz del A. Kralja Razstavo na Opčinah bodo odprli 1. oktobra Te dni je v podružnici TKB pri Stari mitnici na ogled nekaj akvarelov in nekaj risb s flomastrom tržaškega likovnika Ati-lija Kralja. Na razstvalje-nih delih so pokrajine, ki prikazujejo predvsem tukajšnja obalna mesta in seveda Kras, torej motive, ki so posebej pri srcu tako slikarju kot njegovim prijateljem-občudo-valcem. Malo razstavo bi lahko označili kot uvod v obsežnejšo razstavo Kraljevih del, ki jo bodo o tvorili 1. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah in na kateri bomo lahko poglobljeno spremljali umetnikovo popotovanje skozi življenje in tudi njegova resnična popotovanja dobesedno vzeta, saj ne bodo manjkali ne spomini z grških otokov ne utrinki s sprehodov po Krasu in ob obali. Openska razstava je zlasti pomembna, saj jo prirejajo ob petindvajsetletnici ustanovitve domačega kulturnega društva Tabor. Ob tej priložnosti je Atilij Kralj tudi sklenil, da bo ustregel prošnjam številnih prijateljev in znancev, ki so jim ostali v spominu njegovi zabavni in duhoviti »naslikani vici«. Zato se je odločil - kot je sam napovedal - da bo tem posvetil dva panoja. Sicer pa bo razstava tudi prijetna priložnost za ponovno srečanje z umetnikom, ki se ne izraža samo v slikah, ampak zna svojo veselo in dobrodušno porogljivost, za katero si je izbral kot izrazno sredstvo narečno poezijo, prenesti tudi .na ljudi, ki ga obkrožajo, (hov) Eno od Kraljevih del v podružnici TKB pri Mitnici (Foto Ferrari) GOETHE-INSTITUT TRST • Tečaji nemščine vseh stopenj; • Priprava na uradne izpite ZDaF, ZMP, KDS, PWD; • Posebni tečaji; • Kulturne prireditve; • Nasveti in izpopolnjevanje za učitelje nemščine; y/ • Knjižnica in čitalnica; VPISOVANJA od 29. 9. do 6.10.1993 Tel. 040-635763 Trst - Ul. Coroneo 15 LEKARNE Mii SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje zžX[H(o)[KI[M]zžX in sklicuje TISKOVNO KONFERENCO danes, 28. t. m., ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja javno razpravo o temi Nastop Slovencev na jesenskih upravnih volitvah Sodelovali bodo: Miloš Budin, Martin Brecelj, Stojan Spetič, Rudi Pavšič in Klavdij Palčič Srečanje bo v petek, 1. oktobra, ob 19.30 v občinski sejni dvorani na županstvu v Dolini. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽOVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: - osnovne informatike - ruščine za poslovno uporabo - gledališke šole - animacije - splošnega kmetijstva Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. lijanski fašisti. Iz zakona Lidije in Corrada sta se rodila hči Gracijela in sin Roberto. Gracijela vodi znano trgovino s sadjem in zelenjavo v Sesljanu. Vaščani, ki jim je dogodek na davne dni pred petdesetimi leti še vedno živo v spominu, želita zlatoporočencema še obilo družinske sreče in zdravja. Prof. Janko Jež v imenu vseh vaščanov VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 28. septembra 1993 VENCESLAV Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob 16.32 in zatone ob 3.40. Jutri, SREDA, 29. septembra 1993 MIHAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb raste, veter 12 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Pel-legrin, Amina Ardito, Marco Petaros, Matteo Petaros, Daniele Tičali, Alessandro Antonio Fran, Nicold Caratoz-zolo, Sharon Zoppolato, Ca-terina Fioretta Cosmidis, Dean Zuccolo, Margherita Protti. UMRLI SO: 79-letni Silvio Cattaruzza, 82-letna Maria Valdemarin, 71-letna Carme-la Zadnik, 58-letni Remo Bu-sana, 96-letni Giovanni De-grassi, 91-letna Giovanna Cmcich, 83-letna Nives Pa-duan, 87-letna Antonia Ter-cic, 96-letna Clelia Ballami-nut, 85-letni Romito Rat-mann, 81-letnr Albano Ma-sutti in 72-letni Narciso Cec-coni. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO Od ponedeljka, 27. septembra do nedelje, 3. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1. ■ SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »II fuggitivo«, r. Andrevv Davis, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20,00, 22.15 »Jurassic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Boxing Helena«, r. Jeimifer Lynch, i. Julian Sands, She-rilyn Fenn. NAZIONALE 1 - 15,45, 18.00, 20.05, 22.15 »Nel cen-tro del mirino«, i. Clint Ea-stvvood. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Chi non salta bianco 6«. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i.VVoopi Gold-berg, Ted Danson. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stalingrad«, i. Dominique Horvvitz, Jochen Nikel. GRATTACIELO - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park«, r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina - What’s love got to do with it«, i. Angela Bassett. EDEN - 15.30 - 22.00 »A.A.A. Superdodate offre-si«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Gunmen«, i. Christopher Lambert. ALCIONE - 20.00, 22.00 »La moglie del soldato«, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson. LUMIERE - 20.00, 22.00 »Come l'acqua per il ciocco-lato«, r. Alfonso Arau. RADIO - 15.30 - 21.30 »Mia moglie, il dottore, l’in-fermiera«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. PRIREDITVE ZSKD v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domo-mom v Trstu vabi vse predšolske in osnovnošolske otroke na ogled lutkovne predstave ”KO PRIDE ZVEZDA” Lutkovnega gledališča iz Maribora, ki bo v petek, 1. oktobra, ob 15.30 v Dijaškem domu v Trstu. Vse najboljše za 48. rojstni dan voščijo mami Nataši Kavs Sina, Marko in Valter. Pridružujeta se Christian in Suzy. Danes praznuje 2x25 naSa Carmela Z dvignjeno CaSo ji Se na mnoga leta kličejo Darko, Suzana in Korado, Michela in Pie-ro, nona Antonia, stric Danilo ter Mila in Ivo. SKGZ prireja javno razpravo o temi NASTOP SLOVENCEV NA JESENSKIH UPRAVNIH VOLITVAH. Sodelovali bodo Miloš Budin, Marjan Brecelj, Stojan Spetič, Rudi Pavšič in Klavdij Palčič. Srečanje bo v petek, 1.10., ob 19.30 uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - OPČINE -Prosvetni dom. V petek, 1. oktobra, ob 20.30 ob 25-let-nici društva odprtje razstave najnovejših del ATILIJA KRALJA. Predstavitev Sergij Cesar. Drago Gomp in Viktor Sosič bosta podala šaljivi prizor Atilija Kralja "Srečanje”. Sledila bo predstavitev publikacije ”25 let SKD Tabor”. Vabljeni! KD ROVTE-KOLONKO-VEC vabi v soboto, 2.10., ob 20. uri na ogled veseloigre v narečju ”MI SEJEMO”, Izvaja dramska skupina KUD Domovina iz Ospa. AMATERSKI ODER JAKA STOKA Prosek-Kon-tovel vabi na ogled igre SREČANJE v izvedbi Mirande Caharije in Livija Bogat-ca. Avtor in režija Mario Uršič. Predstava bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 3. oktobra, ob 17. uri. Pridite, ne bo vam zal! V KRAŠKI GALERIJI v Repnu razstavlja Deziderij Švara ciklus DOMAČA ZEMLJA. Umik: ob nedeljah od 11. do 13. in od 15. do 18. ure. ijj OBVESTILA MOŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI vabi na prvo vajo danes, 28. t.m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da jutri, 29. septembra, ob priliki sv. Miihaela - zgoniškega patro-na, ne bodo poslovali občinski uradi in sledeče občinske storitve: občinski otroški vrtec, služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, čiščenje šol, delavska in smetarska služba. 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na sestanek za pripravo družabnega izleta, ki bo v dvorani KD V. Vodnik v Dolini jutri , 29. t.m., ob 20.30. Za informacije tel. 228511 ali 228333. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. V ponedeljek, 4. oktobra bo vpisovanje in začetek rekreativne telovadbe za ženske, v sredo, 6. oktobra ob 20. in 21. uri za moške. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Od četrtka, 7. oktobra se bomo žene in dekleta vsak teden spet zbirale "Ob pletenju in še kaj...”. Vabljene! LUDOTEKA LUPUSIN-FABULA obvešča, da so odprta vpisovanja za šolsko leto 93/94: ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 18. ure, ob sredah in petkih od 9. do 12. ure v prostorih ludoteke, Skedenjska ul. 124. Vse morebitne informacije nudimo ob istih umikih tudi telefonsko (040-820798). KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 5., v sredo, 6. in v četrtek, 7. oktobra tedenske plavalne ure v Strunjanu. Vpis in informacije na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8 danes, 27. t.m., od 9. do 12. ure - tel. 360072. PLAVALNI KLUB BOR organizira rekreativno plavanje za odrasle z vaditeljem v bazenu pri Alturi v Trstu v večernih urah od 20. do 22. ure. Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu na št. 51377. SK BRDINA vabi starše atletov na informativni sestanek ob začetku nove smučarske sezone, ki bo danes, 28.9., ob 20. uri na sedežu društva - Proseška 131 na Opčinah. SD MLADINA - baletni odsek obvešča, da se pričnejo treningi v ponedeljek, 4. oktobra, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu od 16. do 19. ure. Ob tej priliki bo tudi vpisovanje novih gojenk. Komur je do glasbe in plesa, naj se javi! Srečanje s starši. SKD CEROVLJE MAVHINJE priredi v nedeljo, 10. oktobra »H. jesenski pohod« na Grmado in okolico. Informacije tel. 299798 (od 19. do 21. ure) in 291237. SHINKAI YOGA sporoča, da se z oktobrom pričnejo tečaji yoge in sicer na Opčinah ob ponedeljkih in petkih, v Saležu v torek, v Nabrežini v sredo vedno od 20.00 do 21.30. Za pojasnila tel. 327488 ali 220455. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE obvešča, da so informacije za vpis v tradicionalne in multimedialne tečaje slovenskega jezika v letu 1993-94 na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ali po telefonu na St. 761470 (tajništvo ) od 17.30 do 19.30. V NEDELJO, 3. oktobra, ob 9. uri vabljeni na predavanje o vzhodnih zdravilnih masažah s praktičnimi vajami (akupresura, shiatzu, refleksna masaža stopal, rejki energija, naravno zdravljenje po Usuijevem sistemu). Predavanje bo v domu Brdina, Proseška 109- Opčine. V NEDLEJO, 3. oktobra bo v Kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu z začetkom ob 9. uri KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA TRŽAŠKO POKRAJINO. Dnevni red: pozdrav predsedstva kongresa, poročila političnega tajnika, pozdravi gostov, odmor, razprava in volitve pokrajinskih strankinih organov in delegatov za deželni kongres. Poleg delegatov so na kongres vabljeni vsi, ki bi želeli aktivno prispevati k oblikovanju slovenske politike za nove čase. Predsedstvo kongresa. KDOR želi pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu za kritje stroškov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoč hvala. NAGRADA DR. FRANCE TONČIČ - SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado DR. FRANE TONČIČ, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnima in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1992 in 30. aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje Študije najkasneje do 22. oktobra t.l. Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaSa 2 milijona lir bo razglasen februarja prihodnega leta. SEKCIJA SSk za Trst-me- sto prireja nocoj z začetkom ob 20. uri svoj kongres na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22. Govor bo o cilju in oblikah slovenskega političnega delovanja v novih zgodovinskih razmerah. IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca iz Trsta vabita na izlet v Kobarid (Slovenija) 5. oktobra na ogled vojnega muzeja prve svetovne vojne. Pot tja preko Gorice, nazaj preko Čedada. Vpisovanje in infor- macije v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, Trst. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST priredi 13. oktobra izlet v Sevnico na Dolenjskem. Vožnja mimo Ljubljane, Trebnja do Sevnice, nato na Lisco na ogled vremenoslovne postaje, podpoldne povratek v Sevnico in obisk trgovine Jutranjka z možnostjo nakupa. Vpisovanje v sredo, 6. oktobra, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 17. oktobra izlet na Koroško z ogledom grada Hochosterwitz in Gosposvetskega polja. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. 5 5-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE organizirajo 24. oktobra izlet v Caorle (Ve) na ekskurzijo in kosilo. Sledi prosta zabava z orkestrom. Interesenti naj se čim-prej oglasijo na tel. št. 228468. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina priredi v nedeljo, 10. oktobra enodnevni izlet v Kobarid, kjer bo ogled muzeja in drugih spomenikov iz prve svetovne vojne. Povratek po Soški dolini, skozi Goriška Brda, Vipavsko dolino in Kras. Vpisovanje na tel. St. 228481 (M. Zahar) in 227031 (Justi V.), do zasedbe mest v avtobusu. Sl ŽOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA UČI- TELJIŠČA A.M. SLOMSEK v Trstu, vabi vse dijake, ki so maturirali na tržaškem in go-riskem učiteljišču, da se vpišejo v 5. dopolnilni letnik za šolsko leto 1993/94, v kolikor je to zadnja možnost. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA UČI- TELJIŠČA v Trstu poziva vse dijake, ki so maturirali do vključno leta 1987/88, naj čimprej dvignejo diplo- PRISPEVKI □ ČESTITKE Naš JADRAN slavi danes 50 let. Vse najboljše mu želita družini Dilli in Gabrovec. Na tržaškem Konservatoriju je iz klavirja diplomiral z odliko in pohvalo ALOJSA STARC (raz.prof. Ravel Kodrič). Svojemu gojencu in profesorju iskreno čestita Glasbema matica - Sola M. Kogoj. CARMELA ZERIALI praznuje 50 let. Vse najboljše ji želijo Adriana, Ge-nio, Elena in Fabjo. MALI OGLASI IZGUBILA sem knjigo "Pripoved ruskega romarja” v beli najlonski vrečki, verjetno v okrožju Rojana. Najditelja prosim, da jo pusti v rojanski cerkvi. » OSMICO ima Srečko Štolfa v Saležu na St. 46. OSMICO ima Alojz Kante - Praprot 18. PRODAM Y 10, prevoženih 60.000 km, v odličnem stanju, letnik ’90. Tel. 229126. PRODAM A 112, letnik 1980. Tel. 228547. PRODAM po ugodni ceni fiat 127 letnik ’77. Tel v večernih urah na tel. (040) 228382. PRODAM črno in belo grozdje. Tel. 231859. STANOVANJE 80 kv.m pri Sv. Alojziju, BI. nadstr., 5 prostorov, terasa, parkirišče, solastniško dvorišče, krasen razgled na morje, prodam po ugodni ceni. Samo resni interesenti naj pokličejo v večernih urah na St. 578042. DAJEMO V NAJEM stanovanje na Proseku, ca 50 kv.m, za krajše obdobje. Tel. 200115 v večernih urah. OPREMLJENO stanovanje v Rojanu, 90 kv.m ca, dajemo v najem nerezidentom. Tel. 420604 ob večernih urah ali pustiti sporočilo. VESTNA GOSPA išče delo kot otroška varuška, pomoč ostarelim in za likanje. Tel. 213936 ob uri kosila ali zvečer po 20. uri. ISCEM ZAPOSLITEV kot blagajničarka oz. sprejmem tudi druga dela. Tel. 567125 ob uri obedov. 23-LETNO DEKLE iz Slovenije, z znanjem italijanščine, išče delo v baru ali gostilni v večernih urah. Tel. 040/383957 - Daniela, od 19. ure dalje. V GORICI iščemo gospo za celodnevno oskrbo starejše osebe. Nudimo bivanje. Tel. 040-53050. DEKLE ali žensko, ki vsaj delno pozna fizerski poklic išče salon Mariza v Doberdobu. Tel. St. (0481) 78383. KUPIM hišo, stanovanje ali zemljišče v Trstu ali okolici. Tel. 228390. V spomin na sina Iva daruje Ida Kufersin 10.000 lir za Odsek za zgodovino pri NSK. V spomin na družinskega prijatelja Jakoba Albrechta daruje Neva Sigulin-Giorgi 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marjana Zerjula daruje Lojze Krmec 20.000 lir za KD J. Ra-potec. Ob obisku njenega rojstnega kraja daruje Dorica v spomin na svojce 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Zapustila nas je naSa draga mama in nona Cecilija Pernarčič vd. Trampuž Pospremili jo bomo k večnemu počitku jutri, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v mavhinjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčere Tatjana (Vige) s Pepijem, Nora s Sergijem ter Zvonka s Frankotom Mavhinje, Praprot, 28. septembra 1993 Nona Ostala nam boš vedno v lepem spominu Franc, Tomaž, Sandi, Miran, Andrej in Majda z Radotom Z zvonko, Vige, Noro in z njihovimi družinami občuteno sočustvujejo ob smrti drage mame Cilke Etko in Neva ter Dario in Vida z družinama Ob izgubi drage mame Cilke sočustvujejo z Zvonko in družino prijatelji Nora, Mirjano, Marjuča, Neva, Lučo, Gracjela, Devan, Maja, Paolo in Lida Ob izgubi drage mame Cilke izrekata Zvonki, Nori in Vigi ter ustreznim družinam iskreno sožalje družini Callin in Franza Ob smrti drage mame Cecilije izreka Upravni odbor družbe Electra svojemu predsedniku Zvonki Trampuž iskreno sožalje Žalovanju se pridružuje družina Brazzani Ob prerani izgubi tov. Giannina Chermaza izreka ženi Mirki, sinu Viljanu ter ostalim svojcem iskreno sožalje Stranka komunistične prenove - sekcija Dolina Ob izgubi drage mame Marije izreka članu Espe-riu in svojcem iskreno sožalje Društvo lovcev FJK Doberdob GORICA Torek, 28. septembra 1993 NOVICE Predavanje o rimski prisotnosti v avstrijskih deželah Institut za srednjeevropska kulturna srečanja iz Gorice pripravlja jutri, 29. septembra, srečanje z avstrijskim arheologom Gerhardom Langmannom. Arheolog, ki dobro pozna antični svet, saj je celo vodil izkopavanja na Efezu v Grčiji, bo v Gorici govoril o rimskih izkopaninah v Avstriji. Predavanje bo ob 18. uri na sedežu Inštituta, v Mazzinijevi ulici 20. Apel La Salute za nakup novega rešilnega avtomobila Prostovoljska skupina «La salute«, ki ima sedež v Ločniku in ki deluje na področju skrbstva in zdravstvenih storitev nujno potrebuje nov rešilni avtomobil. Zato so se lotih pobude za zbiranje denarnih sredstev ter v tem smislu prosijo občane za razumevanje in sodelovanje. Skupina ima sedež v Loč-niku in sicer “La Salute'1 ul. Bersaglieri 5. V ponedeljek začetek tečajev plavanja društva Gorizia nuoto Društvo Gorizia nuoto sporoča, da prirejajo od 4. oktobra tečaje za neplavalce in plavalce v občinskem bazenu na Rojcah. Za neplavalce vseh starosti bodo organizirali plavalne tečaje tako v popoldanskem času kot tudi zvečer. Pripravljajo tudi tečaje za starejše in mlajše plavalce, za predšolske otroke, organizirali bodo tudi posebne tečaje za sinhronizirano plavanje, tekmovalno plavanje, delovala pa bo tudi šola za potapljače.Prijave sprejemajo vsak dan od 16. do 19. ure po telefonu 22215. Vpisovanje abonamajev za gledališko sezono v Tržiču Sinoči so v Tržiču predstavili javnosti novo gledališko in glasbeno sezono 1993/94, ki se bo odvijala v občinskem gledališču. Od danes dalje, do 12. oktobra, pa je rok za potrditev lanskih abonmajev. Od 13. do 15. oktobra bodo na voljo kumulativni abonmaji (gledališki in glasbeni), od 16. oktobra dalje pa bodo v prodaji posamezni abonmaji. Za potrditev dosedanjega ah nakup novega abonmaja se je treba obrniti do blagajne pri občinskem gledališču in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Iz delovanja rajonskih svetov Rajonski svet na Rojcah se bo sestal 30. septembra, ob 20.30 na sedežu v ulici Pasubio 8. Razpravljali bodo o predsedniških volitvah in o izdatkih ter ostalih perečih težavah. Jutri, 29. septembra, ob 20.30 pa je napovedana seja rajonskega sveta v Standrežu. Spregovorili o cestah in njihovem vzdrževanju, o denarnih zadevah in raznih drugih tekočih zadevah. ŠOLA / PO SOBOTNI AKCIJI DIJAKOV Nujna je odločna skupna pobuda Vprašanja ni mogoče prepustiti samo šolnikom in dijakom - Solidarnost skupnosti Vlado Klemše GORICA / PRIREDITEV BO DO PONEDELJKA V petek odprtje 10. Flash moda Med gosti v soboto Lauro Pausini Pred iztekom šolskega leta in malo pred volitvami je v pokrajinski sejni dvorani potekalo javno posvetovanje o problematiki slovenske šole. Čeprav smo slišali pretežno mnenja šolnikov, znatno manj pa glasove staršev, dijakov, političnih predstavnikov, je le kazalo, da se glede načenjanja vprašanj obstoja, delovanja in razvoja naše šole začenja nov pristop. Tak pristop, ki smo ga vsa dolga desetletja po vojni pogrešali, kajti veljalo je neko splošno načelo, da se manjšinj-ske šole pač ne sme ali ne more kritizirati. Kot udeleženec omenjenega javnega srečanja sem upal, da bo v prihodnje osveščenost in zavest o tem, da je šola eno od tistih skupnih vprašanj, o katerem ne more odločati ena ali druga ožja skupina, vendarle začela rasti. Zal ugotavljam, da se preko poletja naš odnos - ob tem mislim na odnos vseh komponent naše manjšinjske skupnosti -ni bistveno spremenil. Se zmeraj smo menda prepričani, da je reševanje šolske problematike, v glavnem vprašanje profesorjev, ravnateljev in dijakov. Do takega razmišljanja prihajam po analizi kako so komponente naše skupnosti reagirale na sobotno pobudo dijakov, ki so, upravičeno, siti praznih obljub o dokončanju najnujnejših objektov v šolskem centru, oklicali stavko in napovedali novo protestno pobudo. Do danes so dijaki ostali osamljeni, kar kaže na močno otopelost naših ustanov, združenj in društev in ne nazadnje političnih predstavnikov. Otopelost pa je eden od znakov krize, ki hromi našo skupnost. Zdi se mi, da smo izgubili smisel za obče-manjšinjsko solidarnost, smisel za povezovanje posameznika v skupnost in posameznih členov. Povezanost, ki ji lahko rečemo solidarnost, nas je (in nas bo) reševala. To da se ob akciji dijakov sploh ne zganemo, ne more biti v korist občemanjšinjski solidarnosti. Zamera gor, zamera dol. Vem, da se bo marsikdo, tudi zaradi lagodnosti, obregnil ob dejstvo, da pač trenutno nimamo lastnih (slovenskih) političnih predstavnikov na Občini in v drugih ustanovah, kjer bi v konkretnem primeru lahko pospešili reše- vanje vprašanj. Toda imeli smo, še nedolgo tega, take predstavnike celo v ožjem odboru. Po rezultatih sodeč (glede šolskega centra je bilo res precej težav) pa njihov glas ni prišel do veljave. Pre-slišana so bila sicer številna, a pretiha opozorila predstavnikov raznih strank o problematiki šolskega centra. Menim nasploh, da smo bili, v tem primeru, v primeru šolskega centra namreč, preveč tolerantni, potrpežljivi ali morda otopeli. Sicer ne bi vdano in potrpežljivo prenašali sramotnih napisov pred vhodom v šolski center, ki so tam že pol leta, ne bi moledovali, da naj vendarle dokončajo telovadnico in morda še kaj, da bodo dijaki v tretjem šolskem letu vendarle lahko sledili pouku v kolikor toliko normalnih okoliščinah. Meseca maja smo se na posvetovanju lotili razprave o vsebini naše šole. Očitno smo cilj zastavili previsoko. Danes moramo strniti prizadevanja, da naši šoli, skupaj z dijaki, ravnatelji in profesorji, sploh zagotovimo normalne prostorske in materialne pogoje. GORICA Težave in meje v gosp. odnosih Inštitut za mednarodno sociologijo ISIG prireja v četrtek, 30. septembra, mednarodni posvet na temo Blagovna menjava in meje med Vzhodom in Zahodom. Posvet bo v prostorih Trgovinske zbornice, v ulici Crispi 10, začel pa se bo ob 9.30, ko bodo prisotne pozdravili predstavniki oblasti. Posvet bo uvedel Ovsej I. Shkra-tan iz moskovskega inštituta za gospodarsko problematiko. Govoril bo o operativnih aspektih trgovinske menjave med Vzhodom in Zahodom. Za njim bodo nastopili z referati Egidij Vršaj iz Trsta, Gabrijel Devetak iz Nove Gorice, Janko Kralj z Mariborske univerze, Teodor Černigoj iz slovenskega ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Gianni Bravo iz goriškega Informesta, Mi-riam Koršič iz Trsta kot podjetnica in Gabriele Crespi Reghizzi iz Univerze v Pavii. V popo-danskem času bo na sporedu okrogla miza na temo Problemi in težave v zunanjetrgovinski dejavnosti. Nastopili predstavniki špediterjev, prevoznikov, carinikov, predstavniki uvozno-izvoz-nih podjetij, obrtnikov in industrijcev. Gre za zelo važen posvet, na katerem bodo prišle na dan vse težave trgovinske izmenjave z Vzhodom. Konec tedna bo v Gorici v znamenju mode. Na razstavišču ob loč-niškem mostu bodo namreč v petek, 1. oktobra ob 18.30 odprli letošnji (deseti) sejem Flash moda. Trajal bo do ponedeljka 4. oktobra. Najpomembnejšo sejemsko prireditev s področja mode v naši deželi in ki zbuja zanimanje tudi v sosednjem Venetu ter v Sloveniji, so v petek predstavili v nekem znanem hotelu v Gradežu. Poleg predsednika Trgovinske zbornice, oziroma agencije za sejemsko dejavnost dr. Bevilacque, so se srečanja z novinarji udeležili tudi predstavniki sponzorjev, oziroma soorganizatorjev: Dežele-ne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) in Goriške hranilnice. Ob letošnjem sejmu napovedujejo, poleg že utečenega in znanega programa tudi nekaj novosti. Tako bodo prvič podelili priznanje za mlade modne oblikovalce z območja Alpe Jadran. Žirijo bo vodil znani modni stilist Renato Balestra, ki bo sicer tudi usklajeval in vodil večerne modne prikaze, oziroma nastope. V petek, 1. oktobra pa se bodo na sejmišču odzvali pobudi za zbiranje denarnih sredstev za pomoč žrtvam vojne v nekdanji Jugoslaviji. Pobu- do« Potrebujem te/ ho bisogno di te«bodo izpeljali v sodelovanju z državno radijsko družbo, Rdečim križem in ustanovo Caritas. V soboto, 2. oktobra napovedujejo gala modni defile in zatem nastop letošnje zmagovalke na festivalu v Sanremu, Laure Pausini. Zanimiv in pester je spored prireditev tudi za nedeljo, 3. oktobra, ko pričakujejo največji obisk, medtem ko bodo zadnji dan žrebali dobitnico nagrade ”Con-todonna”, ki jo je razpisala Goriška hranilnica, ki prireditev sponorizira. Na sliki - foto Studio Re-portage - Goriško sejmišče. IZOBRAŽEVANJE / NOVO V DIJAŠKEM DOMU SOVODNJE / SKUPŠČINA PSI ASCOM /ODPIRANJE TRGOVIN □ OBVESTILA 4 PRIREDITVE Multimedialni tečaj jezikov in infoimatike Namenjen je tudi zunanjim gojencem S* " Jm. Wc.:-& T " f ‘SM J ” S T §fmj/ hr—- litr' Dijaški dom, ki je v skoraj štirih desetletjih nudil zavetje, možnost izobraževanja v slovenskem jeziku in pomagal utrjevati narodno zavest številnim učencem in dijakom od Trbiža do Milj, se pripravlja na prevzem nove vloge v okviru naše goriške in tudi širše skupnosti. Tradicionalna oblika zavoda namreč danes ne ustreza več. Treba se je prilagoditi novim razmeram, novim potrebam in tudi novim izzivom, pri čemer bodo domska vrata, ki so sicer z različnimi pobudami bila že doslej odprta tudi zunanjim gojencem, zdaj na stežaj odprta. Nova usmeritev že dobiva zelo konkretne poteze. V začetku oktobra bodo v domu zaživeli štirje multimedialni laboratoriji, s skupnim imenovalcem, računalnikom. Prirejajo namreč tečaje slovenščine, italijanščine, angleščine in, seveda, informatike za osnovnošolce in dijake nižje srednje šole. V pe- tek so načrt novih dejavnosti predstavili na srečanju s starši in vzgojitelji. Srečanje je vodila ravnateljica doma g. Kristina Knezova, ki je predstavila program in mentorje, oziroma voditelje posameznih tečajev. Tečaj slovenščine bo vodil Janez Bitenc, reden gost Dijaškega doma v zadnjih nekaj letih, odslej pa stalen sodelavec. Tečaj angleščine bo vodila Egle Frandolič, italijanščine pa Dario Ravbar. Delo z računalniki, ki je po svoje najbolj zahtevno bo usmerjal Bojan Rovtar. Povedati velja, da razpolagajo v Dijaškem domu z osmimi računalniki in da se bodo tečajniki učili, najprej spoznavanja delovanja in možnosti uporabe "umetne inteligence”, v drugi fazi pa bodo računalniki služili tudi kot delovni, oziroma študijski pripomoček pri jezikovnih tečajih. Ravnateljica zavoda računa tudi, da bodo računalnike koristno izrabili tudi s ciljem lastne promocije. V naslednjih mesecih, ko bo zadeva "zalaufala”, naj bi s pomočjo računalnikov pripravljali tudi publikacijo, morda mesečnik, o delu, življenju, problematiki dijaškega doma in nasploh o vsem kar se in kar se bo okrog te ustanove dogajalo. Dejavnost se bo, kakor smo rekli, začela prvi teden v oktobru, zato je še čas za prijave, zlasti zunanjih tečajnikov, ki bodo od pobude imeli dvojno korist: poleg konkretnega znanja, ki si ga bodo pridobili, bodo precej časa preživeli v družbi z vrstniki, kar je posebej danes še kako pomembno. V Dijaškem domu opozarjajo tudi na ekonomsko plat, saj bodo otrokom za razmeroma skromen prispevek nudili zares veliko. Na sliki - foto Studio Re-portage - s predstavitve nove pobude. Podpora prenovitvi Slovenska komisija pri Socialistični stranki v celoti podpira prizadevanja skupine, ki pod vodstvom koordinatorja Franca Stacula, dela za prenovo stranke na Goriškem. Skupina je, kakor smo že poročali, pred nekaj tedni izdelala politični manifest, ki je zdaj predmet široke razprave po sekcijah in društvih. Sočasno pa poteka tudi akcija včlanjevanja v stranko, v okviru priprav na izredni kongres, ki bo novembra. Člani slovenske komisije, ki so že doslej kritično in odločno opozarjali na posledice moralnega razkroja, zlasti v vsedržavnem vodstvu stranke, pobudo skupine, ki jo vodi Stacul v celoti podpirajo in vabijo dosedanje člane in somišljenike, da tudi sami pripomorejo k procesu prenove, da sami dajo svoj doprinos. Zavedati se je namreč treba, da brez angažiranja ni mogoče pričakovati posebnih rezultatov. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v bodoče. Najslabša izbira je malodušje in prepuščati drugim, da nas zastopajo. Člani sovodenjske sekcije sklicujejo jutri, ob 20.30 srečanje in razpravo o procesu prenove v stranki. Srečanje bo v gostilni pri Francetu. Poleg domačinov vabijo k udeležbi tudi člane in simpatizerje iz drugih krajev na Goriškem. Od včeraj že zimski umik Večina za običajni urnik Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da je s prehodom na sončno uro, stopil v veljavo zimski urnik trgovin. Združenje navaja, da je županstvo v odredbi v glav nem sprejelo splošne smernice Dežele, ki dovoljujejo da trgovci po lastni uvidevnosti urejajo odpiranje oz. zapiranje trgovin in sicer v času med 7. in 21. uro. Upoštevati morajo le nekaj osnovnih kriterijev in sicer, da so trgovine odprte najmanj 30 in največ 44 ur tedensko. Kljub temu splošnemu kriteriju, združenje ASCOM navaja, da se večina trgovcev drži tradicionalnega urnika, ki je naslednji: trgovine z jestvinami, trgovine s sadjem in zelenjavo, sa- mopostrežne trgovine s prehrambenimi izdelki od 8.20 do 13. ure in od 16. do 19. ure, mesnice od 7.30 do 13. ure ter od 16. do 19. ure (samo ob sobotah in pred prazniki), pekarne od 7.30 do 12.30 in od 16. ure do 18.30 (po želji pekarne lahko anticipirajo odpiranje za pol ure). Obratovalni čas drugih trgovin je od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Za krošnjarje velja, da smejo prodajati od 8. do 14. me. Združenje ASCOM nadalje opozarja, da morajo lastniki in upravitelji trgovin urnik obratovanja (vključno z navedbo dneva obvezne tedenske zapore) izpostaviti na dobro vidnem mestu. KRONIKA / VLOM V STALNO BLAGAJNO GORIŠKE HRANILNICE Tatovi odnesli okrog 60 milijonov lir Vlomilsko akcijo so opravili včeraj zgodaj zjutraj v podružnici št. 4 v ulici Garzaroilii Tatovi in vlomilci -kajti gre za vlom - so imeli skoraj tri ure časa, da so se, zaenkrat brez sledu, umaknili, seveda s čedno vsoto denarja. Včeraj v prvih jutranjih urah, so neznanci z vlomilskim orodjem odprli vratca stalne blagajne v podružnici št. 4 Goriške hranilnice v ulici Garza-rolli ter se polastili precejšnje vsote denarja, ki so ga med soboto in nedeljo položili klienti banke, ki imajo močnost posluževati se tovrstnih uslug. Po sicer nepotrjenih vesteh - pri vodstvu Goriške hranilnice so nam povedali, da bodo šele danes z gotovostjo vedeli koliko denarja je izginilo - naj bi se tatovi polastili okrog šestdeset milijonov lir. Sedež podružnice banke je v kompleksu, kjer je tudi velika samopostrežna trgovina Coop, lekarna in nekatere trgovine. Stalna blagajna je na dovolj vidnem mestu, kjer je nameščen tudi Bancomat. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi sledove vloma opazili včeraj okrog sedme ure. Na sliki - foto S.R. - Bancomat in pod njim stalna blagajna. V DOMU A.BUDALA v Standrežu bodo v sredo, 29. t.m. ob 20.30 predstavili videokaseto, posneto na zadnjem poletnem Pajk’s showu. Predvajanje prireja KD Oton Zupančič. Vabljeni aktivni udeleženci omenjene prireditve, še bolj pa vsi, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso mogli priti na prireditev. MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni 30.t.m. ob 20.30 ter vabi k sodelovanju,- Pevci naj se zberejo v domu Andreja Budala. SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje priredi 17. oktobra ob 16. uri tradicionalni partizanski piknik v Jamljah pri Marjotu Pahorju. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli, do oddaje razpoložljivih mest. SPD GORICA - REKREACIJA obvešča, da se 23. sezona prične danes 28. t.m. Rekreacijska telovadba bo ob torkih in petkih od 21. do 22. me. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča člane, da bodo 1. oktobra začeli z vajami rekreacijske telovadbe. Dejavnost se bo odvijala kot prejšnja leta ob torkih in četrtkih ob 14.45. Vabljeni! LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje po naslednjem umiku: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta. a PRIREDITVE V četrtek, 7. oktobra, bo ob 20.30 v kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu predstavitev knjige Cirila Ribičiča “Rad sem jih imel", ki jo bo ob prisotnosti avtorja predstavil Matjaž Kmecl. V prostorih KD Jezero bo drevi, ob 20. mi, prvo srečanje v okviru tečaja speleologije, ki ga prireja jamarski klub Kraški krti. Tečaj bo trajal mesec dni. Prijavijo se lahko mladinci, starejši od 15 let. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00 «11 fuggitivo«. CORSO 17.30-19.45-22.00»Jurassic park«. S. Spielberg. GRADEZ CRISTALLO 21.00-22.30»Hot shots 2«. