155. številka. Ljubljana, soboto 11. julija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brca pošiljanja na duiu za celo leto 13 gold., za četrt ieta 3 gold. 30 kr., za en inosoc I gold. |Q kr. Za pošiljanje na dom ee računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah tu za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačajo od čoliri-stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodnistvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „lloto! Evropa". Opra v nisi t vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Bosna. Orijentalno vprašanje, v kolikor se tiče evropsko Turčije, je cn del velikega slovanskega vprašanja. Velika politična vprašanja — in slovansko vprašanje jo denes največje v Evropi — ne rešavajo se na enkrat in z enim mahom, kakor Če bi z roko okrenil, nego za svoje rešavanje trebajo včasi po več stoletij. To Bpričuje italijansko in nemško vprašanje. Tudi slovansko vprašanje se ne bo rešilo črez noč, nego rešavalo se bo s časom in po posameznih delih. Slovansko vprašanje, v kolikor se evropske Turčije tiče, je uže več kot pol veka na dnevnem redu v parlamentu evropske diplomacije in turških narodov, in v teku tega pol veka promenilo se je uže marsikaj v evropskej Turčiji v OBlabljenje Turčije in posredno v prospeh slovanskega vprašanja. Stara Grecija osvobodila se je popolnem, Srbija in liumnnija ste tudi uže skor celo samostalni državi, Bolgari isvojevali so si cerkveno osvobojenje od Carjigrad8kega fauara, ter s tem precejšnjo cerkveno avtonomijo dosegli, Črnogoro pri poznale so evropske velevlasti kot suvereno državico, in Misir (Egipt) dosledno dela na popolnej svojoj državnej samostalnosti. Vse to se. je zgodilo zadnjega pol veka brez intervencije in brez pomoči izvenjskih vlastij. Narodi so se tako rekoč z golimi rokami osvobodili. Podpora, ki jo je Grecija dobivala od helenofilov, je bila samo efemerna in ne mnogo izdatna. * Proces osvobojenja v Turčiji živečih narodov uij svršen, se še nij vstavil, nego dela naprej. Grci imajo mnogo bratov v Epiru, v Traci ji, Macedoniji in po egejskih otocih zdibujočih Še denes pod turškim jarmom, in zaupno gledajoč v Atene. kiste k« Repate zvezde. (Iz „Slovonskega Tednika1*.) Vsako noč vidimo na nebu tisoč in tisoč zvezd in ker so to navadne vsakdanje prikazni, sc o njih posebno na deželi mej našim kmetskim ljudstvom malokdo zmeni. Naenkrat se prikaže mej temi vsakdanjimi sestricami nenavadna zvezda z metlo ali z repom, kateri zavoljo tega repata zvezda ali repatica, ali komet pravijo. Od nekdaj sčin vidi nevedno ljudstvo v repatih zvezdah znamenje „božje jezo". Vojska, kuga, lakota in bog ve kakšna zla in nesreče tičijo v teh zvezdah, pravijo neumneži. In ako se po naključbi taka zvezda na nebu prikaže in se na priliko mej dvema vladarjema vojska vname, kakor se je pri nas leta 1859 zgodilo, potem je vse govorjenje zastonj: „repata zvezda je gotovo vojsko zakrivila." In žalibog se od Politična misija Grecije jc, da vse Grke v eno državo zedini, tako zvani panhelenizem. Bolgari in bosniški Srbi pazno gledajo na to, kar se v Bel gradu in v Cetinji godi in govori. Politična misija srbske kneževine je, da osvobodi Bolgare ter da vse Srbe v eno državo zedini. Prvi predmet, za kateri se bo v Turčiji gonja začela, je Bosna, denes s pridevkom „tužna-1, nekdaj s pridevkom „ponosna." Zadeve v Bosni so take, da se ona ne more s svojo lastno močjo osvoboditi, kakor ste se osvobodili Grecija in Srbija. Osvoboditelj Bosne more od zvunaj priti. Bosna ga željno pričakuje od koder godi bo ptišel. In kdo bo ta vitez? Na ene j strani stoji srbstvo v zvezi s Črnogoro in Romuniji s svojim narodnim in državnim pravom na drugej strani pa Avstro-ogerska monarhija s svojo fizično silo, in kar je tudi verjetno z zadevnimi pe-trogradskimi pogodbami. Cegava bo Bosna? to vprašanje je rokavica vržena mej Srbijo, Turčijo in Avstro-Ogersko. Srbstvo voli videti Bosno pod turškim jarmom nego osvobojeno po Avstro- Ogerskej monarhiji. Bo-sniška raja pa brez dvojbe drugač misli, dasiravno bi caeteris paribus raje srbska nego avstro-ogerska ali jasneje govoreč hrvatska postala. Aodrassv se baje Srbiji grozi, da je z Bosno v petrogradskih dogovorih drugač ustanovljeno bilo. Čegava bo Bosna? to vprašanje je tudi srbsko in hrvatsko časopisje tako mej soboj zavadilo, da