NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 30 - LETO 52 - CEUE, 31.7.1997 - CENA 280 SIT tedeni baron in mokra grofica Opereta Cigan baron v Mestnem parku in predstava Grofica Celjska Starem gradu minuli konec tedna sta bili gotovo programska vrhova prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu. Oba dogodka bosta ostala v spominu tako organizatorjem kot obiskovalcem. Zlasti nova upodobitev ljubezenske tragedije Veronike in Friderika (na sliki) je navdušila. Stran 17. Foto: Gregor Katic Ometul|ckani gospodie in prelestne dame Reportaža iz elitnega Aninega plesa v Rogaški Slatini. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Bazen za žabe Zakaj je letni bazen na Vranskem zaprt že dve leti? Vroča tema na strani 25. i Tragedija družine Husic v prometni nesreči pri Arji vasi so umrli štirje člani družine Husič iz Velenja. Stran 32. Intervju s stečajnim upraviteljem Zlatarne Celje Zlatkom Hohnjecem. Stran 5. Zrelostni izpit Kako uspešni so bili maturanti srednjih šol na Celjskem? Stran 4. Jubilejni MOS pred vrati 12. septembra bo odprl vrata 30. Mednarodni obrtni sejem. Stran 3. Brez hišnega veterinarja ne gre v Podlogu pri Šempetru je Janko Juhart odprl prvo zasebno veterinarsko ambulanto na Celjskem. Stran 24. J 2 DOGODKI Politika ali strolca? Kdo bo v Celju določil prednostni vrstni red naložb oziroma obveznosti, ki jih je lokalna skupnost dolžna poravnavati? Mestna občina Celje je po sprejemu letošnjega proračuna spet v položaju, ko iz občinske blagajne ne more poravnati vseh obveznosti, ki jih je prevzela na svoja pleča. V začetku meseca sprejeti proračun ob pogoju odprodaje dela občin- skega premoženja v višini 50 milijonov tolarjev izkazuje 357 milijonov tolarjev veliko luknjo, že sprejete obveznosti oziroma naložbe, v katere je vezan tudi občinski denar, pa so tolikšne, da jih v Celju ob zdajšnji dinamiki priliva in odliva denarja še leta ne bi uspeli pokriti. Občinski svetniki so tako strokovnim službam naročili, naj za zadnjo predpočitniško zasedanje pripravijo prednost- ni vrstni red reševanja starih obveznosti Mestne občine Ce- lje, iz tega vrstnega reda pa naj bi bilo jasno razvidno, koliko je lokalna skupnost za posamez- no (že potrjeno in v veliko primerih tudi že začeto oziro- ma načeto) naložbo dolžna od- šteti v tem in naslednjih letih. Čeprav so svetniki pripravljeno gradivo zvečine kritizirali, da je nepopolno in slabo pripravlje- no, so bile v njem vendarie zajete vse oziroma vsaj večina naložb, ki so trenutno v teku na območju Mestne občine Ce- lje, ter odplačevanje kreditov, ki so jih za občinske potrebe v preteklosti najeli Celjani. V Komunalni direkciji Mest- ne občine Celje so tako za za- sedanje občinskega sveta pri- pravili podatke, da letošnje anuitete za posojila, ki so jih v Celju sprejeli med leti 1991 in 1996 ter jih odplačujejo if amortizacije javnih podjetij, znašajo nekaj več kot 14,7 mili- jona tolarjev. Ob tem so med prednostne naloge komunal- nega področja uvrstili še iz- gradnjo pločnika na Ljubečni v vrednosti 8 milijonov tolarjev, vendar je njegova izgradnja po- gojena z začetkom pouka v tamkajšnji novi osnovni šoli, kar je napovedano za septem- ber 1998. Poročilo o odplačeva- nju dveh dolgoročnih kreditov za potrebe občinskega prora- čuna ter občinskih obvezno- stih, ki izhajajo iz tripartitne pogodbe med Telekomom Slo- venije, Banko Celje in Mestno občino Celje, so pripravili v od- delku za proračun in finance. V oddelku za družbene dejavno- sti pa so natančno predstavili vse naložbe, ki so trenutno v teku in jih je dolžna sofinanci- rati lokalna skupnost. Gre za izgradnjo telovadnice oziroma športne dvorane pri Gimnaziji Celje-Center (pre- dračunska vrednost 468,9 mili- jona tolarjev), osnovne šole Ljubečna (595,1 milijona tolar- jev) , nacionalnega atletskega centra oziroma stadiona AD Kladivar Cetis (vrednost II. faze 115,2 milijona in III. ter IV. faze v letih 1999/2000 po lanskih ocenah 155,2 milijona tolarjev), sanacijo športnih dvoran A in B »Strokovne službe Mestne občine Celje niso in ne smejo postati tiste, ki bi sprejemale politične odločitve. Če kdo, potem ste občinski svetniki pristojni za sprejemanje in oblikovanje politike na ob- močju naše občine in vi boste morali biti tisti, ki boste dolo- čili, katere svoje obveznosti bo občina sproti poravnavala, katere pa morebiti preložila na kasnejša obdobja,« je med torkovim zasedanjem občin- skega sveta dejal tajnik Mest- ne občine Celje Aleš Vrečko in svetnike mimogrede spom- nil, da se prihodnje leto za- ključuje njihov mandat, zato kaj dosti neporavnanih ob- veznosti verjetno ne bodo že- leli zapustiti novemu sestavu občinskega sveta. na Golovcu (vrednost, prav ta- ko pa tudi viri financiranja niso ovrednoteni) ter ureditev do- ma pomoči oziroma kriznega centra (za sanacijo strehe 5 mi- lijonov tolarjev). Očitno pa so celjski svetniki pričakovali, da bodo uslužben- ci občinskih strokovnih služb v gradivu natančno določili, ka- tere naložbe bodo v Celju izpe- ljali, katere pa kljub že spreje- tim odločitvam odložili v pri- Vse obveznosti oziroma na- ložbe, za katere je potrebno v Celju zagotoviti denar, so že pred časom prejele občinski blagoslov, prav tako pa je ja- sno, da se bodo prihodnja leta pojavljale še nove, žgoče in aktualne potrebe, ki jih bo nujno reševati. V Občinskem svetu so se zato zavzeli, da že septembra sočasno s pripravo proračunskih izhodišč za pri- hodnje leto pripravijo tudi dva spiska - enega, z najnuj- nejšimi potrebami, ki bodo imele tudi definirane vire fi- nanciranja, ter drugega, na katerem bodo nekoliko manj nujne potrebe. hodnja leta. Kljub pojasnilu taj- nika Mestne občine Celje Aleša Vrečka, da v občinskih stro- kovnih službah ne smejo ozi- roma niso pristojni za spreje- manje odločitev o ustavitvi po- sameznih naložb, so svetniki pripravljeno gradivo po dokaj obsežni razpravi skorajda umaknili z dnevnega reda. Na koncu razprave pa so priprav- ljene podatke s priporočilom, da v strokovnih službah upo- števajo vse razprave svetnikov, sprejeli na znanje in sklenili, da z razpravo o tem, kakšen bo prednostni vrstni red reševanja starih obveznosti Mestne obči- ne Celje nadaljujejo na prvem jesenskem zasedanju. HHHH IVANA STAMEJČIČ Nekdanji lesen, škripajoč oder Narodnega doma bo zamenjal nov, sodobnejši. Nova podoba Narodnega doma Delavci celjskega Remon- ta so se prejšnji teden lotili obnove Narodnega doma, znamenite zgradbe v mestu ob Savinji, ki jeseni praznu- je 100-letnico izgradnje. Ko- likšen bo obseg obnovitve- nih del, ki naj bi bila konča- na predvidoma do 15. sep- tembra, je zaenkrat težko napovedati, saj bo v veliki meri odvisen od tega, koliko denarja bo Celjanom uspelo zbrati za obnovo. Že v spomladanskih mese- cih se je celjski župan Jože Zimšek na občane, podjetja in gospodarske družbe obrnil s prošnjo, naj z donatorskimi prispevki pomagajo pri obno- vi Narodnega doma. Osred- nja slovesnost ob 100-letnici Narodnega doma, združena z mednarodnim simpozijem na temo »Meščanstvo v sred- nji Evropi«, bo v Celju v začet- ku oktobra, dotlej pa bo novo podobo zagotovo dobila veli- ka dvorana v tej zgradbi. Po besedah celjskega podžupa- na Friderika Polutnika je iz proračuna trenutno za obno- vitvena dela na voljo 20 mili- jonov tolarjev, delavci Re- monta pa so se lotili postavi- tve novega odra, prenove tal in sten ter ostaUh, najnujnej- šihdel. Če se bo za prenovo te zna- menite zgradbe v mestu ob Savinji zbralo dovolj denarja, naj bi do prazničnih slovesno- sti prenovili še avlo ter stop- nišče, menjali stole ter ostalo opremo v dvorani, predvsem pa uredih nove sanitarije. V veliki dvorani Narodnega do- ma bo jeseni najverjetneje stal nov klavir, za katerega se v Mestni občini Celje dogovar- jajo z donatorjem, nekaj de- narja, potrebnega za obnovo Narodnega doma, pa so med torkovim zasedanjem občin- skega sveta zagotovili tudi svetniki sami. V korist obnovi- tvenih del so se namreč odre- kli izplačilu sejnin v višini 12 tisoč tolarjev, kar skupaj zna- ša nekaj manj kot 400 tisoča- kov. IS, Foto: GK PO DRŽAV Odložilni velo i uspel le pri i notariatu LIUBUANA, 29. jmij, Državni zbor se na iz^^^ seji ni lotil predvidenih sp, memb zakona o prekrši^ o lokalni samoupravi ij^ novih občinah, razpravljaj le o treh zakonih, za kat{ je državni svet izrekel odi žilni veto. Tako so posU ponovno razpravljali o ^ konu o prevzemih in ga p, novno podprli. Prav takoii di novelo zakona o vladi, j predvideva nove ministrstj resorje, čemur je nasproti val državni svet. Uspel paj, veto na spremembe zakor' o notariatu. Odmevi