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Manlio 14/B, tel. 480405. pogreb! Danes, ob 12. uri, Karlo Dmfovka, iz splošne bolnišnice v Pevmo, ob 13.15, Gigliola Viola, iz splošne bolnišnice v Krmin. t Zapustil nas je naš dragi Karlo Drufovka Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 12. uri. Pogrebni sprevod bo iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Pevmo. Svojci Oslavje, 28. 9. 1993 GRUZIJA / PO ENAJSTDNEVNI OFENZIVI ABHAZIJSKIH UPORNIKOV Ševardnadze: Za padec Suhumija je kriva Rusija Na stotine žrtev med civilisti - Izdaja v vrstah gruzijske vojske SUHUMI - Glavno me-sto Abhazije je po dveh tednih krvavih spopadov Ponedeljek padlo v roke separatističnih abha-zijskih upornikov. To je sporočil predstavnik gruzijskega voditelja Sevar-onadzeja, novico pa so Potrdili tudi ruski vojaki viri. Gruzijski voditelj Edvard Ševardnadze )e za padec Suhumija obtožil Rusijo, ki bi po njegovem mnenju lahko preprečila zadnji, odločilni napad, ki je bil vrhunec enajstdnevne ofenzive. »Drugi razlog za padec Suhumija pa je, pa so zunanji dejavniki izrabili izdajstvo v naših vrstah,« je dejal Sevar-dnadze. Gruzinske okrepitve, na katere je že teč dni računal Sevardnad-ze, so bile v ponedeljek °d Suhumija oddaljene okoli 60 kilometrov. Pri napadu na Črnomorsko pristanišče Su-humi je umrlo na stotine civilistov, saj so jih upor-niki uporabljali kot žive SCite. Ševardnadze se je 12 južnega dela Suhumija umaknil v 12 kilometrov oddaljen Goulripshi. »Napadalci, ruski, Čečenski in abhazijski pla-Canci, ki so Suhumi zasedli okoli 13. ure po tamkajšnjem Času, so pobili na stotine ljudi, uničili ali požgali večino pomembnih poslopij, zato so tisti, ki ostajajo v mestu, v veliki nevarno: sti,« je še dejal Sevar-dnadze. Množice bežijo iz mesta. Pet ladij črnomorskega ladjevja je začelo že z drugo reševalno akcijo civilnega prebivalstva iz obkoljenega Suhumija. Na evakuacijo Čaka kakšnih šest tisoč prebivalcev tega nesrečnega mesta. Sevardnad-ze je že ves dan opozarjal, da bodo Suhumi zasedli abhazijski uporniki, Ce gruzijske enote v mestu ne dobijo takojšnjih okrepitev. Zakaj je nekdanji sovjetski zunanji minister Ševardnadze do zadnjega vztrajal v obleganem Suhumiju, je skušala pojasniti podpredsednica gruzijske vlade Sarišvili-jeva. Dejala je, da padec Suhumija še ne pomeni konca Gruzije. Po njenem mnenju se Sevar-dnadze počuti osebno odgovornega za usodo mesta, saj je zagotavljal, da bo premirje, podpisano 27. julija, držalo. Abhazijski uporniki so to premirje prekršili 16. septembra. (Agencije) Pomagal je združevati Evropo, Gruzije pa ni mogel rešiti Edvard Ševardnadze TBILISI - Vojaški poraz Sevardnadzeja, ki je bil prisiljen pobegniti iz Suhumija, ko je ta padel v roke ab-hazijskim separatistom, je dokončno opredelil tudi nemoC nekdanjega vodje sovjetske diplomacije, da bi pomiril abhazijske in gruzijske nacionaliste. Človek, ki je ob Mihailu Gorbačovu odločilno prispeval h koncu hladne vojne ter k sporazumu o razorožitvi ZDA, v Abhaziji ni mogel zagotoviti miru. Avgusta 1992 so mu najbolj nacionalistično usmerjeni generali gruzijske vojske vsilili intervencijo v Abhaziji v imenu ozemeljske celovitosti Gruzije. Leto pozneje je bil prisiljen z abhazijskimi separatisti skleniti sporazum o zaustavitvi ognja, ki je pri gruzijskih nacionalistih izzval hudo kritiko, na zahodu države pa sprožil oboroženo vstajo nekdanjega predsednika Gamzahurdi-ja. Ševardnadze je moral zagroziti celo z odstopom v začetku septembra, da je lahko in razglasil izredno stanje, kar pa je bilo že prepozno za to, da bi abhazij-skim separatistom preprečil prevzem Gamzahurdije-vega orožja. Od trenutka, ko je stopil na Celo sovjetske diplomacije, kjer je nasledil »večnega« Andreja Gromika, je Sevadnadze navezal in ohranil številne stike po vsem svetu, zlasti v Nemčiji, kjer ga imajo še zmeraj za enega od glavnih botrov svoje združitve. Predsednik gruzijske države je svoje številne zveze že izrabil za finančno in tehnično pomoč, ki naj bi pomagala postaviti na noge gospodarstvo, izčrpano v mesece dolgi državljanski vojni. Vseeno pa ga imajo njegovi nasprotniki v Gruziji za »moskovskega človeka«, za aparatčika nekdanjega gruzijskega KGB, ki je postal zadržan do komunističnega režima šele decembra 1990. Ševardnadze, ki od nekdaj užival sloves močne osebnosti, se je povezal z gruzijskimi nacionalisti že v obdobju brežnjevizma, ko je od Moskve izposloval pomembne pridobitve na kulturnem področju. Pod njegovo neposredno zaščito je gruzijski cineast Abu-ladze posnel znameniti an-tistalinistieni film Kesanje. Kot velik pragmatik je Sevarnadze pred kratkim obupal nad politiko približevanja Rusiji. Ta nekdanji član Politbiroja CK ZSSR, ki je bil notranji minister Gruzije (1968), in prvi sekretar KP Gruzije (od 1972-1985), je priznal, da je naredil »najbolj tvegan korak svojega življenja«, ko se je spomladi leta 1992 vrnil v Gruzijo. (AFP) RUSIJA / MOSKOVČANI SO SE NAVELIČALI BOJEV ZA OBLAST Jelcin zavrača vsakršen kompromis z uporniki Branilci Bele hiše in notranjega ministrstva so se dogovorili, da njihovi ljudje »v prvih vrstah« ne bodo oboroženi (Telefoto: AP) MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je kljub zahtevam Ustavnega sodišča in pritiskom iz notranjosti države odločno zavrnil vsakršen kompromis z uporniki. Po televiziji je vsem Rusom oznanil, da se s poslanci razpuščenega parlamenta ne namerava pogovarjati, zahteve za hkratne volitve novega parlamenta in predsednika pa se mu zdijo nespametne, češ da bi to pomenilo »nevarno praznino na oblasti«. »Po volitvah za poslance Zvezne skupščine, ki bodo 11. in 12. decembra, bo zaCel delovati novi zakonodajni organ in sprejel zakon o predsedniških volitvah, ki bodo 12. junija prihodnje leto«, je bil odločen Jelcin, ki je bil sicer pred dvema letoma izvoljen za petletni predsedniški mandat. Poslanci parlamenta, ki ga je Jelcin z dekretom razpustil prejšnji torek, ko je tudi razpisal nove volitve, še vedno vztrajajo v moskovski Beli hiši. Z njimi so tudi general Aleksander Ruckoj, ki se je po Jelcinovem udaru oklical za predsednika, in »ministri« za notranje zadeve, varnost in obrambo, ki jih je postavil bivši Jelcinov podpredsednik. Generali Dunajev, ACalov in Bara-nikov so v Beli hiši v ponedeljek sklicali tiskovno konferenco in oznanili, da »so sklenili poslopje parlamenta braniti do konca« in da ne bodo popuščali nasprotni strani, čeprav jim je vlada predlagala, naj se premislijo. Baranikov je z nastopom na konferenci zanikal novice iz Jelcinovih krogov, da je zapustil Ruckoja in Hasbulatova in »prešel na drugo stran«. Ruckojev notranji minister Baranikov je zagotavljal novinarjem, da ima v Beli hiši sicer dovolj vojakov za obrambo parlamenta, vendar je dodal, da se je z odgovornimi (pravega) notranjega ministrstva dogovoril, da nihče ne bo uporabljal orožja, oziroma da bodo »ljudem v prvih vrstah« na obeh straneh (tistim, ki branijo parlament in tistim, ki so ga obkolili) odvzeli orožje. Dopisniki agencije Reuter so včeraj anketirali Moskovčane in ugotovili, da se je večina naveličala sporov med Jelcinom iti Ruckojem in da si želijo samo še mirnega in boljšega življenja. OZN / ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE Clinton bi lahko, a noče, OZN bi hotela, a ne more VVashington bo plačal milijardo dolarjev, če bodo ZN ravnali, kot od njih pričakujejo - Omejeno vmešavanje Barbara Kramzar Razmerje preprosto mora biti usodno in travmatično, Ce gre za najmočnejšo državo tega planeta, ki bi lahko, a noče urejati nelepega novega sveta po koncu hladne vojne in med nadnacionalno organizacijo, ki tega ne zmore, pa naj si še tako želi. Ker ZDA vodi prvi predsednik, ki se je rodil pozneje kot OZN, je bilo razmerje doslej nedorečeno. Z govorom pred generalno skupščino pa je skušal Bill Clinton poleg domačih reform doma definirati tudi vlogo ZDA v mednarodnih odnosih. Ameriški predsednik je v newyorški palači narodov javno pokopal kandidata Clintona, ki je obljubljal preveč. V dobri polovici leta se je očitno naučil prve lekcije vseh ameriških predsednikov: moralne zapovedi so vredne samo toliko, kolikor imajo skupnega z ameriškim nacionalnim interesom. Da, Amerika bo plačala milijardo dolarjev, ki jih dolguje svetovni organizaciji, toda samo, Ce bo OZN delovala v skladu z ameriškimi pričakovanji. Temelj nove zunanje politike je iste starosti kot ZDA: vlada se zaveda katastrofalnih posledic gospodarskega zapiranja v nacionalne meje, zato bo povečevanje družine tržnih demokracij sveta zapoved tudi pod Clinto- nom, tako kot je bila pod vsemi predsedniki po drugi svetovni vojni, ki so zato izumili doktrino zadrževanja voditeljice protitržnega dela sveta, Sovjetske zveze. Ker ZDA niso veC tako moCne kot nekoč in ker ni več močnega komunističnega sovražnika, bi se lahko sedanja doktrina imenovala omejeno vmešavanje v svetovne zadeve. Bill Clinton je določil Časovne in vsebinske pogoje posredovanja v regionalnih konfliktih, predvsem v Somaliji in v Bosni, kjer bo VVashington kmalu odločal o pošiljanju ameriških vojakov. Pomembnejši od tistih regionalnih konfliktov, ki ne grozijo mednarodnemu miru, so moCni izobčenci, karšna sta Irak ali Severna Koreja, ter preprečevanje širjenja jedrskega orožja in jedrskih poskusov. Predvsem pa bo o ameriški zunanji politiki veliko bolj kot doslej odločal kongres. S tem bo manj možnosti za polzakonite akcije, kakršne so prejšnji predsedniki izvajali v Granadi ali v Panami, a tudi za uresničitev »magičnega trenutka« enakih možnosti za vse ljudi, o Čemer je samo za javnost govoril ameriški predsednik. Clintonova Amerika v resnici ne more, noče in ne bo sama urejala sveta. Bill Clinton (Telefoto: AP) Navidezna moč svetovne organizacije V 48 letih ni bila OZN nikoli tako dejavna. Na štiri celine je poslala 80 tisoč vojakov, da bi poskrbeli za red in mir. Toda moc svetovne organizacije je le navidezna. Z njo je vse narobe in nujno potrebuje novo definicijo poslanstva. Ne samo zaradi finančnega propada, pred katerim jo je ta mesec rešilo japonsko nakazilo. Poveljniki modrih Čelad se ne morejo pohvaliti z nobenim popolnim uspehom. Kaznovanje Iraka med zalivsko vojno ni uspeh OZN, ampak ZDA, in še tega zmanjšuje status quo v Iraku, ki mu še naprej vlada Sadam Husein. Kambodža, iz katere se modre čelade pravkar umikajo, se bo najbrž še znašla na prvih straneh Časopisov, kjer zdaj vladajo neuspešni poskusi oblikovanja države v Somaliji in katastrofalini rezultati OZN v Bosni. Kljub temu pa svet mora najti poslanstvo in rešitev za ZN. Po končanju hladne vojne ni nikogar, ki bi hotel prevzeti odgovornost za naloge, ki jih vsaj poskuša uresničevati OZN. NOVICE Evropska skupnost je preživeta PARIZ - Jacques Chirac, nekdanji pariški župan in neuradni predsedniški kandidat neogolisticne stranke, je dejal, da je Evropska skupnost že preživeta, zato se je zavzel za vključevanje nekdanjih komunističnih držav v skupnost. »Večja Evropa bi se laže prilagajala novim razmeram kot pa evropska unija, začrtana v sporazumu iz Maastrichta,« je dejal Chirac. Po njegovem mnenju je vključevanje vzhodnoevrospkih držav v vojaške, trgovinske in kulturne mehanizme celome stare celine ključnega pomena, saj bi le tako preprečili eksplozjio nacionalizmov v državah, kjer se demokracija še ni utr-' dila. (Reuter) Švica noče »gostiti« sojenja ZIJRICH - Švica ni pripravljena »gostiti« sojenja libijskima državljanoma, obtoženima, da sta decembra 1988 podtaknila bombo v letalo, ki je strmoglavilo nad Lockerbiejem. Švica se namreč noče vpletati v tako politično občutljiv proces. »Nikakršne podlage ni, da bi sojenje potekalo pri nas,« je povedal neki švcarski odvetnik. »Umor, ki so ga zagrešiti tujci v tuji deželi, v Švici ni zločin.« Sojenje v Švici je predlagal odvetnik obeh osumljencev, vendar je neki zahodni diplomat v Tripoliju ocenil, da gre le za pridobivanje Časa. Prvega oktobra naj bi namreč poostriti ukrepe OZN proti Libiji. (Reuter) Pogovori o miru v senci nasilja DUBLIN, BELFAST - Irska republikanska armada je pripravljena ustaviti svoje gverilske in teroristične akcije na ozemlju Severne Irske. V Londonu se sploh še niso odzvati na to ponudbo. Irsko Časopisje poroCa o podrobnosti dogovora med voditeljem političnega krila IRE Sein Fenn Gerryjem Adamsom z nacionalističnim voditeljem Severne Irske Johnom Humom, s katerim naj bi zaustaviti več kot dvajset let bajajoče nasilje na tem območju. Oba voditelja sta pozvala London, naj se odpove dolgoročnim interesom do Severne tiske in naj prizna irskemu ljudstvu pravico do samoodločbe. Toda, kot kaže, si nekateri sprave in miru še ne želijo. V središču Belfasta je zgodaj v ponedeljek odjeknila eksplozija av-tomobila-bombe, ki je naredila ogromno gmotno škodo, vendar k sreči ni terjala žrtev. (Reuter) Zadnji dnevi Gorbačova (1) Usodna privlačnost Ukrajine Avtor podlistka, ki ga bomo objavljali v prihodnjih dneh, je Anatolij Cernjajev, ki je bil zuna-njepolitiCni svetovalec Gorbačova in eden od najožjih zaupnikov zadnjega predsednika Sovjetske zveze v dneh, ko je ta že razpadala. Cernjajev je bil na Krimu skupaj z Gorbačovom v hišnem priporu avgusta 1991, ko je v Moskvi prišlo do državnega udara konservativnih sil. Od začetka leta 1986 pa do odhoda Gorbačova Jz Kremlja konec leta 1991 praktično ni bilo pomembnega mednarodnega stika, pri katerem ne bi sodeloval tudi Cernjajev, ki je na podlagi svojih zapiskov napisal knjigo Zadnja leta neke velesile. Knjiga je te dni izšla v ZRN, del, ki ga objavljamo, pa govori o času po avgustovskem državnem udaru, o času, ko je politično pobudo že prevzel Jelcin in ko je bil Gorbačov politično vse bolj osamljen. Iz pričevanja izhaja, da po državnem udaru avgusta 1991 skoraj ni bilo več možnosti za ohranitev Sovjetske zveze kot federalne države, četudi se je Gorbačov vse do zadnjega trudil, da bi vseeno ohranil nekakšno federacijo. Eden od razlogov, zaradi katerih je bilo to upanje jalovo, je bila očitno tudi politika Jelcina, ki je bil za razpad Sovjetske zveze zainteresiran tudi zato, ker se je tako lahko znebil svojega najhujšega tekmeca, to je Gorbačova. Bralec bo sam uvidel, da srce avtorja bije za Gorbačova, in ne za Jelcina. Kakorkoli že, pa drži osnovno sporočilo tega podlistka, sporočilo, da je Gorbačov zgodovinska osebnost, ker je v izredno kratkem razdobju bistveno prispeval k spreminjanju notranje podobe sovjetskega imperija in njegove zunanje politike, s tem pa k spreminjanju globalnih svetovnih odnosov. Uredništvo. V procesu razpadanja Sovjetske zveze je Gorbačov podcenjeval vlogo Ukrajine. Ni verjel - in tudi ni hotel verjeti -, da se bo Ukrajina odcepila od Sovjetske zveze. Gorbačov je z Ukrajino v krvnem sorodstvu, ima jo rad, na pamet zna stihe ukrajinskega nacionalnega pesnika Tarasa Ševčenka in govori ukrajinski jezik. Tako se je oklepal vsake še tako postranske informacije, ki je govorila v prid upanju, da bo Ukrajina ostala v SZ. Slehernemu sobesedniku je večkrat povedal, kako ga je obiskala delegacija rudarjev z območja Donecka in kako so možje izjavljali, da ne bodo dopustili odcepitve Ukrajine. Po vsakem pogovoru s KravCukom (ukrajinskim predsednikom) je Gorbačov zadovoljen oznanil svojo »majhno zmago« nad Kravčukovo trmoglavostjo. Prehoden pojav? Gorbačov je podcenjeval iracionalni znaCaj nacionalistCnih sil in je veliko pojavov pripisal Častihlepnosti nacionalnih voditeljev. Ne- posredno po kongresu ljudskih poslancev je bilo takšno gledanje še razumljivo, kaj pa konec septembra, komaj mesec dni kasneje? Ze tedaj je bilo na dlani, da sta neuspešna tako delo v državnem svetu kot tudi gospodarsko sodelovanje republik. Se 27. septembra (1991) je Gorbačov egiptovskemu predsedniku Mubaraku govoril: »Nekatere vodilne osebnosti se še vedno opajajo s tem, da so voditelji naroda. V vrhovnih sovjetih republik bodo še naprej izgubljali veliko Časa s pogovori o neodvisnosti. Toda vse to je prehoden pojav, ki ga moramo preseči. Pomembno je le, da je vse ljudstvo za ohranitev zvezne države. In v tem smislu moramo ukrepati.« Prav tako dejavno je nastopal na področju gospodarskih odnosov s tujino. Najpomembnejši prijatelji in partnerji - Bush, Kohl, Mitterrand, Major, Andreotti, Gonzales (Reagan in Thac-herjeva pa sta mu poslala sočutne brzojavke) -so mu sporočali brezpogojno in odkrito podporo ter solidarnost. PuCiste (avgusta 1991, op. ur.) je odločno obsodil ves svet (izjemi sta bila Sadat Husein in Arafat). Poln navdušenja je Gorbačov zastavil vse sile za to, da bi s pomočjo »od zunaj« preprečil razpad države. V svetovni skupnosti si tega razpada ni želel nihče. Na voljo imam vse zapiske o pogovorih in telefonskih stikih s tujimi osebnostmi ter kopije njihovih pisem in brzojavk. Tako lahko dokumentiram, da moja ocena ustreza zgodovinski stvarnosti. To pa je tudi razumljivo: po zaslugi Gorbačova bi Sovjetska zveza postala miroljubna sila, zaupanja zato ni uživala samo njegova politika, marveč je bila njegova osebnost tudi zagotovilo za razvoj demokratičnih odnosov. Svetovna politika je Gorbačova potrebovala. Njegov odstop in razpad Sovjetske zveze, jedrske sile, ki se je raztezala Cez pol zemeljske oble in Cez dve celini, bi utegnila imeti grozljive in nepredvidljive posledi-ce.Takšno gledanje je pri številnih od njegovih sobesednikov okrepila še vojna v Jugoslaviji. Vse tuje osebnosti in vse delegacije, ki so v tistih tednih (po spodletelem avgustovskem državnem udaru, op. ur.) prihajale v Moskvo, so si prizadevale, da bi jih sprejel Gorbačov. Od njega so hotele slišati njegovo oceno tedanjih in prihajajočih razmer. Gorbačov je politikom, bankirjem, strokovnjakom in predstavnikom mednarodnih organizacij z vsemi podrobnostmi pojasnil, kaj je potrebno, da bi lahko nadaljeval radikalne reforme, da bi le-te ne spodletele zaradi socialnega upora. Stabiliziranje valute, krčenje državnega proračuna in konvertibilnost rublja, za katerega bi morali oblikovati stabilizacijski sklad, naj bi bile poglavi- tne naloge. Nemudoma potrebna pa naj bi bila zdravila in prehrambeni izdelki. Reprogramiranje dolgov je hotel doseči že na londonskem vrhu (sedmih vodilnih industrijskih držav), vendar pa so ga hoteli vsi, z Bushem na Čelu, pripraviti do tega, da se temu odreče: zasebni kapital bi svoja posojila takoj »preklical«, to pa bi bilo tako, kot da bi oklicali stečaj. SVET Torek, 28. septembra 1993 BIH / PRED ZASEDANJEM BOSANSKEGA ARLAMENTA MAGLAJ, TEŠANJ / NA ROBU PEKLA Muslimani se odločajo Alijo Izetbegovič je odločitev o sprejetju olizovrnitvi vsiljenego mirovnego nočrto prepustil porlomentu - Zodnje posvetovonje muslimonskih intelektuolcev Od Boga in sveta pozabljeni mesti Drugod sovrožniki, tu tesni soborci SARAJEVO - Dan pred usodnim zasedanjem bosanske, zvečine muslimanske skupščine, ki se bo morala odločiti za ali proti vsiljenemu mirovnemu, bolje rečeno, delitvenemu načrtu za Bosno in Hercegovino, se je v Sarajevu sestal tako imenovani Vsebošnjaški svet, ki ga sestavlja več kot tristo muslimanskih intelektualcev in verskih predstavnikov, da bi še enkrat pretresel posledice sprejetja ali zavrnitve načrta. Zasedanja se je udeležil tudi bosanski predsednik Izetbegovič, ki je zbranim po vrsti pred- stavil določila predloga, odločitev o sprejetju ali zavrnitvi predloga pa je prepustil skupščini. Sarajevski časnik Oslobodenje, ki je kljub vojnim razmeram in porušeni zgradbi izhajal vseh sedemnajst mesecev vojne, je ob tem zapisal: »Danes se je v Sarajevu začelo zadnje dejanje slovesa od bosanske države.« Vse resne analize so pokazale, da enotnosti Bosne in Hercegovine ni bilo mogoče ohraniti, ker si tega nihče ni resno želel. Po mnenju nekega analitika bosanskih političnih razmer bo parlament najbrž podprl mirovni načrt, vendar bo ob tem med drugim zahteval nadaljevanje pogajanj o ozemljih, za katera se še vedno spopadajo Muslimani in Hrvati, pa Muslimani in Srbi ter celo, kot se to dogaja v okolici Ma-glaja in Tešnja - Muslimani z združenimi hrvaško-srbskimi enotami. V Mostarju, za katerega se že od poletja sem neusmiljeno tolčejo Muslimani in Hrvati, je po pogajanjih, ki jih sprti strani vodita v bližnjem Medugo-rju, zavladalo varljivo zatišje. Hudi boji se še vedno Fikret Abdič je predsednik avtonomne Zahodne Bosne VELIKA KLADUSA - V navzočnosti na predsedstva BiH in predsednika gla-nmožice prebivalcev Bosanske Krajine, vnega odbora za ustanovitev avtonomne ki so se zbrali pred dvorano v Veliki pokrajine. Funkcijo predsednika ustavo-Kladuši je približno 400 delegatov usta- dajnega parlamenta bo prevzel inž. Ejub vodajnega parlamenta včeraj pozno po- Topič, prvi predsednik pokrajinske vla-poldne soglasno sprejelo sklep o razgla- de bo mag. Zlatko Jušič, prva podpred-sitvi in konstituiranju Avtonomne po- sednika vlade sta dipl. ek Filip Galič in krajine Zahodna Bosna. prof. Vašo Bukarica. Fikret Abdič je v Čeprav so konstitutivno sejo ustavo- govoru pred ustavodajno skupščino po-dajnega parlamenta organizirali v napol udaril, da je »razglasitev avtonomne po-ilegalnih razmerah, so se vsi povabljeni krajine Zahodna Bosna zgodovinsko de-delegati udeležili razglasitve avtono- janje, saj pomeni zmago demokracije in mnosti. V mestih zahodne Bosne včeraj dostojanstva nad uničevanjem in lažni-in sinoči ni bilo večjih incidentov, če- vimi obljubami. Narodom BiH so oblju-prav so enote vojske BiH zadnje dni za bljali, da ne bo vojne. Lagali so vam, da vsako ceno skušale preprečiti zborova- se Foča ne bo nikoli več ponovila. Ven-nje prebivalcev in sprejetje odločitve o dar so Muslimani doživeti večje klanje avtonomiji. kot kdajkoli. Ničkotikokrat so vam rekli, Za predsednika avtonomne pokrajine da bodo deblokirati herojsko Sarajevo, I Zahodna Bosna je ustavodajna skupšči- vendar tega niso mogli uresničiti«, je po-na soglasno izvolila Fikreta Abdiča, čla- udaril Fikret Abdič. Zekerijah Smajič bijejo za Gornji Vakuf, kjer so bosansko vojsko napadle združene sile Hrvaškega obrambnega sveta in redne hrvaške vojske, kot zatrjujejo bosanski viri. Sarajevski radio je poročal tudi o napadu hrvaškega topništva na Zavidoviče, enem najhujših v dosedanji vojni. Ameriška stran je še enkrat zagotovila, da bo, če bo do mirovnega sporazuma zares prišlo, v Bosno poslala svoje vojake - bilo naj bi jih kar 25.000 -, pred tem pa za- hteva od ZN, ki jo je za mirovno posredovanje prosila, da natančno določi okvire mirovnega posredovanja. Američani si ne morejo več privoščiti, da bi se zapletli v vojno, ki si je niso želeti. (Reuter, AFP} SARAJEVO - »Skoraj 150 tisoč Muslimanov je odrezanih od sveta. Živijo v težkih razmerah v dveh severnobosanskih mestih,« je v ponedeljek izjavil neki uradnik ZN. Prebivalstvo v Maglaju in Tešnju obkoljujejo sr- GhesElgood/Reuter bske in hrvaške sile, odvisni so le od pomoči iz zraka, vendar jim čedalje bolj primanjkuje hrane in zdravil. Ray VVilkinson, tiskovni predstavnik urada ZN za begunce v Sarajevu, je navedel poročila, po katerih je bilo med nedavnimi boji ubitih ati ranjenih na stotine civilistov. Prebivalci obkoljenih mest že od začetka poletja niso dobili pomoči po kopnem. V Maglaju, ki leži 80 kilometrov severno od Sarajeva, je obkoljenih 40 tisoč civilistov. V mestu se širijo bolezni, predvsem zlatenica. Radioamaterji in drugi viri poročajo, da primanjkuje tudi hrane. V Maglaju ni zdravnikov, vode je malo, ponjo je treba med streti. »Veliko ljudi se prehranjuje z gobami,« je povedal VVilkinson. »Vsaj štirje so v zadnjih tednih umrli zaradi zastrupitve.« Povedal je še, da večina ljudi živi v kleteh zaradi bombardiranja, ženske pa tam tudi rojevajo. Med tridnevnimi bombnimi napadi sredi septembra je bilo ubitih šest ljudi, 25 pa je bilo ranjenih. Mesto so nepretrgoma napadali s strelskih položajev na fronti, ki je bila nekaj časa od mesta oddaljena le 800 metrov. Sarajevski radijo je po- ročal, da sta bila ubita dva, ranjenih pa je bilo 12 oseb, ko so srbske in hrvaške sile v ponedeljek z izstrelki zasipale Maglaj. Srbi in Hrvati, ki se že dve leti spopadajo v Bosni in na Hrvaškem, so se združiti v boju proti Muslimanom, da bi jih odrezali od Tešnja in Maglaja. Srbi si želijo zagotoviti pot za dotok pomoči, Hrvati pa bi radi osvojiti več ozemlja. VVilkinson je povedal, da je v bližnjem Tešnju in njegovi okolici predvidoma ujetih 103.000 civilistov in 46.000 beguncev. Navedel je poročila, po katerih naj bi muslimanske begunce srbska policija prisilila, da so peš prečkati fronto; pri tem so nanje streljali ostrostrelci, vračati pa so se morati čez minsko polje. VVilkinson je povedal, da so na UNCHR prišle nepotrjene novice, po katerih naj bi bil en človek ubit, 30 pa je bilo ranjenih. V bojih okoli Maglaja je bilo skupaj ubitih 400 civilistov, 1.300 pa je bilo ranjenih. Dodal je, da si UNHCR že več mesecev prizadeva, da bi dobil dostop do predela okrog Maglaja in Tešnja, vendar pa se v teh krajih ne bo namestil brez odobritve vseh treh v boj vpletenih strani. Junija sta bila v okolici Maglaja ubita dva voznika tovornjaka, ko so konvoj s pomočjo napadli Srbi. Tudi Muslimani pokopavajo sanje o enotni Bosni (Telefoto; AR) NOVICE SRBIJA HRVAŠKA / ZAHTEVE NEMOČNIH Na Hrvaškem uničenih sedem tisoč sibskih hiš BEOGRAD - Blizu sedem tisoč srbskih hiš ra Hrvaškem je bilo uničenih od začetka srbsko-hrvaške vojne leta 1991, je izjavil predsednik helsinškega ■ -odbora za človekove pravice na Hrvaškem Ivan-Zvonimir Cičak, čigar izjavo je objavila ponedeljkova Borba. Kot trdi Cičak, naj bi Hrvaško v tem obdobju zapustilo več kot 280.000 Srbov. Srbska manjšina na Hrvaškem - gre za uradne podatke -naj bi pred vojno štela 600.000 ljudi. (AFP) Češko orožje za baltiške države PRAGA - Češka naj bi v kratkem začela baltiške države oskrbovati z orožjem. O prodaji češkega orožja Litvi, Letoniji in Estoniji se je med večdnevnim obiskom v teh državah pogovarjal češki zunanji minister Zielenec. Čeprav med njegovim obiskom v Vilni, Rigi in Talinu niso izrecno omenjati prodaje orožja, bo do sklenitve takšnih dogovorov prišlo že v kratkem. 12. oktobra bo Prago obiskal titovski obrambni minister Butkevicius, ki se bo sestal s češkim obrambnim ministrom Baudysom. Češka vlada je po letu 1989 sprostila zelo restriktivno zakonodajo o izvozu orožja. (Reuter) Črnogorski New deal PODGORICA - Črnogorska oblast, ki jo tarejo gospodarske in družbene razmere, namerava svoj položaj reševati z večjo ponudbo javnih del. Zgleduje se po ameriških 30. letih, s čimer žeti ustvariti boljše razmere za prihodnje življenje v Črni gori. Oblast napoveduje dela pri oskrbi z vodo, komunalni in prometni infrastrukturi, gradnji šol, bolnišnic, športnih in kulturnih objektov. Najnujnejša je seveda gradnja regionalnega vodovoda, ki naj bi vsaj za sto let črnogorsko primorje oskrboval z vodo. V nasprotnem primeru bo eden od najlepših delov jadranske obale tudi po umiritvi razmer na tem območju ostal pust. Prve pogodbe za nadaljevanje del na vodovodu naj bi bile podpsiane v začetku oktobra, dela pa naj bi opravljala izključno črnogorska podjetja. (STA) Romunski premier v Moskvi BUKAREŠTA - Predsednik romunske vlade Nico-lae Vacaroiu je v ponedeljek odpotoval na tridnevni uradni obisk v Rusijo, kamor ga je povabil ruski premier Viktor Cemomirdin. Romunija in Rusija naj bi med obiskom podpisati vrsto sporazumov, zlasti na področju gospodarstva. Vacaroiu je pred odhodom iz Bukarešte dejal, da se bo srečal tudi z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. (STA) Zasegli 24 kilogramov heroina SOFIJA - Bogarski cariniki so v ponedeljek zasegli 24 kilogramov heroina. Ce bi ga prodala na utici, bi tihotapca s tem iztržila 19 milijonov dolarjev. Priprti so dva makedonska državljana, ki sta »dragoceni tovor« skušala pretihotapiti čez rečni mejni prehod Vidin na Donavi. Tihotapca sta prihajala iz Turčije, mamilo pa je bilo najverjetneje namenjeno zahodnoevropskemu tržišču. (Reuter) Vojvoda Šešelj zahteva glasovanje o zaupnici BEOGRAD - Srbska radikalna stranka skrajnega nacionalista Vojislava Šešlja je včeraj zahtevala glasovanje o nezaupnici vladi Nikola Sainoviča, češ da ni izpolnila danih obljub o zaustavitvi padanja proizvodnje, znižanju hiperinflacije in odpravi korupcije. Po mnenju triinsedemdesetih poslancev omenjene stranke je vlada pod vodstvom Nikola Sainoviča kriva tudi za anarhijo v privatizacijskih postopkih. Opazovalci političnih razmer se sprašujejo, ati gre tokrat za samostojno Sešljevo potezo ati za enega od mnogih manevrov v dogovoru z Miloševičem, ki naj le še utrdi »voždov« položaj na čelu države in federacije. Pomanjkanje je v Srbiji vse hujše in trgovine so v soboto in nedeljo nehale prodajati osnovna živila za bone, ker so pene nekajkrat nižje celo od tistih, ki jih država predpisuje ob tako imenovanih izravnavah. Zato ljudje, ki imajo to možnost, odhajajo po osnovna živila na vas. V Sandžaku pa so zaprti in na štiri mesece zapora Šešljeva politična baza (Foto: Merlin) obsoditi dva novinarja, ker sta obsodila nasilje in teror nad muslimanskim prebivalstvom, ki je v tem delu jugozahodne Srbije v večini. Safeta Kušija in Sadika Idriza, dopisnika sarajevskega Muslimanskega glasa, je sodišče spoznalo za kriva »zaradi širjenja neresnic o srbski vojski in policiji«, je sporočil beograjski dnevnik Borba. Omenjena novinarja sta bila obtožena, ker sta pisala o Muzaferu Suplju, ki so ga srbske oblasti obsodile na 50 dni zapora, ker je imel pri sebi propagandno gradivo Muslimanske stranke demokratične akcije in o incidentu med mladimi in vojsko v vasi Restetica. Novinarja so kaznovali na podlagi zloglasnega člena kazenskega zakonika o verbalnem delikta. (AFP) POLJSKA / VVALENSA ČAKA KANDIDATE ZA PREMIERA Laže je bilo zmagati kot sestaviti vlado Voditelj Kmečke stranke Waldemar Pawlak si najbrž skuša zagotoviti vlogo mandatarja VARŠAVA - Poljska vlada bo skoraj zagotovo levičarska, vendar se prav lahko zgodi, da v njej ne bo zmagovalcev parlamentarnih volitev, Zveze demokratične levice (ZDL). Poljska kmečka stranka in Delavska zveza sta zavrnili vabilo ZDL za sodelovanje v vladni koaliciji. Kmečka stranka je sporočila, da bo sicer podpirala vlado, ki jo bo sestavila Združena levica, vendar z njo ni pripravljena deliti odgovornosti. Podobno je že konec prejšnjega tedna odgovorila Delavska zveza, ki je pripravljena sodelovati z ZDL samo, če bi se tako odločila KS. Opazovalci v Varšavi menijo, da med ZDL in KS sploh ni bistvenih političnih in programskih razlik (v vsaj navidezni koaliciji sta stranki sodelovati že v času realsocialističnega režima), pač pa gre za čisto osebna nasprotovanja med voditeljem nekdanjih komunistov Kwasniewskim in predsednikom »kmetov« Pawlakom, ki bi si rad zagotovil vlogo mandatarja za sestavo nove vlade in šele potem sklenil koalicijo z ZDL. Zapleti po volitvah: Aleksander Kwasniewski (Telefoto: AP) Nadaljujejo se protesti proti Unproforju Bodo vprašanje srbskih krajin na Hrvaškem reševali po Bosanskem vzoru? - Pupovac o deljeni suverenosti ZAGREB - Protest žensk pred poslopjem Unproforja v Zagrebu, ki se je nadaljeval tudi v ponedeljek, in odhod dr. Tudmana na generalno skupščino Združenih narodov v New York istega dne, sta le dva konca iste palice, ki pretita Hrvaški zadnje dni. Kriza, ki je nastala v Pulju ob izteku mandata Unproforja, njen uvod pa so bile vojaške akcije kakih deset dni pred tem, povzroča depresijo na notranjepolitičnem področju. Rešiti jo poskušajo z iskanjem »notranjega sovražnika« v istrskem regionalizmu. Mandat Unproforja, ki naj bi potekal pod spremenjenimi pogoji ali pa naj bi ostal enak do 30. septembra, je v nekaj dneh postal formalno vprašanje, medtem ko je prava vsebina (»Krajina«, namreč UNPA - varnostna območja pod nadzorom Združenih narodov) še vedno vprašljiva. Kot so napovedovali nekateri črnogledi analitiki, se je vojaško vodstvo Krajine odločilo nasloviti na poveljstvo Unproforja zahtevo, naj se mirovne sile razporedijo na ločitveni črti s Hrvaško z dne 3. januarja lani, kar bi praktično pomenilo nadaljnjo in še večjo izolacijo zasedenih območij. Omenjajo tudi modele, kakršni so »konfederacija ali konsociacijski model, ki bi pomenil deljeno suverenost med dvema političnima su- Darko Pavicič bjektoma. To je potrdil tudi hrvaški Srb Milorad Pupovac (zagrebški Vje-snik ga je predstavil kot »človeka, ki pogosto potuje v trikotniku Zagreb-Beograd-Knin«), Pri tem pa Pupovac zatrjuje, da »je treba zdaj razmišljati in vztrajati pri tem, da se zadeva reši s pogajanji, ne pa toliko vztrajati pri modelu rešitve«. Analitiki na Hrvaškem predvidevajo, da bo srbsko vprašanje v njihovi državi rešeno šele potem, ko bo rešen problem Bosne in Hercegovine. Pri tem se mnogi sprašujejo, če se tudi to ne bo zgodilo po »bosanskem modelu«. Profesorica na zagrebški fakulteti za politične vede dr. Mirjana Kasako-vič analizira srbsko-mu-slimanski sporazum z dne 16. septembra, ki pomeni definitiven razpad Bosne in Hercegovine, in odkrito piše, da bo »Herceg-Bosna kmalu del Republike Hrvaške«. Težko je napovedati, kaj Hrvaška s tem dobi, dr. Mirjana Kasatovič pa našteva tisto, kar Herceg Bosna trenutno ima: »Od tridesetih večjih mest sta v Hrvaški republiki ostali le Mostar in Jajce, obe uničeni. Poleg tega nova Hrvaška republika nima pomembnejših gospodarskih obratov, nima visokih šol ne velikih bolnišnic, medijskih hiš niti kulturnih ustanov. Država, ki jo sestavlja kakšnih 15 podeželskih mestec, nima ne varne meje ne prepričljivega državnega statusa. Vodja bosanskih Hrvatov Mate