jugoslovanskega rodoljuba groza obhaja, kako brača drug drugega grdijo in neiskrenih nakan dolžijo in sumničijo. Srbi mislijo, da edino oni imajo pravo na Bosno, drugi pa nobeden, in zato se tako rekoč tresejo za njo. Turčija vidi v Avstro-Ogcrskcj večjega in nevar- naše duhovščine, katera je vendar prepričana, da nemajo take nenavadne prikazni nobenega upliva na Človeško osodo, ne le nič proti tej krivoveri ne stori, tem več velikokrat se le zlorabi, da ljudstvo krotkejše postane in rajši zadnje krajec rje za ,.sv. očeta" in za druge nepotrebnosti daje. Ko bi naše ljudstvo samo nekoliko hotelo premisliti, bi moglo samo do prepričanja prili, da ne morejo take prikazni na nebu nikako na človeštvo uplivati. Kajti take zvezde se vidijo od vseh krajev sveta. To se pa ni-kadar ne zgodi, da bi bila n. pr. po celi zemlji v tistem letu vojska ali lakota. Leta 1850 so v Rusiji tudi tisto repato zvezdo videli kot mi. Kako je to, da nij bilo tam vojske? Večkrat so bile tudi pri nas take zvezde videti in vendar nij bilo ne vojske ne lakote ne bolezni. Kak6 je to? „Če nij pri nas, je pa kje drugo" ti bodo taki ljudje odgovorili. A nijso taki ljudje podobni pratikarjem, nejšega neprijatelja nego v Srbiji. Bosna pod vazaluo Srbijo bi vendar de ostala kolikor toliko^turška dežela, pod Avstro-Ogersko bi pa bila celo in za zuiiroui izgubljena. Zavoljo tega je tudi Turčija začela svojo vojsko od Drine na Savo in Ij no pririvati, zlasti ker se čuje, da bo pri Karlovcu letošujo jesen veliki tabor. Iz našega slovenskega gledišča uij teško razsoditi, kaj bi bilo za naše narodne težnje koristneje : dali postane Bosna avstro-ogerska (hrvatska) dali srbska? Na kedanje zedinjenje Srbov in Hrvatov v eno državo se denes niti pomisliti ne more. Ta dva bratska naroda imata drug za drugega več antipatij nego simpatij, več sovraštva nego ljubezni. Na slovanskem jugu so pri denaš-njej konstelaciji tri narodne države mogoče in verjetne. SI o veno-hrvatska, srbska in bolgarska. Ker se slovenski in srbski narod geogratično ne dotikata, je tudi politična transakcija mej njima nemogoča. Slovencem mora tedaj vsakako do tega stati, da se Hrvatska, na katero so neposredno navezani, ojači. Jaka Srbija in poleg nje slaba Hrvatska ne bi bilo v prospeh političnih teženj našega naroda, in iz teli razlogov smo mi, če nam jc dopuščeno katero vmes reči, za zedinenje Bosne s Hrvatsko in ne s Srbijo. Sicer je pa tudi nam dražje Bosno videti srbsko nego turško. Politični razgled. Notranja dežele V Ljubljani 10. julija. Novemu kranjskemu vodji deželnega načeluištva oponaša .,N. fr. Presse", da so mu ohcijozi precej ženo in tasta ki dež prerokujejo, potem, če ga nij, pa pravijo : „Če ga nij tod je pa kje drugod"? Pa vrnimo se zopet k repaticam. Ke pate zvezde so sestavljene iz jedra to je iz svitlega zvezdi podobnega konca, in iz Bvi-tlega repa, ki je večji del od solnea obrnen. Ta rep je pogostoma zelo dolg in se vleče več milj daleč po svetskem prostoru. Kakor zvezdoznanci trdijo, obstojijo te zvezde iz tvarine, ki je še manj gosta kot megla, kor se svitloba oddaljenih, zadaj stoječih zvezd tudi skozi njih naj gostejši del vidi. Ker se take zvezde le redkokrat vidijo, je tudi navadno, da se zvezdoznaucem uij še posrečilo, natanko izračuniti, kedaj se mora ta ali ona repatica prikazati. Vendar so uže zasledili tudi pri teb red in zakonitost, po katerih se vrši premikovanje vseh nebeških teles. Pri nekaterih se je pa tudi uže posrečilo, na tanj ko zračuniti, kedaj se morajo vrniti. N. pr. je Hallev izračunil, da se mora repata zvezda, ki se po njim Halley-eva repatica Skene-ja dali za bergljo in za dokaz ustavo-vere. Stara „Presse" ga hvali in mu za-bičuje, naj ne koketira z velikani kraljestva Slovenije. No, ustavovernih Čudežev ne bode nobeden delal pri nas več. Cesar se je v Ischl odpeljal, kjer se snide z nemškim cesarjem. Nadvojvoda Albrecht je v Varšavo odpotoval. Poprej pa je bil na Dunajt pri nekem zboru višjih generalov in novega vojnega ministra pod predsedništvom cesarja samega. 