na proračun UUBUANA, 29. julij Medtem ko so predstavni! SLS v vladi zmerno zac voljni s sprejetjem prorai na, pa je LDS mnenja, daj šlo bolj za delitev proračuj skega denarja med »našin« in vašimi ministrstvi«. Op: zicijske stranke menijo, i je proračun strankarsfc neusklajen, nedodelar sprašujejo se, kaj bo print sel proračunski primanjklj, in kako je mogoče, da dobilo največ denarja mir strstvo za kmetijstvo, č prav je v Sloveniji le 7 o stotkov kmečkega prefc valstva. Tudi aneks h koalicijsl pogodbi si obe koalicijsl stranki razlagata po svoji SLS meni, da gre za pomen ben korak k doseganju en< kopravnosti obeh stran! LDS pa, da je šlo pri sprej( mu dodatka predvsem z vprašanje prestiža. Vsebinsko ni nii dogovorienego UUBUANA, 25. julij (Večer) - Zaradi številni odmevov na dogovor p miera in nadškofa Frai Rodeta glede denacionali cije je Janez Drnovšek nouinarski konferenci pc snil, da se je s predstave cerkev dogovoril za mora rij na vračanje premoženj do konca oktobra, v tei času pa naj bi poiskali sp( razumne rešitve, kako un diti odprta vprašanja. Vsi binsko pa ni dogovorjene^ še nič, je povedal Drnovšel DZ na izredni sej UUBUANA, 29. juH) (Delo) - Državni zbor se j sestal na izredni seji, na k< teri je obravnaval svežei zakonov o delni privatizaci Slovenskih železarn, ki jih) predlagala vlada po hitrei postopku. Enak postopek) predviden za zakon o ^ ključku lastninjenja in pri^' tizaciji pravnih oseb v la^ slovenske razvojne družb' Najprej pa naj bi odločali treh zakonih, na katere ) državni svet izglasoval vet (zakon o prevzemih, ^P"^' membe zakona o vladi ' spremembe zakona o not' riatu). Jurko potrjen za svetnika Zaradi obilice dela na svojem delovnem mestu se je pred tedni mandatu člana Občinskega sveta Mestne občine Celje odrekel Tomaž M. Jeglič iz vrst Socialdemokratske stranke. Njegovo mesto občinskega svetnika je tako po volilnih rezultatih pripadlo Božidarju Jurku. Občinskemu svetniku Tomažu M. Jegliču je mandat pote- kel s 1. julijem, celjski svetniki pa so v uvodu torkovega zasedanja, najprej potrdili mandat novemu svetniku Božidar- ju Jurku. Jurko se je dela v občinskem svetu lotil že v torek, zanj pa najverjetneje tudi ni posebna novost, saj je bil v Celju v prejšnjem mandatu tudi poslanec v občinski skupščini. IS Vprašljiva koncentracija svetnikov Čeprav se je mandat članov Občinskega sveta Mestne ob- čine Celje že pred časom pre- vesil v drugo polovico, je ko- legij predsednika občinske- ga sveta v prvi polovici julija obravnaval pobudo, da bi po- slej svetniki zasedali v popol- danskem času, predvidoma med 15. in 21. uro. Pobudo, ki so jo bolj ali manj glasno svetniki zvečine iz vrst LDS zagovarjali že dlje časa, pa so v kolegiju odločno zavrnili. Pobudo za sklic popoldan- skih zasedanj Občinskega sveta Mestne občine Celje je na kolegij predsednika občin- skega sveta naslovil izvršni odbor celjskih liberalnih de- mokratov. Utemeljevali so jo z zaposlenostjo svojih svetni- kov in seveda tudi svetnikov iz drugih strank, podprU pa še s primerjavo z drugimi slo- venskimi občinami, kjer ob- činski sveti zvečine zasedajo v popoldanskem času. V kolegiju predsednika ob- činskega sveta so pobudo sicer obravnavali, vendar je niso podprli. Ugotavljali so, da ob- činski svet na dopoldanskih za- sedanjih dobro deluje in ni no- bene potrebe po spreminjanju delovnega termina. Razlogi, ki govorijo v prid takšni odločitvi, pa temeljijo na dejstvih, da gre v celjskem primeru za mestno in ne kakšno manjšo občino, da je v dopoldanskem času koncentracija svetnikov večja in da bi bili določeni svetniki preutrujeni za aktivno razpra- vo do 21. ure, saj že sedaj želijo, da se zasedanja zaključujejo ob 13. uri. Prav tako v dopol- danskem času ni težav s sklepčnostjo, v tem terminu se zasedanja pretežni del manda- ta že vrstijo, pojavlja pa se tudi dvom v to, da bi svet s preho- dom na zasedanja v popoldan- skem času bolje deloval. Odločitev kolegija je jasna, tistim svetnikom, ki si zaradi narave svojega dela (podjetniki in gospodarstveniki, profesorji in podobno) želijo zasedanj v popoldanskem času, pa ostaja le to, da zdržijo še dobro leto do konca mandata. Dotlej pa lahko, kot je bilo slišati že v torek, svoje kolege opozarjajo, da je v jutranjem oziroma do- poldanskem času kljub večji koncentraciji le potrebna tudi budnost. IS tTSNOPIČ DOGODKI 3 5poinin na celjsko četo jja Aljaževem hribu v Ce- M je krajevna borčevska or- Janizacija Janka Škvarče ob j^dpori številnih donator- jv pripravila srečanje bor- in udeležencev NOB ter Itrajanov. Srečanje so pripravili v spo- na 20. julij 1941, dan usta- novitve 1. celjske čete. Zbra- so spregovorili prvobo- ^ec in predsednik krajevne l,orČevske organizacije Lud- Zupanc-Ivo, Ivan Melik- gojinir ter prof. Milena Vr- jl^tlftar. OK r Srečanje na domaci|i Dobrotin Kot že vrsto let so tudi Iftos pred dnevi na domačiji pobrotin pri Vojniku pripra- lilj srečanje borcev in sim- patizerjev NOB. Spominsko srečanje je bilo namenjeno družini Dobrotinšek, ki je led narodnoosvobodilno vojno izgubila šest svojih ilanov. Dobrotinškovi sinovi Lojze, Nejče in Tinče so bili že julija 1942 kot talci ustreljeni v celj- skem Starem pisku, sin Jurče je januarja 1945 padel na Grla- fiblizu Ljutomera, mati Hele- lain hči Marija pa sta podlegli zloglasnem taborišču uschvvitz. Taborišče sta pre- iveli le hčerki Alenka in Jože- i. Na srečanju, ki ga je pripra- ila krajevna organizacija ZB tojnik in je postalo že tradi- cionalno, je kot slavnostni go- vornik spregovoril Boris Be- keš, ki je kot mlad fant, doma- fin, v oktobru leta 1941 pripe- ljal na Dobrotin I. štajerski bataljon na varen počitek. Zbrane so na srečanju poz- dravili tudi predsednik vojniš- borčevske organizacije Ju- fijBojanovič, predstavnica re- publiške borčevske organiza- cije Ivanka Žagar, vojniški žu- Pan Beno Podergajs, predsed- lik medobčinskega odbora Celje Risto Gajšek, pod- predsednik zveze koroških partizanov Lipej Kolenik ter predsednik območnega odbo- ja ZB Slovenske Konjice Fra- "jo Marovšek. V kulturnem programu ob srečanju so na- stopili gledališka igralka Nada ^ožič, mešani pevski zbor Celje ter rogisti iz Nove ^ve. D.Z. Sporazum o delitveni bilanci i^pani občin Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice so dosegli sporazum o delitveni bilanci. Pri tem je osnova teritorialna Pripadnost, kar pomeni, da bo objekti z vsemi pravicami in obveznostmi last tiste občina, na ozemlju katere je. Svetniki ■^odo sporazum dobili v obravnavo jeseni. JH Posojilo za ceste ^a območju občine Sloven- 1*^^ Konjice je 108 kilometrov •^•^alnih cest, med katerimi v zadnjih letih prednostno '''^navijali tiste, po katerih Potekajo delavski in šolski ^^obusni prevozi. J^ed zadnje cestne odseke, ki "•^ v občini uvrščajo v to skupino ^ so nujno potrebni prenove, S^i^a cestna odseka Jemej-Li- ^'^ca-Križni Vrh ter Konjiška vas-Tolsti Vrh. Že lani so začeli obnavljati oba odseka, skupno dolga nekaj več kot pet kilome- trov, letos pa bi radi obnovo zaključili. Občinski svet se je zato na zadnji seji odločil za najetje posojila pri Podjetju za vzdrževa- nje in varstvo cest Celje. Z 32 milijoni tolarjev, ki jih bodo iz proračunskih sredstev vrnili do septembra leta 1999, naj bi še letos posodobili oba odseka. B.F. ^ Jubilejni MOS pred vrati Največja slovensl vitih držav, podatek najj veljal tudi za Slovence, 5' 21 litrov sladoleda. Največ Avstrije^ v slovenskih zdraviliŠl hoteUh je v prvem po\\ew letošnjega leta letovalo naj več gostov iz Avstrije in sic^ 38 odstotkov oziroma do brih 20 tisoč ljudi. Slediji Nemci, teh so našteli neka več kot 10 tisoč oziroma 1 odstotkov, na tretjem mest" so s 15 odstotnim deležen Italijani. Iz Hrvaške je zdraviliških hotehh letovali preko 6 tisoč ljudi, 647 g" stov pa je prišlo iz Nizozeni ske. Po prvih ocenah je ' slovenskih zdraviliških telih v prvem polletju letoj njega leta letovalo za 7 oo stotkov več gostov kot ' enakem lanskem obdobj^ Kuhalni aparati s pametjo Nov razvojni dosežek strokovnjakov velenjskega Gorenja ' ^ Kako poenostaviti uprav- ljanje gospodinjskih apara- tov je vprašanje, s katerim so se zadnja leta ukvarjali v Go- renju Gospodinjski aparati. Odgovor na vprašanje so ku- halni aparati Simple&Logi- cal. Dejstvo je, da si uporabnik želi izdelek, ki bo izpolnjeval vse njegove zahteve. Da je ko- munikacija med uporabnikom in štedilnikom včasih proble- matična, dokazujejo rezultati uporabniških preizkusov. Ti so na primeru vgradnih pečic po- kazali, da uporabniki večsi- stemskih pečic v večini prime- rov uporabljajo le funkcije, ki jih