ф -'ßt' effc. k a WttattiiiiiU'rm ▼ ЛхЉикч* SHS pAvSaltarauuft. HwdSnliMi Beter C*!o leto K 120-—, pol let« ll 6#"—'. četrt leta K 50"—. Izten jugoslavije: 'Cdto leto K 150"—. foserati ali oznanila se za-Ш&ииајо po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju psttoeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, SfcMrate In reklamacije. — — Telefon št. 220. мад>ша«јај№!ка8«вгж»аг^«»««1^^ j ,n«u ■wnniirrHiHtnr »■*||^<и»»«»|™«*'ммаапи«а*1 Heodviso! poüiicen sSja*i 2. moja ISSl. Poeameena Številka ttono 1 !mm*» .Straža* Izhaja v pondeljek, aredo ta petek. Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, JCoroAn cesta št 5. — Z uredništvom se more govor® vsak dan samo od 11. do 12. ure dopot Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste. — — — Telefon št 226. Letnik ХШ. Pred SLS dvig Zasigurana sijajna SLS zmaga pri občinskih volitvah in končani nočni zbor Kmetijske družbe ste dve dejstvi, ki bosta še bolj utrdili in raz množili vrste naše stranke na Slovanskem Štajerskem, Koroškem ter po Prekmurju. Ravnokar omenjena zmagoslavna takta naše stranke pa sta tudi dve — smrtni zaušnici našima združenima nasprotnikoma: liberalcem ter samo •• dojnežem. Naš odločen, od zmagovitih uspe hov spremljan vpad naše stranke v I beralne mestne trdnjave, kjer so doslej izključno paševali v političnem in gospodarskem oziru liberalni koritar-ji, je do dobra zabil JDS v kosti in mozeg, da bo v doglednem času ko -ntc njenega paševanja ne le na deželi, ampak tudi po slovenskih mestih. Niti vmdna moč, niti JDS odločno v korist prikrojeni občinski volilni ren. niti izvedba volitev po mestih na dc Javnik, niti teroristični pritisk liberalnih kolovodij na volilce — vsa ta lej a s edstva niso imela toliko moči, da bi/ bila obvarovala demokratsko politično moč pred porazom tudi po slovenskih ■orstili. Napram ravnokar omenjenim obrambnim JDS sredstvom je nastopila SLS boj za odločilno besedo pri mestnih občinah s svojim socijalnogo bpođarskim programom, katerega do sedanje pošteno izvajanje je pritegnilo v naše vrste tudi pošteno misleče u-radništvo in delavstvo po mestih. Že cDnes, ko ne morejo demokratska glasila utajiti JDS mestnega poraza, pri zuavajo liberalci javno po svojih ho -i h, da jih je najnovejša zaušnica v mestih poučila, da stopa socijalno v -praŠanje v ospredje. iTako priznava „Jutro‘" sicer presneto pozno, a v to-k az, da se zavedajo liberalci sami, da so bili in ostanejo v socijalnem oziru ničle. JDS mestne politične barke niso zamogla obdržati na površju vsa nešteviina, med svoje pristaše korupt-no po -oz deljena korita, ampak jo je preluknjalo pomanjkanje socijalnega j.rograma, Ki je bi! in ostane za kapi- jocimi dejstvi. ialisuč..e policajdemokrate deveta de žela Iras. Ljudsko stranko danes spremlja s lakti podprta zavest, da je njenemu po .ijalnemu gospodarskemu programu zasigurana zmaga ne samo kot (Jots-daj po deželi, ampak’ tudi po največ-jih mestih Slovenije. Ker nam liberalci niso mogli do živega na političnem polju, so nas hondi na vsak način ugrizniti na gos -wodarskem. Dobro vedoč, ako so bili JDSarji tepeni pri občinskih volitvah v mestih, bodo poraženi njihovi samostojni otroci tudi na deželi.. Radi ravnokar omenjene liberalne zavesti o u-sodi Samostojne pri občinskih volil -vah, se JDS gospoda zadnji čas niti ne zmeni za podeželske občinske vo -litve, атрак je nahujskala samostojno druhal, da se je kot besna zagnala v Kmetijsko družbo, da jo razbije in porazdeli njeno premoženje med liberalne očete in samostojne sinove. Sedaj po končanem občnem zboru Kmetnske družbe pa morajo uvideti liberalni .podpihovalci, da so KZ vrste na Slov. Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju tako tesno sklenjene, da jih ni mogoče omajati niti za las tudi tako srdit naval, kot ga je uprizorila na Kmetijsko družbo samostojna dr.u -hal. Slovenskoštajersld, koroški ter prekmurski krnet že danes dobro ve in občuti na svojem od dne do dne p razne,! šem žepu, kdo je pravzaprav kriv vedno novih kmetskih br.emen in že vid nega propada kmeta v gospodarskem oziru. Ravno radi tega pravočasnega, spoznanja se je oklenil naš kmet svoje stare braniteljice — Kmetske zveze v prepričanju, da ga zamore edino o-na osamosvojiti politično in mu olai -šati davčni tovor, s katerimi so ga brezvestno obložili liberalno samostojni vladarji v Beogradu. Zadržanje slovenskoštajerskih, koroških in prekmurskih delegatov na zadnjem občnem zboru v Ljubljani je porinilo liberalcem in samostojnim izvozničarjem pod nos, kaj da drži in koliko da zaupa slovenskoštajersld, koroški in prek - Kaj je balkanizem! - Naš članek o „balkanizmu" (15. in 20. aprila) je vzbudil pozornost pri vseh onih slojih, koji še razmer na Balkanu iz lastnega prepričanja do -volj ne poznajo fer si radi tega tudi ne vedo odgovora na današnje stališče odnošajev med nami in Srbi v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Pokazati smo hoteli, zakaj je Slovenec, primoran živeti kje v Srbiji ali Macedoniji, v kratkem skrajno neprijetno razočaran, kakor to posebno vemo od naših mladih vojakov, koji malomarnost za nje kar od prvega dne trpko občutijo, kakor tudi pod kiimo-iičmmi razmerami, posebno malarijo , jako trpe. Tega pa nismo mi zakrivili, temveč ono brezvestno demokratsko časopisje, koje nam predoeiva one o-kraje kakor nekak raj. Iz tega se je pa iz prvotnega srčnega navdušenja razvil drugi ekstrem: nekako srboiob-stvo, kakor je to že g. dr, Korošec v konstituanti javno priznal, ker so se vse naše vrline vedno metale v blato in vse srbsko se je nad nebesa hvalilo; opravičeno pa ni niti eno in niti drugo, kajti resnica leži, kakor povsod, v sredini. Podvojeno podlago ie pa razvitim tega danes res že globoko vkoreninje nega srbofobstva, kojega mi Slovenci še pred dvema letoma sploh nismo po znaH, üaIo očitno hrepenenje Srbov po politični hegemoniji nad -Slovenci in Hrvati, Poniževalno predbacivanje našega „osvobojenja“, težka gmotna bremena za to „osvobojenje“, rušenje zgodovinskih pravic, nekaki čudni pojavi o „bratoljubju“, ker smo „.