1 Tgiblje se, da je bilo v tem zboru reševano, kako se imajo agende razdeliti mej generalno ad-jotanturo in vojnim ministerstvom. Shod našega cesarja s pruskim pa je gotovo tako pomenljiv, kakor pot Albrechta v Varšavo in Petrograd. Ogersko miuisterstvo ne pride iz krize. Minister Trefort še zmirom nij utolažen, da njegov predlog glede israelitskega šolskega fonda nij dobil potrebne večine v državnem zboru. Deakova stranka pa hoče Treforta vsakako na njegovem sedeži ohraniti. Pri konferenciji sklepa Deakov klub v tem smislu. A uže pride druga stvar na dnevni red, pri kateri sama Deakova stranka nij mej Hohoj edina, namreč predlogi zarad zveze ogerskib železnic z rumunskimi. Miuisterstvo zahteva, da se sprejme črta Temeš-var-Oršova, ali pa hoče odstopiti. Naposled se mora Deakova stranka udati, kajti če to ministerstvo pade, teško pride drngo, ki bi bilo po volji Deakovccm. Videlo se je pri poslednji ministerski krizi, kako teško je Šlo s sestavljenjem novega ministerstva in da je sam cesar moral posredovati. Po telegrafiČnih poročilih iz Berolina ste se avstro»ogerska in rasica vlada trudili, da bi se uredile pogodbene pravice podnnajskih kneževin (Rumunije in Srbije), m nemška vlada nij pritrdila in knezu Bis-marekn nij bila po volji akcija, vsled katere bi se souvereniteta Turčije še bolj razrušila. Tem poročilom nasproti trdi „Ung. Lloyd", da stvar nij taka. Mogoče, da nemška vlada baš zdaj ne bi rada videla, ka bi se dotaknil status quo Turčije. V pogodbenem vprašanji pa je popolno soglasje mej tremi cesarstvi in grof Donhof je dobil ukaz, tukajšnjemu kabinetu podporo nemške vlade naznaniti. Grof Donhof je to nže storil. Iz vsega se vidi, da, Sem bolj raste intimnost mej Avstrijo in Rusijo, s tem večjo sumljivostjo se obnaša Nemčija. V min f«1 države. V francoski narodni skupščini je bila 8. junija debat« o interpelaciji Luciena Brnna zarad ustavljenega Časopisa „Union", kateri je bil razglasil manifest Henri Gham-borda. Lucien Brun skuša dokazati, da manifest ne stori dvomljivega bistvenega zna čaja Mac-Mahonovih oblasti. Minister Po ur to u odgovarjali ter razloži nespremenljivost po stave od 20. novembra. Dalje opominja na zove, v 76 letih vrniti; in res se je ona zvezda leta 1835 na tistem mestu in v tistem času prikazala, ko je Ilallev napovedal. Zve zdoznanec Olbers je izraČunil, da se mora druga repata zvezda, katero po njem Olbers ovo imenujemo, po 74 letih vrniti. Od Enke jeve repatice je znano, da se vsaka 3 leta in 115 dnij vrne, Biela-va repatica pa vsakih ( let in 270 dnij. Od drugih repatic vemo pa, da se Še le črez več tisoč let vračajo. Leta 1G80 je bila neizmerno velika repatica videti, in od te jo Eneke izračunil, da se bode še le črez 8800 let vrnila. Argelander pravi, da se repa tica, ki je bila 1. 1811 videti, še le črez 20G5 let vrnila, i. t. d. Iz tega je razvidno, da se repate zvezde ravno tako kot druga telesa na nebu po predpisanih nepremakljivih postavah premikajo in zategadelj na človeštvo nikako uplivati ne morejo. B—č. ministerske naprave proti bonapartistom in i visokonosno in ošabno raspustita, češ, mi radikalcem. Vlada je pripravljena, da od- bomo sami znali kaj napraviti, in tako sta ločno brani vladno oblast Mac-Mahonovo I _K ____V: • - « •___.... ,. j -n . t> • . I od enem sodelovanje in podporo imenitnih proti vsem napadom. Poslanec Pans stori _j J , x Z Z potem predlog, kateremu se tudi ministerstvo občmnov od 8eb« Penila. — Se več. Ona pridruži. Pariš namreč predloži, da se naj gospoda sta tudi pri vseh drugih društvenih sklene, da je narodna skupščina voljna, Mac- opravilih svojevoljno, breztaktno, in še več-Mahonov septenat braniti. Skupščina pak I krat celo proti Statutom postopala in hotela sklene da si pridržuje pretresanje ustav- . yoljo , , . . Pri dilo 80 je tndi nib postav m sprejme prosti dnevni red terl. J a _Btl . „ ' s 339 proti 315 glasom ovrže Parizov ozi d» 8t» S- „Hauptroan" Gnbler, in pa nZeug-roma vladni predlog. S tem je ministerstvu I warthu Stettner može pri rednih vajah nezaupnica izrečena in ministri se precej I kot „t r o t 1 j e" traktirala. — Vprašam po seji odpovedo. Ali Mac Mahon odpo- torej, ali še morejo taki vodilni elementi pri vedbe ne sprejme in ministerstvo ostane v drnžt . , h j drngih olikanih obCanih svoji sedanji sestavi. Mac-Mahon baje hoče , ' . * * ,& . " „ do skupščine poslanje napraviti, v katerem kak8no ""npahjo za sebe terjati? — Ravno izreče trdno voljo, da hoče obdržati sedem-1 tu je pravi uzrok, da sem jaz uže 15. jun. letno vladno oblast, in naglasa potrebo, da I tedaj 6 dni pred „feštom", pri katerem so se njegove oblasti organizujejo. bili nemško državni orli in pa črno-rudeče- Po daljših poročilih naznanja vladni I______ ___.