omogočajo že najbolj eno- stavne pečice. Večina funkcij, zaradi katerih so boljše pečice boljše, pa ostaja neuporablje- nih. Postavlja se torej vprašanje. na kakšen način štedilniku na čimbolj enostaven način pove- dati, kaj od njega želimo, izbiro najprimernejšega načina delo- vanja pa prepustiti njemu. V programu Kuhalni aparati Gorenje Gospodinjski aparati so že na sejmu Domotechnica leta 1995 predstavili prototipe barvnih pečic z elektronskim programatorjem. Rezultat raz- vojnega dela strokovnjakov na tem področju sta vgradna pe- čica in vgradni štedilnik linije Simple&Loeical, ki sta bila pred dnevi prvič izdelana v proizvodnji programa Kuhalni aparati. Oblikovna značilnost nove linije pečic je serija znakov, ki predstavljajo vrsto hrane, ki jo najpogosteje pripravljajo. Pre- ko znakov na čelni plošči po- teka izbira enega od osmih možnih načinov delovanja. Minuli teden si je proizvodnjo v programih Kuhalni in Hladilno zamrzovalni aparati med obiskom Gorenja d.o.o. ogledala tudi veleposlanica Republike Češke v Sloveniji Jana Hybaškova. Vrednost prodanih velikih gospodinjskih apara- tov na Češko znaša 20 milijonov DEM, vrednost uvoženih traktorjev Zetor s Češke dosega polovico Gorenjevega izvoza v to republiko. Generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je Hybaškovi obljubil pomoč prizadetim v poplavah na Češkem preko poslovne enote Gorenja v Pragi. Zadnji,-osmi način delovanja, predstavlja še eno novost in je namenjen lažjemu čiščenju pečice. HHHHHHM HINKO JERČIČ V programu Kuhalni aparati Gorenje Gospodinjski aparati so pred kratkim izdelali prve kuhalne aparate Simple&Logical. NOVO NA BORZI Pozitivni trend se nadaljuje Trend naraščanja cen del- nicam, ki se je pričel v začet- ku julija, se nadaljuje tudi v drugi polovici julija. SBI se že približuje 1.600 točkam, dnevni promet na trgu VP pa je dnevno tudi čez milijardo tolarjev. Število delnic, ki so v zadnjih tednih zamenjale lastnika, je resnično veliko. Dejansko naj bi bile količine še večje, saj je posel mogoče skleniti mimo BIS. Za večje svežnje delnic posle sklepajo preko telefona. Mnenja borznih komentator- jev o tem, da se borzni promet oz. nakupi tujih vlagateljev ne ujemajo s podatki o lastništvu delnic v KDD, so precej različ- na. Dejstvo pa je, da so tuji investitorji tisti, ki v teh dneh povzročajo tako velik promet, očitno pa uporabljajo različne načine, da do vrednostnih pa- pirjev pridejo s čim manjšimi stroški in tveganjem. Na sedežu družbe CBH d.o.o., Celje lahko prodate ve- čino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifikata v podjet- ja, ki so se lastninila s pomoč- jo javne prodaje. To so pred- vsem delnice serije G družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Gorenje Velenje. Kot novost smo uvedli odkup delnic serij B in D za tistih družb, ki so svoje delnice vpisale v central- ni register KDD. Delnice Etola serije B odkupujemo po zviša- ni ceni 10.000 SIT. Seveda še vedno odkupujemo amortiza- cijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telekom Slovenije. Še vedno je največ zanima- nja za delnice KRKG, Leka in Petrola. Z delnicami KRKG je bilo 28.07. za 116,5 mio SIT poslov, s Petrolovimi delnica- mi 77,2 mio SIT poslov. Z del- nicami Leka je bilo v ponede- ljek trgovanje zaustavljeno, zaradi 30% rasti in bo sprošče- no po ustrezni objavi v medi- Piše: JOŽICA MALTARIČ jih. Med zanimivejše delnice sodi tudi delnica Mercatorja (MELR), s katero je dnevno tudi do 70 mio prometa, dose- gla pa je že vrednost 5.590 SIT. S porastom cen na organi- ziranem trgu, so vzporedno porasle cene tudi na neorgani- ziranem trgu, tako cenam del- nic iz javne prodaje, kot tudi delnicam serije B. Državni zbor je 1. julija sprejel Zakon o prevzemih, vendar je k zakonu 8. julija Državni svet sprejel odložilni veto, zato bo moral Državni zbor zakon ponovno obravna- vati. Namen pravne ureditve področja prevzemov je zago- tovitev integritete trga VP pre- ko zaščite malih investitorjev. Temeljna načela zakona so: obvezna ponudba za prev- zem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom do- ločen prag, enako obravnava- nje vseh delničarjev, dolžnost razkritja podatkov in omejitev določenih obrambnih dejanj. Odložilni veto je predlagalo interesno združenje deloje- malcev, ker naj bi zakon no- tranje delničarje postavljal v neenakopraven položaj, v pri- merjavi z večjimi institucio- nalnimi delničarji. rSNOPK NASI KRAJI IN UUDJE 7 Ukinjajo javna dela Zaradi nesprejetega proračuna pod vprašajem sl ka opravila na način, kot so' jih opravljali včasih. Sodniki; so imeli težko delo, vendar' so na koncu le izbrali zmago-' valca. To je bila skupina iz. Žič, ki je predstavljala pride- lavo jabolčnika, drugi so bila skupina Kmečke mladine in njihova obvezna oddaja, tret- ja pa skupina iz Radane vasi. Po povorki so najprej tek- movali kosci. Zmagal je Mi- lan Jamnikar iz Tepanjskega vrha, drugi je bil Martin Ko- renjak iz Zbelovske Gore in tretji Janez Hren iz Lačne Gore. Med ženskami je zma- gala Magda Novak iz Prelog, druga je bila Marija Hren iz Lačne Gore in tretja Zinka Kline iz Malega Brega. Med mladimi pa je bil najboljši Gregor Rožanc, pred Toma- žem Hrenom in Janezom Korenjakom. Pokošeno tra- vo pa je bilo treba še pogra- biti. V tem je bila najboljša Marija Hren iz Lačne Gore pred Milico Kričej iz Vitanja in Marjano Korenjak iz Zbe- lovske Gore. PP, foto: IVAN NAREKS Avto za [ubile j v petek so slavili gasilci iz Nove Štifte, ki so z novim kombiniranim avtomobilom počastili 60-letnico društva. Kombinirano vozilo je prirejeno za hribovite terene, tako da bodo gasilci lažje opravljali svoje človekoljubno poslanstvo. Avto z vso nadgradnjo je vreden 87 tisoč mark, glavni investi- torji pa so krajani, občina Gornji Grad, Sintal iz Ljubljane in uprava za zaščito in reševanje. Na petkovi slovesnosti je avto blagoslovil župnik Jože Belak, krstil pa gornjegrajski župan Toni Rifelj. US Novi tednilc tudi na morju Novi tednik lahko v dopustniških dneh kupite skoraj povsod ob našem morju. V naše majice pa smo oblekli 11 vzgojiteljev, ki skrbijo za približno 100 otrok iz žalske občine, ki letujejo na Debelem rtiču. Edini, ki se predstavlja v vsej svoji lepoti, je vodja tabora, Franc Kralj. Rudi Arčar je ročno izdelal na milijone opek. Tudi na tekm vanju na Ljubečni se je najbolje izkazal, saj je v osmi minutah izdelal 36 opek. Ponosnih 75 let Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna je v soboto praznovalo 75 let humanega dela. Po dolgih letih požr- tvovalnosti, strokovnosti, poguma, znanja, samoodre- kanja, pomoči in humanosti so gasilci iz Ljubečne še ved- no zvesti temeljnemu gasil- skemu načelu: nuditi pomoč svojemu bližnjemu. Da imamo Slovenci svoje sten odnos do gasilcev in silstva, se kaže v sposobni in pogumu, ko gre za reše nje ljudi in premoženja. Ti so krajani Ljubečne sa podpirali ustanovitev in d( vanje društva v upanju, bodo njihovi domovi in d Ije bolj varni pred pogost požari in drugimi nesrečai Sedaj ima Gasilsko druš Ljubečna 70 aktivnih člano različnimi čini, od izpraša ga gasilca do visokega časi ka. Ker so slediU hitremu r voju kraja, so v svoji zgodc ni gradili kar tri gasilske i move. Prav tako so moi vedno znova dopolnjevati gi silsko tehniko, da bi bili s sobni za vsak operativni seg v kraju in okolici. Da deluje operativna enota prostorih novega gasilske? doma, sedanja tehnika i oprema društva pa zadoščal potrebam za varnost po^ nega rajona. I Ob jubileju so pred gasi skim domom pripravili celo< nevni zabavni program. Na večja zanimivost dneva je bil »ciglarsko« tekmovanje, " katerem so se pomerili izdi lovalci opek. 26. julij je bil^ tekmovanje primeren dai saj je to dan svete Ane, zaš^' niče ciglarjev. Tekmovalci s se pomerili v ročni izdela' opek, in sicer so tekmoval kdo jih v osmih minutah izd' la največ. Včasih je bila cigl^ obrt zelo razširjena ' 'i so morali biti za ^ primerno oblečeni. Nosil« dolge, . zavihane hlače, ' predpasnik in bili so bosi. S daj opek ne izdelujejo ročn' vendar na Ljubečni še vedf ohranjajo tradicijo. 