Švabi“, je tem,potom zaploden antagonizem le še poostrilo, ker smo imeli o navedenih „dobrotah“ vseskozi drugače očrtane nazore. In na vse to bi v prid naše skupnosti in ljubega miru v državi mi ploh nc smeli več odgovoriti po „Ta-borovem“ nazoru! ? Na naš povsem stvaren in trezen članek, v kojem opozarjamo, da moramo vsi dejstva vzeti, kakor so, ter da se bomo tem bolj razumeli, čim bolj se spoznamo, kajti Srbi tudi nas ne poznajo, se je pa nek dopisnik v „Taboru“ (dne 26, t. m.) zaletel tako strastno v nas, da smo še enkrat prečitali oni članek in se nehote za glavo prijeli, kako je sploh mogoče, s tako hudobnostjo preobračati nepobitna dejstva ter nam očitati nekako zlobno na-sproistvo napram srbskemu življu. Pisec piše n. pr.: „Izza teh srbskih zelotskih napadov na srbski del našega naroda je samo še pričakovati, da se zopet oglasi tista znana „Srbe na vrbe," Sploh’ pa je ,v članku nakopiče -ni h toliko žaljivih zavijanj o Srbih, *da se čita, kakor da je izšel v najza-grizenejših nemških lisfih za časa bal kanske vojne in pa med svetovno vojno.“ Sedaj pa prosimo vse naše čitate-Ije, naj si tudi še enkrat precitajo tisti naš članek in potem pa „Tabor.je-vo“ podlo podtikanje „žalitev“ in „Taborite“ prosimo, naj zapustijo za par tednov prijetne in udobne razmere v Mariboru, naj se podajo na lice mesta in se naj prepričajo, da li v članku le besedica ne odgovarja resnici. Razun tega si lahko tudi vsaki zbere sčasom isto znanost iz raznih srbskih listov , ker pametni in rodoljubni Srbi tudi vedo, da je treba na razne narodne napake opozoriti, jffl grajati ter jih s poukom odpraviti. Olankar pa tudi o-čitno prizna, da je to res tako, in to jtudi popolnoma pravilno in pošteno o-pravičuje s tem, da so Srbi res v s led večstoletnega turškega jarma kulturno zaostali m naravno zaostati morali, O tem pa mi ne smemo pisati, da bi se naš. l udje ložje prilagodili danim razmeram?! Ko bi „Tabor“ bil to pisal, bi to imelo seveda pedagogično smer, ker pa mi to pišemo, je to žalitev „sroskega dela našega naroda,“! C e mi opozorimo, da je kje kak srbs- ki most potreben poprave, žalimo s-tern menda dotičnega ministra ali pa še celo vladarja, ako pa to stori „Tabor“, je to samo znak dobrega srca napram Srbom. To je že skrajno fa -rizejstvo! O podrobnostih omenjenega „Ta-borjevega“ članka samo to. Jezikovne in plemenske razpoke je člankar že-zamašil: njemu so Slovenci, Hrvati . Srbi in Bolgari samo en narod. Tako je prav; živela Jugoslavija! S tem so vsi spori te vrste končani; „Tabor“ dobi za leto 1921 Noblovo mirovno nagrado, in mi Slovenci pridemo menda še letos v belgrajski muzej! Olankar navaja tudi Bartschev roman: ..Das deutsche Leid“, v kojem čitamo o „na šili olikancih’ (župnikih, učiteljih, advokatih). da so ostali na, isti povprečni stopinji kljub svoji izobrazbi, kakor slovenski kmetje in viničarji.“ — C e člankar s tem soglaša, prosto mu! Le samo ničvreden ptič si onesnaži svoje gnezdo! — Ne vemo pa, zakaj član -kar ne prinaša nadaljnjega citata, v kojem Bartsch naglaša, „naj se lepo plodno ozemlje tem neolikanim in to -pim Slovencem odvzame in Nemcem v posest odda, ker si ga sploh ne zašla žijo.“ Najbrž je gledal Bartsch tu že v duhu naše „Taborite“, Kojim se itak sline po Macedoniji cede. Posebno „duhovitost“ je pa pokazal člankar v tem, da pravi, Grčija’je tudi na Balkanu in ta je vendar imela toliko veleumov, zakaj bi jih potem radi neugodnih klimatičnih razmer tu di Srbija ne imela. Urednik „Tabora“ je profesor Voglar in ker dopisnik o-čividno ne loči vpliva kontinentalne klime od morske pri'razvoju kakega mi roda, bi ga lahko bil že on sam na to opozoril, kajti Grška ima vse ugodnej- še pogoje za kulturen in gospodar st -ven razvitek, kakor Srbija in to vedo posebno dobro naši „prijatelji“, zato so nas tudi v najobsežnejši meri oddaljili od morja. Da se pa o resnici našega popisa ^Taboriti4 prepričajo, prosimo Srbe . naj nudijo vsakemu mariborskemu demokratu dn centralistu vsaj dva mesca priložnosti, da se sam prepriča, da )■ so fazmere v Srbiji in v Macedonia take, kakor smo jih mi videli in opi -šali, ali ne. Tu je tudi umestno g. dr. Serneca vprašati, zakaj se je tako hudo branil iti v Srbijo na orožno vajo. ko mu je bila s tem kot vzornemu demokratu in prvemu Sokolu dana jako povoljna, za domovino velezaslužna u Joga, svoji lokalni navdušenosti v Mariboru dati tudi konkretno oporo is -krenitosti kje tam na albanski meji? — Vi hvalite na vse kriplje Macfcdoni-jo in Srbijo, ali kedaj jih’ je treba pa braniti, naj gredo drugi tja; vi sami se pa varno držite saj 1000 km od nje po Heinejevem geslu: Fürs Vaterland zu sterben, wie am Leben bleiben1, ist — angenehm! _ H koncu članka, pa. dostavi pisec: „Nam je treba kar največ zaupanja. medsebojne odkritosrčnosti in bratskega spoznavanja, pa bomo'lahko: izkoristili vse zaklade, ki jili imamo v resnici.“ — Ge pri zakladih ne midi na izvozu;ce, soglasujemo ž njim popolnoma, da je bratskega spoznavanja že res jako potreben in ravno v tem smislu smo tudi omenjeni članek pisali, — Prišli smo forej h koncu z obeh’ strani na isti tir, Čemu torej vse razburjenje, ako Čutimo skupno, da nam samo manjka medsebojnega spoznanja! Pa Čez sedem let pride vse prav, --pravi nek pregovor. murski kmet samostojnimi izdajicami kmetske koristi v gospodarskem oziru, Neomajeni strnjeni Slov. Štajerci, Korošci m Prekmurci so na dan obč. zbora Kmetijske družbe prisolili sa -mostojni štajerski deteljici: Mrmolja, Urek, Drofenik — tako gorko gospodarsko zaušnico, da ne bo upala nikdar več stegniti svojih izvozmčarsklli prstov po slovenskoštajerskih, koro! -kih in prekmurskih podružnicah' Kurti iške unižbe. .Vpau SLS v dosedaj izključno u-beialne mestne občine in volifev šlaj. deleg-nov v Kmetijsko družbo sta dva jasna dokaza, da SLS pri nas ni na tifch, ampak, da smo jo po boja v kou-sliiuanme volitve toliko utrdili ter, jej priborili novih tal moči, da bode ona edina nam Slov, Štajercem, Korošcem in Prekmurcem dajala politične smernice in bodočnost bo odločevala o našem gospodarskem napredku. Novi poverjeniki!pokrajinske vlade. Poverjenik zn kmetijstvo postana Franc Demšar, poverjenik za notra -nje zadeve dr. Adolf, Ribnikar, poverjenik za socijalno skrb dr. Niko Zupanič itd. O prvem se je izrazil, po Lojni dr. Krek jasno: „Ce.je koga radi razuma glava bolela, tebe gotovo še nikdar ni“. T-orej, pravijo samo -stojni kmetje, da bo dober za pover -jenika za kmetijstvo. Drugi se je iz -uril za živinozdravnika. Torej se bo k večjemu razumel na notranje zadeve živalskih teles. Tretji te po svojih študijah kranijolog, to še pravi, da se razume na človeške črepinje, ki se dobe po več tisoč let starih grobovih,. Pisal je v resnici nekaj- razpravic o takih prastarih človeških kosteh, dru gega ni storil doslej še nič. Tudi ži -vi že od mnogo let pred vojno vedno v Beogradu, kjer je menda v službi pri nekem muzeju, da tam čuva tako starinske reči. Sedaj pa pravijo, da bo ravno dober, da rešuje naše živo, socijalno vprašanje. Kdo demoraliziralnašo 1 ljudstvo G. Koropec uradni vodja okraj' glavarstva Brežice, je posla! 