___v . . . . , .. . j J . . . . , j i« ■ j I rumene zastave izvešene, moi izstop iz dru- hst, da so se ministri res odpovedali In dal-, . ' -J je Mac-Mahon odpovedbo sprejel. „Debats" 8tva P™«H> naznanil. — Kar pa mojo pravijo, da se je levi centrum samo pri gla- razlaganje v šoli o deželnih grbih in barvah sovanji zoper dnevni red združil z ekstrem- I tiče, tak ima to ta uzrok, ker so otroci pri nimi strankami, potem pa se zopet od njih tem „feštu", ki se je obhajal na prostem ločil da se ministerstvo oddahne od ■▼ojega ri|ošno||t imeli u ^ ^ ^m . pobitia. Republikanični listi pravijo, da je|r . . \...... ' narodna skupščina dokazala svojo onemog- 8em Jaz P« Prvl zemljepisni un le to kot lost. „Constitutionel" zaznamova to sejo kot|k»zalni poduk porabil. — Iz odločnostjo za-s mrt parlamentarizma. I vračam laž, da sem jaz kedaj izvešanje Iz IvrsaUles-a poroča telegram zg0T omenjenih reči, kot sramoto za društvo 9. t. m. o seji narodne skupščine: Posebno I „ x„u .a^t.__• • _ji • i l *. • : .. J. . „ ,r „i„x- lv Son proti otrokom izjavil, in sploh tei pismo ali poslanje Mac-Mahonovo naglasa, , , . f A. J » • rla je njegova, na 7 let v skupščini mu dana *">»8tni napravi sproti govoril. Pa to res oblast nepreklicna. On bode to oblast vedno nij bilo lepo, čisto v slovenskem kraji, in postavnimi sredstvi varoval. Skupščina je I pa v Astri j i sploh take reči na dan sprav-obljubila in dežela Želi organiziranje obla- hjati, ki bolj malo ko pa več simpatije in stij, da se stalnost doseže On roti skup- domoljubill do Avstrije kaž6, - posebno ne, ščmo brez zamude svoje delo popolniti m z I * * V1 J * f J ustvarjenjem določnih institucij deželi mir ker J« to društvo pred kratkim bilo od in red osigurati. Ministri bodo ustavnemu avstrijskega cesarja 100 gld. podpore dobilo, odboru naznanili bistvene točke, kateri se on I Kar pa izid one hvalisane svečanosti zadrži. — Na to predlaga Duval, naj se skup- dovaj morem odkritosrčno povedati, da je ščina razpusti. Hervc terja le, naj se organi- polnem fijaSko narediK _ y dokaz temu zacija vojske pred razpustom osigura. Nuj-1T r «... .... * . , . nost obeh predlogov je bila sicer zavržena, Je» ker 80 Celjani bih tako razsrdem za a ipak prideta na dnevni red. I voljo premrzlega in nerodnega sprejema, M talijanski minister notranjih zadev I preslabe izkušnje, da nijso na napitnico, ki potuje v Sicilijo, da se sam poduči o ta- h0 od prebolskega načelnika izgovorjena, kot 5°^oXBS^ ~ Mon8ien0rC dcMerodc peza Celjanom veljala, nobeden odgovor dali __ j ali pa napitnico povrnili, in da so potem T)nniai I prav zgodaj v večeru proti doma se podali, JJOpiM. Uer raj|j p0 potj v žavcu se pozno v noč Mz fct. v 1» v savinski dolini 1.1 radovali, in čez Prebolčane godrnjali. — jul. [Izv. dop.j Zdajle bode ravno leto I Onemu dopisniku „Tagespošte" pa bi jas minolo, od kar se je v Št. Pavlu pri Pre- i svetoval naj bi se on od reči, katero hoče v boldu tudi fabriška požarna straža (Feuer-1 javnost spraviti popred malo bolje prepričal, wehr) osnovala, katera obstoji iz zgol fa-1 pa ne take neumnosti po svetu trosil, meni briških delavcev ki so skoro vsi slovenske I v zahvalo zato, da sem pripomogel popred krvi, — in katero sem tudi jaz izpoznavši j društvo ustanavljati. Ker je pa sploh neto splošno koristno napravo, s tem uteme-1 hvaležnost plačilo sveta, in ono sadje, ka-ljiti in ustanoviti pomogel, da sem za to I tero ose in sršeni radi glodajo in obirajo, odločene osobe učil na rog trobiti kakti, da I gotovo preslabo biti ne more, zato se vem sem zraven še sam kot aktiven ud pristopil, I čez to obrekovanje tudi tolažiti, ter končno ter še celo kot predstojnikov namestnik ukaze j rečem, ako hoče g. dopisnik še kaj za na-mej čisto nemškim predstojnikom in pa j prej po Časnikih broditi in mene črniti mej slovenskim moštvom tolmačeval. — I gotovo tudi jaz njemu prizanesel ne bom. Temu društvu sta gospoda Gubler in Mar-1 Jože Vidic, nadučitelj. šic prvi kot načelnik drugi kot zapisnikar I Iz ■►«►»>repOl j G. julija, [Izv. dop.j preskrbela na suknje črno-rudeče zlate „dra-|Pred nekoliko dnevi sera popisal nezmožnost gonarje1' —.