Boban se je zato odločil za politični precedens: domači in tuji javnosti se predstavlja z neuspehi lastne politike«. Ker pa je Boban le odsev tistega, kar se politično programira v Zagrebu, se je treba vprašati, ali ni takšen kontekst uničujoč za splošno hrvaško politiko. Izgnanci, ki so pred poslopjem Unproforja v Zagrebu naredili zid iz več sto zidakov z imeni tistih, ki so za vedno odšli v tej vojni, so tako v bistvu sezidali zid pred rešitvijo lastne usode. Medtem ko to poročamo, je izgnane ženske sprejel na pogovor predstavnik Unproforja, in to na njihovo zahtevo p° celodnevnem čakanju. Izgnanke terjajo, naj jih odpeljejo na njihove domove na okupiranem ozemlju, kar pa je prav tako težko uresničljivo kot želja hrvaškega vrha, da bi krojil mandat modrim čeladam na Hrvaškem. Ce k temu prištejemo čedalje glasnejša javna razmišljanja o zamenjavi ozemelj in dajanju morja tako Srbom kot Muslimanom, se ne moremo upreti vtisu, da je Hrvaška na začetku obdobja, ki ji ne bo prineslo posebne koristi. Ce jo udari prvi ali drugi konec tiste politične palice, ki smo jo omenti li na začetku poročila, ji bo to prineslo komaj kaj drugega kot realpoliti-čno bolečino. LJUDJE IN DOGODKI I Torek, 28. septembra 1993 ZDA / TOKRAT JE ŠLO ZA NEVVJORČANA V Miamiju še ena žrtev napadov na turiste Policija ne izključuje možnosti, da bi šlo za obračun rC~~ 106 DNI PLOVBE h Joanne Kenen / Reuter . V orehovi lupini preplul Atlantski ocean 61-letni American Hugo Vihlen je vcetaj, po 10_6 dneh. plovbe v 1, 62 metra dolgem plovilu Priplul iz kanadskega St. Johnsa v Novi Fundlan-riiji v angleško pristanišče Falmouth. Med plovbo ]e shnjsal zza vec kot 15 kg, počuti pa se dobro (Telefoto AP) MIAMI - V nedeljo so na razsvetljeni in prometni floridski avtocesti z enim samim strelom v glavo ubili nekega NewyorCana, ki se je s svojimi floridskimi bratranci odpravljal na večerjo. Policija je izjavila, da je uboj najbrž posledica naključnega streljanja. Streljanje je zadnje nasilno dejanje cele vrste napadov na obiskovalce Floride. V zadnjem letu so v tej državi roparji ubili že devet turistov. Nekatere so ubili na avtocesti, druge pa kar na parkirišču hotela ali ko so se sprehajali. Med tujimi žrtvami sta dva Angleža, štirje Nemci, dva Kanadčana in en Venezuelec. Poleg tega so zaradi nepomembnega prometnega prepira do smrti pretepli nekega turškega mladoletnika, ki je v Florido pripotoval le kak teden pred tem, da bi se naučil angleščine. V Floridi so poostrili varnostne ukrepe: obiskovalcem delijo brošure, v katerih jih opozarjajo, naj bodo previdni, pomnožili so policijski nadzor na avtocestah, postavili kioske za turistične informacije in vidljivejše cestne table za turistične znamenitosti in letališča. Po uboju nekega angleškega turista na zelo razsvetljenem avtocestnem postajališču v bližini glavnega mesta Tallahassee 14. septembra letos, so vsa floridska avtocestna postajališča zastražena. Mednarodni ugled Floride je zaradi teh napadov utrpel veliko škodo. Posledice bodo še zlasti vidne na področju turizma, floridskega najpomembnejšega vira dohodkov, ki državi vsako leto prinaša 40 milijonov turistov in 31 milijard dolarjev. Glede nedeljskega uboja, policija ne izključuje nobene možnosti. Lahko bi šlo za prometni prepir, morda pa so moškega ubili zaradi Česa v zvezi z njegovo preteklostjo. Žrtev je 40 let stari moški, doma iz Bronxa. O njem so krajevne televizijske mreže poročale, da mu je ime Miguel Sanchez, policija pa tega še ni potrdila. Morilec je baje moški latinskega videza, star okrog 30 let, z zelo gostimi brki, ki je na žrtev streljal skozi okno svojega avta. Žrtev je izdihnila v bolnišnici. VELIKA BRITANIJA ' : '. : V-; .. Kraljico imajo, premierko so imeli 13 let, žensk v gospodarstvu pa ni Maggie Fox, Reuter LONDON - Velika Britanija, država, na čelu katere je kraljica in katere prvi minister je celih trinajst let bila ženska, ki je slovela po svoji nepopustljivosti, ima zelo malo ženskih mana-gerjev in je na tem področju za ostalimi zahodnimi državami. Zelo malo angleških žensk je premagalo ovire, ki so jim jih postavili moški ter splošno nezaupanje, kljub temu pa se ženske Se niso zmenile, kako naj se temu zoperstavijo. Komisija za enake možnosti je ta mesec sporočila, da so ženske daleč za svojimi moškimi kolegi, kar zadeva osebni dohodek in službeni položaj. Lanska raziskava Zavoda za management je ugotovila, da je v britanskih podjetjih samo devet odstotkov ženskih managerjev, na najvišjih položajih pa jih je samo tri odstotke. Predstavnica zavoda Trudy Coe je naglasila, da so za te razmere odgovorni moški s svojim zadržanjem, raje kot vprašanje varstva otrok in podobno. Britanska družba lahko že zelo zgodaj ustvari občutek nezaupanja med moškim in ženskim spolom. Najboljše privatne šole so še vedno večinoma samo za fante, obstajajo pa tudi šole, v katere se lahko vpišejo samo dekleta. Samo tri petine privatnih šol je mešanih. V Eto-nu, na primer, fantje še danes nosijo frak in črne hlače, ti staromodni običaji pa pozneje vplivajo na njihovo zadržanje, ko v službi dosežejo vodilne položaje. V lanski anketi med managerji, je od osemsto anketiranih moških samo tretjina odgovorila, da verjame v pozitivni ženski doprinos. Tisoč petsto anketiranih žensk pa je dejalo, da jih moški kolegi ne spoštujejo in podpirajo dovolj. Približno štirideset odstotkov ženskih managerjev je po porodniškem dopustu dobilo nižji službeni položaj. Trudy Coe je še dejala: »Ce se obnašaš kot ženska, je to ovira, če pa se obnašaš kot bivši prvi minister (Margaret Thatcher) je to prav tako slabo, ker moškim ne ugaja, če se ženske obnašajo kot moški sami.« Fiona Fox, predstavnica Komisije za enake možnosti žensk in pripadnikov manjšin, je naglasila, da je problem globlji. »Ne misilim, da samo predsodki krivi, da ženske dobivajo samo dve tretjini moške plače.« Gospa Fox meni, da podjetja s samega začetka nudijo ženskam službe z nižjo plačo, moškim pa boljše plačane položaje, to pa zato, ker lahko moški delajo več ur in jim ni treba skrbeti za otroke doma. Da bi resnično izboljšali položaj žensk, bi morali bolje urediti sistem varstva otrok, tako da bi se ženske res mogle posvetiti karieri. Kljub zakonu izpred 23 let, ki daje ženskam pravico imeti enako mesečno plačo kot moški na istem polžaju, imajo odvetnice, zdravnice in policajke še vedno za dve tretjini nižjo plačo in se teže dokopljejo do vodilnih položajev. Na sliki (AP) Margaret Thatcher. NOVICE Televizijski spot propagira vnaprej plačan pogreb LONDON - Vsak čas bi morala britanska televizija ob urah kosila in večerje dobesedno bombardirati gledalce z neobičajnim reklamnim spotom, v katerem bodo propagirali prednosti vnaprej plačanega pogreba. Bodoči pokojnik naj bi si torej sam izbral krsto, cvetje, poskrbel za nekrolog in sestavil seznam pogrebcev, kar je v ZDA običajna praksa. Podjetje, ki se je odločilo za to neobičajno poslovno pobudo, je prepričano, da mu ne bo manjkalo strank. Seveda je cena »pogrebnih paketov« različna. Najcenejši je tako imenovani vvestminsterski pogreb, ki stane nekaj manj kot tisoč funtov, najdražji pa pogreb LichEeld, ki stane trikrat toliko. Zahtevajo šest mesecev nedelavnih dni na leto BUKAREŠTA - VeC kot 150 nedelavnih dni, ki jim je treba dodati še dopust. To ni nova organizacija dela v Indiji Koromandiji, temveč zmeda, ki jo povzročajo muCna pogajanja med raznimi priznanimi veroizpovedmi v Romuniji. Da bi bila mera polna, tradicionalni pravoslavci zahtevajo svoje praznike 13 dni po modernistih, ki sledijo splošno priznanemu julijskemu koledarju. Težko bodo vskladili vse zahteve raznih veroizpovedi, ki hočejo imeti svoje praznike v postkomunistični Romuniji, tako da obstaja resna nevarnost, da bodo vsem priznali njihove praznike. Delodajalci se bodo seveda znašli v težavah, ker bodo morali imeti točen seznam praznikov in verske pripadnosti svojih delavcev. Fudžijama se je znižala za en meter TOKIO - Japonska sveta gora Fudžijama se je ponovno znašla na udaru znanstvenikov. Leta 1887 je gora Fudžijama merila 3.778 metrov, kar je določil cesarski vojaški geodetski zavod. Leta 1936 so natančnejše vojaške meritve sveti gori odšCipnile dva metra. Sveti gori so nekaj centimetrov dodali leta 1962. Po vsemu sodec meritve niso bile točne, tako da so sedaj Fudžijami odvzeli 63 centimetrov. Avstralija republika pred letom 2000? SYDNEY - Po vsemu sodec bo Avstralija postala republika pred olimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000. To je vsaj predsinoCnjim izjavil laburistični premier Pual Keating, ki je navedel, da bi bilo Čudno, Ce bi igre »gostila kraljica Elizabeta«. Keating je obenem zaželel, da bi do tedaj Avstralija imela novo »republikansko zastavo« brez britanskega »Union Jack« v levem kotu. Inženjerija Auschvvilza Mvriam Chaplain Riou, AFP PARIZ - V nacističnem uničevalnem taborišču v Auschvvitzu je bilo ubitih 800 tisoč oseb. To je ugotovil francoski raziskovalec Jean Claude Pressac, ki je tudi prikazal, kako so nacisti lahko rešili ogromne tehnične probleme, ki jih je za njih predstavljala »končna rešitev«. Pressac je star 49 let, po poklicu lekarnar zaposlen v bližini Pariza; pred dnevi je objavil knjigo z naslovom Krematoriji v Auschvvitzu, ki je sad več kot desetletnih raziskav, ko je Pressac pregledal veC kot 80 tisoč različnih dokumentov in, od oktobra 1990 tudi celotne arhive vodstva del za gradnjo taborišča v Auschvvitzu, ki so shranjeni v Rusiji. V tej knjigi so razodeti tudi nekateri banalni postopki, po katerih so delovali inženirji in arhitekti v tretjem rajhu: raziskave o tem, kako so plinske celice najucinkovitejše, predstavljanje patentov in , Ustavljanje računov vodstvu SS. Prva dela je opravilo majhno podjetje Topf, ^ je bilo specializirano v pripravljanju zemljišč in gradnji osnovnih struktur za industrijske objekte. To podjetje je tudi gradilo uničevalne peči. Kurt Pruefer, uslužbenec podjetja Topf, je gradil peci v taboriščih Dachav, Buchenvald, Mauthausen in Au-schvvitz. Leta 1941 je zgradil peci, v katerih so skupno lahko upe- pelili tisoč trupel dnevno. Kasneje je vodstvo SS predlagalo podjetju Topf, naj poleg peci gradi tudi plinske celice za pobijanje ljudi. Pressac je v arhivu našel predlog za sistem ogrevanja za te objekte, ki ga je podjetje Topf utemeljilo z ugotovitvijo, da je smrtonosni plin zyk-lon B učinkovitejši, Ce je temperatura višja od 27 stopinj. Pressac se je z raziskovanjem dogajanj v uničevalnih taboriščih začel ukvarjati že, ko je bil star 18 let in je o tem prvič slišal v vojašnici, kjer je služil vojaški rok. Najpomembnejše podatke pa je začel zbirati oktobra 1990, ko je po posegu tedanjega francoskega zunanjega ministra Du-masa lahko zaCel iskati v arhivih, ki so bili shranjeni na sedežu KGB v Moskvi. Rusi so, po njegovih besedah, doslej samo enkrat odprli in uporabili ta arhiv, to je v petdesetih letih, ko je bil v teku proces proti Dejacu-Ertlu, enemu izmed arhitektov, ki so načrtovali krematorije. Vendar doslej ni še nihče natančno pregledal tega gradiva in prelistal vseh 600 dosjejev, kolikor jih paC vsebuje. Iz teh dosjejev, pravi Pressac, izhaja, da so nacisti izdelali zelo natančne načrte za uničevanje ljudi ter da je šlo za dejanski kriminalni plan, ki ga vse gradivo, ki je bilo doslej razpo-rožljivo, še ni v celoti razkrilo. NEMČIJA / STRIPE BODO RAZDELILI 500 ŠOLAM FRANCIJA / KORZISKI SEPARATISTI Nemška kampanja po šolah s stripi proti novemu nacizmu Prvi rezultati razdeljevanja knjige so spodbudni Michael Christie / Reuter Bonn - V Nemčiji je izšla knjiga komičnih stripov o drugi svetovni vojni, v sklopu kampanje proti neonacističnemu nasilju za nemške dijake. »Hitler -komična knjiga« prikazuje Hitlerjev vzpon in padec ter želi mladim razložiti, kako je Hitler postal nacist in zakaj bi do Česa podobnega moglo spet priti. Tretji Reich je šolskim otrokom tuj kot srednji vek, je dejal Bodo Franz-mann, predstavnik Sklada za branje, ki je uporabilo komične stripe v eksperimentalni študiji med 600 dijaki. Dodal je, da gre večino današnjega rasističnega nasilja pripisati nevednosti. Od zedinjenja leta 1990 je Nemčijo zajel val neonacističnega nasilja, v katerem je bilo ubitih 28 oseb. Novembra lani sta dve turški deklici in neka starejša ženska umrli v požaru, ki so ga zanetiti skrajni desničarji v Moellnu. Maja, v letošnjem najhujšem napadu proti tujim priseljencem, je v Solingenu zažigalna bomba ubila pet Turkov. Kancler Helmut Kohl je prepričan, da je treba mlajšim generacijam nedvoumno povedati, da so biti nacisti za Nemčijo prava nesreča. Pred kratkim je naglasil, da to pomeni seznaniti jih z zgodovinskimi dejstvi, o katerih vedo presenetljivo malo. Raziskava Sklada za branje je ugotovila, da je pred branjem komične knjige četrtina otrok verje- la, da bodo prihodnje generacije Hitlerju bolj naklonjene in menila, da je Nemčija potrebovala Hitlerja, da bi izboljšala svoj položaj v svetu ter da se je treba za njegov vzpon v 30. letih zahvaliti predvsem brezposelnosti. Zvezni center za politično vzgojo namerava razdeliti stripe 500 šolam. Knjiga, ki jo je napisal Friede-mann Beduerftig, ilustriral pa Dieter Kalenbach, skuša dogodke postaviti v pravo luč. »55 milijonov vojnih žrtev, 6 milijonov žrtev nemških krematorijskih peci, še večje število mrtvih zaradi lakote, veliko število pogrešanih, mučenih, 12 milijonov beguncev, zdesetkane druži- ne, uničene države, cela celina v razvalinah, to je tragedija, ki je ni mogoče opisati zgolj z besedami in števili,« je dejal Beduerftig. Stripi učinkovitejše prikazujejo resničnost kot pa dolgočasni učbeniki. Poleg knjige, so si omisliti tudi računalniško igrico, ki otroke uči, kako biti odporniki za Časa diktature. Iz knjige med drugim jasno izhaja, da je večina vo-lilcev podprla Hitlerja in da so mnogi vedeli za množični poboj Židov. V predgovoru Beduerftig naglasa, da so kljub vsemu vso krivdo pripisali Hitlerju, češ da je Nemčija bila le žrtev. Prvi rezultat ni izostal: ugotoviti so že, da so biti uCenci po branju knjige veliko bolj kritični do nacizma. »Resistenza« objasnila cilje Korziška tajna separatistična organizacija je na tiskovni konferenci seznanila novinarje s svojim programom. Resistenza je med drugim odgovorna za požige počitniških hišic, ki so last Francozov (Telefoto AP) ZDA / ŠTIRJE MOŠKI IN ŠTIRI ZENSKE SO PREŽIVELI DVE LETI V VELIKANSKI ZGRADBI, ODREZANI OD ZUNANJEGA SVETA VVASHINGTON - V pušCavi Arizone se je sreCno končala pustolovščina "Biosfere 2“, velikanske zgradbe iz betona in stekla ki je točno dve leti gostila štiri moške in štiri ženske ter skoraj štiri tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Bila je to neke vrste sodobna Noetova barka, v kateri so strokovnjaki do podrobnosti reproducirali popolnoma samostojni biološki sistem. "Biosfera 2“ je doživela zelo sporne ocene, saj so mnogi znanstveniki prepričani, da je šlo za zgolj turistični in potrošniški podvig. Projekt, ki se je razprostiral na površini pol drugega hektarja, je stal približno 150 milijonov dolarjev. V njem so umetno ustvariti pet različnih klimatskih območij, od tropskega gozda do puščave, od savane do morja, ki je bilo od Časa do Časa tudi vzvalovano. Po "Biosferi 2“ so se se sprehajale razne živali, rasle pa vsakovrstne rastline. Ljudje, ki so tam preživeli dve leti, so po vrnitvi ”na zemljo" povedali, da so se počutili kot doma. Moderna Noetova barka ni imela najbolj mirne plovbe. Letošnjega januarja je iz "umetne zemlje" čez noC zmanjkal kisik, ki so ga morali od tedaj dobivati od zunaj, kar je ustvarilo ostre polemike med pobudniki tega poskusa. Nekateri so bili mnenja, da brez kisika ni mogoče nadaljevati, drugi pa, da je šlo le za "tehnično okvaro". Prevladala je druga opcija, zagovorniki prve pa so iz protesta zapustili Arizono. Manj preglavic pa je povzročil drugi incident. Mlada Angležinja Jane Poynter se je lažje ranila med delom ”na polju" in so jo morali za nekaj dni odpeljati v bolnišnico v sosednji Tucson. A to so bile malenkosti, je dejal teksaški milijarder Edward Bass, ki je finansiral "Biosfero 2“. Poskus je po njegovem zelo dobro uspel. Bass je "Biosfera 2“ vsekakor že prinesla nekaj denarja. Turisti in radovedneži (teh je bilo kar precej) so morali za zunanji ogled velike stavke plačati vstopnino v vrednosti 13 dolarjev. V bližnji bodočnosti pa bodo kot suvernirje zaceli prodajati celotno opremo Noetove barke. Nekateri so že rezervirali drevesa, drugi dele puščave, nekdo pa tudi košček oceana. SLOVENIJA Torek, 28. septembra 1993 KOMENTAR AFERA ELAN / PARLAMENTARNA PREISKAVA EVIDENČNI KARTONI ZA BEGUNCE Ko preiskovalci obmolknejo Tanja Starič Parlamentarna preiskava je v slovenski kratki večstrankarski, z aferami preobloženi postsocialistični praksi vsekakor zanimiva in spodbudna novost. Tovrstne mehanizme nadzora razvite parlamentarne demokracije seveda poznajo že dolga desetletja, v ZDA pa so javna kongresna zaslišanja tudi prvovrstni medijski spektakel. Tožbe, kako »je pri nas vse drugače«, so seveda nesmiselne. Pravzaprav bi lahko z malo prizanesljivosti parlamentarce, ki preiskujejo ozadja naj-veCjih slovenskih gospodarskih afer, celo pohvalili. Od prvih nerodnih poskusov, ko so dosegli neslavni rekord s kar dvanajstimi neuspešnimi zaslišanji, ko so z jurišno vnemo pravičnikov kar povprek sprejemali sklepe, praviloma nezakonite, in ko so se do onemoglosti zapletali v proceduralne zanke, so vendarle opazno napredovali. Funkcionarji, ki jih vabijo, praviloma prihajajo na zaslišanje, komisiji pa se je celo posrečilo identificirati dva osumljenca in nekaj kronskih prič. Tega, da nobena afera ni razkrita in da še niso našli nobenega »pravega« krivca, parlamentarcem (še) ne gre šteti v zlo - če so afere in zarote tako grozovite, kot so trdili tisti, ki so jih obelodanili, potem pravih ozadij paC ni mogoče odkriti Cez noč. Vendar pa opazovalci zato nič manj ne zardevajo, ko parlamentarci vedno znova izpričujejo svojo nerodnost, nepoznavanje procedure in - kar je najhuje - ko se pokaže, da so spet prišli na zaslišanje, ne da bi prebrali dokazna gradiva in dokumentacijo. Se Časopisnih Člankov ne. Vprašanja, ki ne segajo Cez običajne »ali ste vedeli« in »ah ste krivi«, seveda z levo roko odpravi vsak izkušen odvetnik in tako se preiskava mimogrede ustavi na točki, ko nihče nič ni vedel, nihče nič ni storil in nihče nič ni kriv. Nauk zgodbe je zelo preprost: parlamentarna preiskava je morda res slava in spektakel, vendar šele cisto na koncu. Najprej je trdo, suhoparno in dolgotrajno garanje. In če so najbolj vročekrvni napovedovali nic manj kot začasno odpravo »rdečega« sodstva, češ da so parlamentarne preiskave tista najvišja in najbolj pravična instanca, potem jih vrli preiskovalci vedno znova demantirajo kar sami. Prva »prava« preiskovalna komisija preprosto pomeni, da Slovenija postaja »normalna« država - in obenem dokazuje, da bo ta »postopek« najbrž trajal še zelo dolgo. Nihče ne ve, kam je izginilo petsto milijonov maik Šinigoj: Nisem vedel za dolgove - Triler: Peterletova vlada je zlorabila pooblastila Tanja Starič Prvi uradni dokument S popisom hitijo zaradi bojazni pred pritiskom iz Hrvaške Borut Meško LJUBLJANA - Preiskovalna parlamentarna komisija, ki raziskuje politična ozadja večjih slovenskih gospodarskih škandalov, je včeraj nadaljevala preiskavo afere Elan. Najprej so zaslišali Dušana Šinigoja, ki je bil med leti 1984 in 1990 predsednik slovenskega izvršnega sveta in ki naj bi bil - po pričevanju Pavla Kodra - neposredno vpleten v nezakonite odločitve takratnega Elanovega vodstva. Šinigoj je na zaslišanje prišel v spremstvu odvetnika Stojana Zdolška, ki se ga spomnimo tudi z obeh neuspelih poskusov zaslišanja Hitovega generalnega direktorja Danila KovaCiCa. Na prvo vprašanje - ah so se vodilni delavci Elana posvetovali z njim o vseh pomembnejših odločitvah - je odgovoril takole: srečeval se ni niti z Vojskom niti z Aljančičem niti s Kodrom in nikoli ni vplival na poslovno politiko Elana. S Kodrom se je srečal dvakrat. Prvič februarja leta 1990, ko sta se pogovarjala približno deset minut, in drugič po tem, ko so že izvedeli za dogajanje v Elanu in so zato z vodstvom podjetja sklicali skupen sestanek. Šinigoj je zatrdil, da Kodru po tem sestanku ni rekel, da naj Elanove izgube pokrijejo kar krščanski demokrati (kar v pričevanju navaja Koder). Po Sinigojevih besedah izvršni svet zelo dolgo ni vedel ničesar o težavah v Elanu, nasprotno, prepričani so bili, da je to zares »paradni konj« slovenskega gospodarstva. O tem, kako poslujejo podjetja, so namreč dobivali informacije iz poročil SDK, ta pa Elana ni pregledala štirinajst let. Izvršnemu svetu se ni zdelo potrebno, da bi službo poslal v podjetje, ker so pač menih, da je tam vse v redu. Sele aprila leta 1990 (torej mesec dni pred zamenjavo vladne ekipe) naj bi -tako Šinigoj - izvedeli za hude izgube Elana, opozorilo pa je prišlo s Hrvaške, ki je trdila, da Slovenija tako spravlja hrvaški denar v tujino. Namig pa so dobili tudi iz Ljubljanske banke (generalni direktor LB Metod Rotar je opozoril podpredsednika Bohoriča). V Elanu so najprej trdih, da ni težav, potem pa so zahtevali 200 milijonov mark, ki jih - tako Šinigoj - niso hoteli niti mogli dati. Jamstvo so zahtevah tudi Hrvatje, vendar so na koncu sprejeli argumentacijo Slovenije, da morajo vsa (tudi) hrvaška podjetja sama nositi tveganje. Na koncu zaslišanja je preiskovancu zastavil nekaj vprašanj tudi odvetnik Zdolšek, ki je nato predlagal zaslišanje direktorja SDK v Kranju, ki toliko let ni opravila niti enega nadzora v Elanu. Komisija bi morala zaslišati tudi Lojzeta Peterleta, ki bi moral pojasniti, kaj se je zgodilo z dvema milijonoma mark, ki jih je slovenska vlada leta 1990 plačala podjetju Elan 2000, ne da bi o tem kaj vedel parlament, je predlagal Zdolšek. Skrivnost izginulega državnega denarja je pojasnjeval naslednji zasliša-nec, stečajni upravitelj Elana Igor Triler. Po njegovih besedah je takratno vodstvo Elana (septembra 1990 je bil to Peter Lampič) milijon porabilo za plače, milijon pa za prispevke državi. Nič niso porabili za izvoz smuči, poleg tega je vlada denar najprej »podarila«, šele potem pa o tem tudi sklepala. Triler je zbral vso dokumentacijo o obeh »črnih« računih v Zvezi slovenskih bank v Celovcu, ne ve pa, kdo ju je odprl in s čigavo podporo. Dokumentacijo je po zaslišanju predal komi- siji, povedal pa je tudi, da je kopije že davno izročil policiji, zato ne razume, zakaj ima kranjsko sodišče toliko težav prav s temi dokumenti. Povedal je, da bi, tudi če bi Elan več let posloval popolnoma nerazumno in če bi denar odtekal skozi vse znane »črne luknje«, »izginuli« denar lahko znašal 50 milijonov mark. V resnici pa je izginilo kar 500 milijonov mark in tolikšen denar - meni Triler - je zagotovo še vedno nekje na varnem. Kje naj bi to bilo, tega pa Triler ne ve. LJUBLJANA- Renato Kranjc, direktor Urada za priseljevanje in begunce, je na včerašnji tiskovni konferenci pozval vse osebe, ki so zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini prebežale v Slovenijo, naj se popisa udeležijo. Zanje status začasnega begunca pomeni predvsem pravno ureditev njihovega položaja, glede na zakon o tujcih, po katerem je z veljavnim potnim listom mogoče bivati v Sloveniji največ tri mesece. Kranjc je dejal, da je rok za izvedbo registracije tako kratek zato, ker se bojijo, da bi begunci iz Hrvaške spet začeli pritiskati na slovensko južno mejo, če bi popis trajal dlje. Vprašalnik za popis začasnih beguncev so pripravili strokovnjaki za statistiko in izvedenci za begunsko problematiko, zajema pa vse begunčeve osebne podatke, njegov materialni položaj pred prihodom v Slovenijo, sedanje zdravstveno stanje, podatke o gostitelju, o sorodnikih v tujini ipd. Begunci odgovarjajo tudi na vprašanje, kje bi se želeli naseliti, če se zaradi varnosti ne bi mogli vrniti v naselje stalnega prebivališča. Kranjc je na vprašanje, kaj bo z begunci, ki se popisa ne bodo udeležili, in na vprašanje, ali bodo po opravljenem popisu slovenski organi izvajali racije, dejal, da je popis namenjen le za ureditev splošne begunske statistike in humanitarne pomoči. Poleg tistih 12 tisoč ljudi brez statusta začasnega begunca, ki so že deležni pomoči, bi jo tako prejemali tudi drugi, doslej še neregistrirani begunci. Teh naj bi po ocenah bilo blizu 20 tisoč. Podatki iz popisa bodo zbrani na Zavodu za statistiko in na podlagi zakona o zaščiti osebnih podatkov zavarovani pred zlorabo. Osebni podatki ne bodo dostopni vsem, tudi državnim organom Bosne in Hercegovine ne. Renato Kranjc je za Republiko dejal, da ima urad sredstev za normalno vzdrževanje beguncev le še za mesec dni, kajti na prošnje za večjo finančno pomoč, ki so jih poslali Visokemu komisariatu ZN za begunce in tujim donatorjem, doslej še niso dobili odgovora, zato so pred kratkim zaprosili vlado za dodatna proračunska sredstva. Dušan Šinigoj: »Nisem vedel, kaj se godi v Elanu« (Foto: Aleš Pavletič) POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Gospodarstvo potrebuje strokovnjake LJUBLJANA - »Glavni nalogi Sveta za poklicno izobraževanje sta priprava zakona o poklicnem šolstvu in oblikovanje inštituta za poklicno šolstvo,« je na včerajšnji ustanovni seji Sveta za poklicno izobraževanje povedal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Svet za poklicno izobraževanje je imenovala vlada, člani sveta pa so predstavniki ministrstev za šolstvo in šport, za de-\ lo, družino in socialne zadeve, za gospodarske dejavnosti in za finance ter predstavniki Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije, sindikatov in strokovne javnosti. Svet sprejema predloge za oblikovanje, izpopolnjevanje in razvoj siste- ma poklicnega izobraževanja v Sloveniji in jih predlaga v sprejem pristojnim organom. Predsednik sveta Jožko Čuk je poudaril, da so ustanovitev sveta za poklicno izobraževanje narekovale potrebe gospodarstva, kjer je v zadnjih letih naraslo število podjetij od 3500 pred štirimi leti na današnjih 23.500 in kjer narašča povpraševanje po dobro usposobljenih strokovnjakih na srednji ravni. Člani sveta so ugotovili, da je bila prenova srednjega šolstva zastavljena že leta 1987, ko so skušali odpraviti najbolj očitne napake usmerjenega izobražava-nja in v poklicne šole znova uvedli strokovne predmete.(STA) SEMINAR / VLOGA SODNIKA Obstajajo poskusi, da bi si podredili sodstvo Ni vsebinskih sprememb v pravosodju - Sodstvo kot del oblasti je izpostavljeno kritiki - Prepričevanje prepričanih LJUBLJANA - Čeprav so razprave o neodvisnosti pravosodja stare kot pravosodje samo, nas tudi zadnja dogajanja pri nas prepričujejo, da je ta tema pravzaprav vedno aktualna. In o tem, oziroma bolj natančno povedano o vlogi sodnika v demokratični družbi, bodo govorili udeleženci tridnevnega seminarja, ki se je v organizaciji pravosodnega ministrstva in ob sodelovanju Sveta Evrope včeraj začel v Cankarjevem domu. Teme seminarja so razmerje med sodno, izvršno in zakonodajno vejo oblasti, položaj sodnika v novi slovenski zakonodaji, razmerje med vrhovnim in ustavnim sodiščem ter specializirana sodišča, pri čemer je bil včerajšnji dan namenjen prvima dvema temama. Včerajšnje razprave bi Majda Vukelič lahko strnili v nekaj poudarkov. Nova ustava je res prinesla delitev oblasti, toda vloga sodstva je zaradi odsotnosti vsebinskih sprememb ostala nedorečena. Poskusi podrejanja sodstva obstajajo tudi danes, toda neodvisnost sodstva ni stanje, ki bi bilo doseženo enkrat za vselej. Tudi od profesionalnosti sodnikov, njihove pokončne drže in doslednega uveljavljanja načela zakonitosti je odvisno, ali bodo poskusi podrejanja uspešni. Toda to še ne pomeni, da sodstvo ni podvrženo kritiki. Navsezadnje je sodstvo del oblasti, ki jo voli ljudstvo, zato je kritika možna in dopustna. Nova zakonodaja s področja sodstva, ki jo bo v kratkem obravnaval državni zbor, pomeni poskus izvršilne oblasti, da nadzoruje sodstvo. Po novem naj bi namreč pravosodni minister imenoval predsednike sodišč, njihove pristojnosti pa niso majhne. Zato se slovenski sodniki zavzemajo, da bi predsednike sodišč, potem ko bi svoje mnenje dal pravosodni minister, imenoval sodni svet. Seminar se bo, tako kot tisti o neodvisnosti sodstva decembra lani, končal s sprejemom stališč. Dodajmo pa pripombo enega izmed udeležencev seminarja, ki je dejal, da gre spet, tako kot pred devetimi meseci, za prepričevanje prepričanih. »Nasprotna« stran se tovrstnih seminarjev namreč ne udeležuje prav pogosto. ODBOR ZA FINANČNO IN KREDITNO-MONETARNO POLITIKO Odbor obravnava zakone $ stališča finančnih posledic Dopolnila za olajšave izničujejo zakon o dohodnini LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za finance in kreditno-monetamo politiko je včeraj obravnaval morebitne finančne posledice več zakonov, in sicer v okviru priprav na jutrišnjo sejo parlamenta. Člani t. i. Kopačevega odbora kot matičnega delovnega parlamentarnega telesa se danes niso opredelili do mnenj drugih zainteresiranih odborov DZ k predlogu zakona o dohodnini, ker še vedno niso dobili vseh dopolnil in stališč. Ce bi odbor upošteval vsa do sedaj vložena stališča in dopolnila k zakonu o dohodnini, z gotovostjo lahko trdimo, da zakona o dohodnini ne bi več potrebovali, ker bi zaradi velikega števila dopolnil, s katerimi se predlaga vrsta olajšav, pravzaprav ostali brez dohodnine, je menil Kopač. Saj bodo že predlagane spremembe v zakonu o dohodnini povzročile izpad prihodkov v višini 12, 2 milijarde tolarjev in jih bo treba nadomestiti z nekaterimi drugimi davčnimi viri. Odbor bo predlagal državnemu zboru, naj ob obravnavi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne sprejme stališč in sklepov obdora za delo, ki imajo velike finančne posledice. Odbor je še obravnaval sveženj pravosodnih zakonov in predvsem ocenjeval morebitne finančne posledice. Tako bodo državnemu zbom glede zakona o sodiščih, zakona o ustavnem sodišču ter o sodniški praksi predlaga- li, naj jih obravnava in sprejme. Živahnejša je bila obravnava ocene finančnih posledic predlaganega zakona o ohrambi. Kopačev odbor bo predlagal državnemu zbom, da ta naloži vladi, naj iz zakona izvzame 114. člen in pripravi enotno stališče ureditve lastninskih razmerij med občinami in državo pri reorganizaciji državne uprave. Odbor predlaga, naj državni zbor pri pripravi zakona o obrambi na drago obravnavo umakne rešitve iz 102., 103. in 104. člena, predlaga pa, da se beneficirana delovna doba za vse poklicne profile, vrednotenje posebnih delovnih razmer in predčasna upokojitev uredijo s posebnim zakonom. Poslanci so tudi menili, da 117. člen ne sodi v zakon o obrambi. Glede predlaganega zakona o organizaciji ministrstev glede na oceno finančnih posledic je stališče odbora, naj vlada pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva omejitev, po kateri naj bi nova organizacija državne uprave stala enako ali manj kot sedanja-Na predlagan zakon o zemljiški knjigi poslanci niso imeli pripomb. Glede na finančne posledice odbor ni imel pripomb na predlog zakona o odlikovanjih Slovenije. V razpravi pa je Janez Kopač menil, da bi bilo dobro, ce bi vlada določila približno količino medalj, ki jih bodo podelili v enem letu, kar ni zanemarljivo za finančne posledice.