25. marca 1921 posebno okrožnico župnim u-radom, v kateri opozarja na padanje ljudske, morale. Na to okrožnico je odgovorila „Straža“ 20. aprila 1921 s stališča kancejparagrafa. Pričakove.i sem žo nekaj" tednov, da bo kdo iz Posavja napisal kak komentar k tej okrožnici, ki ja sama na sebi zeJo n-mestna. Zato se hočem lotiti jaz te naloge. Moje vrste naj bedo neznaten donesek k težavni rešitvi problema, orlKod to v naši Jugoslaviji, da ljud -ska morala še vedno pada kejub te -mu, da je že leta 1018 zapustila Ilirija svetovne vojske naše kraje. Kateri ciaitelii vedno bolj demorauztrajo naše ljudstvo? Izogniti se h čem praz -nemu besedičenju in hočem e konkretnimi dejstvi pokazati one, na Katero pade precej krivde, da sc naše ljudstvo vedno bolj pogreza v močvirie nemoralnosti in barbarstva. G, Koropec priznava, da ljudska morala vedno bolj pada. A ta pojav smatra ou kratkomalo za posledice strašne sve -tovne vojske, Vojska je torej vsega kriva, kakor je bil nekdaj po mnenju samostojnih prerokov kriv dr. Korb -šec vse draginje, nereda, korupcije , visokih davkov v državi bHS. A pametni Brežičani ';seh strank poznajo razven vojske še -druge eiri-teJjje, ki razdirajo ljudsko moralo , ubijajo v ljudstvu smisel za red. Smisel za red, poštepje, ljubezen do dela, do države, spoštovanje do postavne o-blasti ubijajo ljudstvu naši zaslep -Ijeni mogotci v Beogradu in Ljubljani. A ono delo, katero vršijo v Beo - pradu za celo državo, v Ljubljani za celo Slovenijo, opravljajo za brežiško glavarstvo g. Koropec, dr. Stiker,, mestni gerent, in drugi njuni demo -kratski in vinski bratje. Hočem spraviti v javnost žalostna dejstva o tej demokratski kliki, dejstva ki so vredna, da bi jih opisal dr. Kraigher v, romanu ä la „Kontrolor Skrober“ Ta dejstva spadajo pred forum beograj -ske in ljubljanske vlade. A teh so bre žiški demokratje ne bojijo. Nobena jim no bo skrivila lasu. Bojijo se samo tiskarskega črnila. Zdaj pa k stva »i sami! G. Koropec govori v svoji okrožnici o neizmernem vživaniu al -kohola. .Trezni Brežičani, povejte, kdo vam da najgrši zgled surovega pijan •čevanja! Ali ne g. Koropec, dr. .Stiker in njeni prijatelji? G. Koropec in -dr, Stiker sta večkrat še ob 7, uri zjutraj v gostilni. Nadelana vina ne vesta več, kaj počneta. Pripetilo se je, da sta v svoji pijanosti obešala v gostilniških prostorih stole na kljuke, namenjene za klobuke, Tega ne delajo niti pijani kmetski fantje. Lansko leto maj’iiika, ko je pretresal železniški štrajk našo državo, je bilo strogo prepovedano točenje alkohola* Kdo je hodil v gostilno? G. Koropec je po sedal po Narodnem domu m častil boga liakha. Seveda je Koropcev zgled ssapeljal druge. Iz tega je razvidno, da brežiški krčmarji ne poznajo policijske ure in da iih ni treba uvaže -vati raznih vladnih naredb o točenju opojnih pijač. Točijo, dokler kdo hoče piti. Deželna vlada v Ljubljani jo izdala naredbo o plesu in godbi v gostilni. A po brežiških (krčmah začnejo Škripati harmonike po nedeljah že ob 7. uri zjutraj. Kdo da dovoljenje? A tudi na glavarstvu, v svojem staro -vanju, popiva g. Koropec s svojimi prijatelji cele noči do poznega jutra. tVpijejo, razgrajajo, da sosedje mislijo da so v bližini kakšne vaške oštarije, kier so se stepli kmetski fantalini. Ln kaj se je letos nekoč zjutraj zgodilo, ■ko je g. Koropec s svojimi v svojem stanovanju celo noč prekrokal? To presega vse meje nedoslojhosti, ja •znak najgrše propasti. Zato moram to oteti pozabljivosti. Zjutraj ob 8. uri, ko so šle ženske na trg, otroci v šojo, je opravljal učitelj Žagar, seveda tudi Sokol, obrnjen na ulico, svojo malo potrebo z balkona glavarjevega stanovanja. Tak učitelj naj uči mladino dostojnosti? ,V. navedeni okrožnici loži g. Ko -торес tudi o zanemarjeni mladini. T u-ш o tem nekaj vrst. Lansko leto je kaznoval g. brežiški kaplan v šob. učenca Mah ar j a. Oče Mahar, ki živi tako, da se zgledujejo nad njim' vsi pošteni sosedje, je šel s svojim nadebudnim sinčkom takoj k zdravniku dr. Hudelistu. Dr. Hudelist, Stikerjev in Koropcev prijatelj, je takoj vstal od kosila, napravil za 100 K zdravniško spričevalo o poškodbi učenca Mahanja. Prišlo je do tožbe. Maharja ie zastopal dr. Stiker. Pri sodimi so bili bolj pametni nego oba Maharja, dr . Stiker in dr, Hudelist. G, Kaplana so oprostili. Razbremenilna okolščina za g, kaplana je bilo dejstvo, da je mladi Mahar, učenec 3, razreda, vpričo svojih součencev rekel, da prinese s seboj v šolo revolver in ustreli z njim učitelja. Se ’eden fakt, kako skrbijo naši Demokratie za vzorno vzgojo mladine Na brežiški šoli v 4, dekliškem raz -iredu poučuje učitelj g, Zupan. Vsi aredo, stari in mladi, da Zupan ne spada več v šolo, ampak v pokoja Ta pedagog si nese s seboj v šolo časopise, jih prebira, potem pa zaspi. Dekleta pa delajo tudi po svoje, kadar не prebirajo fižola ali ne lepijo za -stav. Delovanja Zupanovo poznajo \ o dušek, nadzornik, g. Koropec in dr . Stiker. In temu Zupanu je obli ubil dr. Stiker sedaj pred obč. volitvami, da mu bo preskrbel mesto ravnatelja na bodoči osemrazrednici v Brežicah, Te vrste, mislim, da so do vol' jasno pokazale, da podivjanost med ljudstvom ni le posledica vojske, ampak da je vzrokov treba tudi kje drugod is -kati. Naše ljudstvo se demoralizira od zgoraj dol. Širite katoliške liste! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Radi k o n 6 n o v e 1 j a v n e e- vakuacKe Dalmacije od strmi L&bov se še vedno vrše pogajanja mei našimi ter laškimi zastopniki. Bolgarski k o m i t a g i so vdrli v naše ozemlie. Sedaje ob med vse na nogah, da se prepreči tej bolgarski bandi povraf v Bolgarijo. REKA. Smo že poročali o izidu volitev v reško konstituanto, kako so fašisti razpodili z bombami volilno komisijo ter se polastili diktature nad Reko. Sedaj so se fašisti t dpovedaa vrhovni oblasti nad Reko, začasno reško vlado je prevzel župan Bellasich. Govori so, da bodo za Reko razpisane nove konstituantne volitve. ITALIJA. V Julijski, in Tridentinski Be nečij« in na progi Trst—Postojna stav kajo železničarji, NEMČIJA. N e m e i j a v 's t r a ; o odločno na stališču, da se ne uklone pariškemu 'diktatu. Zavezniki so sedaj, na posvetu v Londonu, kaj storiti z nepo -kornimi Nemci. Francozi in Belgijci za takojšnjo zasedbo Poruhrja, Angle ži hočejo staviti Nemčiji še eden ultimat, Italija pa priporoča kar najmile-je postopanje naprarn Nemcem in odklanja udeležbo pri zasedbi nemškega ozemlja. Koncem konca je še vedno tipanje' da se bo zagonetna zadeva z Nemčijo razvozlala mirnim pikom. Nemški zunanji minis-;er dr. Simons in kancler Febron-bach sta podala ostavki. Celotna nemška vlada se bo spremenila glede na osebe, a ne na stranke. Se' bodeče nemške vlade postane baje pariški poslanik Mayer. FRANCIJA, Francoska ima pripravljeno armado 50.000 mož za zasedbo PO -ruhrja, o kateri se še prerekajo v Londonu. Politična poročila. p Ubogi Pasic ne bo imel miru niti za Veliko noč, ker bo nadaljeval pogajanja z muslimani iz južne Srbije, ki zahtevajo tudi milijone za odkup turške veleposesti. Ko bodo kupljeni z milijoni južnosrbski Turki, potem se bodo začeli puntati proti vladi demokratski magnati iz Banata, da si napolnijo še ti svoje žepe na račun davkoplačevalcev, ki so z ogromno večino vsi proti Pašiču, njegovi mešetarski vladi in centralistični usta vi? 