— Tema dvema gospodoma selmožička kot načelnika cestnega odbora za je potrebno, zdelo, da bi se pri sosednjih j Velikolaški okraj. Da bode svetu in njemu „feuerwekrih" nekoliko skazala in ponesla I še bolj jasno njegova nezmožnost dokazana, napraviti letos 21. meseca junija ustanovno I prosim Vas blagorodni gospod urednik izvo-svečanost „GiUndnngsfeier". V ta namen se I liti priloženi originalni njegov akt v Vaš obrneta, do tukajšnjih podpornih udov, da I cenjeni list vzeti, da se bo videlo v kaki bi iz djanjem in dobrini svetom oni pomogli I nevednosti on Uraduje in cestnim odbornikom k temu početku. Izvolil se je 7 udni ko-1 povabila pošilja. Pismo njegovo se glasi v mite, ki bi to reč imel preskrbeti. Ker je I originalu : pa večina tega komiteja hotela varčno iti ..Na Janez Stch Cestni odbornik v Mala Vas. pametno postopati, in sta se ona dva go-1 Podpisani cestni odbornik naročnjej in spoda s svojimi visokimi nameni v manjšini I tudi zeli ta velika skerb polajsati, katera videla, kaj storita? — Na hip oni komite | dobrapolskim rojakom, hudi duh pomaga v novici nastavlet, da se more moje zroceno delo pregledat toka pridi 4 .Tali t 1 Cestno delo pregleoat ceš velke Slevski breg proti Lazarjem starjanib Goliindru in Flusu, kir bom tadi jaz odgovorni zrave, si svojim poštenim Obnašanjam Ker pa bi polski novičarji radi meni poštenje vzeli, in mene v sranota pri pravli, pa zatn jez ne porajtam, da le jaz poste-nena vest imam vas pa mora peč, kir boste kmalo zvedli če jaz komu krivica delam Pušce ta 27 Juni 1874 Juvanc." Iz Oraflca 8. julija. [Izv. dopis.] Pred kratkim je c. kr. namestnija razpustila hipernemško dijaSko društvo „Stiria" zavoljo pretirane nemške politike in tudi zavoljo mnogih provociranih škandalov, ki so se ne le samo na njihovem „paukbodenu", ampak tudi pegostoma javno na ulici godili. Da se je to društvo razpustilo, nijsmo se ni malo začudili, ker smo ta moment željno pričakovali, kolikor dijaki sami, posebno slovenski, ravno toliko tudi mestjani. Da je to društvo, ki se je največ v tem odlikovalo, da je posebno požrtljive Slavjanoždere rodilo, umrlo, nam Slovencem nikakor obžalovanja ne vzbuja, ker vemo, da so skoro vsi naši nem-škutarski kormilar j i plod tega društva. No žalibog, društva se je ime ukinolo, nikakor ne življenja moč, ker bode gotovo za ne dolgi čas zopet oživelo, samo pod novim imenom. Dasiravno Gradec nema najboljših tal za sredovečne norosti in spekulativne tendencije, ker se po njem širi kasta mili tarskega veteranstva, ki si po srečno pre stavših hrupnih in viharnih katastrofah zadnje dni trudnega življenja mirni počitek želi in zato vsak radosten klic veseljaželjnih mla deničev prahom in olovom zatira, zlasti će so to klici Muzinega sina — dijaka, te vendar naša nesrečna Stiria broji mnogo let obstanka in to živahnega obstanka, bivši bogata na broju udov, ki so vedeli gibčno in urno se „šlegerji" mahati, ki so bili zmožni jezikom in pestjo nadnemške ideje trositi in „filistra", kateri bi zoper bil, dobro natolči. Odsečeš li guščeru rep, zraste mu, pravijo, nov. Našej Stiriji je tem le razpuščenjem malo škodovano, ker je zmožna izgubitek regenerirati. Iz tega čitatelji „Slovenskega Naroda" lebko razvidijo, zakaj je našim slovenskim dijakom Stiria trn v oku. Zakaj pa nam je še eno drugo društvo mnogo večji trn, hočem našim očetom očitno razjasniti, ker so se adi tega društva rekrutirali iz kroga hrvat ske mladine, ki je nam Slovencem kot soseda in sestra' od mnogo večje važnosti. Društvo po imena „Hrvatski Adrijatik", ki se je letos tukaj osnovalo, nam Slovanom v obče ne služi v Čast in poštenje, bodi si po svojem društvenem vedenji, bodi si po načelih, za katerimi se ono poganja. In na obžalovanje naše moram priznati, da ne za služi še nimalo spoštovanja, ker za izvedenje neopravičenih in za denašnjo dobo smešnih mislij služi se ne le najprostijih izrazov in oddurnih imenovanj, ampak s pestjo bi bili ti sveti poslaniki pripravni nam drugim svoje nazore upiliti. V teh lepih umetnostih izkazali so se posebno v soboto zvečer v Sreinerovi pivarni, kjer je vojaška godba Jelačieev na korist nevoljo in nuždo trpečih domačinov zabavo aranžirala. Da se je tukaj mnogo slavjanskega sveta zbralo, se lebko razume. Kdor je voljniji našim domačinom pomoči, nego mi sami kot brača njihova V Zabava je imela z vsema slovansk značaj, ker so se večjidel jugoslovjanske davorije glasile in gotovo