1 Po vročičnem navijanju! sledila slovesnost ob 75-letii ci društva in meddruštveH gasilsko tekmovanje z vesel co in bogatim srečelovom- ples in razvedrilo je poskr^ ansambel Vagabundi. I NEVENKA LUK^ Foto:GREGOR KA^l TTsNOPič NASI KRAJI IN UUDJE 9 Male lepotice ^^filatelisti nikoli ne štejemo znamk,« pravi predsednik Pilatelističnega društva Žalec ^ Vojko Vučar ^lani žalskega filatelistič- ijgga društva so ob nedavni otvoritvi nove pošte v Žalcu jjpravili zanimivo in lepo [azstavo znamk. Razstavili slovenske znamke od leta 1^91 do vključno zadnje zbirke, ki je izšla med se- jtankom predsednikov os- mih, evropskih držav v Pira- nu, zbirko znamk cone B jlovenskega Primorja od le- y 1945 do 1954 ter zbirko ^namk Organizacije združe- jih narodov. Žalski filatelisti se s svojimi zbirkami niso predstavili pr- \it Tudi lani so ob tridesetlet- nem jubileju društva organi- zirali podobno predstavitev v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Ob otvoritvi žalske po- šte so filatelisti pošti predla- gali izdelavo posebnega žiga z datum otvoritve novega ob- jekta, sami filatelisti pa so pri-, pravili društveno kuverto, iar je bila svojevrstna posla- stica za vse ljubitelje filatelije. Društvo, ki sodi med najbolj ^aktivne na našem območju, iteje 39 članov, med njimi so |)osamezniki, ki se s filatelijo [ukvarjajo že več deset let. Vojko Vučar, ki je obenem |)redsednik žalskega filateli- Vojko Vučar: »V prihodnje se želimo v filatelističnem druš- tvu posvetiti izdaji kuvert z motivi iz žalske občine. Prva kuverta^iašega filatelistične- ga društva je bila izdana leta 1982, drugo smo izdali ob otvoritvi žalske pošte.« stičnega društva, se je s filate- lijo začel ukvarjati že v otroš- kih letih. »Filatelija me je pri- tegnila še preden sem presto- pil šolski prag. Zbiranje znamk me je, preprosto pove- dano, zasvojilo vse do danes,« pove med smehom sogovor- nik. Ko ga povprašam o njego- vi zbirki, pravi: »Pri zbiranju znamk je vse odvisno od tega, kako se človek odloči. Lahko zbiraš znamke po posamez- nih državah ali po posamez- nih področjih. Sam sem se od- ločil za zbiranje znamk iz po- sameznih držav. Koliko znamk imam, ne vem, ker jih filatelisti ne štejemo. Albumov z znamkami se je pa v teh letih res nabralo kar precej,« doda- ja Vojko. S filatelijo se ukvarja tudi njegov brat Tine. Zbirka znamk OZN Običajna pot do znamk je dogovor s pošto, od koder dobiva vse izdane komplete po nominalni vrednosti. «Če hočeš znamke iz drugih dr- žav, se je treba nanje naročiti. Sam imam naročene znamke Organizacije združenih naro- dov v New Yorku, Ženevi in na Dunaju, potem imam na- ročene znamke še iz Nemčije in Avstrije.« Na vprašanje, ka- tera od teh znamk mu je naj- bolj pri srcu, se najprej zami- sli in potem odkima z glavo: »Težko je izbrati. Zanimive so znamke od leta 1864 pa do leta 1900. To so znamke v glavnem na kuvertah, lepo je, če je dobro viden poštni žig. Takšnih znamk danes ni veli- ko. Kasneje so bile znamke natiskane v tako velikih koli- činah, da žigosane znamke niso več tako zanimive, bolj zanimive so čiste znamke. Všeč mi je zbirka znamk OZN. Na leto ne izide preveč znamk in vedno izberejo za- nimivo tematiko.« Največja zbirka pri angleški kraljici »Filatelija je v zahodnih dr- žavah, tam, kjer je doma de- nar, zelo razširjena,« pravi Vojko. »Eno največjih filateli- stičnih zbirk na svetu ima v Londonu angleška kraljica. Pred leti sem bil na svetovni razstavi znamk v Pragi. Te- den dni sva s še enim filateli- stom hodila po vsej Pragi, kaj- ti razstava je bila v večih zgradbah in v različnih delih mesta.- Na tej razstavi je bilo mogoče videti eno najbolj ce- njenih znamk na svetu, to je znamko z imenom črni peni. Na svetu menda obstojajo sa- mo štirje primerki te znamke, zato velja za eno najdražjih znamk. V vrsti smo čakali dve uri, da smo si lahko ogledali to znamenitost. Znamka je povsem običajna, menda iz leta 1864, in je prenesla pošto iz Anglije na otok Mauricius. Letos sicer pravijo, da so Šve- di odkrili neko posebno znamko iz leta 1870 aU 1880. Gre za znamko, ki je sicer bila znana v zeleni barvi, potem so odkrili enako znamko še v rumeni barvi in ta znamka naj bi bila po novem najdraž- ja znamka na svetu.« Slovenci smo premladi, da bi lahko imeli svetovno zna- menite primerke. »Ker pa so- dijo nekatere znamke iz leta 1918 oziroma 1919 v zbirko slovenskih znamk, je že mo- goče najti kakšne zanimivo- sti. Med zbiratelji so zanimive tudi znamke cone B Sloven- skega Primorja iz leta 1945 do 1954. Te znamke so kar pre- cej drage, ampak filatelisti ne gledamo na ceno, ker nismo prodajalci, temveč zbiralci za svojo dušo.« Vojko Vučar, zadnjih 23 de- lovnih let je bil zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold, se je v življenju ukvarjal še z marsičem drugim. Njegova velika ljubezen je bilo gleda- lišče in ni malo Žalčanov ter okoličanov, ki se še danes spominjajo kulturnega utripa in neštetih iger, ki so jih igrali zagnani žalski kulturniki. Uk- varjal se je s športom, prepe- val v pevskem zboru. Vsemu je dal slovo, le ljubezen do znamk in filatelije ni nikoli ugasnila. IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATlČ Obisk se je povečal Turistični delavci v Šempetru v Savinjski dolini z veseljem ugotavljajo, da f^je letošnji obisk njihovih turističnih znamenitosti, to so Rimska nekropo- ^' Jama Pekel in poučne gozdne poti pri jami Pekel, glede na lanskega Jjvečal za 10 odstotkov Tako si je njihove znamenitosti doslej ogledalo že A530 obiskovalcev, od tega največ, kar 15.230, Jamo Pekel. Ocenjujejo^ da ^ ^0 sad prizadevnega dela turističnih delavcev. T. TAVČAR Mimo cen življenja Zlatoporočenca Marija in Rudi Petelinek iz Marija Dobja Marija in Rudi Petelinek iz Marija Dobja sodita med redke izbrance, ki jima je bilo dano, da življenjsko pot z vsemi dobrimi in slabimi stranmi prehodita skupaj. Nedavno sta svojo pol stoletja trajajočo, a še vedno trdno zvezo, ponovno potrdila tudi pred sino- voma in zbranimi sovaščani. Zlatoporočenka se je rodila delavski družini v Celju. Ko je prihrumela vojna vihra, so tudi njeno družino izgnali. Tako je zgodnja leta svoje mladosti preživela v izgnanstvu. Po vojni se je zaposlila v Metki in v tistem času spoznala svojega življenjskega sopotnika. Rudi je prišel v Celje iz Zreč, ko mu je bilo šest let. V času druge svetovne vojne je bil mobiliziran v nemško vojsko, nato pa še precej časa v ujetništvu. Pravi, da spomini na tisti čas niso nič kaj prijetni. Po štirih letih groze se je Rudi ponovno zaposlil v. Cinkarni in spoznal dekle svojih sanj. Konec leta 1947 sta stopila na skupno življenjsko pot, ki sta jo polepšala še sinova Roman in Rudi. Ker v tistih časih otroškega varstva še ni bilo, je Marija kot dobra mati ostala doma in skrbela za naraščaj. Pravi, da sta ji sinova prinesla topli žarek svetlobe v še tako mračen dan. Ko sta otroka nekoliko odrasla, se je Marija znova zaposlila, tokrat v celjski Carinami, službeno mesto pa je zamenjal tudi Rudi, ki je pričel z delom pri Izletniku. Žal pa nobena barka ne more pluti mimo vseh čeri življenja. V njunem življenju so bile te čeri predvsem bolezen, ki je družino postavila pred veliko preizkuš- njo. Pa saj ni bila edina. Sinova sta odrasla in se odločila, da gresta s trebuhom za kruhom v Avstralijo. Starejši tam živi še danes, z družino pa je prišel tudi na zlato poroko staršev, kjer sta bila oba sinova za priče. Čudna so pota usode, gotovo pa je, da ni nič dano samo od sebe. Petelinekova sta si zelo želela samo svoj kotiček pod soncem in si tako kupila košček zemlje v Marija Dobju. V potu svojega obraza sta si zgradila topel dom. Ni bilo enostavno, pa vendar sta s skupnimi močmi premagovala vsakdanje skrbi in težave. Nikoli nista odrekla pomoči bližnjim, sosedom, prijateljem aU znancem, zato so ju toplo sprejeli medse. Marija je bila Zlatoporočenca, 67-letna Marija in 77-letni Rudi Peteli- nek, sta po mnogih skupnih letih še vedno ljubeča zakonca in starša. neznansko presenečena, ko je videla, kaj vse so storili za njuno obletnico. Poskrbel so takorekoč za vse in ju vso pot spremljali. Zlatoporočenca še vedno ne vesta, kako bi se jim oddolžila. Človek pač ni srečen, če srečo uživa sam. Marija in Rudi sta dokaz, da je temu tako. I BOJANA JANČIČ N^C St. 30.-31. julij 1997 10 NASI KRAJI IN UUDJE Ema ohranja običaje v sredo popoldan so se nad pohorskimi gozdovi podili temni oblaki in vsake toliko časa svojo mokroto tudi stre- sli na zemljo. Prav po april- sko sta se menjavala sonce in dež. Malce sem že dvomila, da bodo na Loški gori kosili tisti čisto pravi kosci, kakr- šnih se spominjamo bolj iz pripovedovanj, kakor pa iz resničnega življenja. Pot me je vodila proti Ošla- kovi domačiji, ki pa je kar ni in ni hotelo biti. Skozi ozko dolino, ki si jo dehta cesta in potok, so si tu in tam izborile prostor tudi domačije, ki so kljub dokajšnji odmaknjeno- sti od občinskega središča, polne cvetja. Pred eno od do- mačij sta na klopci sedela sta- rejša zakonca. Povprašala sem ju, če morda vesta, kje stanuje Založnikova Ema, pri kateri kosijo. Prijazen domačin se je za- smejal in z roko pokazal ne- kam daleč v strmi breg. »Sliši- te vriskanje tam gori v rebri,« je vprašal. »Tisto so kosci. Tu- di zapojejo vmes, da jih je prav luštno poslušati,« je na- daljeval. Nato pa mi je nadvse nazorno opisal pot. Res, le še nekaj sto metrov naprej in pred mano je bila Ošlakova kovačija. Asfalt sem zamenjala za gozdno cesto, ki pa je razmeroma dobro vzdrževana. Previdno sem napredovala navkreber do konca gozda, do prve hiše. Tam sem zopet povprašala za gospo Emo. . »Oh, to pa je kar tukaj pod nami,« mi je povedala mlada gospodinja, ki jo je ljubezen pripeljala iz spodnjega konca Dravinjske doline na strmo pobočje Pohorja. »Samo še film vstavim,« si rečem, »da ne bodo kosci prej končali z delom.