'DrГ Korošec” je 'govoril 1. maja na sijajno obiskanem shodu v Slivnici. Shoda se je udeležilo ljudstvo iz domače ter iz župnij Hoče* Fram, Cir kovce, St. Janž in Smartin pri V ur-bergu. Našemu voditelju so prirejali mnogoštevilni zborovalci ovacije. p Na Hajdini je zborovala 1. maja Slov. ljudska stranka. Zborovanje je vodil kmet Pinterič. Govoril je tajnik Zebot iz Maribora, Udeležba je bila zelo velika. Mnogi možje, ki so 28. novembra glasovali za hinavsko Samostojno, so se zopet pridružili naši stranki, Sprejele so se z navdušen jem sledeče resolucije: Zaupnica Jug. klubu, zahtevamo avtonomijo, vrne se nam naj odvzetih 20%, davki se naj pravično in enakomerno uredijo, protestiramo proti krivicam, ki se nam godijo radi dohodnine, prot' zvišanemu desetku itd, p Sijajno uspela zborovanja Slo venske ljudske stranke. V. nedeljo, L majnika, je naša Ljudska stranka imela dve prav lepi zborovanji v Skalah in .Velenju, Udeležba je bila zelo v s ika. Poleg kmetskih zborovalcev je tudi bilo veliko število delavcev. Navzočih je tudi bilo obilno socialistov in ko munistov. Kljub prvomajniškemu raz: položenju se red in mir ni nikjer mo- til. Zborovanje v Skalah, ki je bilo po ranem cerkvenem opravilu, je otvor’1 in vodil g. Marko Sagaj. Govoril je poslanec dr. Holmjec, Popoldansko zb'o rovanje v Velenju je vodil g. župnik Cizej. Govorila sta dr, Hohnjec in dr. .Verstovšek« Pnevne vesti. d Poročajte nam takoj iz vsake občine o izidii občinskih volitev. Zadostuje dopisnica. Navedite samo ime občine in koliko glasov in odbornikov je dobila posamezna stranka. Tam, kjer so razne »gospodarske«, »skupne« in enake stranke, nam navedite, koliko od izvoljenih- odbornikov pripada SLS, JKS, JDS, NSS oz. JSDS. Oddajte poročilo še tisti večer po končanem glasovanju na pošto — Tajništvu SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna. d Poslanec dr. Korošec bo zbo roval na Vnebohod 5. t, m. v veliki dvorani celjskega Narodnega domu ob 0, uri popoldne, To zborovanje je predvsem za naše somišljenike iz sodnih okrajev: Celje, Laško. Šmarje ter Konjice. Pristaši, skrbite, da bo dr. Korošcev celjski shod tako obis -kan, kot vsi dosedanji Koroščevi shodi v Celju, d Dr. Krek o sedanjem poverjeniku za kmetijstvo Janezu Demšar. Dr. Krek se je na potu na Pertovč rad ustavljal pri takratnem poslancu Slovenske ljudske stranke in sedanjemu prvaku Samostojne, Janeza Demšarju, kije ravnokar po milosti SKS postal poverjenik za kmetijstvo. Pri takih prilikah je rad delal zelo zbadljive opazke o duševnih zmožnostih tega moža. Nekoč mu Je v družbi več tujih gostov rekel: »Če je kedaj koga radi možganov glava bolela, tebe še gotovo nikoli ni«. — Ko se je mož oženil, mu je rekel:. »Če bi tebi kdo oči zavezal pa te na ulico spustil in bi prvo žensko, katero bi vlovil, pripeljal pred oltar, bi bolje zadel«. Sedaj je pa ta gospod član pokrajinske vlade v Ljubljani. d Policajclemokratska politična svoboda. Se nikdar ni bilo v naših krajih toliko politične svobode kakor je je danes, piše „ Jutro“ od nedelie ? Mi in vsi, ki imajo o svobodi pektike druge pojme kot so demokratske Oh. znane, cenzura ter senca bajonetov , pravimo, da je sedanja poki-ena svoboda — tiranstvo policajdomokra ,av s d Liberalci so začeli že tudi ;av-no priznavati svojo politično zaušnico z ozirom na za nje poraz?n izid. ob_ črnskih volitev, po mestih,-! Nedeljski „Narod“ je spustil na dan uvodno me ditacijo o „abstinenci“ — a ne alko -hotni, ampak volitveni od strani J DS pristašev. „Narod“ .konštatira, da ugo dnosti, katere uživajo javni nameščen ei ter osobito učitelji, so zasiuga JDS in vendar jih toliko ni šlo glasovat a Radi te volilne abstinence bo sedaj JDS izdelala natančen kataster, o vseh ki so volili JDS in o vse Ig ki so ostali doma,; Dotični imenik s’e bo predložil demokratskim pošlajneem, ministrom ter drugim JDS predstavite -ljem. Kadar bo prišel trkat na vrata liberalnih mogočnjakov kak prosilec, proseč intervencije in usluge* tedaj se bo po katastru konštaftiraio, je li vreden, da se stori zanj le en korak. Ker tokrat pri mestnih občinskih voli tvah ni šlo pri liberalcih z lepa po -tom strankarske discipline, bo šlo , grozijo policajdeinokrati z bičem.; No« tako „Narod“, za njim pa objavlja „Ju iro“, da še ni bilo v naših' kranh nikdar, toliko politične svoDode kot pod policajdemokratskim režimom. Mestne občinske volitve so čisto zmedle poj -me demokratov o politični svobodi. d Tone; Kristan je prodal socijal-ne demokrate liberalcem. Pod tem za-glavjem je prinesla sobotila „Jugoslavija“ vest, da je sodr.ug Tone Kristan sklenil s slovenskimi demokrati že davno pred občinskimi volitvami pakt, da bodo pri volitvah županov in podžupanov za Maribor, Ljubljano, Celje in Ptuj podpirali sooijalisti JDS, Za to prodajo socialističnih glasov so za-sigurali demokratje Tonetu sekveslu-ro Friedrichovih veleposestev. Ta čudna vest ne bo odgovarjala dejstvu za sedanji položaj, ker je Tone Kristan za socialiste odžagana veja in bodo sooijalisti pri volitvah mestnih župa nov in podžupanov - podpirali vsako drugo politično skupino, samo demo -kratov no! Ce dobi Kristan sekvestu-re habsburške posesti ali ne, je danes socialistom tudi vseeno, ker jim je g. sodrug Tone Kristan itak že dovolj škodoval s svojim trebuhom in milijon sidrn žepom.