nij bilo nobenega izmej navzoč-nih, ki ne bi bil pozabil, da je na tuji zemlji in s tujim življem, kadarkoli se je kolo sviralo. No kakor nže večkrat, hoteli so tudi zdaj udje „Adrijatika" pravi hrvatski Starčevirevi potomki zabavo malo spremeniti. Začeli so najmer ko grom iz neba , gimnastičnc vaje nasproti S r bsk i m dijakom, ki pa so vedoči, da te vaje na programu nijso, razumeli sč svojo taktiko v kozji rog jih ugnati. Kar se napadanja in brezobraznega ponašanja tiče, nadkriljujejo ti bodoči rešitelji „velike Hrvatske" vse nemške burše. Tolaži nas le to, da so pri tem društvu samo trije pravi Hrvati, ostali so vsi Istrijanski hrvatski Italijanisimi, ki mej soboj vedno z ReČkim dialektom parlajo v javnosti pa pravim Hrvatom in drugim Slavjanom posebno Srbom oponirajo. Žalostno bi bilo, da bi se ta stranka mej hrvatsko mladino bolj razširila, ker tudi nas Slovence, ki bodem o razve tega le mali dobiček od jugoslovanskega vseučilišča imeli, nikakor ne bode mikalo, da bismo na zagrebški universi bospi-tirali. Temu po Starčeviću se porodivšemu hrvatskemu guščeru veljalo bi glavo odseči, da mu bode regeneracija celo nemogoča. \ frvatski veljaki in celo vlada naj bi gledala, da se ta škodljiva sekta zatre. Iz Trwtl» 9. jul. [Izv. dop.] Neki dopis od 20. jun. iz tržaške okolice v fa-rovškem listu me je napotil, da pojasnim dopisnikovo ultramontansko mnenje o novem političnem društvu „Societa patriotica Trie-stina". Naša duhovščina in nekateri klerikalci so iz početka mislili, da bode društvo klerikalno, in da bode gojilo mej pametnimi ljudmi povsod obsojeno rimsko politiko, ter da se bode poganjalo za reči, katere nikakor v politiko ne spadajo, kakor na pr. vera, papeštvo itd. A njih račun je prečrtan, ker so si vodje pravila tako osnovali, da je dru štvo zmerno liberalno in se drži načel, ki se domorodnim načelom vseh liberalnih pravih Vvstrijcev ne protivijo. Ker se je društvo na liberalni podlogi konstituiralo, napravilo si je s tem svoj obstanek. Pri seji 26. pr. m. bilo je na dnevnem redu, da se društvo za hvali postavodajnim krogom za potrditev konfesijonalnih postav. In, ker so se pri pro cesiji neredi zgodili, pri katerih bi se bilo lehko veliko nesreč pripetilo, društvo Željo izreka, procesije omejiti. , Triesten a" nij dobro prestavljala iz laških časnikov in je govorila, kakor da bi bilo skleneno, odpra viti vse procesije, za kar pa nij čisto nihče v društvu govoril. Poslanec duhovnik Lozer pa stopi vsled tega iz društva, rekoč, da se društvo ne sklada z ujegovimi načeli. On katerega so okoličani v mestni zbor volili in kateremu bo svoje zaupanje izkazali, se je na kratko poročilo „Trietterce" odtegnil društvu, ki ima delati za pravičnost Slo vencem in Lahom, uamesto da bi bil prej se prepričal in potem še le storil, kar kleri kaleč ne mora pustiti. Po tem takem bi moral vsak posamezen, kateremu se nc iz polnijo vse ekstra-želje, ter se prav vse ne vjema z njegovimi načeli, kar naravnost ta ali oni zbor zapustiti! To je otročja poli tika ali pa babja. Toliko več se mora Lozerju zameriti, ker to domorodno društvo cij nikakor na nepravično in despotno kopito osnovano, kakor na pr. „Progresso". Domorodno društvo ne bode nikdar nobenega vprašanja pretiralo. To se vidi užc iz govora predsednika g. barona Kallija, v ka terem poudarja, da so iuia na to gledati, da moralno in materijalno stanje v mestu in v okolici zboljša. Radoveden je farOvSId list kaj bodo storili drugi odlični okoličani. Mislim, da nijso tako nespametni, ko drobnica na planini, da kamor skoči en oven, drugi poteni njemu sledijo brez piemisleka. Možje so drugačnega značaja ko g. Lozer, da bi na mali migljaj ultranioutanskega taborja zapustili krdelo, ter orožje od sebe vrgli. DomaČe stvar!. — (Bohuslav vilez VVidruan) je menovan za voditelja (Leiter) kranjske deželne vlade, ne pa za predsednika. Bilo bi proti birokratičui šegi, ko bi navadni na-mestniški svetovalec precej predsednik postal, ter tako storil naenkrat dva koraka naprej. Widman je bil poprej okrajni glavar in je še precej mlad mož, mej starimi birokrati — bomo novu8. Njegova žena jo hči znanega bivšega državnega poslanca in ve-licega špekulanta S k ene. Čujemo, da se naši domači birokrati strašno jeze, da nij nobeden izmej ujib, ki so bolj zaslužni, postal deželni načelnik. Imajo nekoliko prav! — (Namesto dr. B1 e i w e i s a), ki jo na očeh bolan, jc vstopil v deželni odbor njegov namestnik kanonik Kramar. — (Grof C h o r i n s k y,) krški okrajni glavar pride za vladnega svetovalca v Ljubljano. — (Primorsko planinsko društvo) nam poroča, da je na gori Snežniku (mej železničnimi postajami Rakek, Ilirska, Bistrica in Reka) na visini 4800' hišo za prenočiti napravilo in so je lehko turisti vseh narodov poslužijo. Vodniki se dobe v Iga-vaai, Koritnici in Klani. 