(STA) ______DZ / PRED SEPTEMBRSKO SEJO___ Dileme o javnosti ali nejavnosti dela parlamentarnih preiskovalnih komisij LJUBLJANA, 27. septembra - Pred septembrsko sejo državnega zbora, ki se bo pričela jutri in bo predvidoma trajala 14 dni, se je danes ponovno sestal odbor za notranjo politiko in pravosodje in uskladil mnenja in amandmaje k posameznim zakonskim predlogom. Predlog zakona o varuhu človekovih pravic so obravnavala tudi nekatera zainteresirana parlamentarna delovna telesa, ki so odbora za notranjo politiko in pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu posredovala svoja mnenja. Odbor je pregledal prispele pripombe in poudaril, da predlagane spremembe zakona vsebinsko nikakor ne spreminjajo, marveč le izboljšujejo posamezne člene njegovega besedila. Ko so obravnavali predlog zakona o parlamentarni preiskavi je odbor razpravljal o amandmajih, ki jih je vložila skupina 12 poslancev. Največ dilem je bilo v zvezi z določili, ki se nanašajo na javnost dela preiskovalne komisije. Predlagatelji namreč menijo, da naj bo delo preiskovalnih komisij čimbolj javno, saj je javnost pri razčiščevanju velikih afer največji zaveznik parlamentarne manjšine. Ob tem ni zane- marljivo dejstvo, je dejal Leo Šešerko, da večina v parlamentu ni vedno zainteresirana za to, da bi se pojasnilo celotno ozadje posameznih afer. Ignac Polajnar pa je menil, da lahko zaradi popolne odprtosti dela parlamentarnih preiskovalnih komisij le-te delujejo manj učinkovito. V popoldanskem nadaljevanju seje bo odbor obravnaval še predlog zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva, ki so ga pripravili poslanci Slovenske ljudske stranke, in predlog za spremembo zakona o državljanstvu Republike Slovenije. (STA) KOMISIJA ZA ŽENSKO POLITIKO Izvenzakonska skupnost naj se po zgledu zahodnih dčav izenači z zakonsko LJUBLJANA - Komisija državnega enakovredno obravnavo tako zakon-zbora za žensko politiko podpira pre- ske kot nezakonske skupnosti, saj dlog za izdajo zakona o dohodnini in menijo, da zakon ne bi smel delati predlaga, naj predlagatelj do druge razlik, kajti tudi v svetu (na Norve-obravnave preuči mehanizme, s kate- škem je kar 60 odstotkov takih zvez, rimi bi tudi v tem zakonu uveljavili pri nas pa 25 odstotkov) so takšne enakopraven status zunajzakonske zveze že povsem normalne in izena-skupnosti. Komisija se je seznanila cene z zakonskimi, tudi s predlgom za obdavčenje štu- V nadaljevanju seje je komisija dentskega dela in podprla matično obravnavala tudi predlog zakona o delovno telo, da se izdela vstopni varovanju človekovih pravic in ugo-cenzus (lestvica) za obdavčitev najvi- * tovila, da v zakonu ni jasno določen šjih dohodkov iz tega naslova. postopek za razrešitev instituta, ki V razpravi so elani komisije med naj bi varoval posameznika takrat, drugim poudarili, da so bili opozo- ko odpovejo dragi državni organi. Ni rjeni, da bodo imele zunajzakonske pa se strinjala s predlogom poslanke skupnosti v predlaganem zakonu o Nade Skok, da lahko razreševalni dohodnini v nasprotju z zakonskimi postopek sproži ena tretjina poslan-težave pri pridobivanju dokumentov cev oziroma da se ga razreši le na za uveljavljanje olajšav pri odmerja- podlagi glasovanja dveh tretjin po-nju dohodnine. Zato so se zavzeli za slancev. (STA) VLADA / SPREJETA UREDBA O UREDITVI PROSTORA Črnograditelji bodo lahko zahtevali odlog prisilne izvršbe rušenja LJUBLJANA, - Na svoji seji 23. septembra je vlada sprejela uredbo o postopku priprave in sprejemanja prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za sanacijo degradiranega prostora. Uredba izhaja iz 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oziroma tako imenovanega zakona o črnih gradnjah, nanaša pa se na postopke priprave in sprejemanja tako imenovanih sanacijskih PUP, ki so podlaga za odločitve o legalizaciji nedovoljenih posegov v prostor, je v informaciji za javnost zapisalo ministrstvo za okolje in prostor. Uredba določa, da morajo občine najkasneje do 5. decembra 1993 ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poslati evidenco vseh tistih nedovoljenih posegov v prostor, katerih investitorji so vložili zahtevo za odlog morebitne prisilne izvršbe odstranitve in vplačali predvideni depozit. Sprejeta uredba vlade in navodilo ministra zagotavljata investito- rjem nedovoljenih po-segov v prostor (črnih gradenj) pravočasno« pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranja prostora in s tem individualno obravnavo njihovih primerov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa, da investitorji nedovoljenih posegov v prostor (črnograditelji) lahko vložijo zahtevo za odlog morebitne prisilne izbršbe odstranitve njihove črne gradnje še do 10. oktobra 1993. (STA) AVSTRIJA Torek, 28. septembra 1993 AVSTRIJA / FASSLABEND »Varnost Avstrije ne dopušča gnilega kompromisa« Opozorilo koalicijskemu partnerju AVSTRIJA / ZARADI »LUKENJ« V DR2AVN1 BLAGAJNI Grozi zmanjšanje socialnega standarda? Minister Schussel napovedal krajšanje socialnih storitev Ivan Lukan DUNAJ - V razpravi o podaljšanju civilne službe se je ponovno javil k besedi avstrijski obrambni minister VVemer Fas-slabend. Član avstrijske zvezne vlade je - tik pred začetkom pogovorov z notranjim ministrom -odločno zagovorajal podaljšanje civilne službe od trenutno 10 na 12 mesecev. Pri tem je poudaril, da »v tej, za varnost Avstrije pomembni zadevi, ni več Časa za gnjil kompromis«. Zato da bo naprej vztrajal pri svoji zahtevi po 12 mesecev trajajoči civilni službi, je dejal minister in menil, da je zdaj Prišel tudi cas, da resno opozarja na potrebo, da mora Avstrija pravočasno poskrbeti za svojo varnost, »predvsem tudi zaradi nestabilnosti v svoji ne-posrednji okolici«. Kot znano, je pred nekaj dnevi notranji minister Franz Loschnak naznanil, da je medtem izdelal osnutek za nove-lacijo zakona o civilni službi v Avstriji. V njem je določeno, da bo le-ta °d 1. januarja leta 1994 dalje trajala deset mese-cev, ter da ne bo veC nikakršnih izjem. Nadalje osnutek predvideva razširitev ponudbe Pri civilni službi ter občutno debirokratiza-cjjo na področju uprave rivilne službe. Poleg te-§a je notranji minister izrecno poudaril, da vrnitev k komisiji za preverjanje upravičenosti ugovora zaradi vesti ne bo. Medtem ko obrambni minister VVerner Fassla-bend in znjim avstrijska ljudska stranka (OVP) torej vztrajata pri zahtevi po podaljšanju civilne službe od 10 na 12 mesecev pri socialdemokratski stranki ni se-zanti nikakršne pri-pravjenosti za spremembo, ki bi presegla vsebino novega zakonskega osnutka. Kancler Vra-nitzky pa je celo izrecno izključil podaljšanje civilne službe s 1. januarjem 1994. leta. Proti podaljšanju civilne službe sta se izrekli tudi mladinski organizaciji socialdemokratske in ljudske stranke ter Zeleni, ki zahtevajo krčenje tako civilne službe kot tudi vojaške službe z orožjem na pet mesecev. Tudi avstrijska sekcija katoliškega mirovnega gibanja »Pax Christi« se izrekla proti podaljšanju civilne službe. Dunajski pomožni škof Florian Kuntner je v posebni izjavi poudaril, da je nerazumljivo, kako politiki ravnajo z načelom enakosti. Že sedanja ureditev, po kateri za mnoge civilna služba traja za dva meseca dalje kakor vojaška služba, »nasprotuje temu naCelu«. Skoraj 400.000 Avstrijcev živi v ■ ■■ ■ tujim DUNAJ - Sirom sveta živi približno 380.000 Avstrijcev. To je razvidno iz statistike, ki jo je te dni objavila avstrijska tiskovna agencija APA. Največ avstrijskih državljanov živi v Evropi (263.000) , sledijo pa Avstralija (30.000) , Južna Amerika (36.500), Severna Amerika (28.500), Azija (5000) in Afrika (2500). V Evropi je najveC avstrijskih državljanov v Nemčiji (85.000), sledijo pa Švica (40.000) , Italija (8000), Velika Britanija (5500), Francija (4350), Švedska (3100), Nizozemska (3000), Španija (2540), Belgija (2280) in Liechtenstein (2120). Avstrijske državljane v inozemstvu povezuje »Svetovna zveza Avstrijcev v inozemstvu«, katera se med drugim prizadeva tudi za ureditev njenih državljanskih pravic, kot je to na primer volilna pravica pri državnozborskih volitvah itd. DUNAJ -V Avstriji se je v zvezi z državnim proračunom za leto 1994 vnela razprava o zmanjšanju socialnega standarda oz. krčenju socialnih storitev države. Razpravo je »zanetel« zvezni minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel, ko je v nedeljski televizijski oddaji »Ura tiska« napovedal zamrznitev socialnih državnih storitev, na primer podpora brezposelnim ali denarno nadomestilo med porodniškim dopustom. Kancler Franz Vranitzky je nato sicer zatrdil, da v Avstriji ne bo prišlo do zmanjšanja socialnega standarda, hkrati pa je govoril o nekem »dimenzijoniran-ju na oko«. »Cilj avstrijske politike je tako socialna izravnanost kot tudi socialna varnost, je poudaril socialdemokratski zvezni kancler. Minister Schussel je v okviru svojega televizijskega nastopa menil, da bi se z zgoraj omenjenimi varčevalnimi ukrepi ter z istočasnim povišanjem prispevka za zavarovalnico za primer brezposelnosti dalo »zamašiti« finančno luknjo v višini 11 do 12 milijard šilingov, ki je nastala pri oblikovanju državnega proračuna za leto 1994. Schussel je v pogovoru z avstrijskimi novinarji zavzel stališče tudi do krize v podržavljeni in- dustriji in menil, da je edina rešitev popolno privatizacija teh podjetij. Glede prestrukturiranja podjeta »Austrian Industries«, kot ga načrtuje minister za podržavljeno industrijo Viktor Klima, pa je Schussel menil, da je zadeva še ni dozorela in trenutno tudi nerealistična, predvsem kar se tiče nastopa na borzi. Pozitivno pa je minister za gospodarstvo ocenil najnovejši predlog Evropske skupnosti glede tranzitne pogodbe z Avstrijo, ki predvideva trajno rešitev za »senzibilna področja »kot na primer za Alpe. Obenem pa je menil, da mora Avstriji pri pogajanjih biti »v stvari trdna, v formalnih vprašanjih pa fleksibilna«. Glede predloga avstrijske energetske družbe Verbundgesellschaft o 6- odstotnem povišanju cene električnega toka pa je Schussel kot pristojni minister poudaril, da bo je treba počakati na rezultat pravnega postopka ter da ne bo sprejel političnih odločitev. Izjave zveznega ministra za gospodarstvo so močno odmevale predvsem v vrstah socialdemokratske stranke, pri Liberalnem forumu in pri Zelenih. Ministrica za Zenska vprašanje Johanna Dohnal je predlog, da se za sanacijo proračuna med drugim krajša tudi denarno nadomestilo med porodniškim dopustom, odločno odklonila, klubska predsednika Zelenih Madelaine Petrovič pa je zmanjšanje socialnih storitev s strani države prav tako zavrnila in označila kot »strašansko dejanje«. Poslovodja avstrijske socialdemokratske stranke (SPO) Josef Cap pa je glede izjav ministra v zvezi s tranzitno pogodbo dejal, da je Schussel slabil avstrijsko pogajalsko pozicijo v Bruslju. Poudaril j er tudi, da je pozitivno stališče ministra glede »senzibilnih področij« v popolnem nasprotju s sklepi avstrijske vlade. Predsednik tirolskega »Tranzitforuma« Gurgi-ser pa je ministra za gospodarstvo celo označil kot »grobokopa tranzitne pogodbe«. Minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel, V Dobili vasi ne bo dvojezičnega vrtca DOBRLA VAS -Deželni poslanec in dobrolski župan Josef Pfeiffer je te dni obvestil Urad zveznega kanclerja, da (še) ne bo dvojezične skupine v novem otroškem vrtcu v do-brolskem samostanu. Sporočil je, da je občinski svet tozadevno zahtevo staršev odklonil z 21 proti 2 glasovom. Pfeifer pa je v pismu Uradu zveznega kanclerja na-jnignil možnost tretje - dvojezične skupine. O njej da bodo občinski možje ponovno razpravljali spomladi leta 1994, ko bodo razjasnili vsa organizacijska in finančna vprašanja. Zupan Pfeiffer v pismu nadalje poudarja, da pri sprejemanju v vrtec ne delajo razlik glede materinščine, zaposlili pa so tudi dvojezično otroško vzgojiteljico, da bi »odstranili morebitne jezikovne težave«. Dobrolski župan pa še pristavlja, da je sožitje med obema narodoma v njegovi občini harmonično in da bo po njegovem mnenju tako tudi ostalo. Pri tem je še navedel, da sta dva občinska odbornikov pripadnika Enotne liste. Z ogromnimi Črkami pa Pfeiffer v pismu poudarja, da tržna občina Dobrla vas po zakonu ni dvojezična. ZDA / ODKLONJEN PRIZIV VValdheimov dosje bo še naprej ostal zapit za javnost... Ministrstvo ponovno preprečilo vpogled DUNAJ/VVASHING-TON - Dosje ameriškega ministrstva za pravosodje o domnevnih vojnih zločinih bivšega avstrijskega zveznega predsednika Kurta VValdheima (slika zgoraj), tako imenovani « VValdheim-Report«, ostaja še naprej zaprt za javnost. Pred nedavnim je namreč prizivno sodišče kolumbijskega di-strikta ugodilo prizivu ameriškega zveznega ministrstva za pravosodje in objavo dosjeja prepovedalo, poroCa dunajski dnevnik »DiePresse«. Zbor inkriminiranih podlag proti VValdheimu je svojcas na zahtevo takratnega pravnega ministra Edvvina Meesa sestavil »Office of Special Investigation (OSI)«. Na podlagi zbranega materiala pa je minister Meese bivšega avstrijskega predsednik zaradi domnevnih vojnih zločinov kot Častnik hitlerjeve vojske uvrstil na tako imenovano «Watch list«, ki mu prepoveduje vstop v ZDA. Objavo VValdheimo-vega dosjeja je že leta 1987 na podlagi tako imenovanega »Freedom of Information Act« zahteval John R. Mapother, bivši sodelavec- ameriške ambasade na Dunaju. Ameriško pravno ministrstvo je bilo proti in je zavrnilo tudi poznejši Mapothrov priziv, s katerim je hotel izsiliti objavo dosjeja. Potem je združenje konzumentov«Public Citizen« vložilo tožbo za objavo dosjeja in lani aprila je zvezni sodnik Pratt odločil v smislu to-žiteljev: večino podlag da je treba do 29. maja objaviti. Proti tej odločbi je pravno ministrstvo vložilo priziv in dobilo prav. AVSTRIJA / PROCES PROTI NEONACISTU Obložen oživljanja nacistične miselnosti Martin Kussel pred porotniškim senatom Deželna vlada Vabi na »Dan odprtih vrat« CELOVEC - Urad koroške deželne vlade vabi deželane na »Dan odprtih vrat«, ki bo pojutrijšnjem v sredo, 29. septembra 1993 od 8.45 do 15. ure na Arnulfovem trgu. Zainteresiranim obiskovalcem bodo na razpolago ne samo vsi elani, politiki, koroške deželne vlade, marveč tudi vodilni uradniki s sodelavci. Obiskovali si bodo na ta naCin lahko ustvarili sliko o delovanju deželne uprave in politikov. »Dan odprtih vrat« bo v sredo tudi v deželnem muzeju ter v deželni galeriji. Vsi prisrčno vabljeni. DUNAJ - Po skoraj enomesečnim premoru se je včeraj pred porotnim senatom dunajskega sodišča nadaljeval proces proti neonacistu Gott-friedu Kiisslu, ki je obtožen oživljanja nacistične miselnosti. Za sluCaj, da branilec ne bo veC vložil nadaljnjih dokaznih predlogov, računajo opazovalci procesa s (ob)sodbo že v sredo tega tedna. Kussel je tudi vCeraj - kot doslej na vseh dosedanjih obrav-nah - izjavil, da ni storil kazenskih dejanj ter da se počuti »ne kriv«. 34-letni vodja področja »Ostmark«, nemške neonacistične »Nove fronte«, in voditelj »Na-rodno-zveste izvenpar-lamentarne opozicije« (VAPO) je s vojimi neo- nacističnimi somišljeniki dolga leta lahko neovirano deloval za uresničevanje svojih ciljev in idealov. Tako je šef avstrijske in pozneje tudi nemške scene neonacistov in desnih skrajnežev odkrito in nekaznovano lahko poveličeval »fiih-rerja Adolfa Hitlerja«, podvomil je v masovno uničevanje Zidov v tretjem rajhu in zahteval pri-pušCanje NSDAP k volitvam v Nemčiji in v Avstriji. Napovedal je celo ponovni izgon Židov iz Nemčije. Vse to je brez pridržkov - »Ponosem sem na to, da sem nacist!« - izjavljal v intervjujih za vrsto evropskih medijev, nazadnje za ameriško televizijsko ustanovo ABC in za miin-chenski »Tele 5«. Sele ogorčene ameriške reakcije po emisiji intervjuja so opozorile avstrijsko ambasado v Združenih državah Amerike, Ceš vse to zelo škoduje avstrijskemu ugledu v ameriški in ostali mednarodni javnosti. Le-ta je potem vključila pristojne avstrijske organe in notranje ministrstvo k ukrepanju. V januarju leta 1992 je državna policija aretirala Gottffieda Kiis-sela. Po več kot eno leto trajajočem preiskovalnem priporu je Vrhovno sodišče dalo prav formalni Kiisselovi pritožbi, zato je pristojno sodišče moralo prej kot načrtovano začeti s sodno obravnavo proti neonacistu. Proces zasleduje tudi vrsta inozemskih novinarjev. AVSTRIJA - KOROŠKA / BREZPOSELNI NAD 50 LET »Izgubljena generacija« Adam Unterrieder. CELOVEC - Število brezposelnih, ki so starejši od 50 let, je v zadnjih petih letih močno naraslo. To je pretekli teden na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril predsednik koroške deželne organizacije Avstrijske sindikalne zveze (OGB), deželni svetnik Adam Unterrieder. Samo v letu 1993 je število brezposelnih v tej starostni kategoriji naraslo kar za Četrtino v primerjavi z lanskim letom, v zadnjih treh letih pa se je število celo podvojilo. Trenutno je na Koroškem brez dela 1604 oseb nad 50 let starosti ali približno 15 odstotkov vseh brezposelnih. Število brezposelnih moških je konec meseca avgusta znašalo 5437, število brezposelnih žensk pa je znašalo 6234. Predsednik Unterrieder je v zvezi s temi številkami še posebej opozoril na dejstvo, da predvsem starejši brezposelni le še težko najdejo novo delovno mesto. Glavni vzroki za brezposelnost v starostni kategoriji med 50 in 60 let da je v tem, da podjetja, predvsem v fazi gospodarske recesije kot jo tre- nutno doživljamo - najprej razveljavijo delovna razmerja s sodelavci z visokimi osebnimi dohodki in ki imajo pravico do visokih odpravnin. Po podatkih študije , ki jo je te dni objavila nižje-avstrijska Delavska zbornica, bo število brezposelnih v Avstriji že kmalu preseglo magično mejo 50.000 žensk in moških. Za njih pa da tudi ne obstajajo velike možnosti za ponovno vključitev v delovni trg. Študija s tem v zvezi govori o nevarnosti, da postajajo ti bivši delo jemalci elani »izgubljene generacije«. (I.L.) 11 ji II NOVICE Zasedanje Konference IAEO DUNAJ - V avstrijskem glavnem mestu se je vCeraj zaCelo zasedanje Mednarodne Organizacije za jedrsko energijo (IAEO). V središču konference, ki bo trajala do petka, bo vprašanje Severne Koreje, saj nekaj zahodnjih držav slej ko prej trdi, da razvija ta država programu za oborožitev z jedrskim orožjem, kar pa Pjonjang odločno demantira. Nadaljnje teme pa so poročilo o varnosti jedrskih reaktorjev v vzhodnoevrposkih državah ter poročilo o Iraku. Koalicija proti povišanju cene za elektriko DUNAJ - Intervenciji zveznega kanclerja Vranitz-kega, ki se je pretekli teden odločno izrekel proti povišanju cene za električni tok s 1. januarjem leta 1994, sta se zdaj pridružili tudi koalicijski Stanki SPO in OVP. Zvezni poslovodja socialdemokratske stranke Marizzi je odklonilno stališče svoje stranke utemeljil z dobro lanskoletno bilanco avstrijske energetske družbe V erbundgesellschaft ter na obstoječe rezerve za gradnjo novih elektrarn, generalna sekretarka ljudske stranke Korošec pa je poudarila, da je naloga avstrijskega elektrogospodarstva, da skuša manjšati porabi elektrike, ne pa da poviša cene. Kot smo že poročali, je Verbundgesellschaft pri ministrstvu za gospodarstvo vložila predlog za povišanje cene za elektriko za šest odstotkov. Milijonska goljufija z vstopnicami DUNAJ - V upravi znameniteg gradu Schonbrunn je avstrijska policija odkrila milijonsko goljufijo z vstopnicami. Blagajničarji so od obiskovalcev sicer zahtevali vstopnino, niso jim pa izročili vstopnice, tako da jim tudi ni bilo treba vstopnino obračunati. V goljufijo so po vsej verjetnosti vpleteni tudi nekateri vodici ter šoferji avtobusov, ki so turiste pripeljali v Schonbrunn. Po prvih podatkih znašal doslej ugotovljena škoda najmanj dva milijona šilingov, krimalisti pa so prepričani, da se bo vsota še povišala. Krvav vikend na avstrijskih cestah - 28 mrtvih DUNAJ - Pretekli vikend je bil na avstrijskih cestah eden najbolj krvavih v statistiki zadnjih let. Od petka od nedelje je pri prometnih nesrečah igubilo življenje kar 28 oseb, od tega 14 v Nižji Avstriji. Glavni vzrok smrtnih nesreč je bila prehitra vožnja ter nepazljivost voznikov na križiščih. Bilanca od začetka leta do pretekle nedelje pa je - v primerjavi z istim obdobjem v letu 1992 - še vedno pozitivna. Letos je izgubilo življenje 965 oseb, lansko leto jih je bilo 1013. Mesni škandal brez konca CELOVEC - Se v dobrem spominu je mesni škandal, ki je v letošnjem poletju razburjal potrošnike na Koroškem oz. v Avstriji. Zdaj se je razvedelo, da je bil rezultat posebne raziskave, ki ga je pred nekaj dnevi izvedel Urad za svetovanje potrošnikom, zopet negativen. Pri kontroli 22 poskusnih paketov zasekljanega mesa so ugotovili, da je samo 14 paketov ustrezalo določilom tozadevnega zakona o živilih. Delavska zbornica za Koroško je v tiskovni izjavi poudarila, da sicer nobeden paket ni bil popolnoma neužiten, vendar je bilo zaznati določene ne-dostatke: na primer previsok delež masti ah premalo beljakovine. Trgovska zbornica proti novimi načrti za poklicne šole CELOVEC - Predsednik trgovske zbornice za Koroško Karl Koffler je v tiskovni izjavi zavrnil načrt za poklicne šole, katerega je predložil zvezni minister za pouk in umetnost Rudolf Scholten. Reforma predvideva razširitev pouka tujih jezikov, s tem povezano pa bi bilo tudi podaljšanje dobe poklicne šole. Koffler meni, da je treba zagotoviti izobrazbo v obratih, Cas ki ga preživi vajenec v Soh pa naj ne bi upoštevali v splošnem izobraševalnem Času. »Nedelja tujcev« v avstrijskih cerkvah DUNAJ - Avstrijska katoliška Cerkev je v preteklo nedeljo z vidnim znakom nastopila proti sovraštvu do tujcev. Predsednik avstrijske Karitas, Manfred Schuller, je v okviru »Nedelje tujcev« v stolnici Sv. Stefana na Dunaju daroval večjezično mašo, katero so sooblikovali tudi dušni pastirji raznih inozemskih verskih občin. »Nedeljo tujcev« so organizirali tudi v drugih avstrijskih mestih, med drugim v Linzu in tudi v Celovcu. Cilj vseavstrijske akcije katoliške Cerkve je pospeševati razumevanja za tujcev ter zmanjšanje predsodkov napram tujcev. Akcija je naletela na velik odmev. - KOROŠKA/ZA OTROKE Plesna šola CELOVEC - Krščanska kulturna zveza (KKZ) v Celovcu prireja s plesalko in koreografinjo Minko Veselic iz Maribora plesno šolo za mladino. 1. Tečaj za plesno skupino za otroke od 8 do 10 let. Skupina bo vadila vsak petek ob 17.30 v Mohorjevi zasebni ljudski šoli. Odgovorna za skupino je Veronika Grilc-Rutar. 2. TeCaj za plesno skupino za otroke od 11.leta dalje: vsak petek ob 16. uri (in/ali vsako soboto ob 12.30 uri) v Modestovem do- mu. Odgovorna za skupino je Andreja Lepu-schitz. 3. Trimesečni plesni tečaj za nadarjene/-navdušene mlade plesalce obsega 20 treningov po dve uri, razdeljenih na 12 vikendov (do božica). Cas po dogovoru, verjetno ob sobotah popoldne. Vsi pleseni teCaji se priCno 1. oz 2. oktobra 1993. Podrobnejše informacije dobite pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Viktrin-ger Ring 26, telefon 0463/516243. Vse LainšCkove knjige: Ob štirih pesniških zbirkah (Kot slutnja radovedno, Dnevovina, Visoka pesem in Hiša Sv. Nikolaja) vrste dram, radijskih iger in iger za otroke, je Lain-šCek napisal naslednje romane: Perona-rji (1982), Raza (1986), Razpočnica (1987), Za svetlimi obzorji (1988, skupaj z Milanim Vincetičem), Ajša Najša (mladinski roman, 1989), Grinta, Namesto koga roža cveti (oba 1991) in Astralni niz. Letos izide še roman Ki jo je megla prinesla. Feri Lainšček se je na podelitev v novogoriški Perli dobro pripravil. Pogovoril se je s prijateljem, ki pozna igralnice, in se namenil, da 30.000 nemških mark nagrade Sklada Vladimirja Slejka nemudoma položi na mizo z ruleto. Ce je to mislil popolnoma resno, ne bomo izvedeli, saj na veCer razglasitve še ni dobil čeka z omenjeno vsoto. Dan po zmagi je bil Feri Lainšček že doma in polno zaposlen. Začelo se je snemanje filma Halgato (po njegovem romanu Namesto koga roža cveti, scenarij sta napisala skupaj z režiserjem Andrejem Mlakarjem) in sprotna dodelava dialogov - pravi, da se mu scenarij zdaj, ko ga igralci ubesedujejo, zdi bistveno bolj literaren kot prej - bo vzela precej časa in posvetov z režiserjem in lektorjem Brankom Somnom. Na literarni delavnici minuli konec tedna v Piranu ste rekli, da bi bilo pravzaprav bolje, ko bi Slejkovo nagrado dobil nekdo drug izmed petih finalistov. V javnosti se je mnogo govorilo o tem, da Slejko morda ni resen, da samo kalkulira. To me je potegnilo v razmišljanje, da morda ne bo upošteval žirije, ampak ima kake druge račune. Na koncu je bilo tako, da smo bili v teh mislih pravzaprav nepošteni javnost in jaz, saj je do konca upošteval žirijo. Če pa bi šla odločitev po svoje, bi na njegovem mestu uporabil novega junaka, saj sem bil sam medijsko že izkoriščen s Kresnikom - zato bi bil tržno zanimivejši nekdo, ki ga novinarji še niste izprašali prav vsega. Tako pa ste postali najboljši ali vsaj najbolje nagrajevani sodobni slovenski romanopisec. Prav nič najboljšega se ne počutim, vsekakor pa sem se očitno znal najbolj približati bralcem. Moji romani praviloma dosegajo visoke naklade, pa tudi kritiki očitno nisem nesimpatičen. Dejansko neke negativne, odklonilne kritike že lep čas nisem dobil. Zakaj je temu tako, ne vem - ali je to optimalna literatura v dani situaciji ali pa je nekaj narobe. Glede približanja publiki: ali namenoma pišete lažje, bralcu bližje romane? Mislim, da je prišel čas zgodbe. Ne vem, ali je to za literaturo dobro ali slabo. Res pa berljivosti v prejšnjih delih sploh nisem vkalkuliral, rad pa sem takšne romane bral. Pri Astralnem nizu pa sem zavestno IZŠLO JE... / KNJIGE |g| ' **Mei v>tuutn Aleksander Zalar: Dežele na koncu sveta, zal. Amalietti, mehka vezava, 182 strani Knjiga predstavlja dežele z vseh petih celin, ki jih je na svojih potovanjih obiskal avtor, V knjigo je vključil le nujne zgodovinske, politične in druge podatke, sicer pa je bralcu želel opisati predvsem svoje osebne vtise in doživetja s teh potovanj. Delo je zbir več kot dvajsetletnega popotovanja po svetu, razmišljanj in spominov o tem, zato jo lahko pojmujemo kot avtorjevo življenjsko delo. Avtor knjige je tudi avtor več kot sto črno belih in barvnih fotografij, ki prikazujejo ljudi in pokrajino oddaljenih in manj znanih dežel. Skozi spomine, zapise in sliko se sprehodimo po deželah Južne Amerike, Grčiji, afriški Keniji, Avstraliji, oceanskih deželah, katerih značilnost so dolgi beli oblaki ali kodrasti lasje, ter po azijskih maldivih, Indiji in Nepalu. Avtor, po poklicu pravnik, je nekaj let delal v turizmu, zato je obiskane kraje lahko predstavil ne le kot avanturistični popotnik, ampak tudi kot turistični delavec. Njegovo delo je zato lahko tudi nekakšen priročnik svetovnega popotništva, ki bo bodočim obiskovalcem "dežel na koncu sveta” prihranil tudi marsikatero grenko izkušnjo na potovanju. (V.S.) O hišah, o mestih, o podeželjih, zbornik predavanj, uredila Alenka Bogovič, mehka vezava, KUD France Prešern, Ljubljana, 1993, 1260 tolarjev Predavanja pod naslovom Vesela znanost potekajo v kudu France Prešern že pet let in pred nami je drugi zbornik, namenjen predvsem arhitekturnim temam, ki so bile obravnavane spomladi leta 1992, dodano pa je tudi predavanje iz enega prejšnjih sklopov, ki se smiselno veže na tematiko. Tako so v zborniku nanizana - v značilni »veseloznan-stveni« maniri, ki z različnimi metodološkimi pristopi in predvsem ustrezno stopnjo komunikativnosti dovoljuje tudi »neekspertno« branje - predavanja Zdenka Lapajneta (Kdo krade srednje šole v Ljubljani?), Marka Koščaka (Usmerjanje razvoja na ruralnih področjih), Janeza Koželja (Strukturni pristop k skladnejši zidavi), Pavla Gantarja in Draga Kosa (Če bo vodnjak, bo tudi bomba!), Aleša Vodopivca (Vesela znanost urbanizma in žalostna podoba arhitekture), Mihe Dešmana (Do konca in naprej) in Rastka Močnika (Mesto -estetski pojav?). Izid zbornika sta omogočila ministrstvo za znanost in Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport. (T. V.) e i o LITERATURA / POGOVOR S SLEJKOVIM NAGRAJENCEM FERIJEM LAINSCKOM Prišel je čas zgodbe Takoj po zmagi v Prekmurje no snemanje filma -Slovenija je za nekatere žanre enostavno premajhna Tone Vrhovnik sestopil v neko žanrsko formo, ki je nisem domislil sam. Da, res je napisan za branje. Kako pa sami žanrsko opredeljujete Astralni niz? Očitno se v romanu prekriva več žanrskih plasti in vplivov. Verjetno je bil najpomembnejši vpliva Ste-phena Kinga. Očitno pa sem prvotno idejo toliko predelal, da ta vpliv - želja, da bi ga preplon-kal - ni več razviden. Primerjava v Mladini s Twin Peaksom se mi je zdela sijajna, predvsem zato, ker sem bil nad nadaljevanko navdušen. Mogoče pa res lahko uporabiva pojem okultni roman. In vendar - če pravite, da je bil vpliv močan na začetku, kje prav ekspozicija romana drugačna, skoraj klasična v smislu ljubezenske zgodbe? Prav pri Kingu sem imel vedno občutek, da nas na začetku postavi v neko nadvse naravno situacijo in nas nato potegne noter, v nenavadno. Zato sem hotel na začetku suvereno postaviti neko avtentično situacijo, da bi bil roman prepričljiv, dobro predstaviti tuje okolje. Pri romanu je tako kot v dobrem filmu, ki porabi dve tretjini, da te potegne v zgodbo, v zadnji tretjini - če je zgodba res dobra - pa ga lahko vlečeš. Kako ste iz - karseda tosvetne in pereče - zgodbe o posilstvu prišel v tako nenavadne rešitve primera? Zgodba bi se lahko razvila tudi v psihološki thriller ali kriminalko. Prebral sem ogromno literature o mejnih znanostih, prebiram praktično vse novitete s tega področja, tako da mi je zadeva zelo blizu in jo jemljem zares. Paranormalni ojavi obstajajo in tudi sam sem jih nekaj doživel, šlo je pa je za tako osebne stvari, da jih težko dam v javnost. Ob tem pa uporabljate strogo moraličen prijem, ko umrli oče maščuje posilstvo svoje hčere. Zelo sem občutljiv na te stvari. Zelo na primer zamerim mariborskemu Večeru, kadar o spolnih deliktih piše z velikimi naslovi, kadar se zgodi kako grozljivo posilstvo, raje časopis vržem stran, tako me ziritira. Dejansko ga imam za zločin, enega najbolj grozljivih. V romanu Barbe s svojo naivno- stjo, čeprav posilstva ne prijavi, ves kompleks tega šele potegne nase. Astralni niz je menda nastal pred romanom Namesto koga roža cveti? Že ves čas se skušam tega spomniti. Končal sem Grinto, za Astralni niz pa nisem popolnoma prepričan, ali je nastal takoj zatem ali kasneje. Vsekakor pa je nekaj časa, nekako tri leta, ležal v predalu. Torej ne gre za enega vaših klasičnih "dvojcev" (Feri Lainšček namreč ugotavlja, da piše romane takorekoč v parih)? Lahko ga gledam skupaj z romanom, ki bo izšel v kratkem. Zelo sta podobna, le da se v no- vem romanu tematike -ljubezni - ne lotevam populistično, znotraj žanra, ampak gre za nek totalen tekst, zavezujoč do mene in vsega, tudi odnosa do Boga. Ste tudi Astralni niz pisali "filmsko", s takorekoč vizualno predstavo dogajanja? Bi tudi ta roman lahko predelali v film? Lahko, vendar naj mi ne pride ponujati filma nekdo, ki ne bo imel vsaj treh, štirih milijonov mark. Tekst bi namreč zahteval ogromne stroške in mislim, da v Sloveniji takšnega filma ne moremo posneti. Za Halgata ste napisali scenarij. Vas je morda prijelo, da bi film sami tudi režirali? Ne. Morda bi si tega zaželel v kaki drugi situaciji, glede te knjige pa sem že toliko izpraznjen, da bi ji težko karkoli dodal. Nimam več energije, da bi še 35 dni dodatno ustvarjal to zgodbo. Preseneča, da ste kot človek z izjemnim občutkom za lokalni sentiment, ki preveva vse vaše romane, postavili zgodbo Astralnega niza v Nemčijo. Roman sem hotel postaviti v Slovenijo, potem pa sem bral Gradišnikov roman Nekdo drug, kjer domače okolje ni najbolj funkcioniralo. Zelo se mi zdi pomembno, da ti bralec verjame, in pri toliko umorih bi se takoj vprašal, kje se je to zgodilo. V Sloveniji še nikoli ni bilo toliko trupel naenkrat, zato sem za verjetnost pač rabil tuje okolje, Mar to pomeni, da vsaj "krvavi" žanri v Sloveniji kot "domač" izdelek niso mogoči? Tudi Miha Mazzini je svojega Zbiralca imen postavil na neimenovan jadranski otok, Maja Novak pa kriminalko Izza kongresa v Dubrovnik. Gotovo: sam bi na primer ogromno izgubil pri bralcu, če bi trupla postavil v Ljubljano. Pišem pač za domačega bralca, ne pa za kakega drugega. Slovenija je premajhna, vsi se takorekoč poznamo. Sicer dopuščam možnost, da so tovrstni žanri pri nas mogoči, meni konkretno pa to ne bi šlo. Astralni niz bo preveden v tri tuje jezike. Bi morda sami za prevod raje izbrali kak drug roman iz svojega opusa? Mislim, da je Raza Feri Lainšček (fotografija s hrbta romana Astralni niz) LITERATURA / DVA PESNIKA, DVE ZBIRKI Sodobna na različen način Hkraten nastop tržaških pesnikov Marija Čuka s Sledovi v pesku in Borisa Pangerca z Bližanjem dokazuje ustvarjalno moč naše literature v Italiji France Bernik Avtorja novih zbirk, pesnika Marij Cuk in Boris Pangerc sta predstavnika iste generacije, oba sta rojena leta 1952, in dejstvo, da sta hkrati izdala knjigo pesmi, prvi zbirko z naslovom Sledovi v pesku, drugi Bli-žanje, pomeni dodatno spodbudo, da ju primerjamo. Ne zato, da bi ugotovili, kdo od njiju je boljši, naš namen je predvsem ugotoviti bistvene značilnosti enega in drugega. To je vsebina kratkega uvoda v razumevanje njune poezije. Metoda primerjanja je nedvomno eden najbolj plodnih raziskovalnih postopkov v humanistiki, torej tudi v literarni kritiki in znanosti. To, kar je pesnikoma skupno, je, da pišeta sodobno poezijo, drugačno od tradicionalno romantične poezije, ki sodi sicer v globoko preteklost, a njeni odmevi še vedno segajo v naš čas. Če pravimo, da pišeta oba sodobno poezijo, hočemo seveda reči, da je razlika med estetskim jezikom njune poezije in občevalnim jezikom, kakršnega govorimo v neposrednem življenju, taka, da njuna poezija zahteva prizadevno branje, če hočemo dojeti njeno vsebino. Vendar se prav tu pesni- ka že opazno razhajata. Oba sta namreč sodobna v najširšem pomenu, kajti sodobna sta na različen način, ne glede na to, da sta oba samosvoja in da sta vsak zase razvila pesniško individualnost. Če izhajamo iz spoznanja, da je današnje slovensko pesništvo slogovno neenotno, celo močno raznorodno, je oba tržaška pesnika možno in hkrati nujno umestiti v ta konekst, kolikor želimo ugotoviti njun pomen za sodobno literaturno ustvarjanje. Boris Pangerc stoji bliže klasičnemu, na tradicijo vezanemu tipu poezije, čeprav njegova lirika ne skriva inovativnih prizadevanj, kar velja seveda bolj za pesniški izraz. Sporočlil-na vsebina njegove poezije pa je daleč od doživljajskega relativizma ali nihilizma, tuja ostajata tudi dvom in ironija. Izhodiščno doživetje pesnika - pri njem lahko govorimo o resničnem, empiričnem doživetju - je notranja samota, ki jo sicer spremlja misel o vesoljnem brezprostorju in o smrti oziroma posmrtnem nebivanju, vendar obstaja notranja samota zgolj pobuda za veliko usodnejše čustvo, ki prevzema pesnika, in to je erotika. Osrednji in najštevilnejši cikel zbirke Bližanje, po katerem se zbirka tudi imenuje, je namreč v celoti osredotočen na žensko osebo. Ker je ljubezen do ženske najvišje načelo avtorja zbirke, je razumljivo, da je skala čustvenih razpoloženj v njej sicer vidna, vendar je poudarek na intenzivnosti razpoloženj. Subjektivnost pesnikove izpovedi podpira hkrati z bogato metaforiko in besednim blagogla-sjem predvsem silovito oboževanje ljubljene ženske. Zato so vse lege življenja - naj gre za uvodni nemir, za strastno poželenje ali za čutno dejanje erotičnega čustva -v znamenju harmonične skladnosti, v katero se vključuje tudi ženska oseba. To sožitje nenevarno in redko zmoti trenutno nesoglasje. Osrednje sporočilo pesnika bralcem je takoj dovolj jasno in nedvoumno. Nasprotno Pangercu se Marij Cuk giblje sredi modernističnih pesniških teženj, sredi pri nas in po svetu že izživetih lirskih tendenc, vendar se Čuk znotraj njih uve- ljavlja na oseben način. Pri tem pozitivno preseneča izredno široka orkestracija miselnih ali drugačnih notranjih stanj v pesmih, do katerih se bralec dokoplje po močno aktivnem branju, saj Čukovo liriko označuje iskan, mestoma ezoteričen estetski jezik z ustrezno metaforiko. V njegovi zbirki Sledovi v pesku se najprej srečamo s klasičnim pravljičnim svetom, s čisto domišljijo otroka in z neprikrito nostalgijo po srečnem otroštvu. Izjemno izrazita predstavnost je sploh značilna za vse pesmi v zbirki, bodisi da je njihova tema narava ali nacionalna oziroma družbena satira ali osebna refleksija. Seveda pa v Čukovi zbirki naposled prevladujejo ostrejši oziroma temnejši toni, pri tem pa ni nujno, kot je to navadno pri modernističnem pesništvu, da so sporočilne vsebine pesmi vselej istovetne z dejanskimi doživetji avtorja. V tem okvirju je opazno stopnjevanje notranje zavzetosti pesnika ali bolj točno lirskega subjekta znotraj vseh motivnih krogov, zlasti pri erotičnih in refleksivnih pe- smih. Kljub moški strasti in čutnosti, ki prihaja v ciklu ljubezenskih pesmi Ti bereš knjigo in te ni do takega stanja med moškim in žensko, za katere je značilna brezodno-snost ali popolna odsotnost komunikacije, medtem ko se v območju refleksivnega v ospredje prebije misel o niču znotraj človeka in zunaj njega. Tesnoba, ena osrednjih tem zbirke, najde najdovršenejši izraz prav v zadnji pesmi. Podoba sveta v njej je tako dosledno temna in v ta svet je tako tesno ujet tudi izpo-vedovalec sam, da pesem učinkuje hkrati v obratni smeri, retroaktivno, kot namig na drugačno življenjsko resničnost. In v tem je možno razbrati pozitivno sporočilo zbirke. Istočasen nastop dveh tržaških pesnikov, različnih po slogovni usmeritvi in enakih po estetskem stremljenju, dokazuje ustvarjalno moč naše literature v Italiji. Hkrati nas izid zbirk prepričuje o njuni organski vključenosti v širši kontekst, torej tudi o njunem prestižnem naboju in prizadevanju za vidnejšo uveljavitev v slovenskem pesniškem prostoru. Sobotna predstavitvena beseda na županstvu v Dolini Vse LainšCkove nagrade: 1987 - Kajuhova nagrada za roman Raza 1992 - Kresnikova nagrada (najboljši slovenski roman za leto 1991) za roman Namesto koga roža cveti 1993 - nagrada Sklada Vladimirja Slejka za roman Astralni niz moj daleč najboljši roman in tudi edini, s katerim bi hotel osvajati tudi kakšne druge prostore. Ce bi Razi do upokojitve dodal vsaj še tri do štiri podobne tekste, bi čutil, da se lahko suvereno ponujam tujim založnikom. Mislim, da bo roman Ki jo je megla prinesla že eden takšnih. Ob vsem tem pa se mi zdi zanimivo tole: pred kratkim je prevajalka, ki prevaja roman Namesto koga roža cveti v nemščino, Gospa, ki je radgonska Slovenka, študirala pa je na Dunaju, mi je pisala, da ima težave, ker se ji roman zdi pretežak in prezaprt za prostor, v katerem živi. Glede na poznavanje nemške in avstrijske literature se mi zdi ta informacija zelo zanimiva. Pričakujete Se enega Kresnika? Glede na tekst, ki ga imam, bodo težave. Ne mislim na Astralni niz, ampak na roman, ki izide pri Prešernovi družbi. Osebno mislim, da je to po Razi moj naj- boljši roman. Obenem letos ni izšlo prav veliko romanov. Po drugi strani pa ne bi imel nič proti, če ne pridem v kresnikov izbor. V kratkem času je bilo nagrad kar preveč, kar ni dobro. Nisem se prevzel, ampak enostavno nimam več miru za pisanje. Zdaj je prišel še ta film in enostavno nimam treh mesecev, da bi neobremenjen sedel k pisanju. Kot bogataš bi po prvi verziji znamenite uredbe seveda izgubili status umetnika. Kako gledate na ta problem? Mislil sem, da s statusom država daje nekomu boniteto zato, ker misli, da ji je njegovo delo koristno. Očitno sem bil v veliki zmoti, zato bom v takšnem primeru postal obrtnik. Ni problema. Vendar pa bom potem vse stvari, ki jih pišem za otroke in sem jih doslej različnim skupinam dajal zastonj, pač zaračunaval, noro je, če država rabi samo tiste umetnike, ki so se zapili in nič ne delajo. RAZPISI Slovenska razstava fotografij ’93 Fotografska zveza Slovenije je letos zaupala organizacijo 31. državne fotografske razstave (druge v samostojni Sloveniji) Fotosekciji KUD Vide Pregare. Avtorji lahko pošljejo na razpis 6 čmobelih ali barvnih fotografij formata 30X40 cm (ali iz njega izvedenih izrezov, če je fotografija manjša, naj bo nalepljena na papirno podlago ustreznih dimenzij) do 6. oktobra na naslov; Fotosekcija KUD Vide Pregare, P. P. 113,61260 Ljubljana - Polje. Tema je poljubna, pogoj je le, da dela še niso bila razstavljena na državnih razstavah. Prispele izdelke bodo ocenjevali mojstri fotografije Tihomir Pinter, Rafael Podobnik in Janez KoroSin, izbrana dela pa bodo od 3. novembra razstavljena v Kulturnem domu Španskih borcev v Ljubljani. Razstavo bosta spremljala katalog in poster z motivom ene od prispelih fotografij. Ob vrsti materialnih nagrad sponzorjev bo glavna nagrada fotoaparat (F. K.) Kmalu začetek šole GILŠ KODUM GILS KODUM (Gledališka in lutkovna Sola - Kozmopolitska delavnica umetnosti), ki letos vstopa v tretje leto svoje dejavnosti, razpisuje prosta mesta za vpis v prvi letnik. Sola je namenjena predvsem srednješolcem, ki želijo razširiti svoje kutumo obzorje s poudarkom na gledališki režiji in praksi. Kandidati bodo obiskovali praktične predmete in teoretska predavanja predvidoma 53 ur mesečno. Pričetek predavanj bo 8. oktobra ob 17.00 uri v Ljubljani. Zadnji rak za prijavo je 30. september. Pohitite, saj je vpis v prvi letnik omejen (30 slušateljev). Podrobnejše informacije: ZKOS, Stefanova 5, Ljubljana, tel. (061) 217-860 (Marjana Pirc), 151-028, int.14 (Metka Zobec). Vinjeta bo sprejeta Vsaka črta ni črtica Vsaka črtica ni Cankarjeva Kot tudi ni vsaka vinjeta vinjena. Tisočletje se končuje. »Ne s treskom, ampak s cviljenjem,« bi rekel T. S. Eliot Čas nove dekadence nam vrača sladkost starih žanrov. Torej: kratke, kratke kratke in nasploh šorta-ste štorije (short story) niso izumili Američani, ampak me in mi, ve in vi. Naj vas teoretični uvodek ne prestraši; ošilite svoje računalnike, olivetije in svinčnike in napišite svojo vinjeto, črtico, literarno skico, besedno ogrlico ... Dnevnik Dnevnik, ki vsak teden objavlja umetniško blago te vrste, vam v zameno za vaš trud ponuja: - kup tolarjev, katerih vrednost je enaka 1000 DEM - objavo črtice v torkovi kulturni prilogi (bogato honorirano) - objavo črtice v knjigi, ki jo bo natisnila Založba Mihelač. O slavi in čaščenju tokrat niti mu. V razpisu Dnevnikova vinjeta bodo sodelovali vsi prozni prispevki, napisani v slovenskem jeziku, ki pa bodo daljši od dveh tipkanih strani (59 vrstic). Zgodbe morajo na naslov Kulturno uredništvo Dnevnika, Kopitarjeva 2,61000 Ljubljana, prispeti najkasneje do 30. novembra 1993. Zgodbe podpišite s šifro, kajti razpis je anonimen. Takoj nato na izbran list papirja napišite svoje pravo ime, naslov, žiro račun in matično številko, da vas bodo lahko temeljito preverili in se na podlagi poizvedb odločili, ali ustrezate liku slovenske pisateljice (pisatelja). Žirija, ki jo sestavljajo Marjeta Novak-Kajzer, Milan Dekleva in Tadej Čater, bo prispevke pregledala z nasmehom na ustnicah, s tiho zbranostjo v možganih, s trpko vdanostjo do melanholično dolgih jesenskih večerov. Odločila bo, komu med natečajniki bo Dnevnikov božiček z zlatim cekinom zacingljal na vratih (če jih ima). Žirija si pridržuje nesramnost, da nagrado razdeli med več pismenih. KULTURA Torek, 28. septembra 1993 LIKOVNA UMETNOST / NOVO V DOLENJSKEM MUZEJU Le sedem delavnic z vzhodne obale, a vse duše Amerike Prikaz sodobne ameriške likovno-grafične ustvarjalnosti imenovan Crossing over changing piaces, bo odprt do 15. oktobra, nato bo razstava odpotovala v Bolgarijo NOVO MESTO - Po odmevni razstavi o 500 -letnici kolegiatnega Kapitlja je v Dolenjskem muzeju na ogled nova velika razstava, imenovana Crossing over changing piaces, ki je prikaz sodobne ameriške likovno-graficne ustvarjalnosti. In zakaj prav v Novem mestu ta razstava, ki potuje po vsej Evropi? Na njeni otvoritvi minister za kulturo RS Sergij Pelhan dejal, da je za kulturo značilno, da centralizem v njej ni stvar geografije, ampak duha in zato je predstolnica Dolenjske grafični center Slovenije. Po uspešnem 2. grafičnem bienalu, ki je bil pred letom dni, sta znani grafik Branko Suhy in Eugen Santoros iz Ameriškega kulturnega centra ob ambicioznem vodstvu Dolenjskega muzeja poskrbela za to postavitev. Ameriški umetniki so bili vedno v ospredju z novimi idejami in načini v upodabljanju umetnosti. Na tej razstavi sede-minsedemdesetih del 45 različnih umetnikov po besedah ene izmed njih -profesorice Lynne Allen -tehnika nima najbolj pomembnega deleža, temveč je važno, da so se v tej razstavi združile različne delavnice, ki delujejo na vzhodni obali. V navadi je, da delavnice tekmujejo med seboj in ne sode- lujejo, tokrat pa se dogaja prav nasprotno. Na tej razstavi sodelujejo tudi individualisti - umetniki, ki so doslej uprizarjali svoje ideje na drugačne načine, tu pa so se spustili na raven grafike in skušali skozi svoje oCi prikazati svoje ideje. Čeprav se predstavlja le sedem delavnic z vzhodne obale, pa so najdemo v njej umetnike iz vse Amerike, ki so raznih barv, starosti, narodnosti, političnih prepričanj, getov, tako da so prisotne vse duše ZDA. Ideja Crossing over changing piaces je v tem, da so se ljudje, ki prihajajo iz povsem različnih okolij in so različnih idej o tem, kaj je umetnost, združili. Njihova sporočila so večinoma pozitivna. Umetniki so prijetno prizanesljivi glede svojih različnih izkušenj pri odraščanju v Ameriki. Mnogi so prišli -simbolično, Ce že ne v resnici - iz kake druge kulture, ki je določila njihovo notranjo pokrajino. Toda to niso posamezniki, ki nas ogrožajo s sovraštvom ali pretirano jezo: vabijo nas, da prestopimo k njim, da zamenjamo mesta, da delimo z njimi njihove edinstvene izkušnje, pravi Jane Far-mer v razlagi ob tej razstavi. Le ta kaže tudi nove načine uporabe materialov in nove kombinacije JOZEŽURA tehnik. Delavnice z različnimi pripomočki nudijo umetnikom presenetljivo veliko postopkov, tehnik in strokovnega znanja. Vsaka delavnica ima svojo posebnost in to lahko obiskovalci vidijo v video predstavitvi v predverju muzeja. Poleg predstavitve avtorjev na videu je na voljo še liCna knjiga z predstavitvami avtorjev, njihovih razstavljenih del, kakor tudi sama predstavitev delavnic, v katerih so in še ustvarjajo. Na otvoritvi razstave (24. septembra) je bilo ve C visokih gostov: ambasador ZDA Alan Vent, Eugene Santore iz Ameriškega kulturnega centra, minister za kulturo RS Sergij Pelhan, od avtorjev pa profesorica Lynne Allen ter mnogi strokovnjaki na tem področju. Vsi po vrsti so izražali želje, da bi se tudi slovenski umetniki predstavili ameriški javnosti. Razstava, ki dokazuje, da ima Novo mesto pomembno mesto v našem kulturnem prostoru in ki je v strokovnih krogih zelo odmevna, se po 15. oktobru seli v Bolgarijo. itciu Tr .'■ ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke, vmes (10.15) variete Milico Odprti studio Otroški variete Ciao ciao News in risanke Varieteja: Non e la RAI, 16.15 Mitico Nan.: Riptide, 17.30 Ultraman Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Willy, principe di Bel Air, 19.00 T.J. Hooker Variete: Karaoke Film: I ragazzi degli Anni 50 (kom., J.A. ’90, i. C. Young) Šport: Torkov priziv Šport studio in vreme Nan.: A-Team, 2.00 Starsky & Hutch S TELE 4 Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi S Koper Nadaljevanka V ospredju, avtor Bruno Agrimi Kriminalistična zgodba, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled TV novice Čarobna svetilka, otroški spored Nočni sodnik, am. tv nanizanka Mitteleuropa Ensam-ble, jazz in poezija Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik Nadaljevanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Sovražnik moje žene, italijanska komeidja, 1959 TV dnevnik Poletne počitnice, angleški glasbeni film Cliff Richard, Lauri Peters in drugi, režija: Peter Yates (□MF Avstrija 1 UjU Hrvaška 1 Poročila Slika na sliko, ponovitev Odraščanje in vojna, dok. oddaja za mlade Palček David, 4. del risane serije Poročila Šolski program Tečaj nemščine, 9. del Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 11/26 dela Poročila Luč svetlobe, 59. del ameriške nanizanke Zgodbe iz Monticella, 222. del Festivali sveta, pon. 4/12 dela Murphy Brown, 9/24 del am. humor. nan. Risanka Eddy English, pon. 1/4 dela angleške nad. Poročila Tujci, 3/6 del novozel. nadaljevanke Poročila Santa Barbara, 519. del Dnevnik 1 Kitajska, 2/3 del angl. dokumentarne serije Dnevnik 2 Slika na sliko ftjjjjl Čas v sliki VMi Pri Huxtablovih, po- gg novitev Dekleta v uniformi, OfQ Hrvaška 2 pon. nemškega filma n$3 Tri ženske Medvedek Rupert, Evropsko prvenstvo v francoska risana serija odbojki, 2, Hrva- Panda Klub ška:Ceška Pustolovščina na Kari- Dnevnik 1 bih: Prebrisana lopova Nogometni pokal Kremenčkovi evropskih prvakov: Hagedornova hčerka. Croatia:Steaua, prenos Izdaja iz Ljubljane Dežela planin: Gore v Miss Hrvaške za miss morju brez vode - Sa- sveta, 2/6 del reporta- hara že Izjemen par, 2/3 del Eddy English, 2/4 del Smrtonosno mamilo, del angleške nadalje- 1/2 del it. tv filma, vanke 1991 Potovanje v Vučjak, Mladi Cassidy, britan- 5/15 del hrvaške nada- ski film ljevanke, po drami Mi- Rod Taylor, Maggie roslava Krleže Smith in drugi Horoskop V pajkovi mreži, pon. ifl-iMF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Lipova ulica: Zenska v belem Zgodbe iz vsakdanjega življenja: V parku Zakladnica Avstrija: Štajerska železna cesta Svetovne religije: Nebeška okolica, 7. del Pri Huxtablovih: Enkrat brez otrok Da ali ne Cas v sliki Kultura Srček, oddaja z Rein-hardom Fendrichom Naredi si sam Šport Chicago 1930: Pri modrem pudlu Poročila @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Materialistični svet, kanadska serija Friderikusov šov, tokrat malo drugače Igra Opoldanski zvon Dnevnik Risanka Oblast in strast, avstralska serija Za boljši jezik Pravljica Igra Barkochba Večerna pravljica Dnevnik Guldenburgovi, 4. del nemške nadaljevanke Mislec, znanstvena tv-revija Skrivnosti in uganke, ameriška serija RADIO oo TV SLOVENIJA 1 20.35 BOBENČEK, zabavnoglasbena oddaja RETE 4 22.30 SMRT V BENETKAH, iitalijanski film, 1971 Rubriko Nostalgija so razširili na vso oddajo, saj je o osebi, ki so jo izbrali nocoj, kar precej gradiva.1Di-tka Haberl, pevka, je ena od stebrov slovenske popularne glasbe od sedemdesetih naprej. Njena dejavnost je tako pestra, da so ji posvetili celoten sep-temberski Bobenček. Luchlno Vlscontl je posnel Morte a Venezla po istoimenskem romanu Thomasa Manna. Visconti je v tem filmu, za katerega je prejel nagrado Nastri d'Argento za režijo, obdelal vse svoje najljubše teme: moč preteklosti, odnos med homoseksualnostjo in estetiko, lepoto, ki oznanja smrt... Dirk Bogarde igra pisatelja, ki v Benetkah, kjer razsaja kolera, umira za to boleznijo. Pisatelj, ki za »slovo od življenja« doživlja sentimentalno nagnjenje do mladega fanta. Izpoved človeka, ki mu lepota nedolžnega dečka, ki pisatelja niti ne opazi, olajša smrt. Igrajo Se Silvana Mangano, Bjdrn Andersen, Romolo Valli in drugi. TV SLOVENIJA 1 18.00 VABILO TV GLEDALCEM AV 1 23.40 MLADI CASSIDV, britanski film, 1964 UUBUANČANI Obveščamo vas, da bo vsako sredo ob 18. uri na prvem programu slovenske televizije za vas odprt telefon, in sicer Številki 111-130 In 110-188. Jutri, v sredo, 29. septembra bo tekla beseda o telefoniji, predvsem o novih telefonskih številkah, ki bodo precejšnjemu delu Ljubljančanov, se zlasti pa podjetjem, povzročale nemalo težav. Poleg te novosti lahko gledalci v oddaji neposredno zastavljajo vprašanja o vsem, kar zadeva pošto in telefonijo. Film Young Cassldy je leta 1964 začel snemati John Ford, ki pa je na začetku snemanja zbolel, zato je film dokončal režiser Jack Cardiff, ki je dil dolga leta direktor fotografije pri Hitchcocku. John Cassidy se je rodil v Dublinu leta 1884 v revni družini. Leta 1911. seje v gibanju Sinn Fein (Mi sami) bojeval proti revščini in zatiranju. Cassidy se je bojeval naprej z besedami - kot dramatik, ki ga svet spozna z imenom Se-an 0'Casey. Režiser je film posnel po pisateljevi avtobiografiji »Mirror in my House«. Igrajo Rod Raylor, Flora Robson, Maggie Smith, Michael Redgrave, Edith Evans in drugi. Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.53 In-termezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; ; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Civilno pravni nasveti; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vro- y če; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta; 17.30 P. dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kulturnega sveta 2.; 19.00 Dnevnik; 19.30 SV prenaša 1. pr. RS, UKW 3. Radio Koper (italijanski program) 6.15,8.30,9.30,10.30,13.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Remember; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Resno kramljanje; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni program. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Varujmo zdravje; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in čisti pameti izrekam; 8.35 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami; 10.30 Intermezzo; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (prevod V. Levstik, r. M. Prepeluh, 71. del); 11.45 Okrogla miza; 12.45 Ceciljanka 92: MePZ Pod Lipo iz Barna-sa (vodi Nino Špehonja); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastronomlkvlz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: A. Tarsia ob 350-letnici rojstva; 18.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (V. Jurc-B. Kobal); 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Partnerski magazin. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 14.00 Video, Simone Engelen; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 20.00 MTV Sports; 20.30 MostVVanted; 23.00 Ponovitve; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKVONE 07.00 the DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11,30 Koncentracija; 12.00 Sally Jess Raphael; 12.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Korenine: Naslednja generacija, 5/13 del ameriške nadaljevanke; 16.00 Drugačen svet; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša, 21.00 Vse razen ljubezni; 22.00 Civil Wars; 23.00 Star Trek; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 05.10 Ponovitve nadaljevank; 06.25 Risanke; 10.00 Kapetan Scarlett, ameriški pustolovski film; 11.50 Roseanne, ponovitev; 13.20 Pest gre na divji zahod, pon. it. filma; 19.25 Roseanne: Družinska terapija, am. hum. nanizanka; 20.15 Univerza mojih sanj, ameriška komedija; 23.05 Nevarne priče, it. akcijski film; od 00.50 ponovitev nadaljevank in filmov PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Svvitch -Ženska v moškem, ameriški film; 10.35 Prevaran, ameriški film; 13.15 Risanke; 17.35 Addams Family, ameriška komedija; 19.15 Risanke, 20.15 Umor v raju, ameriška kriminalka; 22.45 Zadnji dnevi raja, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf; 12.00 Kart - SP, vrhunci iz Lavala; 14.00 Tenis, polfinale Davisovega pokala; 19.30 Poročila; 20.00 Ameriški nogomet; 01.00 Poročila 3 SAT 15.30 Ronny's Pop Show: Rod Stevvart, Rolling Stones, Forei-gner in drugi; 20.00 Vstaja, nemški politični film; 23.35 umor v jedrski elektrarni, nemški film SATI 09.15 Ponovitve; 17.50 Nogomet: Frankfurt-Dinamo Moskva, prenos povratne tekme za pokal Uefe; 00.00 Electric Blues, 1 /20 del britanske erotične serije RTL 09.00 Ponovitve serije; 20.15 Co-lombo: Dve življenji na nitki, ameriška tv kriminalka; 00.00 Law and Order: Smrt v zadnji sobi; od 01.00 Nočni spored SKY MOVIES PLUS 13.00 Pieces of Dreams, ameriški film, 1991; 21.00 The Five He-artbeats, premiera ameriškega filma; 23.05 The King of New York, ameriški triler, zadnjič MOVIE CHANNEL 13.00 Kiss Me, Stupid, ameriška komedija, zadnjič; 19.00 VVhere the Red Fern Grows, ameriški film, zadnjič; 01.20 Death Dreams, ameriški triler, 1990 SUPER CHANNEL 23.00 Bežna srečanja, kratki filmi iz različnih držav ŠPORT Torek, 28. septembra 1993 NOVICE Umri italijanski vaterpolist Caldarella RIM - Italijanski športni svet je pretresla vest, da je v prometni nesreči včeraj popoldne umrl 29- letni Paolo Caldarella, član italijanske vaterpolske reprezentance, olimpijski prvak v Barceloni in letošnji evropski prvak v Sheffieldu. Caldarella se je s svojim motorjem yamaho peljal proti Siracusi, ko je treščil v kombi, ki je vozil pred njim. Za reprezentanco je odigral 267 tekem. Nogomet se jim je zameril MONTEVIDEO - Urugvajske ljubitelje nogometa je izločitev reprezentance iz sklepne faze nogometnega SP tako potrla, da se jim je nogomet kar zameril. Na šestih tekmah 4. kola urugvajske prve lige je bilo skupno le 5.170 gledalcev. Največ, namreč 3.213, se jih je zbralo na tekmi med Nacionalom in Liverpoolom (1:0), a na stadionu, ki jih premore 75 tisoč. Nov znak na avstralski zastavi SYDNEY - Predsednik avstralskega olimpijskega komiteja John Coates je povedal, da si Zeli, da bi bil na avstralski zastavi na 01 leta 2000 v Sydneyu namesto britanskega Union Jacka nov znak. »Na zastavi bi moral biti znak, Id bi bolj predstavljal posebnosti Avstralije,« je pripomnil Coates, ki se strinja s predlogom avstralskega ministrskega predsednika Paula Keatinga, ki je v nedeljo izjavil, da bi morah Avstralci že pred pričetkom iger razglasiti svojo lastno republiko, igre pa naj bi namesto britanske kraljice Elizabete H. odprl avstralski predsednik. Monarhisti in nekateri opozicijski pohtiki so premierov predlog že odločno napadli. Čeprav je Avstralija samostojna država, pa je podobno kot nekatere druge britanske kolonije (Nova Zelandija, Kanada) obdržala britanskega monarha za najvišjega predstavnika svoje dežele. 01 leta 2000 bodo tri mesece pred proslavo združitve šestih držav v eno federalno državo. »Menim, da je bilo sto let simbolične britanske vladavine dovolj in da je napočil čas, da ima Avstrahja svojega predsednika.« Medtem so že izvedb telefonsko anketo med prebivalci Sydneya o tem, kdo naj bi odprl omenjene igre. Kar 43 odstotkov anketirancev je menilo, da bi to moral biti predsednik republike, 29 odstotkov pa se je izreklo za britansko kraljico ah njenega naslednika. Grčija odpovedala sodelovanje PORTOROŽ - Na polletnem kongresu Mednarodne federacije v hokeju na ledu v Portorožu so predstavniki Grčije iz varnostnih razlogov odpovedati sodelovanje na kvalifikacijskem turnirju skupine C-II svetovnega prvenstva, ki bo v Zagrebu. Tako bosta v kvalifikacijskem turnirju za dopolnitev skupine C-II igrah le reprezentanci Turčije in Hrvaške. 18. in 19. decembra bosta odigrati dve tekmi, ki bosta odločiti, katera ekipa se bo uvrstila na finalni del svetovnega prvenstva skupine C-II, ki bo od 12. do 20. marca prihodnje leto v Barceloni. Liga NFL NEW YORK - Rezultati: Miami - Buffalo 22:13, Chicago - Tampa Bay 47:17, Detroit - Phoenix 26:20, L. A. Rams - Houston 28:13, Indianapolis -Cleveland 23:10, Minnesota - Green Bay 15:13, Seattle - Cincinnati 19:10, New Orleans - San Francisco 16:13, N. Y. Jets - New England 45:7. Uvrstitve po odigranem kolu v nedeljo: Ameriška konferenca: Vzhodna divizija: Bufialo 2 Indianapolis 2 Miami 2 NYJets 2 New England 0 Centralna divizija: Cleveland 3 Houston 1 Pittsburgh 1 Cincinnati 0 Zahodna divizija: Denver 2 Kansas Qty 2 L. A. Raiders 2 San Diego 2 Seattle 2 1 0 64:44 1 0 52:40 1 0 60:57 1 0 89:47 4 0 51:119 1 0 79:66 2 0 68:51 2 0 47:58 4 0 37:89 1 0 67:52 1 0 42:40 1 0 57:39 1 0 53:63 2 0 61:59 Šah: Zmaga SŠK »ObiMn poraz Slovenske športne zveze CELOVEC - V prvem kolu koroškega šahovskega prvenstva v 2. razredu D je ekipa SSK »Obir« gladko premagala Eitvveg s 6:2, medtem ko je prvo moštvo Slovenske športne zveze/Carimpex dokaj presenetljivo podleglo ekipi WAC iz VVolfsbeiga s 3,5:4, 5. Za zmago SSK »Obir so poskrbeti škofjeloški legionar Dušan Jokovič, Harald VVolte, Johann VVolte, VVolfang Moser, Josef Hanschou (po 1) ter Hans-Christian VVolte in Peter Jammer (oba remi). Za SSZ pa sta zmagala Joži Amrusch in mladinska igralka Dunja Lukan, remizirati pa so dr. Vinko Cu-dermann iz Idrije (prvi nastop za SSZ Celovec), Rupert Reichmann in Ivko Ferm. V tretjem srečanju prvega kola pa so Sveče premagale Frantschach s 4,5 : 3, 5. (I.L.) LESTVICA: 1. SSK »Obir« (6 točk) 2. WAC in Sveče (po 4, 5), 4. SSZ in Frantschach (po 3, 5), 6. Eitvveg (2). Odbojka: Zmaga Dobljanov SENTPAVEL. Odbojkarji SK Dob so na mednarodnem turnirju v Sentpavlu v Labotski dolini premagali Ruž iz Slovenije z 2:1, ekipo VBK VVolfsberg pa kar s 3:0 in tako osvojili prvo mesto. Brez večjih sprememb na teniških lestvicah MONTE CARLO - Zaradi tekmovanja v Davisovem pokalu ta teden ni bil na sporedu noben večji moški teniški turnir. Najnovejša lestvica ATP zato na vrhu ni spremenjena. Vrstni red: 1. Sampras (ZDA) 3935, 2. Courier (ZDA) 3729, 3. Becker (Nem) 2827, 4. Bruguera (Spa) 2714, 5. Edberg (Sve) 2530, 6. Stich (Nem) 2392, 7. Medvedjev (Ukr) 2119, 8. Chang (ZDA) 2105, 9. Ivaniševič (Hrv) 2061, 10. Krajicek (Niz) 2001. AVTOMOBILIZEM / ODHOD PO TRINAJSTIH SEZONAH Prostovo slovo NOGOMET / EVROPSKI POKALI Že danes več povratnih tekem 1. kola ESTORIL - Štirje naslovi svetovnega prvaka, 51 zmag za veliko nagrado in 786, 5 točke; takšna je bilanca Alaina Prosta (na sliki) v trinajstih sezonah, v letošnji bosta na sporedu še dve dirki v formuli 1. Pred Francozom je po številu naslovov samo Argentinec Juan Manuel Fangio s petimi lovorikami, kolikor si jih je želel tudi Prost. Toda »mali princ« iz mesteca Lorette ob Loari se je odločil, da se bo kot svetovni prvak poslovil že letos. Prost je v formuli 1 de-bitiral 13. januarja 1980 na VN Argentine v Buenos Airesu in si z McLar-nom Fordom takoj privozil 6. mesto in eno točko, sezono pa je s petimi točkami končal na 15. mestu. Naslednje leto je prestopil k moštvu Renault Turbo in 5. julija tudi prvič zmagal. Isto sezono sta slediti še dve zmagi na Nizozemskem in v Italiji, v skupni razvrstitvi pa se je že povzpel na 5. mesto. Na prvi naslov svetovnega prvaka je moral čakati do leta 1985, kajti leto poprej ga je kljub zmagi v Estori-lu, na zadnji dirki sezone za pol točke prehitel Nikki Lauda. Leta 1986 je bil VVilliams s hondinimi motorji daleč najmočnejše moštvo, vendar je Prost (McLaren Porsche Turbo) ugnal tako Nigela Manslla kot Nelsona Piqueta. Prva zmaga v Estorilu je bila za Prosta res nekoliko nesrečna, naslednja pa že kar rekordna. Leta 1987 je namreč s svojo 28. zmago popravil dotedanji rekord Jackieja Stevvarta, na veliki nagradi Portugalske pa je slavil tudi leto pozneje. Do tretjega naslova se je Francoz dokopal za zeleno mizo. V Suzuki leta 1989 je Prost vodil pred Ayrtonom Senno, ki je skušal izkoristiti edino možnost za prehitevanje. Voznika sta trčila, Prost je obstal, Senna pa nadaljeval in zmagal. Brazilec je bil naknadno diskvalificiran iz ne povsem razjasnjenih razlogov, Prost pa se je vpisal v knjigo trikratnih svetovnih prvakov. Po letu premora se je Francozu letos posrečila zmagovita vrnitev v Kya-lamiju na prvi dirki v tej sezoni. Pole position z najmočnejšim motorjem v karavani formule 1 ni bil noben problem (letos jih je nanizal kar 12), kljub slabemu startu, ki jih je bilo letos še veliko, pa je v dvoboju s Senno zmagal. S svojo 50. zmago v Sil-verstonu je skozi velika vrata vstopil v knjigo rekordov. Ta zgodovinska zmaga je bila nekoliko zatemnjena z dirigiranjem iz boksa, tako v Franciji kot v Angliji. Sledil je Hockenheim in njegova zadnja zmaga - že sedma letos. Damon Hill je prepričljivo vodil, toda v zadnjih krogih mu je poči- la guma. V Monzi je Prosta prvič letos izdal motor in še ni dokončno potrdil naslova, kar pa mu je uspelo pred dvema dnevoma v Estorilu. Drugo mesto mu je prineslo že četrto lovoriko in pri tej številki bo tudi ostalo, čeprav je imel že pogodbo z VVilliamsom tudi za prihodnje leto in s tem tudi lepe možnosti za uspeh. Toda Frank Wil-liams si je zaželel sanjski tandem Senna-Prost, v katerem pa bi bil Brazilec seveda na prvem mestu, kajti tokrat Proštu ni uspelo izposlovati veta proti Sen-ni. V tem trenutku se je Prost odločil za slovo. »Če bi tudi prihodnje leto zmagal, bi me spraševali, če bom naskakoval še šesti naslov v letu 1995. Tega ne bi bilo nikoli konec, zato mislim, da je dobro, da se poslovim,« je menil Alain Prost. Zgovarjal se je tudi na pomanjkanje motivacije, toda jasno je, da bi bil 38-letni z enakim motorjem pri VVilliamsu Renaultu v dvobojih s 5 let mlajšim Senno izgubljen. Kaj bo Prost počel v prihodnje, ni povsem jasno in o tem sploh ni želel govoriti. Sodeloval naj bi pri Renaultu, po najnovejših govoricah naj bi bi svetovalec pri moštvu Sauber Mercedes, gotovo pa je, da bo še več časa prebil na igriščih za golf. g. m.) FIFA kaznovala OMin nagradila Milan Medcelinski in superpokal MILAN - Generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze FIFA Joseph Blatter je sporočil, da je bil 01ympique iz Marseilla izločen tudi iz tekmovanja za medcelinski in za evropski super pokal, njegovo mesto pa bo prevzel italijanski Milan. V medcelinskem pokalu bodo Milančani igrali proti brazilskemu Sao Paolu, v su-perpokalu pa se bodo pomerili s Parmo. Trener Milana Ca-pello je nad sklepom FIFA navdušen in se ne boji dodatnega napora. Njegov igralec, Francoz Jean Pierre Papin, nekdanji napadalec OM, pa nasprotuje sklepu FIFA. »Ne zdi se mi pravično, da OM ne sme igrati na obeh finalih. Če mu niso odvzeli naslova evropskega prvaka, bi mu ne smeli odvzeti niti pravice do igranja na ostalih mednarodnih pokalih«, je dejal Papin. FIFA je tudi diskvalificirala nogometaše Eydeliea, Burru-chago in Roberta, ki jih je francoska zveza suspendirala zaradi podkupovanja v domačem prvenstvu. PARMA - Ta teden so na vrsti povratne tekme 1. kola v treh nogometnih evropskih klubskih pokalih in več srečanj bodo igrali že danes. V Ljubljani bo tako ob 20. uri na Centralnem stadionu povratna tekma pokala prvakov, v katerem bo zagrebška Croatia igrala proti bivšemu evropskemu prvaku Steaui iz Bukarešte. Hrvaški nogometaši so nepričakovano, toda zasluženo zmagali na prvi tekmi v Buakrešti z 2:1. V pokalu pokalnih zmagovalcev bo od današnjega sporeda najzanimiveje v Parmi, kjer bo domače moštvo ob 20.15 igralo proti švedskemu Degerforsu. Junak prve tekme je bil »Tino« Asprilla, ki je dal za Parmo oba gola in s svojo igro v zadnjem delu srečanja navdušil gledalce v Degerforsu. Parma je zmagala z 2:1 in je seveda drevi favorit za uvrstitev v nadaljnje kolo. Standard iz Liegea potuje v goste h Cardiffu s čedno prednostjo (5:2) s prve tekme, pred težjo nalogo pa bo moskovski Torpedo, ki je na prvem srečanju doma le z 1:0 premagal Makabi iz Haife. Izredno bogat pa bo današnji spored v pokalu UEFA, saj bo na vrsti kar 12 srečanj. Medtem ko je pričakovati na ostalih tekmah kar zanimive boje, pa sta oba moskovska kluba Dinamo in Lokomotiv najbrž že obsojena na izpad iz nadaljnjega tekmovanja. Dinamo bo namreč igral v Nemčiji proti Ein-trachtu, ki je že premagal Moskovčane na prvi tekmi kar s 6:0, Lokomotiv bo sicer igral doma proti Juventusu, nima pa večjih izgledov, da popravi izid z 0:3, s katerim je izgubil v Turinu. Juventusov trener Trapattoni je celo pustil doma najboljšega igralca Roberta Baggia, da si odpočije. Tekma v Moskvi se bo pričela ob 18.00. Ostale današnje tekme: Malines (Bel) - Norrkoe-ping (Sve) (izid prve tekme 1:0); Servette (Svi) -Crusaders (S. Irska) (0:0); Dundee United (Sko) -Broenby (Dan) (0:2); Psv Eindhoven (Niz) - Karlsruhe (Nem) (1:2); Spar-tak Vladivostok (Rus) -Borussia Dortmund (Nem) (0:0); Bordeaux (Fr) - Bohemians (Ir) (1:0); La Coruna (Sp) - Aalborg (Dan) (0:1); Admira Wacker (Av) - Dnjeprope-trovsk (Ukr) (0:1); Mariti-mo (Fort) - Antwerpen (Bel) (0:2). Naj omenimo, da bo edini slovenski predstavnik, ki je še ostal v treh evropskih pokalih, mariborski Branik, igral jutri doma proti Glorii iz Bistrite v Romuniji. Prva tekma se je končala brez gola. NOGOMET / TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA Munchenski Bayern igra letos precej poprečno (Telefoto AP) Eintracht brez zastojev v nemškem prvenstvu V Angliji kraljuje Manchester United FRANKFURT - Ekipa tedna je tudi tokrat Eintracht iz Frankfurta, ki v nemški bundesligi še ni naletel na pravo oviro. »Čmo-rdeči« so bili kot običajno tudi tokrat učinkoviti v napadu. Žrtev pa je bil Dinamo Dresden, ki je klonil s 3:2. Bližnja zasledovalca se tokrat nista izkazala. VVerder Bremen je na domačem igrišču le remiziral proti skromnenu VVattenscheidu, ki sicer favoritom rad meče polena pod noge. Hamburg pa je doživel pekoč poraz proti presenetljivemu novincu Duisburgu. V zanimivem srečanju, ki je odločalo o trenutnem 5. mestu je Kaiserslautern