- d Socijalno vprašanje najbolj vpliva na širše ljudske mase, so pogruntali liberalci še le sedaj, ko so bili tepeni pri mestnih občinskih volitvah. Najprej je poročalo »Jutro« nujno potrebo' soci-jalnega vprašanja za širše sloje, za »Jutrom« je vezala »Marburgaricä« otrobe o potrebi socijalnega vprašanja in za mariborsko tetko pa še ugotavlja žur-nalistični penzijonist »Narod« nujnost socijejnega vprašanja za širše sloje. S tako pisavo se liberalci samo smešijo in kažejo pred javnostjo, da so stranka velekapitala, kateri je socijalno vprašanje za širše mase severni tečaj. Ako se bo začela JDS brigati za rešitev socijalnega vprašanja še le sedaj pred svojo politično smrtjo, bo to — prepozno ! d Pod palcem debeli obrtniki so prišli do ministrskih mesi. Samosjoj-na ima za poljedelskega nrnndra mesarja, v Ljubljani pa je postal podpredsednik deželne vlade mlinar Stefan Dobnik, Res čudne vlada imamo pri nas v Jugoslaviji, kjer vodijo dr žavo največje narodne prnvke: mesar in mlinar! d Občinske volitve in samostojni. Zadnji »Kmetijski list« je napisal dva članka o občinskih volitvah, ki se pa bistveno razlikujeta in pobijata eden druzega, kar je mogoče edino pri samostojni — nesamostojnosti. V prvem piše nek samostojnež, da pomenja naša pisava o zmagah pri občinskih volitvah poraz. Bolj proti koncu ravnokar omenjenega član ra pa pravi isti člankar, da so povsod po deželi ti klerikalci prevarili samostojne, jim obljubljali kompromis, a nato vložili samo KZ-liste. Čudno, da se pusti zelena samostojnost prevariti od črnih nazadnjakov. V dnr-gem članku o občinskih volitvah pa ugotavlja g. Mrmolja, da se Samostojna na Štajerskem sploh tokrat, še ni brigala za občinske volitve, ker so bili njeni poslanci v Beogradu. Mrmolja se tudi tolaži, da šele prideta ura in čas, ko bo zaplapolala zelena zastava preko vse naše zemlje. »Kmet. list« sam ne ve, kaj bi načorgal o občinskih volitvah, da bi ne pokazal preveč politične nagote samostojnih, pa prekuhava svojim backom godlo ravnokar omenjene — zmešane vsebine. d „Nesnaga“ se zbira krog Samostojne, je pisala »Murska Straža« in »Kmet. list« se grozno huduje radi te žalitve samostojnežev. No, mi se pridružimo »Murski Straži« in pravimo, da je izraz »nesnaga« za samostojneže veliko premil, ampak da beseda »gnoj« bolje označuje vse one izmečke slovenskega človeštva, ki tišče v Samostojno. Vsi nam bodo pritrdili, ako imenujemo: bivše štajercijance, italjanaše, südmarkovee, verižnike, mešetarje, vaške mesarske in gostilničarske oderuhe gnoj za slovenski narod, katerega je pobrala po prevratu Samostojna in ga nakidal.a na svoj politični voz. d Za naše vojake so se začeli potegovati samostojni poslanci. Mrmolja je vložil na vojnega ministra kar dve interpelaciji, vsaj objavil jih je v svojem glasilu, kjer zahteva zboljšanje vojaške usode naših fantov, ki služijo po Makedoniji. Kedaj, kedaj so se že naši poslanci potegovali za naše fante-vojake, a samostojni so po mescih in mescih sramežljivo začeli tozadevno posnemati naš Jugoslov. klub. Mrmolja se je začel brigati za usodo našega vojaštva, ker bodo menda njegovi sinovi odromali k vojakom kam v Zaječar ali Skoplje. d Drofeiiikova polomija. „Slabo-stojni“ so napovedali v „Kmetijskem listu“ shod pri Sv. Jerneju nad Ločami. Poslanec Drofenik, ki jo na omenjenem shodu hotel govoriti, jo prispel v Sv. Jernej že na predvečer. Zjutraj ko so se vsipali ljudje iz cerkve, jih je Drofenik pozval, da naj se udeleže popoldanskega shoda Sama itojrie, Nehvaležni TernejČani pa so ga opsovali in ozmerjali ter v njegovi navzočnosti vzklikali Kmetski zvezi in clr. Korošcu. V gostilni se je pozneie znašlo sedem backov, katerim je vezal otrobe in izlil nekoliko srda nad „farji.“ Popoldan smo zborovali pred župniščem mi in zbralo se je lepo število (okrog 300) naših najboljših mož. Drofenikov, „sprejem“ pri Sv.. Jerneju je jasen a« kaz, 'da izgublja Samostojna med našim ljudstvom sleherno zaupanje. Pri Sv« Jerneju bo zmagala lista Kmetske zveze. Bog živi vrl“ naše somišljenike pri Sv. Jerneju! d Saiuostojneži — dunajski romarji. Iz Vukovskega dola se nam poroča: Našim samostojnežem šo so pridružili vsi nemškutarji, ki so bili svoj čas vneti čitatelji zloglasnega i V (:.H no- ..ptujskega „ Štajerca“ ter oni, ki so nas Slovence svoj čas hodili (ožarit bivšemu cesarju Karlu na Dunaj, Ti dunajski romarji so s'e sedaj združiti .v boju zoper našo „Slovensko ljudsko stranko“, Ti ljudje so krivi, da je na ša majhna občina svoj čas podpisala kar HLODU kron vojnega posojila mi davkoplačevalci pa moramo sedaj tr -peti za slabo gospodarstvo teli clunai. skih romarjev. Kličemo vam: Dne 8. maja bomo z vami obračunali! d Avstrijakanstvo. Demokrati in drugi vladni lasti predbacivajo v zad njem času svojim političnim nasprotnikom iz opozicije prav pogosto ■ avstrijakanstvo, Tudi poslancem Ju -goslovanskega kluba so v, ko n št ilu audi metali črno-rumena polena pred noge. O „avstrijakantstvu“ naših voditeljev dobimo pravo sliko, ako čilffmo sledeči tajni akt bivšega „K. u. k, Seebezirkskomando“ v Šibeniku, ki se doslovno glasi: Nr, 2638-M. A, — .Verschluß! Die Verbreitung dor Karten mit dem Bilde des Abgeordneten Dr, Anton Korošec, mit der auirei -/»enden Aufschrift:; „Dvignite glave , ker približuje se vaše odrešenje“ ist verboten. Derartige Karten sind da -her mit Beschlag zu belegen, — So-taemeo, am 19. September 1918, Ka -mfflO ' von Schwarz, k, u. k. Konter -admiral, m. p. (Razširjevanje razgto' dnic s sliko poslanch dr, Anton Ko -rošća in s hujskajočim napisom: „Dvi gnite glave, ker približuje se vaše o-d rešen je“ je prepovedano. Talce raz -. glednice naj so zapleni). — Naši de -mokrati nazivajo dr. Korošca kot čr-no-rumonega rovarja samo radi tega, ker igra z odprtimi kartami. Ko je on ustvari^ Jugoslavijo, so bili zelo mali in veliko je število današnjih „demo -kratov“, ki so se takrat sramovali raa ,tetinega jezika. d Duhovne vesti. V nedeljo, dne 1. maja sta bila inštalirana č. g. Martin Medved na župnijo Braslovče in č. g. Ivan Vogrinec na župnijo Sv. Frančišek v Sav. dolini. Za kaplana v Gornjem gradu je nameščen č. g. Josip Krančič, prejšnji župnik pri Repentaboru pri Trstu. d Himen. V Slivnici pri Mariboru sta se dne 1. maja poročila gospdč. Trezika Pišek, hčerka narodnega poslanca g. Fr. Pišeka z g. Avgustom Lešnik, posestniškim sinom istotam. Mladi par je poročil g. dr. Anton Korošec. Obilo božjega blagoslova ! d Izobraževalno delo ob meji. Od Sv. Jurja na Pesnici nam poročajo: Naše izobraževalno društvo je vprizorilo 17. in 24. aprila gledališko predstavo »Tri sestre« in poleg tega skoro cel koncert lepih zborov. Take igre in tako petje bi bilo vredno boljšega odra in večje dvorane. A za zdaj smo srečni da smo toliko dosegli ob meji. d Iz Sevnice ob Savi nam poročajo: točnosti na ljubo se mora k demokratskemu pretepu v hotelu »Triglav« še ugotoviti, da je »centralno« tepel samo demokrat Karel Z., dočim je Tone V. samo držal »dekoncentralno« tako dolgo, da ga je rešil gospod Šketa in da je zamogel iskati zdravniške pomoči. Čudno je, da so imeli orožniki polnoštevilno čas, udeležiti se glasovanja za izročitev čitalniške knjižnice Sokolu, in da so n. pr. kot kakšna častna straža Karla Z. na njegov migljaj zasledovali poštenega obrtnika, ki ni hotel več Zupancu sužnjih, in je Z, tudi pri sodišču popolnoma pogorel, dočim se v tem slučaju demokrati glihajo za 50.000 K odškodnine brez orožnikov, čeravno že vrabci o tem škandaloznem pretepu čivkajo. Pretepeni V. je demokratski kandidat, njegov »somišljenik« pa demokratski vo-lilec, ki se je že svečano zarotil prestopiti k pravoslavju. Skupaj jih drži njih centralistični žep, Ljudje takih značajev in takšnega obnašanja hočejo imeti skupno z oštirskim pridigarjem Kilerjem in s špricanim sodnim slugom Suppanzom besedo v občinskem odboru. Če ima kdo še kaj časti in ponosa ter domoljubja v srcu, se bo sramoval te družbe in bo volil vse drugo, samo ne JDS. d Ne bodite smešni! Neka šohiiš-niška korileja je sporočila „Narodu-od Sv» Barbare v,Halozah, da jo tam kaj učiteljica Rakuš ukazala šolar -čku, naj si ostriže lase, ker ima pre -dolge. Fantek je to povedal doma, mati dečkova pa jo nato ošteta učiteljico vpričo ljudi. In to colo lapalijo, ki so gotovo ponavlja skoro dan ha dan po slov. štajerskih šolah jo „Narod“ liberalno bedasti porinil ped za-glavje: Kako postopajo klerikalci proti učiteljem? Ako se sporečota jelensko deviška učiteljica z dežele in kaka vaška klepetulja, pa so že tega krivi klerikalci. Take babje neslanosti pač ne spadajo v političen list! ц d Pol milijona za sokolski izlet! Mestna uprava v Osijeku ima 3 in pol milijone deficita. Nedavno so dovolili demokratski mestni očetje za sokolski izlet pol milijona kron, tako da pride na vsakega prebivalca za 15 K zvišanih občinskih doklad. Vsaka pripomba e — tako vsaj mislimo — nepotrebna. Revežev, slabih cest itd. ne vidijo, pač pa podpirajo na račun vseh davkoplačevalcev (brez razlike mišljenja) prireditve društva, ki nima pravice do obstanka, ako se samo ne zamore vzdrževati. d Posojila češke narodne cerkve. Ta cerkev si je izposodila mašne molitve in cerkvene obrede od rimske cerkve, od protestantizma sovraštvo do papeža, od Huzitov mržnjo do svetih kipov in podob, od amerikanske rešilne armade kričečo reklamo, od ruskega boljševizma zaseganje katoliških cerkev za svoje namene, od Masarika antipatijo do Rima, od pravoslavne cerkve bicantinizem svoje uprave, od Mo-hamedanstva pa turški harem. Sedaj še pa naj kdo reče, da češka narodna cerkev ni napredna! d Vojni minister Jovanovič umrl. Dne 29. apnila t, 1. je v Beogradu u-mrl nagte smrti naš minister vojne in mornarice general Branko Jovanovič. Rajni jo z velikim vspehom ooveUeval za časa vojne z osrednjimi veles'lami konjeniški diviziji do prihoda na otok Kri. Za svoje zasluge je kil odliko -van z naj višjimi: priznanji. Bil je tudi častni adjutant našega kralja Fe -tea. V dobi od 19. februarja 1929 jo bil tretjič naš minister vrine in mornarice, Zaslužnemu možu svetila večna luč! d Regent Aleksander bo obhajal pravoslavne velikonočne praznike v Karlovcih, kamor se je že odpeljal. Dunajskih brzovlakov nimamo več, Ker imajo brzoviaki Dunaj— Trst, Dunaj—.Zagreb, Praga—drst ozir. Praga—Zagreb v Mariboru zaradi carinskih revizij po več ur za -mude, je Avstrija ukinila promet 'Hi brzovlakov. Zadnji! brzovlak je vozil v nedeljo dne 1. maja v smeri Dunaj •—Trst, v obratni smeri Trst—Dunai bo pa vozil zadnji brzovlak dne 3 . maja. d Starši ne zamudite! Pešadijska podoficirska šola v Sarajevu sprejme 500 kandidatov. Pogoje ter pojasnila glede sprejema dajejo okrajna glavarstva. Zadnji rok za vlaganje prošenj pri komandi sarajevske podoficirske šole je do 10. maja t. 1. d Čebelarski tečaj v Vojniku. Dne 5. in 6. junija se vrši-v Vojniku 2 dnevni čebelarski tečaj in sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. ure menjaje se po dve uri v šoli in 2 uri pri čebelnjaku gosp. Vlado Brezovnika. Prijave k tečaju sprejema šolsko vodstvo v Vojniku. Predava potovalni učitelj za čebelarstvo g. Ivan Jurančič. d- Zdravilišče na Topolšici» V zdravilišču za bolne na pljučih na Topolšici so s 1. junijem t. 1. zviša oskrbnina za 1. razred na lot) K m za II, razred na 120 K na dan. V zdravilišče se sprejmejo samo bolniki z začetno tuberkulozo. Prošnjo za sprejem je nasloviti na „Upraviteb -zdravilišča na Topolšici pri Šoštanju Prosilec za znižanje cen mora tozadevno prošnjo, kateri je priložen uradno potrjen izkaz glede premoženjskih razmer, nasloviti na gornji naslov. Upravništvo „Glasnika najsvetejših Src« naznanja, da so 1. 2. in 4. številka letošnjega letnika popolnoma pošle. Od 5. številke naprej do konca leta stane »Glasnik« 6 K, izven Jugoslavije 12 K. Iz Maribora. d Poslanec dr. Korošec govori danes ob 8 uri zvečer na SLS strankinem shodu v dvorani Strokovne zveze. Na tem shodu naj bodo zastopani naši pristaši polnoštevilno. Današnje zborovanje naj bo nekaka zmagoslavna manifestacija nad demokrati. d Voglarjevi računi. Pred občinskimi volitvami je Voglar razposlal vo lijcem letake, v katerih je povdarjal, „da so med 13 kandidati demokratov, ki bodo sigurno izvoljeni, zastopani tu di trgovci ter obrtniki.“ 13 je bila tore! tista nesrečna številka, ki se je na ? »bost mariborskih jedeesarjev skrčila v pohlevno J. „Klerikalcem“ so papa Voglar milostno prisodili 4 mandate Zgodilo se je, da so preldicani „kle -rikalci“ dobili tudi 7 mandatov. Med ljudstvom kroži stara, prislovica: „No delaj račun brez krčmarja,.