21—30 oseb lehko prenoči. — (Porotniki v Ljubljani.) Za sesijo od 27. julija naprej so bili v javni seji c. kr. deželne sodnije ljubljanske dne 9. t. m. izžrebani naslednji gg. za porotnike v prihodnji sesiji: A. Glavni porotniki i Polegek Pavel iz Ljubljane, — Kavčič Franc iz Pod-berji, — Pctvičič Vašo iz Ljubljane, — Maver Emerih iz Ljubljane, — Cunder Ignac iz Male vasi, — Milavec Andrej iz Mlinov (?) pri Planini, — V/inkler Avgust iz Ljubljane, — Marinko Andrej iz iiornjega Logatca, — Rabič Sebastjan iz Radovljice, — Ilaulen Jožef iz Ljubljano, — Zor France iz Polja, — Burger Franc ii Postojne, — Lasnik P. iz Ljubljane, — ilesar Anton iz Jesenic, — Dražil Janez iz Ljubljane, — Pesjak Spir. iz Ljubljano, — Žužek Jaruej iz Ljubljane, šober Jakob iz Ljubljaue, — Karinger Kari iz Ljubljano, — Doberlet Franc iz Ljubljane, — Leveč Jano/, iz Dola, — Goričnik Janez iz Radovljice, --- Urenco Anton iz Studenčice, — Pibrovec Frane iz Krope, — Maver Jož. iz Lož, — Krisper Jožef iz Ljubljane, — Dreo Aleksander iz Ljubljaue, — Jaklič J. iz Smartna pri Litiji, — Janež Janez iz Ljub ljane, — Ditrih Andrej jz Vipave, — Kušar Jožef iz Ljubljaue, — Rcgoršek Franc iz Ljubljane, — Knez Andrej iz Viča, — Ditrih Andrej iz Postojne, — Burger Anton iz TIraš, — Naglič Rudolf iz Loke, — B. Namestni porotniki i Pesjak Valentin, Vičič Ant., Plaveč Albert KraSna Mihael, Stoeckl Krnet, Feritna I'. Ka..,an Ant00, I aTfal Ivuiel, h^^..^ J' ift vsi iz 1 jnblja? . To «:j , fla l inii porotniki 17 Ljnblj""čan"V. M*i vsemn je T« Ika eeina narodnjakom. (O A tu) prii-.aSa nemška. nTio Ztg." cel listek, ki zasluge pokojnika za fllovansku filologijo ftgOTOrno naglasa. — A naši pravuarji! „Gospodar", ki pravi, da ie „slovenski1' potisnil je naznanilo o smrti tega učenjaka zadaj mej insurate in stavil to vest Se z malimi črkami! Farovšk list pa nekaj stoka i prežvekuje fkakor zmirom) to kar smo mi užc ptvjdali, potlej pa upanje izreka, da ie menda vendar v nebesa šel. Kakor da hi ti farizeji nebesa in pekel v najemu imeli. — (Klerikalno proskribiranje.) Farovški list imenuie več nemških profesorjev na Kranjskem, katere naj bi zapodili enako kakor v Golici. Nesramen je ta v slovenskem jeziku pisani list dovolj, tudi dva slovenska učitelja denuncirati in za preganjanje priporočati, slovenska pisatelja gg. Suklja in Lev ca, da si sta obadva ka planovo Kluuovo obrcko\anjc očito na laž postavila. — Drugim razumnim ljudem se pa zdi, da bi bilo boljše odstaviti in iz šol odpraviti mevže a la g. Mam in enake ■nboparneSe. Razne vesti. (Novo društvo) se je ustanovilo v Zagrebu in Šteje uže (>0 udov. To društvo „Laetitia" ima pravilo, da ujegovi udje pred nikomer klobuka z glave ne snarnejo nego samo l naklonom in z bobtdo „zdravo" pozdravljajo, a nikakor drugače. Tudi nem ški ne sme noben ud govoriti, da se izpravi tujski na. * (Nova t i s k a r u a) je ustanovljena pod imenom „narodnu tiskarna0 v hrvatskih Vin kovcih na akcije. * (Toča) je mciicca junija na Hrvatskem na več krajih veliko škodo napravila. 20. je okolo Požege uničila vinograde, poletne in zimske setve, potem v jastrebarskem kotoru in v okolici kameuskoj, kjer Škoda do 200.000 gold. znaša. Treščilo je na več mestih. V Koriini je 20. junija udarilo v hišo Lukiča Jarkana, tor mu je ubilo ženo, katera je v sobi kruh mesi'a in 151etno hčer Marico ua nogah teško ranilo. * (Strela.) Okolo kloštra Admonta je bila 22. junija taka luuloma, kakoršne se stari ljudje ne spcmiujajo. Strela je dvakrat treščila v kloitersko pristavo, letela skozi vse sobe in tri ljudi, pa k areči ne smrtno zadela. Potem jc treščilo v stolp in po-slednjič še v gelerui kri? na cerkvi, pa nij posebne škode naredilo. * (Proti streli.) Ako nij strelovoda na hiši, naj b« človek mej hudouro ne mudi blizu peči ali o^njiSča, ker saje elektriko dobro vodijo, tedaj strelo nase vlečejo; ravno tako je z rudami in zrcali. Človek naj stoji sredi hiše, če nij nad njim kak kr-nastt svečnik obešen. Nevarno je tudi, č> je dosti ljudi v hiši. Zato med hudouro nij varno biti v 'edališci! . pri zborih, v cerkvah itd. Prejeti smo iledeel dopis: ■Slavno lin«ini>ivu ! Uljudno Vaa prosim, čest. gosp. urednik, da dolu ustno potrdilo v Svojem listu, da jaz dopisov iz Preserjev v št. 198 in 181 nijsoni pisal in tudi za nja no povoda dal. V Preserjih 9, julija 1874. Jurij Vrani?, učitelj. Potrdimo to, in d« i goep nSHettem Vrani Sem nij .