premagal Leverkusen in po lanski bledi sezoni napovedal boljše čase. Vrstni red: Eintracht 16, VVerder 14, Hamburg in Duisburg 13, Kaiserslautern 12. Prav tako brez enakovrednih temke-mev je Manchester United v Angliji. Tokrat je treba resnici na ljubo povedati, da je igral (in seveda zmagal) proti slabemu Svvindonu. Od ostalih pa še ni še izluščila ekipa, ki bi lahko lanskim prvakom grenila pot do končnega uspeha. Arsenal je sterilen v napadu. Aston Villa nima igralca, ki bi v ključnih trenutkih znal odločiti tekmo. Leeds je bržkone le muha enodnevnica. Norvvich zmaguje v gosteh in proti slabšim nasprotnikom zgublja doma, Liverpool pa je po odlič- nem začetku že četrtič zapored izgubil. Vrstni red: Manchester United 22, Arsenal 19, Asnton Villa in Leeds 16. V Španiji podžiga razprave med navijači ponovni spodrsljaj Real Madrida, ki je pred vedno manj številnimi gledalci’ prepustil obe točki Oviedu. Na prvih mestih je sedaj peterica, ki bo bržkone vztrajala vse do konca prvenstva. Pravo presenečenja zna biti letos Atletic Bilbao, ki svoja upanja polaga v roke (noge) nekaterih odličnih posameznikov. De-portiva La Coruna pa potrjuje, da lansko 3. mesto le ni bilo sad srečnih naključij. Vrstni red: Atletic Bilbao in Valencia 7 točk, Barcelona, Deportivo in Atletico Madrid 6. Nadaljevanka »01impique Marseille« se bliža h koncu. Francoska nogometna zveza je doslej zatiskala eno oko, po zadnjih dogodkih pa bo najbrž nujen korenitejši poseg. Na zadnji tekmi so svojemu razočaranju dali duška tudi navijači, ki so vdrli na igrišče, medtem ko so njihovi ljubljenci izgubljali s 3:0 proti Metzu. Takojšnja diskvalifikacija ekipe ni več utopija. Prvi favorit je tako na mah postal Pariš Saint Germain, nizka kakovost prvenstva ter velika izenačenost pa lahko privedeta do marsikatere senzacije. Vrstni red: PSG, Bordeaux in Cannes 14 točk, Nantes 13. DIMITRIJ KRIŽMAN Viciniju se maje trenerska klop Predsednik mu daje nasvete VIDEM - Bivši selektor »azzurrov« Azeglio Vicini preživlja v Vidmu težke trenutke. Njegov Udinese je v nedeljo proti Napo-liju doživel tretji zaporedni poraz in četrtega v šestih tekmah, predsednik Giampaolo Pozzo pa mu odkrito grozi z odstavitvijo. Vicini za slabe rezultate moštva ni pravzaprav nič kriv. Videmski prvoligaš se je že lani s težavo izognil izpadu, letos pa nastopa z bistveno oslabljenim moštvom. Toda Pozzo, ki je med prestopnim rokom zaslužil lep kup milijard, je prepričan, da Udinese sploh ni slab. Zanj je slab Udinesejev trener. »Ce Vicini ne bo poslušal mojih nasvetov, bom prisiljen najti zanj v društvu kakšno drugo zaposlitev«, je izjavil Pozzo, ki upa, da bo »stari« Azeglio sam odstopil. Pozzo se seveda na nogomet sploh ne spozna, kljub temu pa zamenjuje trenerje kot da bi bili srajce, saj ima na svojem spisku uslužbencev Udine-seja še vedno Bigo-na in Fedeleja, ki jima je ponudil večletno pogodbo in jih nato kratkomalo odpisal. Vse kaže, da čaka Vicinija ista usoda. NOGOMET / VRSTA VELIKIH USPEHOV Splitski Hajduk ■ klub z bogato tradicijo Zanj je nastopal tudi Slovenec Brane Oblak SPLIT - Najbolj priljubljena igra na svetu - nogomet - že stoletje in pol navdušuje zanesenjake po vsem svetu. Čeprav bi v sami igri težko odkrili kaj novega, v svetu še vedno nastajajo številni novi kolektivi in klubi. Pot do površja, priznanja in trajnejših uspehov je dolga, največjo vlogo pri doseganju veličine pa odigra tradicija. Tradicije se ne da kupiti, zgradi se jo z uspehi, porazi in znojem, rezultat pa je nekakšen prepoznavni način premagovanja ovir in doseganja največjih uspehov. Splitski Hajduk je imel od samega začetka svojega delovanja tradicijo na svdji strani. Naziv »mojster z morja« ni samo desetletja zaščitni znak za najuspešnejši hrvaški nogometni klub, ampak nosi v sebi več kot osem desetletij zgodovine, osem desetletij boja za preživetje. Hajduk je verjetno edini nogometni klub v južni Evropi, ki si je svojo pot utiral v treh različnih državah. Ustanovili so ga študentje, ki so študirali v eni kulturnih prestolnic Avstro-Ogrske, Pragi. Pod vplivom čeških kolegov so že na koncu prejšnega stoletja prinesli žogo v Split, leta 1911 pa ustanovili kasneje prvi jugoslovanski klub. Jugoslavija je bila druga država, v kateri je nastopal Hajduk, v njej so dosegli tudi največje uspehe. V revolucionarnem in naprednem mestu Splitu Hajduk ni bil izjema. Mladi fantje so pred drugo svetovno vojno leta 1927 in 1929 osvojili dva naslova državnih prvakov. Dosegli so tudi nekatere odmevnejše mednarodne zmage, ob okupaciji svoje dežele so odšli v NOB. Nekateri odlični igralci so v boju proti okupatorju izgubili življenje, vendar pa je trinajst preživelih, med katerimi je tudi legendami Frane MatošiC, leta 1944 na Visu pod vodstvom predsednika Janka Rodina obnovilo klub in odigralo prijateljsko srečanje z angleškimi zavezniki. Hajduk je tako sestavljal tudi prvo ekipo partizanske vojske (NOVJ). Po vojni so na nekatere želje, da bi se klub preselil v Beograd, odgovorili negativno in v rodnem Splitu odprli novo poglavje svoje zgodovine. Hajdukovo povojno življenje bi pravzaprav lahko razdelili v tri obdobja. Prvo so v petdesetih zaznamovali taki igralci, kot sta bila Bernard Vukas in Vladimir Beara, večkrat reprezentanta sveta. V dresu splitskega Hajduka sta igrala vodilno vlogo v jugoslovanskem nogometu, kar nazadnje dokazujejo tudi uspehi, trije naslovi državnik prvakov leta 1950, 1952 in trije naslovi državni. pr- 1955. Drugo Hajdukovo še svetlejše poglavje so resda že leta 1967 s prvim osvojenim državnim pokalom napovedali Cuzzi in soigralci, vendar je morala dozoreti Ivičeva mlada generacija, v kateri so bili Surjak, Mužinič, Peruzo-vič, Luketin, Pokrajc in Mijač. Sedemdeseta leta so bila dobesedno njihova, Hajduk je s tem še enkrat dokazal, da je imel kljub slabšim rezultatom seniorjev pravzaprav ves čas najboljšo šolo nogometa, to prvenstvo pa bolj ali manj uspešno ohranja tudi danes. Že leta 1971 so Ivičevi varovanci na čelu z Buljanom in nekaterimi starejšimi po šestnajstih letih spet prinesli Splitu naslov državnega prvaka. V letih 1972-77 so imeli dobesedno v posesti jugoslovanski pokal, ob tem pa osvajali naslove državnih prvakov leta 1974,1975 in 1979. Hajduk je znan po tem, da se najraje opira na doma vzgojene igralce, kljub temu pa brez »fureštov«, kot Spličani radi imenujejo neaomači-ne, ni mogel. Med drugim sta imela pri omenjenih uspehih veliko vlogo tudi Brane Oblak, ki je v Splitu preživel dve sezoni (1973-75) in osvojil dve dvojni kroni, ter »Nišlija« Dragan Holcer, prav tako eden najboljših jugoslovanskih nogometašev v 70. letih. Do razpada Jugoslavije Hajduk razen treh osvojenih pokalov ni več prišel na sam vrh. Glede na vrsto odličnih igralcev, kot so bili Sliškovič, brata Vujovič, Cukrov, Rožič, kasneje pa še Gračan, Bokšič in Jarni, je to mnoge presenečalo. Slabša organizacija in vse očitnejše spletke v jugoslovanskem nogometu so pustile sledove, ob tem pa domačini mnoge slabše rezultate v prejšnem desetletju pripisujejo tudi novemu štadionu. Poljud je resda Hajdukov dom, vendar pa po mnenju večine starejših privržencev Tor-cide še zdaleč ne more nadomestiti igrišča »na pla-cu«, kjer so gledalci dobesedno dihali z moštvom-Hajduk je ob 80-letnici obstoja dočakal tudi tretjo domovino in nov naslov državnega prvaka. V hrvaški ligi razen Croatie nima pravega tekmeca. Lani so bili boljši Zagrebčani, Hajduku je pripadel le pokal, letos pa ima Hajduk po petih kolih pred njimi že štiri točke prednosti, kljub temu da sta v Zagreb odšla dva nosilca igre Jeličič in Novakovič. Hajdukova zvezda bo v prihodnosti morda spet posijala tudi na evropskem nebu. To nenazadnje obeta tudi njihova nedavna zmaga proti slovitemu Aiaxu. Politika, ki jo vodijo nekdanji zvezdniki, pa je na površje spet pripeljala nekaj odličnih imen, ki bodo zagotovo uspešno nadaljevala tradicijo mojstrov z morja. (I. G.) ŠPORT Torek, 28. septembra 1993 19 MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL / NA PIANCAVALLU Slovenija prednjačila v vseh panogah Tudi namiznoteniški igralci Krasa in Plesničar (Gaja) Na 20. Mladinskih igrah treh dežel, ki so bile letos v Pordenonu, je reprezentanca Slovenija zmagala v vseh panogah, Furlanija Julijska krajina Pa je bila boljša od Koroške. Tekmovanja v Pordenonu se je udeležilo okrog 200 športnikov do 15. leta starosti iz treh sosednjih dežel, ki so bili nastanjeni na Piancavallu in so se na tekmovališča v dolini peljali z avtobusi. Ker je bilo vreme, Črnogledim napovedim navkljub, udeležencem še kar naklonjeno, so igre lepo uspele in bodo ostale vsem v prijetnem spominu, kar je tudi glavni cilj iger samih. Iger se je v reprezentanci FJK udeležilo tudi Jiekaj naših športnikov in športnic. V namiznega tenisa je nastopila FJK v sestavi Katja, Vanja Milic, Ivana Stu-belj (vse Kras) in France-sca Gambini (Rangers Videm), Igor Sossi, Fe-derico Ceppi (Fincantie-ri) in Andrea Radini (Kras). V ekipnem delu sta moška in ženska vrsta zasedli drugo mesto. Pr-Va je bila Slovenija, tretja Koroška. Izidi dvobojev so bili naslednji: Moški: FJK - Koroška Vi, Slovenija - FJK 5:1, Slovenija - Koroška 5:0. 2enske: FJK - Koroška V3, Slovenija - FJK 5:1, Mimohod ekip na slovesni otvoritvi iger v Pordenonu Slovenija - Koroška 5:0. V ekipnem delu sta se od naših najbolj izkazala Sossi in Vanja Milic s tremi oziroma štirimi zmagami. V posameznem delu tekmovanja sta bronasto kolajno osvojila Katja Milic in Igor Sossi. Zlato je odšlo v Slovenijo (Polončič, Petrovčič). Ostali predstavniki so zasedli naslednja mesta: 5. Stublje-va, 6. Ceppi, 7. Vanja Milic, 8. Gambini, 9. Radini. Iger se je (drugo leto zapored) udeležil tudi tenisaC Gaje Aleš Plesničar, ki pa je nastopil samo v igri dvojic v paru z Del Deganom. Po treh izenačenih setih sta Del Degano in Plesničar premagala Koroško, proti predstavnikoma Slovenije pa sta gladko izgubila po dveh setih. Tekmovanje v tenisu se je odvijalo v kraju San Vito al Tagliamento. Na 100 m z ovirami je tekmoval tudi elan Bora Andrea Demark, ki je s Časom 14, 8 zasedel četrto mesto, zmagal pa je predstavnik Slovenije DuriC (14, 00). Sodeloval je tudi v štafeti 4x100 m, ki je dosegla drugo mesto. Prihodnje igre 1994 bodo na Koroškem v Snetvidu ob Glini ali v Beljaku. Ostali rezultati Atletika: Slovenija 149, 5, 2. FJK 107, 3. Koroška 60, 5. (moški - Slovenija 70, 5, FJK 59, Koroška 29, 5), dekleta -Slovenija 79, FJK 48, Koroška 31) Moška košarka: 1. Slovenija - Koroška 126:19; FJK - Koroška 114:39; Slovenija - FJK 91:82. Zenska odbojka: Slovenija - Koroška 3:0, FJK - Koroška 3:0, Slovenija -FJK 3:1. Moški rokomet: Slovenija - FJK 40:7, Slovenija - Koroška 19:12, Koroška - FJK 19:9. Tomaž Legiša petina deželnem prvenstvu Z gorskimi kolesi na kronometer Na deželnem prvenstvu na kronometer za gorske kolesarje (tekma je štela tudi kot 6. preizkušnja pokrajinskega prvenstva) to nedeljo v Trstu je Tomaž Legiša med mladinci osvojil 5. mesto, ob tem pa je osvojil pokrajinski naslov, za katerega so šteli 4 najboljši rezultati iz 6 preizkušenj. Na 10, 5 km dolgi progi med Gropado in Trebčami se je pri elanih najbolje odrezal Tržican Roberto Moimas, ki pa nastopa za tržaško društvo Cicli Cottur. Progo je prevozil v 24 minutah in 4 sekundah. Pri mladincih je bil najboljši Gianpiero Da-pretto (Fincantieri Tecnoedili) iz Trsta, ki je v nedeljo slavil svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Progo je prevozil v Času 26:27, medtem ko je bil Tomaž Legiša 40 sekund počasnejši. Kot opravičilo lahko povemo, da so bile na progi težave z označitvijo, zaradi cesar so Legiša in še nekateri zgrešili progo in na ta naCin izgubili precej dragocenih sekund. MLADINSKI NOGOMET / NAJMLAJŠI V dežju Bor Farco starta! s porazom NAJMLAJSI Bor Farco - Olimpia 0:3 (0:2) BOR FARCO: Jaš Gre-gori, Ostrouška, Longo, KrižmanCiC, Jan Gregori, Berce, Zomada, Primosi, Damnjak Gregori, (Umari), Kariš, Manzin. Združena ekipa najmlajših Bor Farco ni najboljše pričela letošnjega prvenstva, saj je že v prvem domačem nastopu izgubila s prepričljivim 0:3 z Olimpio. Rezultat priča, da so bili gostje boljši, vendar ne toliko po prikazani igri kot po fizični moCi, saj so bili v poprečju za leto starejši. Gostje so bili tudi precej srečnejši, saj so le štirikrat streljali na vrata borovcev in kar trikrat zadeli. Tekma je potekala v nenormalnih vremenskih razmerah, nalivi pa so povsem razmočili igrišCe. Borovci (na sliki Foto Davorin Kri Zm anCic/KROMLA) so zaigrali napadalno in borbeno, žal pa jim je na koncu zmanjkalo moCi. Zanje je bilo to namreč letošnja prva tekma, poznala pa se je tudi neuigrano-st. Trener PocmjiC je kljub odsotnosti BatiCa, Miliča in Škrlja dobro razporedil igralce na igrišče, toda že v prvem napadu so bili Tržačani uspešni, k Čemur je pripomoglo tudi spolzko igrišCe je pripomoglo, da so prišli nepričakovano v vodstvo, ko je Ostrouška na gol-Crti nesrCeno odbil žogo toda v lastno mrežo, potem ko je bil vratar že premagan. Na drugi zadetek ni bilo treba čakati dolgo. Drugi polčas so »plavi« zaigrali bolj napadalno, bili nevarnejši, gostje pa so z edinim napadom v drugem polčasu spet zadeli in tekme je bilo praktično konec. (Darko Grgič) Ostali izidi: Montebel-lo/D. Bosco A - Fani Olimpia 0:3. Triestina -Altura Muggesana 3:0; Domio - Montebello/D. Bosco B 2:0 (prekinjeno zaradi dežja v 2. polčasu); ostalih tekem zaradi dežja niso igrali. NARAŠČAJNIKI Ponziana - Primorje -prekinjeno pri stanju 0:0 zaradi dežja OSTALI IZIDI: Fortitu-do - Costalunga 1:1, Domio - Olimpia 1:8 (ostale štiri tekme odložene zaradi dežja) DEŽELNI MLADINCI IZIDI 2. KOLA: Cormo- nese - Staranzano 1:0, For-titudo - San Luigi 0:3, Ju-ventina - Itala S. marco 3:3, Ponziana - San can-zian 0:0, Portuale - Lucini-co 1:0, Ronchi - Monfalco-ne 3:2, San Giovanni - San sergio 1:1. VRSTNI RED: Ronchi, Cormonese 4, San Luigi, San Giovanni, San Can-zian, Portuale 3, Staranzano, Juventina 2, Itala San Marco, Monfalcone, Ponziana, San Sergio 1, Luci-nico, Fortitudo 0. ODBOJKA / IMS A KMEČKA BANKA S Chairom 2:2, jutri pa še s tržaškim Cus V soboto prvi nastop v zveznem pokalu Odbojkarji našega odbojkarskega drugoligaša Imsa Kmečka banka iz Gorice bodo konec tedna debitirali v zveznem pokalu. V Trevisu se bodo, s pričetkom ob 20.30, pomerili z Lu-nazzijem, ki je v lanski sezoni igral v B-l ligi, a izpadel in bo tako letos prvenstveni tekmec Goričanov. Poleg Lunazzija nastopata v skupini z Imso Kmečko Banko še Ponte nelle Alpi in Pallavolo Trieste. V pričakovanju uradnega debuta v letošnji sezoni igralci Imse Kmečke banke intenzivno trenirajo, formo pa preizkušajo na prijateljskih tekmah. Prejšnji teden so se v trening tekmi pomerili z ekipo junior league padovskega drugoligaša Charro in igrali... 2:2, ker za peti niz ni bilo dovolj Časa. Charro je letos svojo mladinsko vrsto igralcev do 20. leta dokaj pomladil, v ekipi pa je nekaj res perspektivnih odbojkarjev. Prva dva niza sta pripadla PadovCa-nom, izida pa sta bila tesna (17:16, 15:13), V preostalih dveh nizih sta oba trenerja opravila vrsto menjav, gostitelji pa so bili boljši. Že jutri pa Čaka navijače goriške šesterke še bolj mikavna priložnost, da preverijo stopnjo pripravljenosti Imse Kmečke banke. V telovadnici Kulturnega doma bodo namreč, s pričetkom ob 20. uri, gostili tržaško šesterko Rum baker, ki ne skriva želje, da bi letos napredovala v B-l ligo. Možno je, da bodo navijati v Četrtek med goriški odbojkarji opazili nov obraz. SinoCi je namreč začel trenirati z Imso Kmečko banko Gianluca Populini (letnik 1973, 190 cm, tolkac), ki se je v Gorico vrnil iz Brescie, potem ko je v zadnjih treh letih igral v mladinskih moštvih tamkajšnjega prvoligaša. V prihodnjih dneh se bo vodstvo OK Val skušalo dogovoriti z Brescio, s katero vzdružujejo prijateljske stike, za njegov prestop v vrste Kmečke banke, kjer že igra Gianlucov mlajši brat Giancarlo. NOGOMET / V AMATERSKIH LIGAH Uspešen start vseh naših predstavnikov V nedeljo so se, razen 3. amaterske lige, zaCela vsa amaterska prvenstva. Naše ekipe so dokaj dobro pričele prvenstvene boje in predvsem bi omenili zanesljivi zmagi bazoviške Zarje doma v 2. AL in treben-skega Primorca kar s 3:0 v gosteh. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 1. KOLA: Basaldella -Pasianese PC 8:0, Bearzi - Opi-cina 5:1, Bressa C. - Reanese 1:1, Risanese - Donatello 01. 1:1, Torreanese - Portuale 2:0, Union 91 - Manzano 2:2, Vesna - Buiese 1:1, Zarja - Pozzuolo 2:0 .VRSTNI RED: Zarja, Basaldella, Bearzi, Torreanese 2; Vesna, Manzano, Union 91, Buiese, Donatello 01., Reanese, Bressa C., Risanese 1; Portuale, Pozzuolo, Opicina, Pasianese 0. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 1. KOLA: Bertiolo - Brian 5:0, Castionese - Romans 2:2, Lavarianese - SM Sistiana 0:0, Mereto DB - Teor 0:0, Mor-sano - Jr Aurisina 1:1, Kras - Li-gnano 1:1, Palazzolo - Ronchis 2:0, Talmassons - Primorec 0:3. VRSTNI RED: Primorec, Bertiolo, Palazzolo 2, Kras, Romans, Castionese, Jr Aurisina, Ligna-no, Morsano, Sistiana, Teor, Lavarianese, Mereto 1; Ronchis, Talmassons, Brian 0. Skupina F IZIDI l. KOLA: Capriva -Čamp. Prisco 3:1, Domio - Pie-dimonte 1:1, Fogliano - Fincantieri prek., Moraro - Sagrado 0:1, Poggio - Fossalon 1:1, Roianese - Sovodnje 1:1, San Lorenzo - Romana 1:1, Gaja -Pro Farra prek. VRSTNI RED: Capriva, Sagrado 2; Sovodnje, Fossalon, Piedimonte, Romana, Domio, Poggio, Roianese, San Lorenzo 1; Gaja, Fincantieri, Fogliano, Pro Farra, Moraro, Čamp. Prisco. ODBOJKA / 2. KOLO Deželni pokal: Že drevi nekaj tekem in derbi Soča ■ Sloga Danes in v prihodnjih dneh bo naspo-redu 2. kolo odbojkarskega pokala FJK za šesterke iz C2 in D lige. V Sovodnjah bo drevi slovenski moški derbi med Sočo Sobema in Slogo. Obe šesterki sta v prvem kolu skupine A zmagali, tako da gre drevi že za to, kdo bo na začasnem vrstnem redu zasedal prvo mesto. Tekma se bo pričela ob 20. mi. V isti skupini bodo borovci jutri (ob 20.30) v Repnu igrali proti Cetrtoligašu Club Alturi. Drevi bo v B skupini nastopila tudi 01ympia, ki bo s pričetkom ob 20.30 gostila Pav Natisonio. Tudi v tem primeru gre za dvoboj med šesterkama, ki sta v prvem kolu zmagali. Od naših ženskih ekip bo drevi ponovno na igrišCu goriška Kmečka banka. V pokrajinskem derbiju skupine C se bo v LoCniku (ob 20.uri) pomerila z ekipo Libertas Gorizia. Sokolovke (skupina B) bodo igrale v Četrtek. Čaka jih gostovanje v Gradišču proti tamkajšnji Torriani, ki je v sobotnem prvem kolu tesno izgubila proti tržiškemu Felliniju. Brežanke (skupiona A) so v 2. kolu proste. KOŠARKA / MLADINSKI TURNIR V DOLINI Jadranovci v finalu ugnali Tižičane, borovci tretji Kontovelci osvojili četrto mesto - Skoraj vse tekme zelo napete in izenačene - Turk 26 in 37 točk V okviru priprav na bližnje deželno mladinsko košarkarsko prvenstvo je SZ Jadran organiziralo v Dolini dvodnevni turnir, ki so se ga udeležile tri naše in ekipa Ital-tuonfalconeja iz Tržiča. Turnir so osvojili jadra-novci, ki so po zelo ize-nacneme boju v finalu premagali tržiško postavo. Le-ta pa je šele po podaljšku v polfinalu odpravita borovce. Ze to dejstvo kaže, da so si bila moštva uokaj izenačena in že dobro pripravljena na prvenstvene boje. Jadranovci so bili na tem turnirju prvi, čeprav so bili zelo utrujeni, saj so v soboto igrali kar dve tekmi (v Dolini in na turnirju Don Bosca). To zlasti velja za nosilca igre Ja-dranove mladinske ekipe, za Iva Milica in Marka Hmeljaka, ki sta v bornih 36 mah igrala tri tekme in zares odlično opravila svojo nalogo. Pohvalo zaslužijo tudi borovci, ki so se v polfinalu do zadnjega upirali TržiCanom, in v osvojili 3. mesto na račun Kontovel-cev. POLFINALE Jadran - Kontovel 78:61 (42:29) JADRAN: Koren 2, Pro 5 (1:2), I. Milic 12 (4:8), M. Milic 5 (1:2), Danieli 6 (2:2), Colja, Križman 9 (5:6), Cingerla 4 (2:2), Hmeljak 29 (5:6), Klabjan, Gobbo 2, Černe 4 (0:1), trener Vatovec. KONTOVEL: B. Starc, Spadoni 9, Ban 10 (2:2), M. Starc, Umek, Stoka 2, Škrk (0:2), lori, Vodopivec 14 (2:2), Turk 26 (8:13), trener Furlan. PM: Jadran 19:29, Kontovel 11:19. PON: Turk (38). TRI TOČKE: Spadoni 1. Italmonfalcone - Bor Radenska 89:82 (42:41; 75:75) BOR RADENSKA: Ja- godic, Oberdan 11 (1:3), Požar 1 (1:2), Jogan 6 (1:2), Velinsky, Sancin 13 (1:3), Uršič 9 (1:2), Galeo-ne, Caser, Stokelj 1 (1:2), Grbec 16 (5:8), Samec 20 (8:13), trener Krečič. PM: 19:35. PON: Grbec (34), Oberdan (38), Sancin (45), Požar (45). FINALE ZA 3. MESTO Bor Radenska - Kontovel 82:74 (38:28) BOR RADENSKA: Oberdan 1 (1:4), Požar 19 (5:6), Jovan, Velinsky, Sancin 10 (2:6), Uršič 2, Galeone, Caser, Lapelj 11 (1:2), Stokelj, Del Mona-co, Grbec 21 (4:5), Samec 14, trener KreCiC. KONTOVEL: M. Starc, Ban 6 (2:2), Spadoni 7 (3:6), B. Starc, Umek 8 (0:2), Stoka, Vodopivec 16 (0:2), Turk 37 (6:17), trener Furlan. FINALE ZA 1. MESTO Jadran - Italmonfalcone 69:67 (27:28) JADRAN: Koren, Hmeljak 26 (4:7), Pro 2, Klabjan 2, I. Milic 10 (6:6), Černe 11 (1:1), M. Milic 4 (0:1), Križman 12 (2:3), Danieli, Gobbo, Cingerla, trener Vatovec. 3 TOČKE: Hmeljak 2. KONČNI VRSTNI RED: 1. Jadran, 2. Italmonfalcone Tržič, 3. Bor Radenska, 4. Kontovel. (bi) FIPAV / NA OPČINAH Zaradi nesklepčnosti preložili deželno skupščino Nedeljska deželna skupščina Odbojkarske zveze FIPAV se je dokaj klavrno zaključila s preložitvijo, ker skupščina ni bila sklepčna. Potrebni kvorum glasov (50 odstotkov + 1) je bil sicer dosežen, zato pa ni bil dosežen potrebni kvorum v zvezi s prisotnostjo odbojkarskih društev. Prisotnih je bilo namreč samo 12 društev z Goriškega, po 11 iz Trsta in Pordenona ter 30 iz Vidma, kar pa je bilo premalo od zahtevane 50-odstotne udeležbe. Deželni skupščini FIPAV ie v nodfilin predse- doval predsednik vsedržavne odbojkarske zveze Paolo Borghi, kateremu pa ni preostalo drugega, da je po dokončni ugotovitvi nesklepčnosti zaključil skupščino in jo preložil na nov datum, ki ga bo treba še določiti. Kdaj bo to, pa je odvisno tudi od tega, do kdaj bo generalno tajništvo FIPAV uspelo pripraviti nov spisek s številom glasov posameznih društev na osnovi tekmovalne dejavnosti v sezoni 1992/93, ker bo do sklica nove skupščine prišlo med tekmovalno sezono 1993/94. Obvestila SK KRAS - rokometni odsek vabi vse interesente na treninge za začetnike, ki so se zaceli 27. septembra v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ob ponedeljkih od 18.30 do 20.00 in petkih od 17.30 do 19.00. Vpis in informacije v tajništvu - tel. 229477: ponedeljek 18.00- 20.00, sreda in četrtek 15.00-17.00, petek 9.00- 12.00. SD BREG - otroška telovadba obvešCa, da so se začele telovadne urice v telovadnici v Dolini. Treningi za vse letnike vrtca in osnovnošolske otroke so vsak torek in Četrtek od 16.15 do 17.15. Potrditev vpisa in novi vpisi so neposredno na treningu. Zainteresirani dobijo vsa dodatne informacije na tel. 281346. SK BRDINA vabi starše atletov na informativni sestanek ob začetku nove smučarske sezone, ki bo danes, 28.9., ob 20. uri na sedežu društva - Proseška 131 na Opčinah. SD MLADINA - baletni odsek obvešCa, da se pričnejo treningi v ponedeljek, 4. oktobra, v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu od 16. do 19. ure. Ob tej priliki bo tudi vpisovanje novih gojenk. Komur je do glasbe in plesa, naj se javi! Srečanje s starši. SD SOKOL - minibasket obvešča, da bodo treningi vsak torek in petek ob 16. uri na društvenem igrišCu. SZ BOR - Gimnastični odsek sporoča, da poteka vpisovanje za lanske in nove telovadke v uradnih urah v prostorih SZ Bor (tudi po telefonu). SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Repentabrska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ali pa na tel. 213420. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi dečke letnikov 1980,1981 in 1982, da se pridružijo ekipi naraščajnikov, ki pod vodstvo prof. Menije vadi na stadionu 1. maj ob ponedeljkih od 15.30 do 17. ure in ob četrtkih od 16.45 do 19. ure. Vpisovanje neposredno na treningih., PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi v Trstu šolo plavanja za neplavalce, vadbo za plavalce in tekmovalno dejavnost. Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377. SK DEVIN obvešča, da je telovadba ob torkih in petkih, ob 17. uri v društvenem sedežu v Cerovljah. KK BOR MINIBASKET obvešča, da so treningi minibasketa ob torkih in petkih. Trening za letnike 1982, 83, 84 in 85 so ob 16.30, za letnike 1986 in mlajše pa ob 15.30 v balonu na stadionu 1. maj. GOSPODARSTVO 20 Torek, 28. septembra 1993 MEDBANČNI DENARNI TRG Banke zdaj licitirajo le tečaj valut Ivan Pepelnjak LJUBLJANA - V začetku preteklega tedna se je ponudba prostih sredstev na medbančnem denarnem trgu skokovito zmanjšala, kar pa je običajen pojav za dneve plačil prispevkov in davkov v republiški proračun. Povprečne medbančne obrestne mere so se temu primemo zvišale in ponovno dosegle raven R + 13 odstotkov letno. V naslednjih dneh se je ob večji in cenejši ponudbi na večernem trgu cena medbančnih likvidnostnih posojil ponovno nekoliko znižala, vendar le za nekaj desetink odstotka. Ce na kratek rok pri cenah medbančnega denarja ni pričakovati bistvenih sprememb, bi utegnil sorazmerno zatišje tudi na tem segmentu finančnega trga prekiniti podpis medbančnega dogovora o višini pasivnih obrestnih mer slovenskih bank. Čeprav medbančne obrestne mere niso vsebina dogovora, je ob znižanju ostalih (depozitnih) obrestnih mer bank in posledično verjetno tudi nekaterih obrestnih mer Banke Slovenije pričakovati posreden vpliv tudi na medbančni trg. Sicer pa je Banka Slovenije v preteklem tednu dvakrat spreminjala pogoje za pridobitev petdnevnega lombardnega posojila, zadnji »zahtevani« devizni tečaj pa je znašal 72.12 tolarjev za marko. Ob tem je Banka Slovenije nadaljevala z intervencijami prek ponudb za nakup deviz z obveznim povratnim odkupom, vendar ob nekoliko spremenjenih pogojih. Banke na avkciji po novem ne licitirajo več odstotka odkupa deviznih prilivov od podjetij (zahtevani pogoj za prodajo deviz), pač pa devizni tečaj, po katerem so pripravljene (in v primeru realizacije tudi dolžne) po določenem času prodane devize ponovno odkupiti od centralne banke. Čeprav se novo oblikovani finančni instrument »spogleduje« s tako imenovanimi swap posli, ki so na razvitih finančnih trgih že ustaljeni, bi uporabo omenjenega instrumenta lahko v večji meri pripisali specifičnemu položaju na področju tečajne politike bank (in Banke Slovenije) kot pa poskusu oživitve domačega finančnega trga. GATT / SLOVENIJA SE POGAJA ZA VKLJUČITEV Članstvo morda konec oktobra Največ pomislekov imajo članice EFTA _________HE GOLICA / OVIR NI VEC__ Nove kilovate naj bi dobili prihodnji teden Gre za »kakovostno« energijo, potrebno v konicah Mile Čuk LJUBLJANA - Po optimističnih napovedih bi lahko Slovenija postala članica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gattj konec oktobra, vendar pa bo treba pred tem uspešno izpeljati še dvostranska pogajanja s posameznimi državami, članicami Gatta. Minuli teden je bila delegacija ministrstva za ekomomske odnose in razvoj v Ženevi, kjer so potekala dvostranska pogajanja z osmimi državami (ZDA, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Turčijo in nekaterimi državami Efte, razen z Avstrijo in Liechensteinom), vendar pogajanja z nobeno državo še niso zaključena. Konec prihodnjega tedna se bo sestala tudi delovna skupina za članstvo Slovenije v Gattu, ko naj bi sprejeli poročilo in osnutek protokola o članstvu Slovenije. Ce bodo dvostranska pogajanja uspešno končana, bi lahko Svet Gatta 27. oktobra že glasoval o slovenskem članstvu. Podsekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Jože Drofenik je povedal, da so dvostranska pogajanja ločena od generalnih pogojev za vstop v Gatt. Rezultat teh pogajanj je lista slovenskih carinskih koncesij oziroma ugodnosti za posamezne države, ki je potem tudi sestavni in zelo pomemben del protokola o Andreja Rednak pristopu v Gatt. Slovensko stališče je, da prevzame še stare jugoslovanske obveznosti in nekatere nove, vendar tako, da dogovorjene carinske stopnje ne bi bile nižje od tistih, ki veljajo pri nas za posamezne postavke. To bi nam odprlo tudi manevrski prostor za v prihodnje, ko bomo že člani Gatta. Morebitna prihodnja pogajanja o znižanju carinskih stopenj namreč potekajo od stopenj, ki so zapisane v omenjeni listi, ne pa od splošno veljavnih v državi. Jasno je torej, da bo prihodnje trgovanje v okviru Gatta potekalo v skladu s tem, kakšne carinske stopnje (listo) bomo dosegli v sedanjih pogajanjih pred vstopom v Gatt. Jože Drofenik še ni želel predstaviti konkretnih rezultatov pogajanj s posameznimi državami in za posamezne izdelke, saj je šlo pri nekaterih za drugi, pri večini pa za prvi krog pogajanj. Presenečen pa je nad tem, da so bila pogajanja najtrša z nekaterimi državami članicami Efte (v tej združbi so Avstrija, Finska, Islan- dija, Liechtenstein, Norveška, Švedska in Švica). To je presenetljivo zato, je dejal Drofenik, ker smo državam Efte ponujali pogajanja o sporazumu o prosti trgovini, v okviru katerega bi lahko dosegli nižje carine, torej se ne bi bilo potrebno o tem pogajati v Gattu. Za nadaljnje ocene, kaj to pomeni, pa je po Drofenikovem mnenju še prezgodaj. LJUBLJANA - Potem ko so avstrijski pogodbeni partnerji dolgo in neizprosno vztrajali pri sklepu, da je pogodba o gradnji prekinjena, saj bi slovenska stran morala vse dolgove za elektrarno poravnati do 16. avgusta, je Boris Sovič, sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, po zadnji seji vlade (obravnavala je problematiko izvajanja zakona o jamstvu Republike Slovenije za najetje posojila za dokončanje HE Golica) precej presenetljivo napovedal dokončen in uspešen (srečen?) razplet. Predstavniki avstrijske družbe Kelag so namreč zatrdili, da bo avstrijska stran spoštovala pogodbo, če bomo do konca meseca poravnali obveznosti v znesku 280 milijonov avstrijskih šilingov. Posojilo je zagotovljeno prek banke LB S v New Yorku (hčere Ljubljanske banke), in sicer pod pogoji, kakšne je državni zbor zahteval od vlade. Obrestna mera je lahko namreč največ devetodstotna, za omenjeno posojilo pa bo znašala 8, 8 odstotka. Rok odplačevanja je nekaj krajši, kot so prvotno predvidevali, namesto desetih let je dogovorjeno za pet let, to pa seveda pomeni, da jamstvo, ki ga je državni zbor dal na voljo v zne- sku 71 milijonov mark, ne bo uporabljeno v celoti. Ocenjujejo, da bodo uporabili samo tri četri-ne tega denarja, četrino pa naj bi prihranili. Ta obremenitev bo torej zaradi ugodnega posojila za slovenske davkoplačevalce toliko nižja. Po Sovičevem zagotovilu torej ni nobenih ovir, da v začetku prihodnjega meseca slovenska stran ne bi dobila toka iz te elektrarne, ki je za nas zelo pomemben. To je potrdil tudi dr. Janez Hrovatin, namestnik direktorja Elektrogospodarstva Slovenije. Po njegovih besedah je le malo možnosti, da bi kaj spodletelo, kar pomeni, da bodo slovenskemu elektrogospodarstvu skoraj zanesljivo začeli pošiljati goliške kilovate konec tedna, kot napovedujejo Avstrijci, oziroma v začetku prihodnjega tedna, kot pričakujejo v Elesu. Dr. Hrovatin je poudaril, naj bi v družbi Kelag celotno vsoto (280 milijonov šilingov) dobili že danes. V njej so všteti le stroški do 31. julija, kar pomeni, da je treba ovrednotiti tudi doslej nastale stroške. Tudi dr. Hrovatin je opozoril na pomembnost goliških kilovatov, ki jih bo letno na voljo za 16 milijonov kilovatnih ur. Slovenski delež elektrike iz Golice znaša 20 odstotkov (toliko kot delež naložbe), torej lahko dobimo deset megavatov moči ali v izjemnih primerih po dogovoru, če Avstrijci nimajo težav s pomanjkanjem, tudi do 20 megavatov. Deset megavatov je količinsko razmeroma malo, saj je skupna moč slovenskega elektrogospodarstva 1400 megavatov. Vendar gre za zelo »kakovostno« konično energijo, ki jo lahko uporabimo v izjemnih primerih in zlasti v konicah, ko potrebujemo več toka. Vlada je na omenjeni seji obravnavala tudi vprašanje celovitega izpolnjevanja te pogodbe, torej tudi vzdrževanja vodnega režima v mutski Bistrici, opredeljenega z meddržavno pogodbo. Dogovorili so se, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali v meddržavni komisiji in zahtevali, da avstrijska stran ta del pogodbe spoštuje. Sicer pa so v meddržavni dravski komisiji to vprašanje doslej večkrat načeli, saj slovenska stran vodi zelo natančno evidenco o vodnem režimu. Avstrijska stran trdi, da zagotavljajo pretok na nivoju naravnega dotoka, slovenska stran pa seveda vztraja pri tem, da bi morali spoštovati pogodbo, ki določa, da bi moral biti pretok v desetih mesecih leta en kubični meter, v preostalih dveh mesecih pa 0, 85 kubičnega metra. Avstrijska družba Kelag je torej očitno popustila, bržkone iz strahu pred morebitnimi zapleti, ki bi sledili verjetnim pravdanjem in arbitraži. Pogodbe namreč ni kršila le slovenska stran z zamujanjem pri plačilu obvezosti, ampak tudi družba Kelag, ker ni upoštevala, določil o minimalnem pretoku vode v reki Bistrici. Zapleti v zvezi s HE Golico pa so poučni predvsem zato, ker so dokončno »pokopali« v nekdanji Jugoslaviji uveljavljeno prakso, po kateri je bilo skorajda normalno zamujati s plačili in podaljševati dogovorjene plačilne roke. Poslej bo namreč očitno treba upoštevati evropske poslovne odnose, če želimo čimprej priti v Evropo. Na čudeže in razumevanj ev tujcev kot tokrat, ko se nam je le posrečilo najti posojilo za manjkajoči denar (sicer bi Slovenija vrgla proč 109 milijonov šilingov, ki jih je že plačala za HE Golica), pa v prihodnje ne kaže več računati. Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar je ocenila, da dvostranska pogajanja potekajo uspešno in da je tako realno pričakovati, da bomo ujeli zasedanje Sveta Gatta konec oktobra, ko bi bila Slovenija lahko sprejeta v Splošni sporazum o trgovini in carinah. Članice Gatta razumejo položaj Slovenije kot države v prehodu, ki ima še vedno visoke carine. Na vprašanje, za kaj je pravzaprav šlo pri pripombah ZDA v zvezi z našo privatizacijo, je Ravbarjeva odgovorila, da ni šlo za pripombe, ampak za nekatera vprašanja. Bali so se namreč, da bo Slovenija v okviru privatizacije vplivala tudi na podjetja glede tega, s kom naj trgujejo. Slovenski predstavniki so ameriškim predstavnikom jasno povedali, da so v okviru tržnega sistema, ki ga razvijamo, podjetja povsem samostojna pri poslovanju in usmerjanju na različne trge. LJUBLJANSKA REGIJA / IZGUBE Zaposlenih je vsak dan manj Pred letom jih je bilo v regiji 150 tisoč, zdaj je zaposlenih 130 tisoč LJUBLJANA - Območna gospodarska zbornica Ljubljana je pripravila analizo »dosežkov« regijskega gospodarstva ob polletju letošnjega leta, ki kljub nekaterim pozitivnim kazalcem kaže precej črno sliko. Poslovni izid je bil negativen, saj so izgube kar za 180 odstotkov presegle dobiček in šo bile celo za 42 odstotkov večje kot lani. Izgube so znašale 35 milijard tolarjev, to je skoraj pol milijarde mark. Po mnenju zbornice bi bilo neresno napovedovati oživljanje proizvodnje samo na podlagi junijske rasti. V zadnjih treh letih se je namreč v ljubljanski regiji industrijska proizvodnja zmanjšala kar za 35 odstotkov (na državni ravni za 29, 6). Ljubljansko gospodarstvo je v prvem polletju izvozilo za dobrih 700 milijonov dolarjev, uvozilo pa kar za 1, 1 milijarde dolarjev blaga, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni, da je bil izvoz za 14 odstotkov manjši (enako v državi), uvoz pa celo za 12 odstotkov večji (v državi »le« za osem odstotkov). Bolje je le pri izvozu v t. i. pravo tujino (brez držav nekdanje Jugoslavije), ki se je v ljubljanskem gospodarstvu povečal za deset odstotkov, na državni ravni pa zmanjšal za odstotek. Omenjeni izvoz se je najhitreje povečeval v koprski regiji, na drugem mestu pa je ljubljanska. Skoraj tri četrtine izvoza je ustvarila industrija, petino pa trgovina. Pri uvozu je delež trgovine največji (45 odstotkov), na drugem mestu je industrija (34), na tretjem pa finančne in druge storitve (11 odstotkov). Bistveno se je v omenjenem obdobju spremenila struktura uvoza, saj je na prvem mestu (skoraj polovica) uvoz blaga za široko porabo. Zbornica ugotavlja, da smo »nedvomno preveč na široko odprli vrata uvozu za široko porabo, zato je tudi stopnja pokritja mnogo slabša kot v preteklih letih«. Pozitivno je, da so zaloge končnih izdelkov za 9, 5 odstotka manjše kot lani, da je bila oskrba s surovinami in repromateria-li boljša kot leto prej in da se je v drugem četrtletju pokazalo rahlo oživljanje naložbene dejavnosti. Na področju naročil se je položaj poslabšal, velike težave pa so tudi s plačili računov za prodano blago. V primerjavi z lanskim junijem se je število podjetij z blokiranimi žiro računi povečalo za več kot polovico; v teh podjetjih je zaposlenih skoraj 28 tisoč delavcev. V treh letih je regijsko gospodarstvo izgubilo kar 50 tisoč delavcev. Pred letom dni je bilo v ljubljanskem gospodarstvu zaposlenih skoraj 150 tisoč ljudi, letos pa samo še 132 tisoč. Zanimivo je, da je v enakem obdobju število zaposlenih v negospodarstvu naraslo kar za 8, 4 odstotka. Kaj lahko rečemo danes, ko imamo že 37.450 brezposelnih (julija še tisoč več), se sprašuje Območna zbornica Ljubljana in dodaja, naj »o učinkih zakona o zamrznitvi plač razglabljajo tisti, ki so tak zakon sprejeli, na prvi pogled pa je očitno, da je koristil predvsem negospodarstvu«. _____VINOGRADNIŠTVO / VELIKE ZALOGE VINA_ Grozdja je toliko, da vinske kleti kupujejo le najboljšega Dve leti ni bilo pozebe, ki bi zmanjšala pridelek in zaloge Ni prav, če je grozdja premalo, ni prav, če ga je preveč POSLOVNE VEZI Združitev zaradi enotnega nastopa LJUBLJANA - Podjetje Kompas Holidays, d. d., je v letih 1990/91 ustanovilo samostojna podjetja iz posameznih zaokroženih celot, poslovnih enot, služb ah sektorjev. Na področju turistične ponudbe za domače in tuje goste je nastalo več samostojnih podjetij: Kompas Holidays, Kompas Bled, Celje, Koper, Murska Sobota, Novo mesto itn. Ta podjetja pa so včeraj ustanovila Skupino Kompas Holidays kot interesno in akcijsko združenje. Članstvo v tej skupini predpostavlja enoten nastop na trgu, poenotenje standardov in tehnologije poslovanja in enotno informacijsko mrežo z rezervacijskim sistemom. »Po dveh letih samostojnosti smo ugotovili, da je naš potencial mnogo boljši, če so posamzni Kompasi združeni v skupino, čeprav vsak Kompas še vedno lahko nastopa samostojno na lastnem področju,« je na včerajšnji novinarski konferenci po ustanovitvi dejal Tomaž Visenjak, direktor podjetja Kompas Holidays. »S tem bomo mogoče preprečiti tudi vdor tujega kapitala na tem področju v Slovenijo.« Eden najpomembnejših ciljev Skupine Kompas Hotidays bo razširitev programov za tuje goste. Izmed Kompasovih enot se v skupino niso vključili Kompas turizem iz Portoroža, ki je samostojna delniška družba, Kompas Jesenice in Kompas Slovenj Gradec, ki imata franšizing. Cela skupina je lani pripeljala 170 tisoč gostov, od tega 80 odstotkov domačih, sam Kompas Holidays pa je ustvaril za 50 milijonov nemških mark prometa. Irena Pirman LJUBLJANA - Vinska trta je zadnja izmed kmetijskih rastlin, ki jih prizadene suša. Vendar je na Koprskem, v zgornji Vipavski dolini, Halozah ter na predelih z bolj plitkimi peščenimi tlemi suša letos vseeno pustila posledice. »Trta je prizadeta še na področjih, kjer niso upoštevali ampelo-grafskih ukrepov,« pravi Spela Terpin, svetovalka ministrstva za kmetijstvo. »S tem mislim predvsem na prevelik pridelek na posamezni trti. Ce je na trti 15 kilogramov grozdja, je logično, da jo suša bolj prizadene. Se bolj kot pri količini pa se kombinacija suše s preobremenitvijo pozna na kakovosti. Takšno grozdje ne dosega sladkorne stopnje in ekstrakta, ki bi ga moralo.« Zato vinske kleti že delajo selekcijo pri odkupu grozdja in odkupujejo po kakvosti. Tako je ljudi tudi najlaže prepričati, da ne bi v tolikšni meri obremenjevali trte. »Slovenija si ne želi visokega pridelka nižje kakovosti. V naših legah to tudi ni ekonomično, saj so griči primerni za kakovostno proizvodnjo. V Sloveniji se moramo skratka orientirati v kakovost pridelka, kakovost pa takoj prinese omejen pridelek: omejiti se je potrebno že pri sadikah - večje število trsov na hektar, cepljenke morajo biti bolj usmerjene v kakovost kot pa količino. Vse to omili tudi učinke suše, posebej zato, ker nama- kanje grozdja ni realno,« dodaja Trpinova. V Sloveniji imamo letos 22 milijonov litrov zalog vina več kot prejšnja leta. Razlogi so zmanjšanje domače prodaje, padec standarda, povečana potrošnja piva, zmanjšano tržišče in dejstvo, da že dve leti ni bilo pozebe, ki bi zmanjševala pridelek. Ta je bil kar precejšen in je znašal blizu 900 tisoč hektolitrov. Zdajšnji viški so hkrati posledica preveč širokosrčnega uvoza, saj smo lani uvozili 700 tisoč hetolitrov vina, kar je bistveno več kot prejšnja leta. Zato je bila uvedba zaščitne politike prelevmanov nujna. Ti so kar precej visoki, vendar je vino, ki pride na našo mejo, opremeljeno s toliko subvencijami, da je vseeno daleč cenejše kot na domicilnem trgu dr- žave izvoznice. Prelevman se po kategorijah vina sicer razlikuje, vendar znaša tudi do 70 tolarjev. Konkurenco pa moramo na domači trg spustiti predvsem zaradi prilagajanja tujim standardom. Z Makedonijo, od koder vino uvažamo brez prelevmana, pa se pripravlja mednarodni sporazum, po katerem bi se letno določila kvota vina, ki bi jo lahko uvozili v Slovenijo. Makedonija je namreč pomemben trg za naše gospodarstvo, namiznega vina (največ ga uvozimo prav iz Makedonije) pa nam bilančno vseeno nekoliko primanjkuje, tako za domačo uporabo kot za reeksport - tako da bi s sporazumom vino še naprej ostalo eno od pomembnih plačilnih sredstev v Makedoniji. Na naših tržnicah se poja- vlja tudi grozdje, uvoženo iz Makedonije, vendar to ne bi smelo iti v predelavo, čeprav je res, da grozdje pri uvozu ni posebej ločeno od drugih sadežev. »Nastalo krizo bomo reševali z regresiranjem obresti odkupa grozdja in višjimi izvoznimi subvencijami. Izvoz bo namreč dolgoročno nujen. Viške vina moramo čimprej umakniti s trga bodisi z destilacijo v vinjake ali s povečanjem domače porabe. Res je tudi, da polovica vina izgine iz javnega prometa, na trgu pa se to vino vseeno pojavlja. Bilanco imamo tako precej bolj pokrito, kot kažejo statistični podatki, saj se kmetje zakonski obveznosti prijave pridelkov radi izognejo, da si prihranijo plačilo davka,« je zaključila Terpinova. Jože Mencinger: inflacija bo višja LJUBLJANA - »Preobrata trendov v gospodarstvu še ne bo. To ne pomeni, da se produkcija kakšen mesec ne bo dvignila ali padla,« je za Slovensko tiskovno agencijo dejal direktor Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Jože Mencinger. »Toda vsaj zaenkrat ni znakov, da bi se dokončno poslovili od stagnacije,« je nadaljeval Mencinger. »V deželah, s katerimi je Slovenija s trgovinsko menjavo najbolj povezana, je recesija, v nekdanjih socialističnih gospodarstvih se bodo rezultati še poslabšali, gospodarstva držav nekdanje Jugoslavije so uničena. Slovensko gospodarstvo pa je premajhno, da bi ga mogli zares oživiti s povečanjem domačega povpraševanja, posebno še, ker se struktura ponudbe bistveno razlikuje od strukture domačega povpraševanja.« »Napovedana davčna reforma gre v pravo smer,« je dejal Mencinger, »vprašanje je le, kdaj jo bo uspelo izvesti in Ce je parlament ne bo pokvaril. Da je nujno davčne obremenitve prenesti z direktnih na indirektne davke, ponavljamo že zelo dolgo; to je pri nujno velikih socialnih transferjih edina možnost za pocenitev dela in večjo konkurenčnost v tujini. Že davno bi bilo treba in mogoče popraviti carinsko zaknodajo. Kako, je vedela že vlada v letu 1990 s finančnim ministrom dr. Kranjcem. Takrat tega nismo naredili, ker je šlo za zvezno pristojnost in ker smo računali, da se bo gospodarska osamosvojitev Slovenije končala z nekakšnim skupnim trgom in carinsko unijo. Z novo carinsko zakonodajo pa zdaj ni treba čakati na uvedbo davka na dodano vrednost.« »Še pomembneje je na strani prihodkov povečati poberljivost davkov,« je poudaril Mencinger, »ki je slaba. Večje grožnje fiskalnemu sistemu se kažejo na odhodkovni strani z raznimi »novčiči sv. Petra« oziroma »raznimi tolarji«, kot so obrambni, cestni in podobni, ter skladi. Zdaj naj bi bila pred razpravo v parlamentu uvedba kar štirih novih skladov. To ogroža dosežke prve vlade pri integriranju proračuna in omogoča nekontrolirano trošenje denarja davkoplačevalčev ter nove nepotrebne institucije, Id ustvarjajo možnost za »mafijske« povezave politike in gospodarstva.« »Dosedanja denarna politika se bo nadaljevala. Izhaja iz ureditve, ki smo jo sprejeli v letu 1991 navkljub pritiskom vlade in njenih takratnih svetovalcev. Gre za ureditev, v kateri je Banka Slovenije neodvisna denarna oblast, ki regulira ponudbo denarja. To se je doslej pokazalo kot uspešno. Denarna politika je bila edini trdni makroekonomski temelj,« je ocenil Mencinger. »Denarna politika se bo prilagajala stanju v gospodarstvu, pri tem pa zasledovala cilj, za katerega je odgovorna: to pa je trdnost domače valute.« »Inflacija bo ostala. Mogoče je pričakovati, da bo zdaj celo nekoliko višja, kot je bila doslej,« je poudaril Mencinger. »Višja bo, ker bo država morala sprostiti nekaj cen, ki jih kontrolira. Ce s kontrolo nastajajo izgube, to je, Ce ni nič narejenega, da bi se zmanjšali stroški, je zadrževanje inflacije navidezno - dlje traja, bolj je treba zvišati cene,« je za STA dejal dr. Jože Mencinger. (STA) GOSPODARSTVO Torek, 28. septembra 1993 Nova banka s tujim kapitalom LJUBLJANA - Banka Slovenije je v teh dneh izdala odločbo, s katero banki Norikum daje tako imenovano veliko pooblastilo za poslovanje. V prvem členu odločbe je pojasnjeno, da ima banka dovoljenje »za dajanje in najemanje kreditov doma in v tujini in prevzemanje in izdajanje poroštev in garancij ter sprejemanje drugih obveznosti za svoje komitente doma in v tujini.« Ravnatelj banke Tone FloijančiC pravi, da so s tem spolnjeni vsi pogoji za še uspešnejše delovanje že doslej učinkovite banke. Trenutno ima banka na voljo kapital v višini 18, 5 milijona mark, njena bilančna pasiva in aktiva dosegata 40 milijonov mark, zaposlenih pa ima 42 uslužbencev. Z velikim pooblastilom bodo svoje delo razrešili, saj niso mogli poslovati s tujino in niso imeli bančnih okenc. Banka se bo z Riharjeve ulice, ki je že v predmestju Ljubljane, 15. oktobra preselila v nove prostore v središču mesta na Trdinovi. Banka je v ta namen kupila petnadstropno stavbo, ki bo rabila za njene potrebe in za predvideno razširjeno dejavnost. Sredi novembra bodo v pritličju stavbe odprli okence za poslovanje z občani. To je samo prvi korak, naslednjega načrtujejo v ne-j®) mesecih, ko naj bi se Norikum združil s še dvema bankama in manjšo hranilnico v popolnoma nov močan bančni organizem. Banka Slovenije je opozorila vse slovenske poslovne banke na nujno združevanje in racionalizacijo, zaradi Cesar bo potrebno preurediti bančni sistem do maja 1995. leta. Takrat bo potrebnih 60 milijonoy mark kapitala za banko, ki naj posluje na celotnem slovenskem ozemlju, s tujino in ima devizne in hranilne vloge. Sanira. ki bi imela manj kot 60 in več od 30 milijonov mark kapitala, bi sicer lahko delovala na celotnem ozemlju Slovenije, ne bi pa smela zbirati deviznih sredstev občanov. Banke, ki imajo manj kot 30 milijonov mark kapitala, pa bi bile omejene tako krajevno kot vsebinsko. Banka Norikum si je začrtala dve poti, ki naj bi ji pomagali ohraniti poslovanje: dokapitalizacijo ali združevanje. Dokapitalizacija je težavna, sami bi le s težavo zbrali trideset milijonov mark kapitala ali se jim to sploh ne bi posrečilo. Racionalna in razmeroma lahka je torej druga pot združevanja kapitala. Proces dogovarjanja se je že začel, zato bo zdaj potrebno narediti revizijo premoženjskega stanja, ri-ziCnosti naložb in ter precej natančno oceniti zaključni račun letošnjega leta. Na podlagi jasnih odnosov se bo nato zaCel proces združevanja, ld naj bi ustvaril Povsem novo banko. Ta naj bi najprej razpolagala s Približno 50 milijoni kapitala, imela novo ime in zaposlovala blizu 200 uslužbencev. Celoten postopek naj bi se v skrajnem primeru zaključil do julija prihode leto, pomenil pa bi ustvarjanje povsem novega &vahnega in prožnega bančnega mehanizma, ki bi nnel med drugim izredno dober dostop na italijansko hzisce, Bogo Samsa BOLGARIJA / SKODA ZARADI SANKCIJ PROTI ZRJ ČEŠKA / PRIVATIZACIJA NOVICE Dolgove bi radi pripisali embargu Gre za 1,6 milijarde ameriških dolarjev Certifikate že vročajo Njihova vrednost je pet milijard ameriških dolarjev Philippa Fletcher/Reuter SOFIJA - Bolgarija, ki naj bi jo Zahod obravnaval pristransko, namerava v prihodnjih dveh tednih dobiti plačilo zaradi izpolnjevanja sankcij proti sosednji Jugoslaviji. Odgovorni bodo na bližnjih zasednjih Mednarodnega monetarnega sklada, Svetovne banke in Svetovne organizacije skušali doseči odobritev, da bi bolgarski dolg Zahodu, ki znaša 1, 6 milijarde, pripisali posledicam embarga. Da bi podkrepili svojo zahtevo, so namignili, da so pripravljeni plačati obresti. Kot navajajo, so nastali dolgovi po dolgem in neuspešnem boju s sankcijami, ki so jih odrezale od Zahodne Evrope in tako prizadele bolgarsko gospodarstvo. Le-to hromi tudi preobražanje v kapitalistični sistem. Do bolgarske izolacije je prišlo zaradi trgovinskih sankcij Evropske skupnosti; skopnela so tudi upanja, da bi dobili nove kredite mednarodnih finančnih ustanov, saj reforme potekajo prepočasi. Bolgarija je prosila za kompenzacijo in odprtje novih trgovinskih poti skozi Srbijo. Ker pa je njihova prošnja naletela na gluha ušesa, je slišati, da bo morala prenehati z embargom. »Skrajni Cas je že, da se bolgarske oblasti podredijo javnemu mnenju in odklonijo kapitulacijo zaradi jugoslovanskih sankcij ter zahtevajo odškodnino. Bolgarija ni ustvarila Jugoslavije, zato naj ne plačuje računov za njen propad,« piše neodvisni dnevnik Conti-nent. Zadeva je postala tako glasna, da je ameriški podpredsenik Al Gore v začetku meseca poslal pismo predsedniku Zelevu, v katerem ga roti, naj Bolgarija še naprej izvaja embargo. V svojem odgovoru je Zelev zagotovil Goru, da bodo sankcije spoštovali za vsako ceno, vendar pa Parlament je podprl predlog in prosil Združene narode za odobritev trgovinskih koncesij, naložb in odpis nekaterih dolgov. Zahodni ekonomisti, ki živijo v Sofiji, predvidevajo, da bodo do konca leta -izgube, nastale zaradi protijugoslovanskih sankcij, dosegle tri milijarde dolarjev. Čeprav ima Bolgarija prav, pa se postavlja vprašanje, kako naj pripravijo Zahod, da bi to upošteval. je prosil, naj Združene države Bolgariji zagotovijo ugodnejši položaj v mednarodnih finančnih ustanovah. Evropska skupnost še zdaleC ne bo odpla svojih trgov; začasno je preklicala medsebojni trgovinski sporazum z Bolgarijo, dokler ne bodo rešili spora o začasnih kvotah. Svetovni denarni sklad in Svetovna banka soglašata z bolgarsko zahtevo, vendar dodajata, da nimata moči za dodeljevanje nadomestil. Tudi brez upoštevaja učinkov sankcij bolgarski izdelki niso ravno kvalitetni. Minister za finance Stayan Alexandrov je bil celo nesramen: »Tudi če letos ne dobimo finančne podpore Svetovnega finančnega sklada, to še ne pomeni konec sveta,« je izjavil, ko se je odpravljal na srečanje s predstavniki Svetovnega finančnega sklada in Svetovne banke. »Lahko se zgodi, da ne bo prišlo do stand-by sporazuma z Mednarodnim monetanim skladom, če bodo vztrajali pri pet- do šestodstotnem proračunskem primanjkljaju,« je rekel in dodal, da bo po vsej verjetnosti v letu 1994 proračunski dolg enak letošnji osemodstotni bruto domači proizvodnji. PRAGA - V drugem valu izvajanja privatizacijskega načrta namerava Češka vlada ponuditi državljanom certifikate v vrednosti 5 milijard dolarjev za 770 podjetij; to so v petek sporočiti uradni predstavniki. Seznam podjetij vsebuje tudi zelo znana imena, med katerimi sta tudi Skoda Plzen AS in elektrodružba GEZ. Začasen seznam podjetij naj bi objavili v torek, 1. oktobra pa naj bi že razdeliti lastninske certifikate državljanom. Precej podjetij, ki jih bodo privatizirati v drugem valu, so delno že privatizirati z neposredno prodajo oziroma z javnimi razpisi. Tak je primer s Škodo Plzen, katere 20 odstotkov je v lasti zasebnega konzorcija, ki ga predstavlja generalni direktor Škode Lubomir Soudek. Skoda Plzen ni veC povezana s Škodo Auto Mlada Bole-slav, katere 31 odstotkov je v lasti Volkswagna AG. Predstavniki ministrstva za privatizacijo so tudi povedati, da bo končni seznam podjetij s številom delnic dokončno pripravljen šele januarja prihodnje leto. Povsem so že pripravljeni načrti za Škodo Plzen AS, za Češko elektrodistribucijo Češki zavod za energetiko (GEZ), za gradbeni podjetji Armabeton Praga in Metro-stav, za gumarsko industrijo Barom Otrokovice in za praška hotela Forum in Panorama. Skalicky je tudi povedal, da bodo v okviru tega programa privatizirali premogovni koncem OKD, tovarno težkih strojev CKD Tatra, Kemopetrol Litvi-nov, elektro podjetje Južno-Ceški zavod za energetiko (-JEZ) ter kemijsko družbo Češki kemijski zavodi. Zanimiva izjema na tem seznamu so JužnoCeške pivovarne, ki izdelujejo znamenito Češko pivo Budvar, po Evropi znano tudi kot znamka Budweiser. Predstavniki ministrstva za privatizacijo so povedali, da ta pivovarna zagotovo ne bo vključena v privatizacijski načrt, vse dokler ne bo rešen spor okrog znamke Budvveiser z ameriškim pivovarjem Anheuser-Busch, ki izdeluje ameriško licenco tega piva. Anheuser-Busch je bilo tudi najuglednejše podjetje med številnimi zahodnimi ponudniki, ki so hoteti kupiti svoj delež v pivovarni Budvar. Približno šest milijonov Cehov od desetih milijonov, kolikor jih šteje ta republika, je v prvem valu privatizacije že dobilo lastninske certifikate, ki jim zagotavljajo njihove delnice v nekdanjih podjetjih v državni lasti. Vrednost posameznega certifikata je 35 dolarjev (1000 Čeških kron). Te delnice so zdaj uvrščene na praško borzo, približno 80 odstotkov njihovih dobitnikov pa je svoje lastninske certifikate preusmerilo v investicijske sklade. Reuter Izobraževanja se bo udeležilo 28 menedžerjev LJUBLJANA - Včeraj je pričela s študijem peta generacija študentov programa MBA (Master of Business Administration), ki ga Mednarodni center za podjetja v družbeni lasti (ICPE) organizira skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Študij bo letos obiskovalo 28 menedžerjev in vladnih uslužbencev iz 13 držav Evrope, Azije in Afrike. Štipendije so prispevali Commonvvealth, UNDP, avstrijska, nizozemska in slovenska vlada ter slovenska podjetja LEK, DELO, IBE Elektro-projekt ter KOTRA - Korea Trade Corporation. Poleg uglednih slovenskih profesorjev bodo posamezne predmete voditi profesorji iz Italije, Velike Britanije, ZDA in Indije. Od leta 1989, ko je ICPE prvi v Sloveniji organiziral tovrstni študij, je enoletno šolanje zaključilo 91 udeležencev iz 20 držav. (M. E.) General Electrics kupuje podružnico Bank Austrie DUNAJ - V ponedeljek so predstavniki Bank Au-stria AG sporočiti, da potekajo pogovori o prodaji njihove podružnice Mercur Barde AG banki General Electric kapital iz skupine General Electrics. Novica je bila objavljena v avstirjskem dnevniku Profil in jo je predstavnik Bank Austria potrdil. Dejal je, da bodo odločitev verjetno sprejeti v enem mesecu. Ni pa želel komentirati govoric o domnevni ceni, ki naj bi znašala eno milijardo šilingov (86 milijon dolarjev). Mercur Bank ima približno 9 milijard šilingov (770 milijonov dolarjev). Že lansko leto je imela družba General Electrics pogovore z avstrijsko vlado o tem, da bi kupila delež v Creditanstalt-Bankverein, vendar doslej ti pogovori niso obrodili nikakršnih sadov. Reuter Lufthansa se povezuje z ameriškim partnerjem FRANKFURT - Predstavnik nemške letalske družbe Lufhansa je v ponedeljek izjavil, da z ameriškim partnerjem že obravnavajo dokončno besedilo dogovora o sodelovanju. Pričakujejo tudi, da bodo v kratkem že lahko objavili dokončno odločitev. Predsednik družbe Lufthansa meni, da bo že to zimo zaživelo sodelovanje z ameriškim partnerjem, Čeprav se Lufthansa še ni odločila, s katero ameriško družbo se bo povezala. Der Spiegel je citiral njegove besede: »Ko bo začel veljati zimski vozni red, bomo že leteli skupaj.« Lufthansa se je pogajala z dvema ameriškima letalskima družbama, United Airlines iz korporacije UAL ter z American Airlines iz korpora-cije AMR. Dobro obveščeni krogi pravijo, da so pogajanja o partenrstvu z United Airlines že skorajda zaključena. Reuter VZHODNA AFRIKA / PROIZVODNJA KAVE AZIJA / GOSPODARSKI RAZCVET Umik ZDA lahko ogrozi obstoj mednarodne organizacije ZDA so sicer daleč največji porabnik kave na svetu V Aziji ni bilo čudeža Svetovna banka je izdelala študijo o razvoju osmih azijskih držav -Akumulacijo so s pridom uporabili za vlaganja v dobičkonosne posle NATROSI - Vzhodnoalpski proizvajalci kave so v ponedeljek sporočili, da je bila Mednarodna organizacija za kavo (-ICO) prejšnji teden skoraj Pred propadom, potem ko so se ZDA umaknile ra organizacije. »ZDA in Brazilija največ prispevata v ICO. Ce se bodo Američani umaknili, bo to konec organizacije v celoti,« je povedal predstavnik kenij-skega ministrstva. »Proizvajalci so to predvideti, zato so med svojim sestankom v Braziliji prejeli teden že izoblikovali svoje organe,« je povedal. »To ameriško dejanje ne oo omajalo našega občutka za tržišče. Američani Pravzaprav niso imeli drugega izhoda. ZDA v glavnem kupu- jejo kavo od Mehike in subvencionirajo mehiške proizvajalce, tako da zelo malo kave kupujejo na mednarodnem tržišču,« je povedal omenjeni predstavnik, ki pa ni želel biti imenovan. ZDA, ki so najveCji porabnik kave na svetu, so namreč v soboto objavile, da se bodo umaknile iz ICO, Mednarodnega foruma proizvajalcev in porabnikov s 1. oktobrom. Kenijski predstavnik je prepričan, da se cene zaradi umika ZDA ne bodo spremenile, ampak bodo ohranile stabilnost. Omenil pa je, da odločitev proizvajalcev o oblikovanju lastnih organov v resnici pomeni, da ICO nima možnosti za preživetje. »Cene bodo ohranile svojo raven, za- to tudi pričakujemo, da bomo imeli dobičke,« je povedal. Predstavnik tanzanijskega upravnega odbora za kavo (TCB) pa je prepričan, da ICO še zdaleC ni mrtva, saj že dalj Časa ne nadzoruje veC prodaje in pridelave kavnega zrnja. Ugandski vladni izvedenci menijo, da si bodo Američani težko utrli pot na tržišče, četudi zapustijo ICO. »MogoCe hočejo zmanjšati stroške, ki jih imajo s to organizacijo, za katero se zdi, da noCe prisluhniti njihovim različnim tržnim potrebam. V zameno za to pa bodo morali kupovati zrnje po takšni ceni, ki jim ga bodo določali proizvajalci, zato utegnejo cene nekoliko poskočiti,« je izjavil predstavnik Ugande, ki je peti najveCji proizvajalec kave na svetu. Cilj nove organizacije proizvajalcev kave, Zveze proizvajalcev kave, je podpora cenam, ki so zadnje leto padle na svojo najnižjo raven od srede 70. let, Čeprav so v zadnjem Času zaCele nekoliko naraščati. To novo organizacijo je prejšnji teden ustanovilo 28 držav v Braziliji, ki so se odločile, da bodo s 1. oktobrom za 20 odstotkov zmanjšale izvoz na svetovno tržišče in tako zagotovile kavi višjo ceno. Proizvajalci, med katerimi sta najveCja Brazilija in Kolumbija, so prepričani, da so v zadnjih štirih letih zaradi cene kave izgubili dvanajst milijard dolarjev. Reuter Nemške jeklarske družbe se počutijo zapostavljene v jeklarski politiki ES BONN - Nemška jeklarska zveza je v petek obtožila industrijske ministre Evropske skupnosti, da diskriminirajo nemške jeklarje v korist jeklarjev iz južne Evrope. »Jeklarne v državni lasti, ki ustvarjajo velikanske izgube, bodo morale storiti zelo malo ali rac za to, da bi se uskladile z jeklarsko politiko ES,« je izjavil v svojem govora v Frankfurtu predsednik jeklarske zveze Ruprecht Vondran. »V zameno za to pa bodo dobile milijarde mark pomoči.« Vondran je omenjene besede izrekel na srečanju industrijskih ministrov ES, ki so se sestati 21. septembra v Bruslju, da bi skupaj pregledali napore Skupnosti pri prestrukturiranju prizadete jeklarske industrije. ES hoče zmanjšati proizvodnjo jekla za 30 milijonov ton. »Tudi po tem srečanju bosta Italija in Španija še naprej subvencionirali svoje jeklarske družbe, kot bi ES in evropski zakon sploh ne obstajala,« je izjavil Vondran in imel pri tem v mislih špansko CSI in italijansko ILVO. Članice ES, Nemčija, Britanija, Nizozemska in Danska, si od ES želijo zagotovila, da bosta ILVA in CSI ustrezno zmanjšala svojo proizvodnjo in pospešila proces privatizacije. Vondran je tudi omenil, da so uradni podatki o višini subvencij ter količini zmanjšanja pri ILVA in CSI »zagrnjeni v molk«. ILVA bo skoraj podvojila svoje zmogljivosti v novi jeklarni, ki je že zgrajena blizu Neaplja, hkrati pa bi morala svojo letno proizvodnjo valjanega jekla pri Tarentu od predvidenih 8 milijonov ton zmogljivosti zmanjšati za 1,4 milijona ton, je povedal. »Vendar pa so samo v Tarentu izdelali 6 milijonov ton leta 1992. Na žalost teh trikov na tržišču ni mogoče skriti,« je povedal Vondran. Povedal je tudi, da bi morala CSI ugasniti plavž z zmogljivostjo 2, 3 milijona ton, hkrati pa so mu dovolili, da pri mestu Se-stau zgradi nov plavž s kapaciteto milijon ton letno. »Tako ni pričakovati kakšnega pomembnega prispevka iz tega območja«. Vondran je tudi povedal, da bodo Nemci v skladu s svojimi načrti svoje zmogljivosti zmanjšali za 5 milijonov ton jekla, zaradi Cesar bo ob delo 50.000 delavcev. Izrekel je tudi kritiko na račun bonnske vlade, ki od jeklarjev zahteva še nadaljnja zmanjševanja. Nemške jeklarske družbe so se o tem sicer pripravljene pogajati, vendar pa bodo za to zahtevale posebne pogoje. Reuter Skokovita gospodarska rast številnih azijskih držav je posledica predvsem prilagodljivosti in odprtosti novim tehnologijam VVASHINGTON - Tisto, kar je postalo znano kot zahodnoazijski gospodarski Čudež, v resnici sploh ni čudež, še manj pa kakšna posebna skrivnost, je sporočila Svetovna banka v nedeljo. »Ljudje, ki delajo v teh gospodarstvih, so preprosto uporabili več pameti, delajo trše, prihraniti pa so veC kot ljudje v drugih državah,« meni John Page, vodja raziskovalne skupine, ki se je podpisala pod poročilo Svetovne banke. Primerjalna študija je zajela gospodarstva Japonske, Koreje, Tajvana, Hong Konga in Singapurja, Tajske, Malezije in Indonezije. Vzhodna Azija je postala predmet pozornosti zlasti zaradi svoje skokovite gospodarske rasti v zadnjih tridesetih letih, katere uspehe zna deliti s svojim ljudstvom. »Gre za edina gospodarstva na svetu, katerih rast je bila stabilna in je hkrati zmanjševala prepad med bogatimi in revnimi,« je povedal Page. Omenjena študija zelo jasno ugotavlja, da je znalo to območje s pridom izrabiti svojo akumulacijo za nadaljnja vlaganja v dobičkonosne posle, ki so biti visoko rentabilni. Poleg tega so bila ta gospodarstva vselej odprta za novo tehnologijo. Prizadevala so si uvajati zadnje novosti z namenom, da bi povečala produktivnost in izboljšala kvaliteto. Drug poglaviten razlog uspeha na tem območju je bila splošna naravnanost vlad v izvoz. »Med vsemi intervencijami, ki smo jih proučili in katerih namen je bil spodbuditi uvoz, ni bilo nobene, ki ne bi očitno spodbudila splošne rasti,« ugotavlja Page. Omenjene države so se ravnale po tako imenovanih temeljnih gospodarskih zakonitostih z ohranjanjem makroeko- nomske stabilnosti, racionalne kmetijske politike, varnega in zanesljivega finančnega sistema in cenovne politike, ki so upoštevale cene na svetovni ravni. Zanimivo pa je, da študija ne posveča posebne pozornosti tako imenovani industrijski politiki, ukrepom, s katerimi posamezne vlade skušajo usmerjati industrijo za zagotovitev večje produktivnosti. »Čeprav obstajajo nekatere razlike med posameznimi državami, pa poskusi spreminjanja industrijske strukture v glavnem niso povezani s hitro rastjo,« je sklenil Page. Reuter MENJALNIŠKI TEČAJI BANKA SLOVENIJE MEDPODJETNIŠKI TRG [ 1 27. septembra 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka 71,55 72,40 10,07 10,25 7,25 7,48 Avtohiša Ljubljana* 71,65 71,95 10,00 10,20 7,25 7,45 Ažur 71,80 72,25 10,12 10,30 7,36 7,57 Banka Vipa Nova Gorica 71,81 72,29 10,14 10,20 7,42 7,48 Bobr Fužine 72,00 72,30 10,17 10,30 7,40 7,60 Brod Ljubljana 71,90 72,30 10,12 10,25 7,40 7,50 BTC Sežana 71,60 72,32 10,05 10,18 7,35 7,48 BTC Ljubljana 71,50 72,50 10,00 10,25 7,25 7,50 Come 2 us* 71,80 72,25 10,10 10,25 7,35 7,50 Creditanstalt Nova banka 71,80 72,30 10,10 10,25 7,20 7,60 Dom Kaffe Domžale 71,60 72,20 10,16 10,30 7,30 7,60 Emona Globtur 71,60 72,70 10,15 10,25 7,30 7,50 7,50 Eros Ljubljana* 72,00 72,20 10,15 10,25 7,40 Eros Kranj* 71,95 72,20 10,15 10,25 7,40 7,55 Feniks Koper 71,70 72,20 9,92 10,20 7,30 7,45 Fiba Koper 71,65 72,25 9,98 10,18 7,36 7,45 Flradas Idrija 72,00 73,00 10,00 10,20 7,20 7,50 Golfturist Domžale 71,65 72,15 10,10 10,25 7,30 7,65 Hlda Hipotekarna banka Brežice* 72,05 71,40 72,15 72,70 10,16 10,08 10,21 10,28 7,41 7,30 7,48 7,55 Hram Rožice Mengeš 71,60 72,15 10,16 10,25 7,30 7,60 Idila Sečovlje* 71,70 72,20 10,08 10,25 7,30 7,55 Ulrika Jesenice 71,70 72,10 10,08 10,17 7,36 7,48 llirika Postojna 71,72 72,30 10,00 10,20 7,30 7,48 Ulrika Slovenj Gradec 71,75 72,39 10,12 10,23 10,20 7,31 7,42 7.47 7.48 llirika Sežana 71,85 72,20 10,11 Italdesign Nova Gorica* 71,90 72,40 10,14 10,23 7,43 7,49 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav, Krc 71,70 nj 71,95 72,10 72,95 10,09 10,15 10,20 10,34 7,35 7,40 7,50 7,63 Kompas Hertz Celje* 71,70 72,15 10,10 10,20 7,30 7,45 Kompas Hertz Velenje* 71,15 72,10 10,10 10,20 7,30 7,45 Kompas Hertz Idrija* 71,80 72,40 10,10 10,20 7,38 7,48 Kompas Hertz Tolmin* 71,80 72,40 10,10 10,20 7,38 7,48 Kompas Hertz Novo mesto* Kompas Hertz Bled* . Kompas Hertz Nova Gorica* 71,65 71,65 71,80 72,10 10,10 10,20 7,30 7,45 72,10 72,40 10,10 10,10 10,20 10,20 7,30 7,38 7,45 7,48 Kompas Hertz Maribor* 71,65 72,10 10,10 10,20 7,30 7,45 Kompas Fintrade 72,00 72,20 10,13 10,29 7,40 7,59 Kreditna banka MB d.d.