“ Hudo1 mušneži pravijo, da je Voglar v nagici naročil pri slaščičarju Ilichu vo -čje število volilcev, zadnji pa jih je v ovoji nestrpnosti pokvaril. To je bi* jz.rok demokratskega neuspeha. d Pozor pred novo demokratska* lumparijo v Mariboru. Iz pozitivnega vira vemo, da so se mariborski liberalci že prepričali, da ne bo g. dr. Sernec nikdar županoval Mariboru. Ker pa bi demokrati le radi posadili na županski, stolček svojega človeka, bodo trije JDS-kandidati odstopili, da pride potem med izvoljene demokratske kandidate dr. Rosina, ki bo nastopil kot kompromisni županski kandidat med SLS, JDS in NSS. Iz tako zasmojene JDSkaše ne bo nič! d O našem stanovanjskem predsed niku smo prejeli pismo sledeče" vsebine : Velecenjeni g. urednik! Z ozi - rom na Vaše podatke o podpolkovniku g. Vidmarju v. „Straži“ (št. 47) prosim, da se naslednji dogodek razjasni. Znano je, da omenjeni svoj čas ni bil sprejet v našo vojsko, ker ima baje mnogo črnih pik zoper našo narodnost; sedaj mesca marca je pa bil le sprejet in obenem tudi vpokojen, pre-uuui tor-'j sedaj za svoje „zasluge“ vi šjo pokojnino, kakor dosedaj in kakor drugi brez takih madežev. Kaj se je ta čas zgodilo? Ce pa ta častnik ni bil narodnostno sposoben za sprejem v našo vojsko, ne vemo, zakaj je pa vendar sposoben za predsednika stanovanjske komisije, v koji sedi celo mnogo starši in velezasluženi častnik samo kot član ? Kaj dela ta gospod, ki je vobce znan kot zagrizen demokratski partizan, kjer je idealno objektiv -nega voditelja treba, in kdo je tega gospoda na. to kočljivo mesto spravil ? Naj pride vse na dan, kar je tu mračnega in gnilega. — V Mariboru, dne 30. 4. 1921. S spoštovanjem: ne-prevzet pa pošten Častnik. d Dober odgovor. Mariborski pod-uradnik nam piše: Ker se je »Tabor« obregnil ob tisto uradništvo, ki je oddalo svoje krogljice »klerikalcem«, se radi tega prav nihče ne razburja. Mislili smo pač, da bo vsled kričave propagande demokratov druga skrinjica tako polna, da naše krogljice v njej ne bodo imele prostora in to je bil vzrok, da smo jih spuščali kar v prvo. Bajke o »klerikalnem« sovraštvu zoper uradništvo pa ne veruje že prav nikdo več, čeprav bi »Tabor« v svoji vnetosti to prav rad dokazal. d Mariborski Sokoli se bodo začeli po vzgledu očeta Voglarja posluževati копЈ pogrebnega zavoda. | ЗјјјјјЈШЈ^ d Resen opomin nekaterim "mariborskim pekom! Posebno zadnje čase se množijo vsega obsojanja vredni škandali,, ki si jih dovoljuje nekatero mariborsko pekarstvo stem, da meša med testo dobro prežvečene ostanke tobaka — eike, in celo iglam podobne žičioe, ki se rabijo običajno pri veza-.vi knjig. Zato se svari tem potom v. prvi vrsti prizadete, da naj nikar ne izročajo, s takimi zmesmi namešano -ga kruha občinstvu, Ali nameravate morda s takimi škandali pomnožiti šte vilo odjem aloe v ? Poiščite si svoj de -lokrog nekje drugje, ako nimate spo -sobnosti kontrolirati sebe in svoiih pomočnikov, Istinost v kruhu najdenih predmetov je jamčena. Imena prizadetih se zaenkrat ne objavi, pri prvem pojavu takih in sličnih škandalov pa se natisne posebno izrazito po časopisih vsakega s polnim ime - Noj stric in moj župnik. Iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) Koj sem se pa spet iztrgala iz nje govih rok in zbežala zardela in zmedena na klop. Zakrila sem sl lice z rokami in še ravno videla gospoda župnika, čigar osupli, pa obenem jezni in radostni obraz mi je prišel pozneje večkrat v spomin. Šiloma je prijel Pavel mojo roko „Draga Regina, če bi bil prej vedel za vašo skrivnost, bi ne bil izostal tako dolgo!“ .Skušala sem mu roko iztrgati. Pusti,to mi.jo, drobno in lepo ročico! Sedaj bo moja za vedno! .Obrnite glavo k meni, Regina 1“ Pogledala sem v njegovo odkritosrčne, jasne m smehljajoče oči ter vzkliknila: „Hvala Bogu! Stric je prav dejal, Hvi niste naj višja gora na svetu!“ „Najvišja gora na svetu — me Je začuden gledal, „Da! Stric je pravil — Toda to je vseeno — t Kdo vam je vendar pove -dal., — česar niste vedeli, ko sto ocl-. ,■ potovali „Oče in gospod Pavolski in različna dejstva, ki so mi prišla na misel v zadnjih dveh mescih.“ „Torej je res, da ljubezen rodi zopet Ljubezen?“-sem vprašala nedolžno. „Nič ni bolj resničnega, draga , Huba zaročenka!“ Da! Bila sva zaročena! — Molčala sva, župnik je plakai od veselja, vrabci na strehi župnišča so kričali, da je Šlo skozi ušesa, polži pa so ušli iz ujetništva, kamor jih je zaprl župnik in pobegnili na vse vetrove. Gotovo da vrabec ni zanimiv ptič, njegovo perje je grdo, njegovo čivkanje razglašeno in nekateri ljudje pravijo o njem, da je tatinsko narave in da se vede nespodobno, česar pa ne verjamem; tudi se ne spominjam, da, bi bdli polži kedaj veljali kot zelo poetična žival, — toda ničman.i ni res , da jaz od tistega dne obožavam vrabce in polže, Vsa blažena sem bila, zdelo se mi je, da sanjam —.: Le spomin na njo, ki jo je tako zelo ljubil, je - nekoliko motil mojo srečo, pa nisem se drznila, mu o tem govoriti* ..........j; , *,/. , „Stric ve, da stelükajTPavel ?“ „Da, iz gradu prihajam. Želel sem na vsak način sam najprvo priti k vam. Tale rosnatf vrt vas ničesar ne spominja, Regina?“ Nisem mu naravnost odgovorila , le rekla sem: „In vi — ? Vi pa imate slabe spomine na Buisson!“ „Jaz — ? Kaj še! Nikdar še nisem preživel tako lepega večera!“ „ O —-! “ sem odgovorila in 'ga"še' gavo pogledala izza obrvi. „In moja neznosna teta —-? „Ne, ne! Ni bila preveč neznos na! Nekoliko prostaška morebiti! — Pa vi ste bili ob njej tem bob dražestni! “ „In miza! Tako grdo pokrita! .Vse ie bilo narobe!“ „Nikdar še nisem tako dobro ve -čerjal. Zanemarjena in neurejena obe clniea je dala vaši lepoti in ljubkosti še večjo veljavo, kakor tudi prej opazimo lepoto in nežnost na cvetlici, ki raste sredi neobdelanega in opusto -šonPga vrta." ' „ Postali ste 'pesnik “na potova nju !“ „;0, ne pesnik, ampak zaljubljen sem postal —! Poslušajte, ljubim vas z vso odkritosrčnostjo svojega srca!“ Kako sem se naslajala ob teh bo sedali in ob pogledu, ki lih je sprem-* ljal! Kaka sreča, sem si dejala, da so moški nestanovitni! In tedaj se nisem mogla premaga ti- Šepnila sem: „Ali jo pa tudi prav zares gotovo* da — one ne ljubite več — ?“ „Ali bi vam rekel, da vas lnibim odkritosrčno ako bi ne bilo res?“ mi je odgovoril. „Ali ne zaupate moji odkritosti?“ „O, da —V sem mu odgovorilaLä dna duše. I bilo je tudi res. Od tistega dno me spomin “na Blanko ni več motil 4 Ljubila sem ga brez vsake ljubosumnosti in nezaupnosti in zaslužil si „Ц moje popolno zaupanje, „Glejte! Oče prihaja in gospod do Pavol! “ — „Torej, nečakinja, kaj pravite ki mojemu prerokovanju?“ „Vam pa tudi ne sme človek zau-s pati kake tajnosti!