« »Brez skrbi, saj so šele do- bro začeli, ker je prej motil dež,« je povedala sogovornica. Toda, groza, film je ostal doma na mizi. Kaj sem hotela drugega kot nazaj v dolino in spet nazaj, tja, od koder je prihajal prešeren vrisk kos- cev. Trava je bila mokra, zato sem se brž sezula in ne vem Ema Založnik pred domačijo, ki je kot iz pravljce. po koliko letih začutila pod podplati prijetno mehkobo pravkar pokošene trave. Ne- kaj minut in že sem bila pri domačiji, ki sem jo iskala. Obstala sem, kot očarana. Preko dvesto let stara hiša se je kot zagozda zajedala v str- mi breg. Bila je kot ena sama cvetlična kulisa. Njeno proče- lje je bilo prekrito s cvetjem, ki je razporejeno v lončkih na tleh, na lesenih policah, na zidu, mala okna pa se za cvet- jem bolj slutijo, kot vidijo. Ta- krat je moj prihod opazila tu- di gospodinja Ema in prišla na prag. »Pa ste le prišli,« se je na- smehnila. »Veste, vesela sem, da bodo ljudje izvedeh, da pri nas še ohranjamo tradicijo.« Nato pa me je pospremila h koscem. Delali so v strmini, v kakršni je težko celo stati, kaj šele kositi. Pa vendar so z velikimi zamahi kose rezali travo kot za stavo. »Tukaj ko- simo samo enkrat v letu. Ko- silnice v tej strmini ne more- mo uporabljati.« Kljub težke- mu delu so kosci prešerno vriskali, nato pa se je razlega- la ubrana pesem, kakršna je doma na Pohorju. Kosci so imeh za klobuki šopke, ženske pa so imele cvetje pripeto na nedrje. »Tudi šopki so del starega običaja,« je povedala Emica. Z gospodinjo sva.se zapletli v klepet. Kmalu sem zvedela, da je Ema že osemnajst let sama v tej strmini. »Ko je umrl mož, sem se lotila kmetovanja pač sama. Edina hčerka se je poročila v dolino in si ustvarila svoj dom. Čeprav prihaja pogosto domov, pa njen odhod od do- ma pomeni najbolj žalosten trenutek v mojem življenju,« je r^adaljevala. Kosci so počasi prilezli nav- kreber, malce postaU, obrisali rezila. z mokro travo in jih pričeli brusiti z brusnim kam- nom, ki so ga imeli v rogu za pasom. Gospodinja je stopila k njim. Eden od vnukov je delil pijačo, Ema pa je začela pe- sem. Pesem se je nizala za pesmijo. , Ko so si malce odpočili, so krenili na drugi breg. Tega dne so pokosili okoli osem hektarjev. »Košnja mi veliko pomeni,« je nadaljevala pogovor že še- stinšestdesetletna gospodi- nja. »Ne samo, da pokosimo travo in tako pripravimo ozimnico za moje tri krave. Zame je ta dan vehko več. Vrne me v čas mladosti, ko je po Pohorju še odmevala pe- sem koscev. Dokler bom mo- gla, bom ohranjala ta običaj.« Ema je vesela, da si vedno več ljudi prizadeva, da stari običaji ne padejo čisto v poza- bo. ' S kosci nima problema. Ve- sele narave, kot je, ima veliko prijateljev blizu in daleč. Sa- mo telefon zavrti in oznani dan košnje, pa se že zberejo. Tudi spremenljivo vreme jih ne zadrži. Pridejo bližnji so- sedje, pa tudi iz Zreč, Oplotni- ce, Konjic, celo iz Savinjske doline. In ko zgrabijo za kose in grablje in kO zapojo, so vsi kot ena sama velika družina. Ema se je rodila tukaj na Loški gori, kot predzadnja od devetih otrok. »Jaz sem osta- la na svojem domu, mož je prišel sem gori s Padeškega vrha.« Ob hiši s tako častitljivo sta- rostjo je nemogoče ne spom- niti se življenja pred vsaj pol stoletja. Hiša je še vedno, kot je bila nekoč. Iz kuhinje z vzi- danim štedilnikom se kuri tudi v vehko lončeno peč v hiši, kakor se imenuje osrednji prostor in kjer se je nekoč odvijalo vse življenje. Tam se je zbrala družina, tam so v dolgih zimskih večerih predli, luščili fižol, pletli košare in de- lali še marsikaj. »Oče in brat sta pozimi delala tudi cokle za vso družino. Pa tudi marsika- tero drugo orodje, ki smo ga potrebovali pri vsakdanjem delu, je naredil oče sam.« Danes je na teh strminah le malo njiv. Prevladujeta trav- nik in gozd. »Včasih pa smo imeli doma tudi po dva para volov. Z nji- mi smo orali, spravljali les iz gozda, vozili.« Potem pa pove, da je bilo sicer življenje tukaj vedno tr- do, da pa so vse težave pre- magovali z dobro voljo in pe- smijo. »Pela sem pa vedno rada. Rada imam domačo pe- sem. Veliko sem tudi nasto- pala. Še posebej pa sem vese- la, da pojem eno pesem tudi na kaseti, kjer so predstavlje- ne pesmi Jurija Vodovnika.« Še veliko zanimivega je po- vedala. Med drugim tudi, da še vedno peče kruh sama do- ma. Tega imajo najraje tudi njeni gostje. V dolino gre le redko, saj ji vse potrebno pri- pelje domov hčerka. »Po cesti pa ne hodim v dolino, je predaleč naokoli. Kadar grem v Zreče, se spu- stim kar po hribu navzdol, in že sem na asfaltu.« Potem pa je priznala, da se ne spomni več dobro, kdaj je šla nazad- nje peš k maši. »Veste, ko se spustim na cesto, se vedno kdo pripelje, ki me pozna in me vzame s sabo. Tudi nazaj grede je podobno.« Človeka, ki je tako poln bre volje, imajo radi tudi sedje. »Mož se je rad tožaril hodil po sodiščih, jaz pa prepričana, da prijazna da zgladi sleherni nesp( zum in odpre vsaka vrata. Počasi sva se napotili v šo, do koder je že prije dišalo. Kako tudi ne, saj v kuhinji kar dve trudili, ^ kosce pričakala kar najl slastna večerja. Saj so si tudi zaslužili. Po domače se tukaj reče Rebernjakovih zaradi sti rebri, v kateri stoji hiša; V je bilo že vse pogrnjeno kosce. Medtem, ko so zun^ še kosili pa je gospodinja j razmišljala o žetvi, sevedep, starem. »Dolgčas pa mi ni nikoli Dela je vedno dovolj, še sebej, če je človek sam. Vet ko poslušam tudi radio, pr^. berem časopis. Ne, televizij; pa ne gledam. Zaradi vnuj kov, ki prihajajo k me« sem kupila rabljen črno bi televizor, pa ob njem kail zaspim, Vajena sem zgoij.! njega vstajanja, zvečer pa sem utrujena in rada ležej k počitku.« »Brez pesmi in rož ne li mogla živeti,« je še dodala, l(r sem se poslavljala. Ko sem odhajala, sem š( dolgo poslušala pesem koj cev, ki so se vračali k hiši p napornem delu. Njihova p« sem in zvoki frajtonaric so š dolgo odmevali v noč. J.1 4 Veselo v Dobju Pred kulturnim domom v Dobju se je preteklo nedeljo zbralo veliko ljudi, saj je na tamkajšnjem odru zapelo in zaplesalo kar 32 posamezni- kov in skupin iz cele Slove- nije, ki so nastopili na 25. prireditvi Pokaži, kaj znaš. Organizator prireditve Po- kaži, kaj znaš je Prosvetno društvo Dobje. Predsednica društva je Jožica Salobir, ki je povedala, da so letos zaradi velikega števila prijavljenih selekcionirali nastopajoče. Program je povezovala Marjana Novak iz Šmarja. Vse nastopajoče je sproti oce- njevala šestčlanska komisija. Po nastopu je vsak dobil priz- nanje in majolko za spomin Na koncu so nagradili oseD tistih, ki jih je komisija najbo Ije ocenila. Zmagala je Petri Rom iz Liboj, drugo mesti sta si delili Indira Simunič i Kozjega in ansambel Vrtiljal iz Celja, tretjo nagrado pa si si prislužili člani ansambla ^ pa še iz Svetega Štefana. Zara di visokega števila točk si nagradili še štiri nastopajoča in sicer ansambel Užmah i Šmarja, Gregorja Mlinarja i Celja, Trio iz Sevnice in M\i de frajle iz Laškega. Po prin ditvi so se obiskovalci zavrte ob zvokih ansambla Štirje kc vači. ALEKSANDRA MAČEl Kosci v bregu, kamor s kosilnico ni mogoče. Vse po starem, s pesmijo in veseljem. Na prireditvi Pokaži, kaj znaš, so nastopili glasbeniki iz cele Slovenije. f. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE Teta Eva ^.Otrok ni človek v malem,« pravi Evo Dolničar, specialistka pediatrije in vodja žalskega dispanzerja za predšolsko in šolsko mladino j(jrem k teti Evi. Ni zdravnica, je teta, ki mi .^tampiljko.