-ono bili in nijsino v nobeni zvozi. Slutimo, da j(! tega potrjila treba, ker fajmošter Podobnik zdaj • duje ljudstvo na učitelja. Uredn. PoMlano. Satu bok.ai nw£ iii gdiuvje oi-ea lek-i. in brez stroškov po izvrstni Revalesciere m Barry Vsem trpocMra po izvrstni Uevalescierc du Bariy, katera brez porabe loka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, mi pljnžab, jetrab. ileaah. na slisnlci, v đuinjako. v me burji in na ledvicah, tuberknle, ruiloo, naduho, ka Sclj, naprrbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlloo in bljnvanjo krvi tudi ob času noseOOSU, scaluo silo, otožuost, sušenje , revinatizem , protin , bledico. — Izpisek iz 76*000 spričeval 0 ozdravljenjih, ki ho vsem lokom kljubovala: Spričevalo št, 74.070. Na Du naj i 18. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v nujo-biipnejScm položaji. Kil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno ginčval in vsled tega dalj časa nijsem mogel so učiti. .Slišal sem o VaieJ čudovitoj Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečno in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega In okrepeuuega, tako da moreni, no da hi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vBcm bolnim to razmeruo Jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani Gabriel Teschnor, slušatelj javnega višjega trgovinskega učiliSča. Spričevalo št. 78.668, Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k bolj Sanju. Oh enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere Davadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih m tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj O. Kostic. S]Mirevalo *t. 73.70-1. 1'iilep. po*ta llolt-šan na Moravskem 7. maja 1873. Kw mi jo ud Vaa žo davno prejeta Kevale-sciere. du I4arry pošla inje za mojo želodčno slabost m r prebai Ijiv , il dobro in splošno zdravilo, Vaa prosim, da mi od prave Re \ alr: .- irre 'J funta ua poka i, i ji ogoči Ijete. Spoštljivo udani Jože t Rohacžek, gozdar Teonejii koc meso, prihrani Bevalosciere pri •JraSdonib in pri otrocih SOkrat svojo cono za zdravila. V pleLaotib. pu£icah po pol funta 1 gold. 50 kr., I fnnt 2 gold. nO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funte v 3ti gold., — Kevalebcieru-Biacuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr. in i gold. 50 k.-. Revaleectero Ohocolatee r praha in v ploščicah za VA tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 ta* 4 gubi. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., n 888 UM 20 gold., — za 57 gold. — Prodaje • B a r r y d u B a r r y & C o qj p. na I>n-iiu,i, ViuLJ.id«nA»^o i.,, a, v iijujii.jiv^ £d. Muhr, v Cx-u«3ct bratje O b or a m •/. m e y r, v Ina-braku Dieohf! A Frank, v CelOT«! P. Birn-bacher, v Louoi Mi dvig Mlillor, v Marlburu F. Koletnik * H Mor IS, v Hevan« J. B, ■i i.) e. k h a m,.«ii, kakor v vseh mestih pri dobrih le Ciirjih in Bpocunjskih trgovcih; tudi razpošilja dunaj aka hifiaca vso krajo po poštnih nakaznicah ali povtetjih. Ijuiiajs&a boraft 10. julij«. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru . • 76 „ 80 „ tbo0 drž. posojilo.....109 „ 75 „ Akcijo narodne ba-iko 982 „ — Kreditne akcije .... 226 „ 75 „ London........111 „ 70 „ Napol..........8 „ 92«/, „ C. k. cekini.......— „ — „ Srobro......... 104 „ 75 , fes. kralj, dvomi pulhr v Miirilioni Ivan M. Erhart, priporoča: (102—1) Puške dvoc cv ko od »predaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) IS „ „ n „ L cfauch c ux (lefošć) iz svila od 30 „ r „ „ Lancaster (Icoka- ster) iz svila od . 44 „ „ „ „ Revolverje . . . 8 „ „ „ „ Pištole dvocevke . 2 gld. 50 kr. cnocovno . 1 „ 30 „ WoscIiTiagg-ove je na glavnem trgu št. 237 MT popolna razprodaja me vsega. manufakturnega, belega in perilnega blaga c^4-5) iu šivalnih mašin. i Tudi je if*»