“ sem zardela,- äiom. Skrbelo se bo tudi, da se n a -znani take istočasno na pristoinom mestu v svrho kazenskega postopanja, Dirkalno društvo Maribor priredi kakor lani tudi letos na binkoštno nedeljo in pondeljek veliko dirkalno tekmo na tezenskem vežbališcu. Priglasilo se je že mnogo tekmovalcev. Potek dirke obeta biti veleinteresanten, na kar občinstvo že danes opozarjamo. V kratkem sledi natančno poročilo, ki bo vsebovalo podrobnosti o tekmi in tekmovalcih. Orlovski vestnik. o Posavsko orlovsko okrožje priredi dne 16. maja izlet na Razbor, kjer bo ob 10 ih sv. maša, po maši tabor in nastopi, takoj na to odhod v Loko pri Zidanem mostu, kjer bo na vrtu prosta zabava. Sodeluje radeška orlovska godba. Vsi bratski odseki vljudno vabljeni! o Posavsko orlovsko okrožje priredi dne 26. junija v Cerkljah na Dolenjskem velik orlovski tabor združen z javno telovadbo. Naproša se bratska okrožja in odseke, da po možnosti upoštevajo. o Brat Jože Mulec, predsednik Orla v Framu je umrl 28 aprila. Pogreb se je vršil včeraj ob obilni udeležbi bratov Orlov iz sosednih krajev in množice Framčanov. N. v m. p.! o Orel v Studencih pri Mariboru priredi na Vnebohod, dne 5. maja ob 6. uri zvečer v dvorani JSZ v Splavarski ulici zanimivo prireditev z mičnim sporedom. Vstopnina prosta. Prostovoljne prispevke v korist novoustanovljenega odseka hvaležno sprejemajo studenški Orli. Dopisi. Sv. Jakob v Slov. gor. Sadovi sokolskega delovanja pri nas se že kažejo, najprej seveda pri ustanoviteljih, i. akor se spodobi* (Učitelja Humer in Pohar sta snela namreč s sten šols -sob Marijine podobe, katere so že n ta in leta visele poleg križa. Na Sledu so Sokoli vzeli iz sten križ m ga onečastili, pri nas pa so ustanovi-„iji Sokola začeli svoje kulturno delo <- Marijinimi podobami. Šolsko oblast pn vprašamo: Odkod ima mlad, neizkušen učitelj oblast in leje ima čudo-vito zaslombo, da si upa na sokolskem izietu v gostilni imeti političen, govor najnižje vrste, kjer meče sem in tje s „črnimi" in pravi, da so „črni“ že od nekdaj škodovali slovenskemu ljudst -va ? Prosimo obenem šolsko oblast, da naj priporoča g. učitelju malo bolj’ temeljito študirati zgodovino, ne jemati svojih virov iz „Tabora.“ Splošno pa imamo prepričanje, da je vso to delo ie pripomoček, pridobiti si še kaj pristašev pokojni liberalni in iz nje nastali samostojni stranki. Pa se vsi, ki imajo od takega dela kaj zaupanja , 1 rokleto motijo, pač pa vsiljujejo ljudstvu občutek nezadovoljnosti in neza-panja do voditeljev države, posebno tu ob meji, kjer so ravnokar omenjeni e-lementi najhujši nasprotniki ujedinjen-ja in grobokopi države. Središče. Najšemu „hertarju“ se je sanjalo, da ga je grozno bolelo v trebuhu. Pa beži k doktorju po vrašt-vo, pa je vse zaklenjeno. Na vratih je pa napis: „Prosim vse žene, ki so na porodu, naj počakajo, da minejo obe. volitve, ker sedaj res nimam časa . Jaz sem čakal več mesecev na Vas . potrpite tudi z menoj za par dni.“ Na podlagi tega so tudi našemu hertarju minule vse bolečine. Ko pa je stopil čez pr.ag, mu prileti nasproti župan m ga vpraša: Kje je doktor? — Nema ga.. .On mora k seji! — Nema ga. — Pri Kočevarju. — Nema ga, — A zdaj se pa odpre okno in nekdo zakri čh Kdo je? — Jaz, župan. — Oj:, živijo! Kaj pa je novega? — Prosimo Vas, pridite hitro k seji, ker bodo kle-nkalci zmagali! — To ni mogoče. — Res je, res! Pa v Obržu tudi! Zadnja poročila. — Bog se nas usmili! Saj smo mi pametni ljudje vedno bili za avtonomijo občin in seveda tudi za avtonomijo Slovenije in za vse drugo, kar so klerikalci predlagali že pri zadnjih volitvah, Samo mislili smo, da bo drugače izpadlo. Zdaj pa je vrag! Naš trg se bo čisto spufal! 2e pri za dnjih volitvah smo na podlagi „čentra fizma“ morali voliti z Obržanci, Sa-lovčani in Vodrančani (vrag naj vza- me to pakažo!), zdaj pa še naj dobimo Presiko, pa smo izgubljeni. Čakajte, pridem takoj, takoj! — Hertar je šel domov spat. Zgodovina pa ve povedati samo toliko, da so se bratci pri Kočevarju zjedinih na ta-le program: Klerikalci imajo prav, samo mi ne mo remo več nazaj, ker. smo Že preveč za gazili! Vrag naj vzame našo čudno politiko! ia tepeni, ako Vas ne bi Mii rešili e-rožniki. Prihodnjič pa o tem, kako se ie Ureku godilo v Dobovi. Književnost. Globoko pri Brežicah. Veliko smo si nu Globočam nadejali od našega — slabostojnega poslanika Ureka. Mislili smo si, da se nam bo tako godilo, kakor prebivalcem devete dežele, ko bo naš mogočni bojevnik za. staro kmetsko pravdo Ivan Urek pohajkoval po belgrajskih ulicah; Urek je postal mv rodni poslanik, se bojuje za pravdo svojega žepa, mi Globočam pa vedno težje nosimo bremena, katera nam nakladajo naši demokrati v družbi laži-bojevnikov za staro pravdo. Vedno bolj nas težijo strašna davčna bremena, o katerih je Urek poprej toliko govoričil in gromel. Spominjamo, se, koliko je Urek udrihal po onih poslan -nik, ko še sam ni bil narodni poslanik, ki se ne udeležuje parlamentar -nega dela v Belgradu, ampak ki samo po dijete hodijo v Belgrad. Sedaj je Urek sam narodni poslanik. In kje ie zdaj? Vedno se klati po Brežicah in Globokem, Listi nam pa prinašajo vesti, da so seje konstituante nesklepč im. Navzočih samo 40 poslancev. Ce bi bil naš Urek spodaj, bi jih pa bilo 4L G*, urednik! Nekaj Vam moram na uho povedati. Urekovi prijatelji so } o Globokem pripovedovali, da je Urek bil zelo užaljen, ko je postal g. mesar Pucelj minister, Urek pa nič. Razočaran je bil, da mu je Pucelj všel h koritu. Pa da so Ureka malo potolažili, so mu napravili malo korito III. podpredsednika, konstituante. G. Urek! Tudi Vam moram nekaj povedati. Ne-vošljivost je poglavitni greh. Ste že ves katekizem pozabili? Sicer bodo pa že volilci pri prihodnjih volitvah poskrbeli, da se Ureku ne bo treba voČ nevošljivosti udajatL Ali ne čutite, g. Urek, da se Vam majejo tla pod nogami? Kairo je bilo v Kapelah? Kako v Dobovi? V Dobovi bi bili dne 24. apn Slovenska stenograliena čitanka, sestavil in priredil profesor Adolf Robida, je izšla v prav lični opremi in krasni avtografiji prof. Osane v jugoslovanski knjigarni in se prodaja po K 32-—. V isti zalogi je izšla tudi knjiga -Slovenska stenografija«, sestavil Fran Novak. Cena K 52-—. Knjigi, ki bosta izvrstno služili tudi samoukom, toplo priporočamo. Planinski Vestnik, XXL letnik, 1921, št. 2, je izšel s sledečo vsebino: Janko Mlaker: Mesečnik v planinah, dr. H-.Tuma: Kanjavec in Vršac, R, Maldini-Wildenhainski: Na izvoru Mil-jacke, Slika Kamniške Bistrice. — Društvene vesti. — Obzor. — Planinski Vestnik izhaja desetkrat na leto ter znaša naročnina 70 K na leto. Pripo-ročatno to krasno revijo vsem članom SPD. Naroči se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani. {Narodno gospodarstvo. g Tako torej! ? Listi poročajo, da se bo izvozna dovoljenja oddajalo samo za tako živino, ki je težka najmanj oOO kg. S tem je udarjen najbolj mali posestnik, ki ne more z dobrimi kr -mili odebeliti goveda v taki meri, kot razni veleposestniki in vzorni gospo-dar ji-. g Svinjski sejni v Mariboru. Na svinjski sejm dne 29. aprila se je pripeljalo 72 ščetinarjev. Cene so bile: Plemenske svinje za 1 kg žive težo o