« Tako je modroval mali mož v jlcalnici žalskega dispanzerja za predšolsko J šolsko mladino, ki ga vodi dr. med. Eva Liničar, specialist pediater. flikoli nisem bila generalova hci Evina življenjska pot se začenja v Celju. Brez 2jdrege pove, da jih bo kmalu imela 49, a svoja roko na srce, zelo dobro skriva. Nežna jlfoška leta so zaznamovale selitve po raznih jjjjih Jugoslavije. Eva Dolničar je namreč hči jfneralpolkovnika letalstva in današnjega pred- jfdnika slovenske borčevske organizacije Ivana polničarja, zato se je družina selila po raznih (jajih Jugoslavije. »Kmalu po rojstvu smo se jteselili v Zrenjanin, v prvi razred osnovne šole jfin začela hoditi v Beogradu. Tam sem končala ifst razredov osnovne šole, zatem je bil oče jtemeščen v Zadar. V tem mestu sem maturira- jj,nakar je bil oče spet premeščen v Beograd, ipisala sem in pri štiriindvajsetih letih tudi aključila študij na medicinski fakulteti. Z oče- [om sva stavila, da fakultete ne bom končala v [ako kratkem času. Uspelo mi je in stavo sem seveda dobila,« pove med smehom. Iz njenih besed veje ljubezen in veliko spošto- ranje do staršev. O svojem očetu pravi: »Nikoli nsem bila generalova hči. Mama je bila gospodi- ' ija, ampak s sestro sva se morali lotiti vsakega iela. Ko sem prišla na fakulteto, nikomur ni bilo isno, da nimam svojega avtomobila. Imam ikrbne starše, oba sta mi bila es čas v veliko oporij, s sestro u bili skromno vzgajani, res laje, da sem očetu karakterno zelo podobna. Če se za nekaj odločim, potem to tudi izpe- ljem,« pove odločno. Lastnost, 'siji je v življenju še marsikdaj •prav prišla. Življenjski cilj- pediatrija Kljub popotovanju po Jugo- slaviji je Evo ves čas vleklo v Slovenijo. »Po naključju je oče "dkril, da v Celju potrebujejo zdravnika. Takoj po konča- nem stažu sem prišla v zdravs- tveni dom, kjer sem začela opravljati zdravniško delo v tiorčevski ambulanti. Z borci '^ni se kot Janezova hči, vsi so "lu rekli naš Janušek, zelo lepo '^zumela. Vendar sem se za študij medicine odločila zato, ^3 bi postala pediater. V časo- fcu sem zasledila razpis za Pfosto mesto specializacije s Mročja pediatrije v otroškem dispanzerju v Celju. Tam sem 'Obila delovno mesto in z veli- % veseljem sem opravljala to ^elo.« , V Celju je Dolničarjeva uspe- ^■^0 končala specializacijo in J''^es rodila sinova Boštjana in ^^nka. »Delo v dispanzerju me '^zelo veselilo, s sodelavci smo ^^'epo razumeh. Krasne punce bile tam in zlasti v težkih '^fnutkih, ki sem jih doživljala ;,^3sebnem življenju zaradi lo- ^"^e, so mi s svojo človeško •^Plino ves čas stale ob strani,« spominja Dolničarjeva. Bomo pa same prebelile . ^0 nekaj letih dela v Celju je ^olničarjeva odkrila, da v Žal- ^ f^imajo pediatra. »To je bil »Če bi se ponovno odločala, bi izbrala enako. Bila bi zdravnica, specialistka pediatrije.« je trdno odločena Eva Dolničar. zame spet velik izziv. Smešno mi je bilo, da devet kilometrov iz Celja ljudje nimajo svojega pediatra.« Nič ni oklevala, od- ločila se je in prišla v Savinjsko dolino. »Na začetku sem bila kar malo razočarana. Posveto- valnica in ambulanta sta bili v istem prostoru, kartoteke niso bile urejene tako kot bi morale biti, na voljo je bil en telefon za cel dispanzer in še cel kup drugih pomanjkljivosti je bilo. Na srečo me je kolektiv fanta- stično sprejel, sestre in zdrav- nice so bile pripravljene sode- lovati, tako da smo s skupnimi napori veliko dosegle. Če ne drugače, tudi z grožnjo, da bo- mo same prebelile dispanzer. Po celem zdravstvenem domu sem iskala mizi za posvetoval- nico, dva telefona sem pa tako in tako prinesla od doma. Am- pak misUm, da nam je uspelo,« je ponosna sogovornica. Velika skrb za preventivo Prostori, ki jih imajo v Žalcu, seveda še danes niso nikakršno čudo sodobne opreme, pa ven- dar je veliko bolje kot pred leti. Tudi organizacija dela je v celo- ti dispanzerska. »Opravljamo vso preventivo ter kurativo in lahko se pohv^im, da smo eden redkih dispanzerjev, kjer vso preventivo vsako leto za- ključimo do meseca junija. To pomeni vso sistematiko otrok vključno s pregledi otrok, ki gredo v prvi razred. Povezala sem se s šolami in sama sodelu- jem na vseh sestankih pred vpisom otrok v prvi razred oziroma otrok v sedmih razre- dih osnovne šole. Poleg tega v timu delamo tudi sistematiko triletnih otrok, organizirano imamo kompletno posvetoval- nico. Žalska občina pokriva tu- di postaje v Preboldu, v Libo- jah, na Vranskem in na Polzeli, kjer sem prav tako začela s posvetovalnicami. Tam je bilo še težje. Ljudje so navajeni, da zdravnik poboža otroka in re- če, da je vse v redu ali odkrije kakšno malenkost. Težko so sprejeU dejstvo, da so morali hoditi v posvetovalnice ob do- ločenih dneh in urah. Kasneje so ugotovili, da se to obrestuje in danes sem jim zdi čudno, če tega ne bi bilo. Ljudje so dou- meli, kaj pomeni pojem pedia- tra. Danes je že nekoliko lažje, ker imamo na Polzeli mlado specialistko dr. Matjaževo, ki čudovito opravlja svoje delo in v bistvu nadaljuje tisto, kar sem sama začela. Na Vransko in v Prebold še vedno hodim sama in skrbim za sistematiko trilet- nih otrok ter posvetovalnico. Otroci iz Liboj pa prihajajo kar v Žalec« Teta Eva Dr Dolničarjevo ljudje poz- najo kot zelo odločno žensko. V pogovoru brez dlake na jezi- ku pove, da zelo spoštuje splo- šne zdravnike, toda: »Pediatrije ne obvladajo. Otrok ni človek v malem. To je bitje, ki se razvija. Zlasti pri preventivi je takšna miselnost zelo pomembna. Ko imaš pred sabo otroka, imaš v bistvu dva pacienta. Otroka in starša. Tudi nekateri starši ne dojamejo, da če jih v posveto- valnici okaram, na primer za- radi prehrane, tega ne delam zato, ker bi se rada pričkala z njimi. Povem jim zato, ker z napačno prehrano škodujejo otroku. Nadobudne mamice, namesto da bi dojile, raje pose- žejo po steklenički, nočejo pa razumeti pomena, ki ga ima dojenje za otroka.« Pediatrija ima še eno značil- nost. »Vsi pediatri se strahovito navežemo na otroke. Živiš z njimi, podoživljaš njihove sti- ske, tudi z Matildo sem se vča- sih tepla zanje. Največji užitek zame je, ko prihajajo moji otroci. Seveda ne dobesedno moji, ampak generacija otrok, ki danes k meni pripelje že svoje otroke. Za njih in za moje sedanje paciente nikoli nisem zdravnica, ampak teta Eva.« Teta Eva, ki jim na roko vtisne štampiljko. Ko ima dr. Dolničarjeva čas samo zase, uživa v potovanjih, igranju tenisa in družbi svojega prijatelja ter svojih sinov. Bošt- jan zaključuje študij na elektro- tehnični fakulteti, Janko je gimnazijec. Odrasla, pridna fanta, pravi njuna mama. »Z njima dozorevam. Pediater ne moreš biti, če nimaš lastnih otrok. Na lastni koži moraš občutiti, kaj pomeni, če otrok ponoči dobi visoko vročino ali ko ti sivi lase kot pubertetnik. To moraš podoživljati,« se ve- selo nasmeje ta simpatična so- govornica. Potem pa je bila ura pol osmih zjutraj, ko je tako kot vsak dan odprla vrata ordi- nacije svojim malim nadobud- nežem. IRENA JELEN BAŠA REČENO (ne)STORJENO Kdaj prevlada razum? Razum pomeni sposobnost vključevati, sprejemati v za- vest in ugotavljati vzročne, lo- gične povezave. Če poskuša človek razumsko razmisliti kaj vse se dogaja okrog njega, lahko kaj hitro pomisli, da večina dogodkov, ki ga sprem- ljajo v vsakdanjem življenju, pravzaprav sploh nima nič skupnega z razumom. Ne ver- jamete!? Vzemite v roke nava- den časopis, najbolje kakšen dnevnik in ga lepo po vrsti prelistajte stran za stranjo. Pr- ve strani so ponavadi popisa- ne s pomembnejšimi dnevni- mi političnimi in gospodarski- mi dogodki, doma in po svetu. V veliki večini ugotovimo, da gre predvsem za nekakšna prepiranja, neskladja, zakuli- sne igre, pretvarjanja, gospo- darski kriminal, propadanja podjetij, brezposelnost, podra- žitve itd. Za tem so na vrsti komentarji, ki pa so zopet na- ravnani ali tako, da so zaradi nečesa zaskrbljeni ali pa, da se iz česa norčujejo, karikirajo ali kaj podobnega. Časnikar- ske strani se potem ponavadi nadaljujejo s črno kroniko - go- vora je torej o različnem krimi- nalu, o tatvinah ter o nesrečah od avtomobilskih, do naravnih katastrof, kot so požari, popla- ve ali potresi. Človek bi rekel, da nas lahko pomirijo zadnje strani, ki so ponavadi name- njene športu, kulturi in zanimi- vostim iz sveta. Toda tudi v športu je vse več denarja, kar seveda avtomatsko pomeni, da tudi tukaj ni več vse v redu. Kjer je denar je tudi prepir, pravi naš znani pregovor, kjer pa je prepir, o kakšnem razumu pač ne moremo govoriti. Če kdo misli, da so vsaj kulturne strani drugačne od pravkar opisane- ga, se seveda krepko moti. Po- mislite samo na recimo zavože- no mariborsko gledališče ali pa na večne prepire o slovenski slovnici med Toporišičem in drugimi slovenisti. Ostanejo nam torej še znamenitosti iz sveta. Tudi tukaj so večinoma opisane le kakšne oslarije, pri- merne za Guinnesovo knjigo - tako lahko v tem delu časopisa beremo recimo kako je nekdo stlačil v usta naenkrat 200 ciga- ret ali pa kako se je v fička spravilo 20 ljudi ipd. Zelo ra- zumska dejanja, kajne. Ostane nam ugotovitev, da so v celem časopisu še najbolj razumske reklame. Te namreč imajo svoj logični smoter in ponavadi tudi kar dobro zadenejo ciljno publi- ko. Seveda pa je malo verjetno, da bi razumski ljudje kupovali dnevno časopisje zgolj zato, da bi razumno brali le razumne reklame, ki konec koncev nava- jajo k nerazumskemu trošenju denarja. Rekli boste, da sem za predstavitev razumskosti člo- veka izbral slab primer Toda razumsko gledano je prav časo- pis tisti, ki vsakodnevno najbolj realno, prikazuje dogajanje na svetu. Na naslovno vprašanje »Kdaj prevlada razum?