* 71,30 72,68 10,13 10,35 7,39 7,57 LB d.d. Ljubljana 71,50 72,67 10,11 10,27 7,30 7,42 LB Splošna banka Celje 71,50 73,00 10,08 10,38 7,30 7,58 LB Splošna banka Koper* 70,91 72,47 9,27 10,24 6,92 7,50 LB Komercialna banka NG LB Banke Zasavje, Trbovlje 71,40 72,30 9,99 10,32 7,30 7,48 71,40 72,40 10,15 10,29 7,41 7,51 Libertas Koper* 71,75 72,10 10,08 10,22 7,37 7,48 Ma Vir 71,80 72,20 10,00 10,29 7,40 7,60 Madal Nova Gorica 71,80 72,30 10,12 10,25 7,41 7,48 Media* 72,00 72,30 10,15 10,25 7,40 7,55 Moneta Invest 72,00 72,10 10,17 10,22 7,42 7,48 Nlprom 1, Niprom II 71,90 72,00 10,18 10,23 7,40 7,50 Otok Bled 71,50 72,21 10,07 10,20 7,28 7,47 Petrol* 71,95 72,05 10,16 10,21 7,40 7,45 Pigal Solkan* 71,70 72,30 10,10 1.0,27 7,38 7,49 Pigal Kobarid* 71,60 72,30 10,07 10,27 7,35 7,48 Pigal Obutek* 71,60 72,30 10,10 10,27 7,38 7,49 Pigal Diskont* 71,60 72,30 10,07 10,27 7,35 7,47 Pigal Vrhnika* Pigal Ilirska Bistrica* 71,70 71,60 72,30 10,12 10,29 10,27 7,35 7,47 72,30 10,07 7,34 7,47 Poštna banka Slovenije* 71,00 71,99 9,60 10,18 7,00 7,44 Probanka Maribor 71,35 72,75 10,10 10,32 7,30 7,52 Primario Ljubljana 71,95 72,15 10,15 10,22 7,25 7,47 Publikum Ljubljana 72,10 72,20 10,18 10,25 7,40 7,49 Publikum Krško 71,90 72,50 10,10 10,25 7,15 7,55 Publikum Maribor 71,30 72,19 10,13 10,23 7,30 7,49 Publikum Metlika 72,00 72,60 10,05 10,25 7,30 7,50 7,50 Publikum Mozirje 71,70 72,65 10,06 10,30 7,35 Publikum Novo mesto 72,00 72,60 10,05 10,25 7,30 7,50 Publikum Tolmin 71,81 72,28 10,06 10,19 7,38 7,45 Publikum Sevnica 71,90 72,49 10,00 10,25 7,30 7,48 Publikum Šentilj 70,85 72,25 9,97 10,25 7,30 7,49 Publikum Šentjur pri Celju 71,65 72,05 9,96 10,15 7,35 7,48 Publikum Trebnje 72,10 72,79 10,12 10,32 7,33 7,52 Publikum Žalec 71,85 72,39 10,12 10,22 7,35 7,49 Roja 71,80 72,20 10,15 10,30 7,40 7,49 Shalaby Koper 71,82 72,15 10,00 10,20 7,36 7,44 Sit - on Ljubljana 71,50 72,50 9,80 10,30 7,10 7,50 Slovenijaturistžel. p. Ljubljana* 71,80 72,29 9,95 10,20 7,20 7,45 Slovenijaturistžel. p. MB* Slovenijaturist Jesenice Slovenska Investicijska Banka* 71,60 71,60 71,65 72,50 72,20 72,20 10,10 10,08 10,05 10,23 10.16 10,25 6,70 7,35 7,20 7,25 7,47 7,50 SKB d.d.** 71,65 72,00 10,18 10,23 7,38 7,43 Sonce 71,90 72,20 10,10 10,26 7,42 7,45 SZKB d.d. Ljubljana 71,90 72,40 10,12 10,28 7,15 7,50 Špacapan Komen 71,81 72,29 10,14 10,20 7,43 7,49 Tartarus Postojna 71,38 72,39 9,63 10,21 7,10 7,46 Tentours Domžale 71,70 72,20 10,10 10,28 7,40 7,65 71,80 72,20 10,10 10,33 7,25 7,60 upimo JHMMHMI 72,05 72,15 10,15 10,21 7,45 7,50 UBK banka Tečaj velja danes: * Zaračunavajo r 71,20 provizijo: * 72,40 10,10 10,30 7,32 7,49 MENJALNICA 11 11) /X Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 Tečajna lista št. 188 z dne 27. septembra 1993 — Tečaji veljajo od 28.9.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 75,4991 75,7263 75,9535 Avstrija 040 šiling 100 1009,7335 1012,7718 1015,8101 Belgija 056 frank 100 331,9603 332,9592 333,9581 Kanada 124 dolar 1 87,4974 87,7607 88,0240 Danska 208 krona 100 1752,8616 1758,1360 1763,4104 Finska 246 marka 100 2002,5599 2008,5857 2014,6115 Francija 250 frank 100 2037,7237 • 2043,8553 2049,9869 Nemčija 280 marka 100 7103,7956 7125,1711 7146,5466 Grčija 300 drahma 100 HHHHI 49,6624 49,8114 Irska 372 funt 1 — 166,5865 167,0863 Italija 380 lira;BHHi 100 7,3311 7,3532 7,3753 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 108,9722 109,3001 109,6280 Nizozemska 528 gulden 100 6328,7715 6347,8149 6366,8583 Norveška 578 krona 100 1626,7692 1631,6642 1636,5592 Portugalska 620 escudo 100 69,3331 69,5417 69,7503 švedska 752 krona 100 1442,7809 1447,1223 1451,4637 Švica 756 frank 100 8131,7148 8156,1834 8180,6520 Velika Britanija 826 funt šterling 1 175,1086 175,6355 176,1624 ZDA 840 dolar 1 115,7919 116,1403 116,4887 Evropska Skupnost 955 ECU 1 135,2421 135,6490 136,0559 Španija 995 peseta 100 88,3712 88,6371 88,9030 Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo. iinarja se i uporablja za izkaze »vanje rezultc atov iz poslovanja: z Republiko Hrvašk ■ :o, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28. SEPTEMBRA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1.300,000 697,172 711,593 1.408,765 7 ' 07,2572% 109,4759% 108,3365% 130,000 69,717 71,159 140,876 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. 1. 1994: 1.300,000 681,739 700,442 1.382,181 114 104,8830% 107,7603% 106,3216% 130,000 68,174 70,044 138,218 1 1 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 27. SEPTEMBER 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 0,90 2,00 Ažur 1,50 2,40 Hlda 1,80 2,15 Idila Sečovlje 1,40 2,20 llirika Slovenj Gradec 1,70 2,35 llirika Jesenice 1,00 2,00 LB banka Zasavje, Trbovlje 1,80 2,50 Moneta Invest 1,50 2,15 Otok Bled 0,99 2,16 Publikum Ljubljana 1,80 2,08 Shalaby 1,00 2,00 Slovenijaturistžel. post. Ljubljana 1,55 2,45 27 SEPTEMBER 1993 1 v LIRAH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1555,00 1600,00 nemška marka 958,00 979,00 francoski frank 273,30 282,00 holandski gulden 849,00 876,00 belgijski frank 44,60 46,00 funt šterling 2351,00 2425,00 Irski šterling 2220,00 2290,00 danska krona 235,00 243,00 grška drahma > 6,40 6,90 kanadski dolar 1175,00 1225,50 japonski jen 14,60 15,10 švicarski frank 1090,00 1124,00 avstrijski šiling 135,30 140,00 norveška krona 218,00 225,00 švedska krona 193,00 200,00 portugalski escudo 9,00 9,60 španska pezeta 11,75 12,30 avstralski dolar 1010,00 1045,00 madžarski florint 11,00 16,00 slovenski tolar 13,20 13,75 hrvaški dinar 0,15 0,25 , 27. SEPTEMBRA 1993 v ŠILINGIH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,4000 11,9000 kanadski dolar 8,6000 9,000 funt šterling t; t-. j ,, 17,1000 17,9000 švicarski frank 793,0000 823,0000 belgijski frank 32,1500 33,4500 francoski frank holandski gulden nemška marka 198.0000 614.0000 689,7000 206,0000 638,0000 715,7000 italijanska lira 0,7130 0,7530 danska krona 170,0000 177,0000 norveška krona 157,5000 164,5000 švedska krona 140,0000 147,0000 finska marka 193,5000 203,5000 portugalski escudo 6,7500 7,1500 španska peseta 8,6000 9,1500 japonski jen 10,7000 11,1000 slovenski tolar 9,7000 10,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu, 0,00 pa za 1 enoto v 0,070 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 24. SEPTEMBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1603,00 nemška marka 960,00 980,00 francoski frank 273,00 283,00 holandski gulden 850,00 870,00 belgijski frank 44,60 46,00 funt šterling 2355,00 2410,00 irski šterling 2230,00 2280,00 danska krona 236,00 243,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1175,00 1210,00 švicarski frank 1096,00 1116,00 avstrijski šiling 135,50 139,50 slovenski tolar 13,30 13,75 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 28. septembra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija šiling frank marka lira 100 100 goo 100 1035,4899 2089,7023 7285,0000 7,5181 1039,7541 2098,3078 7315,0000 7,5491 V.Britanija funt 1 179,5753 180,3148 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 118,7455 itnih poslih je moi viz oz. poseben c 119,2345 ’no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 72,80 73,10 SKB Banka d.d. DEM 72,80 73,14 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 28. septembra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 72,82 73,12 Bank Austria DEM 72,78 73,16 UBK DEM 72,80 73,10 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za or večjih pr zavezujen aju in v sl e, 72,85 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakur io kupovati dadu s tekst 73,15 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo )ih se tečaj n prodajati om, ki do- 27. SEPTEMBER 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1576,070 ECU — 1842,430 — nemška marka francoski frank — 967,810 * — 277,600 — funt šterling — 2384,590 — holandski gulden — 862,230 — belgijski frank — 45,234 — španska pezeta — 12,036 — danska krona — 238,870 irski funt — 2262,290 — grška drahma — 6,737 — portugalski escudo — 9,434 — kanadski dolar — 1192,190 japonski jen — 14,855 — švicarski frank jjjjji 1107,960 — avstrijski šiling — 137,550 — norveška krona — 221,590 švedska krona — 196,550 — finska marka jjjjji 272,440 jjjjji avstralski dolar 1027,280 23. SEPTEMBER 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1.628 — francoski frank jjjjji 28.690 — nizozemski gulden ■H 89.045 mmm belgijski frank 4.684 ■■■■pl španska peseta — 1.251 ■■■■n danska krona — 24.605 kanadski dolar — 1.231 — japonski jen jjjjji 1.536 jjjjjj švicarski frank — 114.511 — avstrijski šiling — 14.213 jjjjji italijanska lira jjjjjj 1.030 — švedska krona — 20.260 jjjjji L _J TEČAJ TOLARJA V TUJINI 27. SEPTEMBER 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,00 10,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,50 10,35 Italija Kmečka banka Gorica 13,30 13,75 Italija Tržaška kreditna banka 13,20 13,75 L_ DEVIZNI TRG BEOGRAD 23. JULIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 - - - Francija frank 100 - - Nemčija marka 100 - - Italija lira 100 - - Švica frank 100 - - - ZDA dolar 1 - - - V.Britanija Opomba: povzeto po R funt euteriu, ki pc T 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil Dodatkov o ečajih. NARODNA BANKA HRVAŠKE 24. SEPTEMBER 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija - šiling 100 50076,6464 50227,3284 50378,0104 Kanada dolar 1 4419,3981 4432,6962 4445,9943 Franclja frank 100 101306,8533 101611,6884 101916,5235 Nemčija marka 100 352339,8000 353400,0000 354460,2000 Italija lira 100 365,7287 366,8292 367,9297 Japonska jen 100 5503,9000 5520,4614 5537,0228 Švica Velika Britanija frank 100 405227,4133 8729,2185 406446,7536 8755,4850 407666,0939 8781,7515 funt 1 Slovenija tolar 100 ■■■■■ 4915,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar »račun carir 1 i in starega 5831,2237 deviznega varče 5848,7700 vonja. 5866,3163 NARODNA BANKA MAKEDONIJE 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE j država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 1 Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 JJJJJ 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 JIM Pisalo se je leto 1793 Tenis in njegova pravila Včasih, Ce si hotel biti »in«, je bilo nujno, da si imel svoj stolček na tribuni kakšnega nogometnega stadiona. Danes je vstopnica za tisti »biti in« belo oblačilo, žogica in lopar - z eno besedo: tenis. Zapisano je, da so »jen de paume«, igro podobno tenisu, igrali v Franciji že v srednjem veku, potem pa je bila igra prenesena v Anglijo, kjer je dobila svoje današnje ime. V 13. stoletju je bila igra z žogo v mnogih mestih strogo prepovedana, češ da ljudi odvrača od pametnih opravil, jim jemlje Cas in slabo vpliva nanje. Igra z žogico je preživela in v 16. stoletju so zanjo že gradili dvorane. Enotna pravila pa je tenis zaCel dobivati šele ob koncu 18. stoletja, ko je v angleškem Sporting magazinu 29. septembra 1793 izšel obsežen članek o tem. Pravila so tu - že dvesto let; spoznajte in spoštujte jih, Ce bi bili zares radi »in«. PREBLISK Jarku je v Se C misel, da so reke samo zato na svetu, da mu dajejo vodo. (W. Shakespeare) RUBRIKE Torek, 28. septembra 1993 23 NU MIZMATIKA Vitomir Cop Latvijski lati Latvijska valuta ima za vzhodnoevropske razmere zelo veliko vrednost - Na kovancih so, tako kot pri nas, upodobljene živali Latvija je letos spomladi uvedla novo valuto - lat. Uvajanje lata je potekalo postopno, saj so najprej izdali latvijske rublje (rubli-se), ki so od julija 1992 krožili nekaj mesecev vzporedno z ruskimi. Rublisom so se poleti pridružili bankovci po 5 latov in kovanci po 1 in 2 lata, pripravili pa so tudi kovanec za 50 santi-mov. Vrednost rublisa je bila julija 74 za eno nemško marko, lat pa je veljal 200 rublisov, kar pomeni, da je bil lat vreden kar 2,70 marke. Tako visoka vrednost pa je za vzhodno evropsko valuto nenavadna. Rublis bo skupaj z latom v obtoku le Se nekaj mesecev. Zaradi visoke vrednosti lata bodo verjetno skovali tudi drobiž po pol santima, podobno kot so pred leti uvedli kovance za pol penija v Veliki Britaniji. Poleg rednega drobiža in bankovcev Latvijci pripravljajo tudi priložnostne kovance ob ponovni uvedbi samostojnosti. V kratkem bodo izdali zlatnik za 100 latov, srebrnik za 20 latov in kovanec za 5 latov. • LATVUAS BAN KAS NAUDAS ZlME A 8875336 AS rririT m t ’ mm US ‘ PIECI LATI -v.... ^ ™A 8875: PIECI LATI 1992 ŠAH < o o —i < z a b c d e f g h lJManshini - Detchov / Sao Paulo 1962 Za odprtje h linije je beli pripravljen žrtvovati figuro in tako prodreti v napadu na Črnega kralja. Toda Črni ni pripravljen sprejeti žrtve, zato se beli, ki je na potezi odloči za drugačen manever. Pri tem so vse bele figure aktivno vključene v akcijo, ki se zaključi s predajo Črnega! 2) Portisch - Lengyel / Malaga 1964 Prednost belega je kar v dveh kmetih in tudi Črni kralj v kotu šahovnice nebogljeno Čaka za zaključni razplet partije. Črni, ki je na potezi, pa velemojstru Portischu ne priznava Se zmage in rešitev partije poišče v nadaljevanju, ki ga pripelje v pat - remi! Za dobro razpoloženje Črnega in slabo voljo belega! C O o u < z 0 § CZ3 1 5 a h c d e f g h j^raiordseu is jangom ipn; tiiuzeluds bjoui as oraje^ s ‘ejpizod eugnjpjBZ supBA -BuaN jnlruiar ui nyed q ipoA n[ ‘jj+g8Q gq>rz i+fr8a" l jajdzBi go3oui b(ibx5[ BSauig Blezojod ipsiez a[ sd rsp -uaA ‘Bipdsn ra +gjQZ +za(X"l aurep a uro iqes § i(Ujy elnSBids as AOjauD[ qqaq ajUBAopaidBU piABpnBZ oqe>[ Z oSojdu Aaiimu JBpA 8S IU -13 BU8(uBjq8u e( £} eqgo} ui jgag'£ ob^b^s qaq azasod ouppoipo 0181 a Bd Bf[B.iq ropom oj UBjpeui raig e[ +:gša fr g8j :g§TE g§s " ž bob^s iquiBiqo oj gqx "ž uiopedeu z ajnjjepeu qaq ui bIiuij 8 Bpdpo a( as jspag +e8lž gq8 pgqTfgq afjod bu alnApz qaq b8 oibz ‘ajra -q q Blprdpo ipB-rez pezA ja}oq ra raig g8 nljod bu BOAoq l aSojDU A8J7S8H REPORTAŽA 19 3 9 Franc Miklavčič S kolesom po Dalmaciji in Bosni (D Od Ljubljane do Šibenika Letos sem že maja premišljeval, kaj bo z mojimi počitnicami, zlasti še zato, ker so znani vremenski preroki napovedovali izredno vroče poletje. Med nekim Šolskim odmorom je tovariš Tone sprožil misel, da bi se peljali s kolesi po Jugoslaviji. Trije ali Štirje smo bili res za njegov predlog takoj navdušeni. Znani »lencina« Matej je poudarjal pouCno stran take ekskurzije, CeS drugo leto bo matura, pri maturi je najtežji predmet zemljepis Kraljevine Jugoslavije, katerega bi na ta način že med počitnicami praktično predelali. Dodal je Se, da za drugo leto Se zemljepisne knjige ne bo treba kupiti. Cez mesec dni smo se po končanih šolskih naporih na prvem informativnem sestanku zbrali le še tirje: iniciator Tone, Marijan in jaz. Mateja ni bilo. Zaupno je bil izvedel, Čeprav izvestja Se tiskana niso bila, da mu drugo leto res ne bo treba kupovati zemljepisa za osmi razred gimnazije in da se bo moral tudi v šolskem letu 1939/40 zanimati za eksotične narode ter za Cezarja in Ovida. Na prvem sestanku smo najprej ugotovili, s kakšnimi finančnimi možnostmi bi vsak izmed nas mogel računati v mesecu juliju. Ko je bila prva točka dnevnega reda v splošno nezado- voljstvo rešena, smo sporazumno sklenili, da izpustimo iz programa celo Srbijo in da bomo objadrali s kolesi le Dalmacijo, Bosno s Hercegovino in del Hrvaške. Do 4. julija, ko smo nameravali odriniti, smo imeli Se nekaj sestankov in izdelali zapovrstjo to-Cno pet podrobnih načrtov. Pa še peti ni obveljal. Tisti večer pred odhodom sem moral izdelati Se šestega, katerega smo se potem res v glavnem držali oziroma držala, kot se bo pozneje videlo. Ljubljana ob 4. uri zjutraj ni interesantna. To sva ugotovila z Marijanom, ko sva na Zmaj- skem mostu Čakala Toneta, tretjega popotnega tovariša. Po svoji stari navadi je pridirkal z akademsko zamudo, ki je znašala to pot eno uro, z izgovorom, da mu budilka slučajno ni funkcionirala. Vse premražene in premočene od megle nas je pozdravilo sonce šele na Turjaškem klancu. V Velikih LašCah smo pozdravili najboljšega dijaka našega razreda, ki se je ves zaspan prikazal na oknu, in že drveli dalje. V KoCevju smo se pošteno začudili, ko so nas nekateri prenapeteži kar naprej veselo pozdravljali, mislec, da smo Nemci iz »rajha«. Pa vendar ni- smo imeli belih nogavic in ljudje so tudi lahko videli, da imamo na kolesih tablice dravske banovine. Pozneje nam je Sele prišlo na misel, zakaj so nas imeli za Nemce. Bili smo precej enotno uniformirani, na glavi pa smo imeli belo-ze-lene senčnike. Pri znanih klancih pred Faro pri Kostelu je moje kolo znamke Adler tvegalo prvo avanturo, in sicer lep »salto mortale« v jarek. Z menoj vred seveda. Marjan, ki ljubi pretiravanje, je pozneje večkrat takole pripovedoval o tej moji nesreči: Z zavistjo sem ga gledal pred seboj, kako je v stilu »letečega Kranjca« Ludvika Stariča rezal ovinke v divjem tempu navzdol. Pa mi kmalu ni bilo prav nic žal, da ga nisem posnemal, kajti že Cez nekaj minut sem zagledal tragikomičen prizor. Pod visoko smreko sem ga opazil, kako je ležal na tleh in ob snežno-bele hlače brisal krvave roke. Bele hlače je imel na kolesarski turi! Njegove prestrašene oci so same nemo govorile o katastrofi, ki se je morala zgoditi. Res sem zagledal kakih deset metrov vstran v neki grapi njegovo »Črno strelo«, kakor je bil krstil svoje kolo. Ko sem ga nato s požirkom Kneipove črne kave zopet spravil na no- ge, je tako stekel h kolesu in mu pregledal obisti. Z zadovoljstvom sva ugotovila, da »Črna strela« Se funkcionira. Tonetu pa ni bilo dano, da bi videl mojo tragikomično epizodo. Sele Cez deset minut se je prikazal s kolesom v roki in govoril, da je sicer boljši vozač od naju dveh, da pa ne riskira teh hudičevih klancev. Pri Brodu na Kolpi smo zapustili slovenska tla in zašli med brate Hrvate. Po kosilu, ki smo si ga privoščili ob Kolpi, smo v najveCji vročini rinili po delniškem klancu navzgor, pes seveda. Končno smo Cez dve uri zagledali Delnice. To ' : \ ii •,r ;** m M -K . ? " i * , ; . y ^ ,V •j . *■ ‘ m ■ m ■ —'j ‘ 1 - m Jww* • - - j „ L a 1 Isrg MM Sl , * -*'/•- t ■ "j / ''- * | : "! - lf— ' - » r H:—±7: :~im - t#. -■ ‘ -... ; .. - - ............. ......... -__________________________ Selce v hrvaškem Primorju mestece je tipičen primer obcestnega naselja, saj se vleCe dober kilometer v dolžino. Pa Se neko drugo zanimivost smo tu zapazili: Številna ista družinska imena. Ime Pleše smo videli na primer štirinajstkrat napisano, bodisi nad trgovino, gostilno, kovačnico itd. Takoj nad Delnicami se svet, ki postaja vedno bolj skalnat, zopet strmo vzdiguje. Sedaj pa nam na sreCo ni bilo treba veC iti peš. Mimo je namreč privozil velik tovorni avto, mi pa ne bodimo leni, spretno izrabimo priliko in se ga primemo odzadaj. Na vrhu teh klancev se nam je nudil nepozaben pogled na morje, ki se je kopalo v zadnjih žarkih zahajajočega sonca. Poleg estetskega užitka pa nas je Čakal Se športni užitek, s katerim smo bili obilno poplačani za dosedanje napore: 20 kilometrov zmernega klanca navzdol, prav tja do SuSaka. Luci prižigajo, ko vozimo po preluknjanih cestah šušaških predmestij. Se hip in že vidimo mejni most, ki veže Su-šak z Reko. Krenemo na trsatski grič v gimnazijo, kjer je »svratiSte« ferijal-nega saveza, po naše počitniške zveze. Sploh smo imeli svoj načrt tako izpeljan, da smo dobili po možnosti povsod prenočišče v takem svrati-štu, ker smo bili vsi trije elani F. S. (se nadaljuje) KRIŽANKA Vodoravno: 1. izguba Ciste teže, 5. ime skladatelja Strmčnika, 9. madžarski violinist (Liko), 10. ovoj, 11. italijanski fašistični politik (Benito), 13. namizno pregrinjalo, 14. ranocelnik, 15. roževinast izrastek na konici prsta, 17. začetnici hrvaškega književnika Nazorja, 18. država na karibskem otoku Hispaniola, 20. angleško svetlo pivo, 21. četrti rimski kralj, 22. ime jugoslovanskega boksarja Skara, 24. začetnici izumitelja Tesla, 25. krmna rastlina, 26. zvezda 1. velikosti v Velikem psu, 28. krajša oblika angleškega imena Edvvard, 31. potapljaška oprava z opremo za dihanje, 33. posoda jajčaste oblike, 34. ime madžarskega politika Nagyja, 35. krajša oblika makedonskega imena Atanas, 36. država v Indoki-ni. Navpično: 1. prostor za Sotorjenje, 2. najveCja reka v vzhodni Sibiriji, 3. imetnik, 4. španski književnik (Eugenio d’), 5. jadranski otok, 6. nekdanji ugandski diktator (Idi), 7. široko podolje v južni Dalmaciji, Konavlje, 8. nemški filozof mladoheglovec (Max), 12. trajna zelika enokalicnica, lepotna rastlina s Čudovitimi cvetovi, 16. začetnici literarnega junaka Tvvista, 18. švedski književnik (Ola), 19. starina, 20. dopolnilni ali spreminjevalni predlog, 23. začetnici italijanskega teniškega igralca Panatte, 25. umetniško ime igralca in humorista Janeza Hočevarja, 27. nekdanji nizozemski kolesar (Jan), 29. ime finskega arhitekta Saarinena, 30. telovadna obleka, 32. najdaljša reka na svetu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •soet ‘aiuq ‘|bao ‘lapirejmjs ‘pa^ ‘hi -ig ‘edai ‘XN ‘nuiBQ ‘quy ‘aje ‘pteji ‘js[/v ‘)qou ‘leirei ‘ped ‘ruipssnjAi Tomo ‘reurv ‘sqcjAj ‘op3q :ouABiopo/v A3US3H 24 Torek, 28. septembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SPREMENLJIVO VREME ALPE JADRAN / OBLAČNO S PADAVINAMI DANES 1010 * 1010 Vremenska slika: Nad severnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se je ponoči od zahoda pomaknil nad Italijo. Z jugozahodnikom doteka nad nase kraje vlažen zrak. C A sredliče sredlSče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 11/11 HELSINKI 1/9 TRST 15/- STOCKHOLM 7/9 CELOVEC 10/14 K0BENHAVN 11/13 BRNIK 10/11 MOSKVA -3/6 MARIBOR 11/15 11/14 BERLIN 10/14 11/21 CEDE VARŠAVA NOVO MESTO 10/13 LONDON 8/14 NOVA GORICA,. 12/13 AMSTERDAM 11/12 MUR. SOBOTA 11/15 BRUSELJ 10/14 PORTOROŽ 14/19 PARIZ 7/17 POSTOJNA 10/10 DUNAJ 11/14 ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE 11/13 11/11 13/14 Z0RICH ŽENEVA. . 7/12 5/18 14/21 ČRNOMELJ - RIM SLOV. GRADEC.. 10/12 MILAN 8/17 BOVEC 9/12 BEOGRAD 11/26 RATEČE 7/10 BARCELONA 12/21 VOGEL - 3/5 ISTAMBUL 15/25 KREDARICA -3/0 MADRID 11/21 VIDEM -/- LIZBONA 14/22 GRADEC 11/15 ATENE 20/29 MONOŠTER 10/16 TUNIS 19/29 ZAGREB 12/17 15/18 MALTA • 18/27 20/29 REKA KAIRO DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 5.57 in zašlo ob 17.48 Dan bo dolg 11 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 16.29 in zašla ob 3.37. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Ribe, elementa vode. Dan je primeren za okopavanje posevkov zimske solate in pripravo sadnih sokov. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 18,2°C, Bohinjsko NP. jadransko morje: Koper 21,4°C, Trst NP, Rovinj 22,5°C, Crikvenica 19,9°C, Pulj NP, Komiža 21,5°C, Split 21°C, Hvar 22,70C, Vis 21,7°C, Reka 19°C, Opatija NP. Reke: Mura (G. Radgona) 15°C, Sava (Radovljica) 9,2°C, Savinja (Laško) 14°C, Ljubljanica (Moste) 11,9°C, Bistrica (Sodražica) 12,7°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 11,4°C, GradaSčica (Dvor) 11°C, Iška (Iška) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najnižje -41 cm, ob 8.18 najvišje 44 on, ob 14.31 najnižje -35 cm, ob 20.21 najvišje 31 cm. Juti: ob 2.20 najnizje -41 cm, ob 8.38 najvišje 47 cm, ob 14.55 najnižje -41 cm, ob 20.51 najvišje 33 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo oblačno s padavi- Prevladovalo bo oblačno nami, ki bodo izrazitejše v vreme s padavinami, ki bo-zahodnih krajih. Najvišje do pogostejše v Italiji in Ja-dnevne temperature bodo dranu. od 12 do 17 “C. V Sloveniji: Obeti: V sredo bo večinoma suho. V četrtek bo sončno z jutra- njo meglo po nižinah. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet kljub slabim vremenskim razmeram jpoteka tekoče in prestop meje. EKOLOGIJA Vzroki za onesnaženost zraka Tone Planinšek Onesnaženje iz termoelektrarne v Šoštanju predvsem ponoči ne pride po najkrajši poti do Zavodenj. Kot smo že omenili v prejšnjem članku, je bila prva nenavadna ugotovitev, da najvišje koncentracije žveplovega dioksida nastopajo v zgodnjin jutranjih urah. Druga takšna ugotovitev je nastala pri obdelavi večjega števila primerov visoke koncentracije. Pokazalo se je, da ob visokih koncentracijah piha veter s severa, to je iz nasprotne smeri, kot je termoelektrarna. Ta položaj si lahko razložimo na naslednji način: Čez dan se plast zraka premeša od tal do višine med 1.5 in tremi kilometri, odvisno od vremeskih razmer in letnega časa. Ta višina je pozimi nižja, ob posebnih primerili, ko je v naših krajih temperaturna inverzija, pa je ta višina nekaj sto metrov. Tej plasti pravimo planetarna mejna plast. Čez noč se planetarna mejna plast zniža na nekaj deset do nekaj sto metrov. Podnevi je dvig dimnih plinov zaradi boljšega mešanja atmosfere višji. Dimni plini vplivajo na okoliška pobočja oziroma na dolino le pri močnejših vetrovih. Ponoči pa se veter umiri, atmosfera se mni plini višin, ki presegajo ške doline. Zato se dimni plini naberejo nad dolino kot nevidni oblak, v katerem je visoka koncentracija onesnaženja, predvsem žveplovega diosida in dušikovih oksidov. Šibki vetrovi potisnejo ta oblak nad določen del doline, to pa je odvisno od smeri vetra na teh višinah. Ponoči ob mirnem vremenu pihajo pobočni vetrovi po pobočjih navzdol. Kadar se ob grebenih nad dolino nahaja močno onesnažen zrak, ta zrak pride v tok pobočnih vetrov po pobočju navzdol. Ta položajje značil-nejši za zimo kot za poletje. Takrat lahko prinese pobočni veter močno onesnažen zrak do doline, kar se vidi iz meritev v Topolšici. Z x Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce irf M OVEN 21.3. - 20.4.: Vedno stvari, M jih boste zjutraj slišali od partnerja ali sodelavca, lahko povsem zanemarite, kajti iskal bo le sprostitveni ventil za nakopičene težave. BIK 21. 4. - 20. 5 : Včerajšnji znak za pozornost prihaja danes še do večjega izraza, zato bodite izredno pozorni, da ne boste zaradi napačnega presojanja naredili usodne napake. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6. : Zdi se, da danes niste pripravljeni za razmišljanje in predvidevanje dogodkov. Ce do večera ne boste imeli pametnega predloga, boste postali tarča vseh puštic. RAK 22. 6. - 22. 7.: Do vas bo prišla popolnoma napačna informacija o poslovnem spora, zato bodite previdni, saj je odvisno od vašega odziva, ali boste zadevo lahko rešili. LEV 23. 7. - 23. 8.: Pazite se velikih idej, ki vas tako vztrajno poskušajo ponesti k nebu. Z malo občutka za realnost vam bo postalo jasno, da sanjate o nečem neizvedljivem. DEVICA 24.8. - 22.9.: Navdušeni se boste podali v zapravljanje, še preden boste dobili obljubljen denar. Ko vas bo zamikalo, se spomnite na pregovor »Bolje vrabec v roki...« TEHTNICA 23. 9. - 22. 10. : Zmedeni po stajate, pa ne zato, ker bi vam položaj uhajal iz rok, ampak zato, ker so vaši predlogi dobro sprejeti, pa čeprav še sami čisto ne verjamete vanje. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Slab nasvet vam bo zagrenil dan, zlasti ker niste menili, da vas lahko zapeljejo sladke besede in nedolžen pogled... STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Vsaj za nekaj časa bi morali pozabiti na zabavo in prijetne urice v družbi, kajti težave postajajo čedalje bolj pereče. KOZOROG 22. 12. - 20. 1. : Vse domače težave bi morali spraviti v realen okvir in jih poskusiti rešiti čim prej, zlasti ker zadnje čase motijo vaše delo. VODNAR 21.1. -19. Z: Ne pustite se prepričati, da so prenapihnjene ideje tisto, kar sedaj potrebujete. Čeprav se vam bližnja prihodnost ne zdi prav sijoča, se z njo sprijaznite. RIBI 20.2. - 20.3.: Tako zelo si želite povečati svoj kupček denarja, da boste zaradi slabega ocenjevanja naredili ravno nasprotno. Vas je treba spomniti na skromnost? KRALJEVSKA GLASNOST Charles mora na ukaz kraljice izprazniti malho LONDON - Britanska kraljevska družina je konCno sklenila, da se posluži prav tistega prekletega tiska, ki je odkril vso njeno tegobo in gnilobo, tako da bi vsaj nekoliko popravila izgled monarhije. Kraljica Elizabeta je namreč sprejela mučno odločitev, da ukaže svojemu prvorojencu in prestolonasledniku Charlesu, ki je bil nedavno v zobeh javnosti, ker je nekdo prestregel njegov pohotni ljubezenski telefonski pogovor, naj da tisku intervju. V njem naj bi brez olepšav povedal »v dobrem in slabem« vso resnico, tako da svet ne bi imel več dvomov in da ne bi bilo več nesporazumov. V bistvu bi moral Charles izprazniti malho o svojem propadlem zakonu z Diano in o ljubezenskem razmerju s Camillo Parker Bovvles ter o vseh škandalih, ki so prizadeli britansko kraljevsko družino. »Njeno Veličanstvo je mnenja, da je nastopil čas, ko je treba biti iskreni o vsem, kar se je zgodilo v zadnjih letih, ne da bi pri tem kaj prikrivah, a le popravili nekatere "netočnosti"«, je včeraj zapisal dnevnik The Sun, ki se je skliceval na vire iz Buckinghamske palače. V trenutku, ko je Avstralija sklenila, da bo postala republika in bo baje Kanada sledila njenemu zgledu, je torej kraljica sklenila, da »z glasnostjo reši, kar se da še rešiti in da se prepreči tisku nove babje čenče«. ODKRITJE / NISO HOTELI RAJA NDR: samomori državna tajnost BERLIN - Desetletja je Nemška demokratična republika skrbno prikrivala svojim ljudem, da je v samem svetovnem vrhu glede števila samomorov. To je zapisal včerajšnji Die Welt, ki je posredoval ugotovitve Družbe za preprečevanje samomorov (DGS - Deutsche Ge-selschalt fiir Suizidpravention). Sele po razpadu NDR leta 1990 so postali dostopni dokumenti o tem vprašanju. Iz njih izhaja, da je bila v prvih osemdesetih letih le Madžarska pred NDR. Profesor Wemer Felber je na posvetu DGS v Dre-sdenu navedel, da si je vsako leto v NDR na 100 tisoč prebivalcev življenje vzelo v povprečju 30 ljudi, kar je tretjina več kot v nekdanji Zahodni Nemčiji. Da je bilo število samomorov odvisno od politične represije priča podatek, da se je število samomorov povečalo na 35 vsakih 100 dsoč ljudi v obdobju po izgradnji berlinskega zidu. Za nameček je število upadlo, ko je Mihail Gorbačov začel svojo perestrojko, saj se je število postopoma znižalo na 25 vsakih 100 tisoč ljudi. S temi podatki poskušajo prepričati ljudi, da je zmotno njihovo mišljenje, da so sedanji samomori v nekdanji NDR posledica uvedbe kapitalističnih odnosov, ki so ljudi dovedli na rob obupa. Po podatkih posvetovalnice v saškem Chem-nitzu (nekdanji Karl Marx Stadt) le 3% njihovih varovancev trdi, da ima samomorilska nagnjenja zaradi družbenih in političnih sprememb po združitvi obeh Nemčij leta 1990. V glavnem sedanjim samomorom botruje alkoholizem in težave v odnosih z zakoncem. Včerajšnji Die Welt je obenem skušal obrazložiti, zakaj je nekdanja vzhodnonemška partija tako skrbno prikrivala samomore. Po njegovem so bih samomori v kričečem protislovju s socialistično ideologijo, ki je svojim ljudem obljubljala raj in zadovoljstvo na zemlji. Nedvomno je taka ocena pravilna, a bržkone bi bilo treba omeniti, da je prikrivanje samomorov obenem preprečevalo njihovo nadaljno rast. Vzhodne dežele združene Nemčije imajo tudi danes visoko stopnjo samomorov, morda se labilni ljudje odločajo za ta usodni korak, ker o njem vse preveč berejo v časopisih. NOVICE Neslavni konec tatu spodnjih hlačk TEL AVTV - Z zapleteno pastjo sta dve sestri stari 20 in 26 let prekinili neobičajno tatvine nekega 38-letnega Izraelca, ki je bil po dnevi pravoverni Zid, ponoči pa je izmikal ženske spodnje hlačke, ki so se sušile na vrveh za perilo. Zenski sta kraje svojih hlačk prijavili tela-vivski pohciji, ta pa je smatrala, da »zločin« ni tako hud, da bi morali varnostniki vso noč bedeti in paziti na ženske spodnje hlačke. Sestri pa se nista pustili ugnati. Ce pohcija ni imela posluha, sta sklenili, da se bosta zadeve lotili kar sami. S prozorno najlonsko ribiško vrvico, na katero sta pritrdili kozarce, sta prisili spodnje hlačke, pod perilom sta polih steklenico olja in na stražo privezali hišnega psa Puya. Pred zoro je sestri zbudilo pasje lajanje. Oborožili sta se z metlami in na dvorišču odkrili moža, ki je s težavo lovil ravnotežje na spolzkem podu. Kipa na njegovi glavi pa je dokazovala, da je bogaboječi pravoverni Zid, ki bo moral sedaj svoja nekrepostna nagnjenja pojasniti posvetnemu izraelskemu sodstvu, ki bo bržkone bolj razumljivo od rabinov. Invalid se bori proti divjim lovcem NAIROBI - 47-letni Richard Leakey, ki je v lanskoletni letalski nesreči izgubil obe nogi, še vedno vodi Kenya VVildlife Service (KWS), ki nadzoruje kenijske naravne parke. Leakey je na čelu te naravovarstvene organizacije že 20 let, svojega mesta pa ni' hotel prepustiti niti po nesreči. Na invalidskem vozičku ali v terenskem vozilu nadaljuje s svojimi ljudmi boj proti divjim lovcem, ki so v zadnjih 20 letih od nekdanjih 100 tisoč slonov znižali njihovo število na 19 tisoč. Boj proti divjim lovcem, ki vdirajo v naravne parke in ubijajo zaradi oklov in rogov predvsem slone in nosoroge, je glavna naloga KVVS. Leakey pa se sedaj trudi, da bi ustanovil posebne policijske enote, ki bi sodelovale z njegovimi ljudmi in zagotovile še večjo varnost v naravnih parkih. Po divjih lovcih je namreč vse več primerov navadnih razbojniških tolp, ki napadajo turiste v naravnih parkih. Johna zamenjat modernejši Daniel LONDON - Nove generacije se odpovedujejo tradicionalnemu imenu John, ker je »to ime staro, preživelo in naftalinsko«, so priznali številni zakonski pari, ki niso še dopolnili 30 let Leslieu Dunklingu, ki sestavlja »Guiness imen«. John je bil od leta 1700 do leta 1950 vedno prvi. Sedaj prednjači Daniel, a britanski pari izbirajo tudi druga svetopisemska imena . Med ženskimi imeni prednjači Rebeka, niso pa redki niti Adami, Mihaeli in Sare. TOKIO / SAMOSTOJEN VESOLJSKI PROGRAM J la ponsl ki »sl huttle« *S " '‘-''»'•Vi ' ■ ■ ■ Japonska je izdelala satelit za zbiranje podatkov o vesloju, ki sodi v okvir načrtov za izdelavo samosttojnega japonskega zračnega plovila ob začetku prihodnjega stopetja (AP)