« bi za- radi velike količine nerazum- skosti torej zelo težko odgovori- li; morda bi nam še najbolj prav prišel stavek našega zna- nega sodržavljana Slavoja Žiž- ka, ki pravi, da razum pravza- prav ni nič drugega kot zgolj uravnavana norost. Ostane pač vprašanje ali pomeni to tudi prevlado razuma. ZORAN PEVEC PLANINSKI KOTIČEK Avgustovski izleti Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 12. avgusta z odhodom ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji na tridnevni izlet. Obiskali bodo Triglav, Begunjski Vrh, Vrbanovo Špico in LepoŠpičje. V nedeljo 17. avgusta vabijo na Košutnikovturn. Odhod bo ob 5. uri s parkirišča na Glaziji. 23. in 24. avgusta bodo obiskali Mojstrovko in Jalovec. Odhod bo prav tako ob 5. uri z avtobusom iz Glazije. Zadnji izlet bo 30. in 31. avgusta, podali pa se bodo na Jerebico in Mangart. Odhod bo ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Informacije in prijave sprejemajo po telefo- nu 452-927. MM Vabilo v Savinjski gaj, Upravljavci Savinjskega ga- ja, člani Ekološko hortikul- turnega društva, želijo z raz- nimi prireditvami tudi v tem času popestriti utrip v mozir- skem parku cvetja. Pretekli teden so pripravili prireditev, ki je bila namenje- na prijateljem Radia Ognjišče. Za prihodnji dve prireditvi, ki bosta 3. in 17. avgusta, pa scenarij pripravlja Mito Tre- falt. Začetek prireditev bo ob 10. uri z mašo pred kapelico v Savinjskem gaju, po maši pa se bodo obiskovalcem pred- stavili znani slovenski pevci in drugi umetniki. V gaju ob- ljubljajo, da bodo poskrbeh za prijetno vzdušje, med dru- gim pa boste lahko preskusih tudi svoje pevske sposobno- sti. Sicer se v gaju že pripravljajo na jesensko mednarodno raz- stavo cvetja, vendar bo, kot kaže, do takrat treba še marsi- kaj doreči glede upravljanja ga- ja. US, Foto: CIRIL SEM Preteklo nedeljo seje v prelepem okolju Savinjskega gaja zbralo veliko število prijateljev i Radia Ognjišče. i Št.30.-31.jvli| 1997 12 ■■■Km, nasi kraji in uudje Marjan Ocvirek je v Logarsko dolino pripeljal tudi pomočnike, sinova Sandija in Marjana ter sosedovega Boštjana, vsi skupaj pa so poskrbeli za prikaz nekdanjega življenja oglarjev. Obilo možnosti na Solcavsicem Na dnevu turizma so pokazali, kaj vse lahko ponudijo obiskovalcem Pretekli konec tedna je bil v zgornjem delu Savinjske do- line namenjen turizmu, saj so v Solčavi in okolici pripra- vili peti dan turizma na Sol- čavskem. V pestri ponudbi dvodnev- nih prireditev je lahko vsak obiskovalec našel nekaj zase, saj so člani turističnega društva pripravili veliko zanimivih raz- stav, predavanj in druge turi- stične ponudbe, seveda pa ni manjkalo glasbe in plesa. Sol- čevani so na razstavah pokaza- li svoja ročna dela, domače jedi in zdravilna zelišča, zanimivi pa sta bili tudi lovska in gobar- ska razstava. Likovna dela je prikazal Zdravko Brunet, v go- stišču Firšt pa je bila na ogled razstava o ledenodobnem člo- veku na Olševi. S pomočjo videa in diapoziti- vov so predstavljali naravne le- pote Solčavskega, obiskovalci so se lahko pomerili v strelja- nju z lokom ali se povzpeli na kočijo, poleteli s padalom ali pa se sprehodih po naravoslovno etnološki poti v Logarski doli- ni. Zanimiv je bil tudi prikaz solčavske ohceti in plezanja na plezalnem poligonu, seveda pa ni manjkalo niti solčavskih do- brot. Skratka, za vsakogar se je našlo nekaj, organizatorji pa so tako na zanimiv način pokaza- li, koliko možnosti ponuja sol- čavsko turistično področje. Pri oglarju Med drugim so Solčevani za- kurili oglarsko kopo, kot oglar- ja pa v goste povabili Marjana Ocvirka iz Male Breze pri Šen- trupertu nad Laškim. »S sol- čavskimi organizatorji smo prišli skupaj povsem po na- ključju. Sicer sem že od nekdaj v oglarskem poslu, saj je oglje žgal že oče. Nekdaj so bili itak poklicni oglarji, ki so lahko preživeli od svojega dela, saj so oglje rabili povsod, kjer so bili kovači. To pa je bilo v laškem rudniku, na železnici, tudi v Cinkarni, danes je oglje že po- polnoma spodrinil plin, potre- bujejo ga le za kakšen žar ali pa kovač, vendar so ti bolj redki,« je pripovedoval Marjan, ki je v zadnjem času skoraj popolno- ma opustil oglarsko obrt. »Še ne tako dolgo nazaj sem vsako leto pripravil po tri oglarske kope, danes pa žgem eno na tri leta.« Da so se v Solčavi odločili za prikaz oglarskih kop, ni nič čudnega, saj je bila v dolini pred sto in več leti to ena izmed dejavnosti, s katero so se ljudje preživljali. Vse dokler je bila dolina pri Igli zaprta, so oglje z voli vozili čez Pavličevo sedlo. »Oglarsko kopo naredimo ta- ko, da v zemljo najprej zabije- mo štiri kole. Po tleh položimo >riglne<, nanje zložimo deske in cepana drva, potem pa zloži- mo drva v obliki stožca. Ko je kopa narejena, se obloži z list- jem, travo ali smrečevino, nato se obsuje z zemljo, v sredini pa zažge,« je postopek priprave opisal Marjan. Kopo žgejo od sedem do devet dni, odvisno od velikosti. V Logarski dolini so postavili dve kopi, tako da so si lahko obiskovalci ogledali postavlja- nje in žganje. Kopa ne gori, temveč od vrha proti tlom tU, za dim pa zvrtajo luknje oziro- ma »dajejo duške«, kakor je povedal Marjan. Organizatorji so poleg oglarskih kop postavi- li tudi bajto, narejeno iz skor- jevk, tako da je bil utrinek iz nekdanjega življenja še bolj po- poln. Včasih se niso seiciraii Tepejeva hiša v Arnačah je narejena po načrtu iz leta 1766 v Arnačah pri Šentilju, manjšem kraju blizu Velenja, že nekaj let raste nova hiša, ki bo kmalu postala dom za mla- do Tepejevo družino. Nič po- sebnega, boste rekli, toda to ne drži. Posebnost hiše je v tem, da je njen zunanji izgled točno tak- šen, kot je bila Adamova hiša z letnico 1766. »Na vsak način sva hotela rešiti stanovanjski prob- lem, toda nisva dobila dovolje- nja za nadomestno gradnjo. Potem je Vito Hazler iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje predlagal, naj obnovim Adamovo hišo, ki je stala pri sosedu. Sosed za ob- novo ni bil zainteresiran, po- dreti je ni smel, hiša pa je propadala,« je razložil Miro- slav Tepej, ponosni lastnik no- ve hiše. Hiša, ki je pred več kot 230 leti stala v Arnačah, je bila po pripovedkah nekako poveza- na s Šentiljsko graščino, vseka- kor pa gre za precej velik ob- jekt. »Vidi se, da so bili precej premožni, saj so imeli pod stre- ho vehke kašče. Vendarle, ko smo razdrli staro hišo, je bil les preveč prhel, da bi ga lahko uporabili. Potem so v zavodu dovolili, da smo nabavili nov les, ki ga je pol plačal zavod, pol pa velenjska občina,« je pripo- vedoval Miroslav. Starih načr- tov so se morali držati le pri zunanjem izgledu, notranja ureditev pa je popolnoma pre- puščena Tepejevim. Spodnji del hiše je zidan, z majhnimi okni, kot so to vele- vali nekdanji časi, na okna pa bodo kmalu montiraU polkna. Zgornji del je lesen, obod iz smreke in bora so postaviU delavci velenjske firme Adapta. Največja posebnost na hiši je balkon, bolje rečeno »gank« z lesenimi stebri, pri gradnji pa so morali upoštevati še več drugih detajlov. »Hiša ni tipska, kar je predstavljalo kar precej- šen problem, in sedaj smo našli že več napak. Na primer, na oknih ni polic - torej boi ostali brez rož. Verjetno se^ sih ljudje zaradi tega nisoj več sekirah,« se je nasm, Miroslav, in dodal, da je naj dela z zaščito lesenih delov, morajo ostati brezbarvni. Nekdanja Adamova, daj Tepejeva hiša, stoji ob cesti vse večkrat se dogaja, da sep njej ustavljajo ljudje in jo obd dujejo. To ni nič čudnega, $ hiša izjemno sodi v to okolje,} čeprav je nova, se zdi, kot das jezlilavArnače. K stari hiši spada tudi lipa^j jo je Miroslav že posadil n sredino dvorišča. V neposred: bližini nove hiše je tudi gosp(, darsko poslopje, vodnjak, ko zolec in stara kašča. Z vser objekti ima Miroslav kar prec- načrtov, ki bodo morali še: kaj časa počakati. Venda. smo prepričani, da bo mlad] družini, ki je že nekako zavrta la kolo časa, uspelo še marj kaj. URŠKA SELIŠNli Foto: LOJZE OJSTERŠH Tepejeva hiša se je zlila v okolje. Razisicovaici v VinsiciGori v velenjski občini že osem let v času počitnic pripravlja- jo tedenski mladinski razi- skovalni tabor, ki bo letos od 17. do 24. avgusta. Najprej je bil tabor lokalnega značaja in je zajemal le družboslovne vede. Z leti pa je v tabor priha- jalo vedno več dijakov iz cele Slovenije, raziskovanje pa se je razširilo tudi na naravo- slovne vede. V letu 1995 je organizacijo tabora prevzel ERICO Velenje, dvignila se je tudi raven men- torjev, saj so začeli sodelovati z delavci iz obeh slovenskih uni- verz in inštitutov v Ljubljani. Namen tabora je predvsem ekološko izobraževanje sred- nješolcev in študentov. V tabor se vključujejo posebej nadarje- ni dijaki in tudi tisti, ki s svojim raziskovalnim delom pokažejo interes za sodelovanje. Vsebina tabora je razdelj' na na tri dele: naravoslovn raziskovanje, humanistični družboslovno raziskovanje' interno dokumentiranje tf medijsko promocijo. TakolJ delovalo pribhžno 11 tričlai skih skupin, ki jih vodij mentorji. Če bo mentor p' treboval še strokovno P' moč, bo imela skupina še si mentorja. Za tako majhii skupine so se odločili zati ker so izkušnje pokazale, ^ lahko le v tako majhnih ski pinah vsak posameznik tenzivno sodeluje. Poleg str| kovnega vodstva na terenu' vabljenih predavateljev bos' mladim na razpolago tui biološki in kemični laborat' rij z vso raziskovalno op''' mo. Vsaka skupina bo im^ na razpolago tudi računalu' in prevozno sredstvo. ^ Za varno pel Na Ljubnem v teh dneh praznujejo 750 let prve pisne omembe kraja. Pomemben jubilej bodo počastili z različnimi prireditvami, delno pa tudi z novimi pridobitvami v občini. Ena od takšnih je tudi cesta v Okonini, ki jo je županja Anka Rakun v petek slovesno predala namenu, blagoslovil pa jo je radmirski župnik Jože Vratanar. Krajani so ob pomoči občine Ljubno cesto razširili in asfaUirali, tako da sedaj služi kot bolj varen priključek na glavno cesto od Mozirja proti Ljubnem. Vrednost opravljenih del so ocenili na 3,2 milijona tolarjev, veliko dela pa so opravili Okoninci sami. US 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Za bolj čiste gore Avstrijci bodo ekološko sanirali tri gorske postojanke pretekli teden je predstav- avstrijskega konzorcija .jginbacher dipl. ing. Teo- phahr v sodelovanju s -gdsedniki planinskih dru- jljv in gospodarjev pregle- jjlpet planinskih postojank (Savinjskih Alpah. ^ za projekt ekoloj^ko sa- ujcjje gorskih postojank na djjinočju Kamniško-Savinj- 0 Alp in Karavank, projelskomine< se- stavljajo gravitacijske točke poosamosvojitvene zavesti - sedem krajev, kamor se spet in spet zatekamo v svoji potre- bi po pripadnosti, po upanju. Lahko bi jih - čeprav jih nisem - poimenoval (moja) hiša, kraj in jezik, (naša) politika, lahkovernost in občila - za konec pa še sprava. V vsakega od sklopov sem uvrstil pripa- dajoča besedila v zaporedju, kakor so izhajala - tako sem, upam, ujel ne samo njihovo >družbeno kronologij o<, am- pak tudi razvoj (in ponekod razkroj) svoje zavesti o njej.« Utegne vas obiti pomislek, da so kolumne izpred nekaj let izgubile že vso aktualnost in svežino, torej bi bilo branje te knjige pogreta jed. Morda imate prav, vendar... Sama sem eseje spremljala v Sobot- ni prilogi in, priznam, nekaj- krat (ne vselej) je šel spomin nanje prej v pozabo kot časo- pis v smetnjak, knjiga pa me je, najbrž ravno zaradi temat- ske koncentracije, zvabila v temeljitejši razmislek. V knji- gi je tudi veliko bolj razvidno, da drobec trenutno aktualne- ga, ki je dal povod za esej, ni tudi njegova prava in osred- nja tema. Ta je pravzaprav skupna vsem besedilom v tej knjigi: naše življenje in svet, v katerem nam je dano živeti. 20 PISMA BRALCEV ODMEVI Odprto pismo ministru za iculturo Gospa Zdenka Goriup je mi- nistra za kulturo Jožefa Školča opozorila na problem prenosa lastništva pristave dvorca No- vo Celje, za kar se ji zahvalju- jemo. Njeno pismo potrjuje mnenja strokovnih služb in ministra samega, ki je poslan- cem že predlagal, da naj pod- pro poseben zakon o pomoči kulturi, ker je sedaj denarja za obnovo kulturnih spomeni- kov premalo. Problemi slovenskih dvor- cev in gradov so podobno pe- reči v Vipolžah v Brdih v Vipa- vi, Planini, Ljubljani, Novem Celju, Dornavi in Gradu na Goričkem. Stavbe so bile de- setletja zanemarjene in v naj- boljšem primeru so izkoriščali njihove gospodarske substan- ce. Tega ni mogoče v hipu popraviti niti s kulturnim to- larjem niti z zagnanostjo kon- zervatorjev. Zavodi za varstvo dediščine so po svojih močeh reševali dediščino v okolici Žalca in Petrovč. Dvorec in park Novo Celje sta bila degradirana s spremenjenimi funkcijami že med obema vojnama in še bolj po letu 1945. Kasneje sta bila razglašena za kulturni spomenik z odlokom skupš- čine občine Žalec (Ur.l. RS, št.47-27.12.1990). Za kom- pleks dvorca in parka Novo Celje so sprejeli zazidalni na- črt, v katerem so predvideli ureditev celote (Ur.l. SRS, št.15/89 ter Ur.l. RS 57/93 - spremembe in dopolnitve). Dohodki nekdanjega poses- tva pa so odtekah v različne smeri. Leta 1983 je prešel dvorec v posest Hmezada-Agrine, ki je v njem načrtovala reprezen- tančne poslovne prostore in izdelala idejni projekt preno- ve. Ko je bilo ugotovljeno, da investicijski program Agrine ne bo realiziran, je bil dvorec s parkom vrnjen občini. Agrina je do septembra 1993 vložena sredstva (današnja vrednost okoh 72.850.000 tolarjev) evi- dentirala kot vložek v revitali- zacijo kulturnega spomenika. Vsa dodatna dela so bila pod nadzorom konzervatorjev preusmerjena v osnovno zaš- čito dvorca pred nadaljnjim propadanjem. Zamenjana je bila strešna kritina, izvedena so bila vsa kleparska dela. Ob- jekt je zaradi možnih vanda- lizmov fizično zaprt. Slike iz dvorane so bile deponirane v Pokrajinskem muzeju Celje, štukature čakajo na restavra- torje. Dela so financirali mini- strstvo za kulturo. Občina Ža- lec in Agrina. OstaU objekti, ki niso pose- bej razglašeni za kulturni spo- menik, so ostah v posesti Agri- ne in na njih ni lastninske omejitve. Stanovanjski objekti so bili preneseni v Stanovanj- ski sklad RS. V ovrednoteno kulturno dediščino sodi nek- danja pristava. Zato vsa obno- vitvena dela v stavbi potekajo v soglasju z Zavodom za vars- tvo naravne in kuUurne dediš- čine Celje. Zavod si žeh, da bi imel ta objekt skupaj z drugi- mi stavbami v kompleksu do- bre gospodarje, ki bi upošte- vali navodila strokovnih služb. Če in ko bo na voljo več denarja in primeren investitor, bo dvorec s parkom lahko za- živel polno življenje, morda celo v lasti države. Minister si prizadeva, da bi parlament čim hitreje, s spre- jetjem nove zakonodaje, omogočil pospešeno prenovo dvorca, ureditev parka in pri- stave. Pri tem bo dragocena pomoč kritične javnosti kakr- šno predstavlja gospa Zdenka Goriup. MINISTRSTVO ZA KULTURO, Služba za stike z javnostjo PREJELI SMO Razmišljanje ob kulturnem utripu Tudi v letošnjem poletju sem se zelo razveselila živah- nega kulturnega utripa v me- stu Celje. Obiskala sem nekaj letošnjih prireditev in bi lahko le pohvalila organizatorje, saj so v Celje znali pripeljati raz- lične kulturne ustvarjalce. V zelo lepem spominu mi bo ostal večer z igralcem Evge- nom Carjem, večer z zelo znanim pesnikom Ervinom Fritzem in ne nazadnje tudi koncert znanega pianista Emila Glavnika z gostjo Jerco Mrzel. Vsi omenjeni večeri so se dogajali v atriju gostišča Ma- jolka, ki je zelo lepo urejen in tudi postrežba je bila solidna. Toda žal je prostor premajhen in za koncert, kakršen je bil sredi julija, tudi neprimeren. Vehko ljubiteljev je namreč ostalo brez vstopnice in tisti, ki smo se prebih med srečne- že, ki so lahko poslušali Jerco Mrzel in koncert pianista Emi- la Glavnika, smo imeli kaj sli- šati... Razen klavirskega recitala filmskih uspešnic in evergree- nov je bilo slišati veliko neoli- kanega »čvekanja«, rožljanja z noži in viUcami pa nalivanje pijač, moteče pa je bilo tudi sprehajanje strežnega osebja med mizami v času nastopa obeh znamenitih umetnikov. Kako neki sta se umetnika po- čutila pred publiko, ki med njunim nastopom veselo »čve- ka« kot kakšne branj evke na tržnici, zraven pa še ropota z noži in vilicami? Kot da niso mogli večerjati pred pričet- kom prireditve, da ne bi motili vseh ostalih, ki so resnično prišli poslušat. Med publiko je bila večina znanih obrazov iz pedagoških poklicev, kar je bi- lo razbrati tudi iz kar glasnega »čvekanja«, ki je še najbolj po- dobno tistim po šolskih zbor- nicah. Ne boste verjeli, med obi- skovalci je bilo tudi nekaj znanih celjskih politikov. Ti so se obnašah še najbolj kul- turno, kar bi bilo težko verjeti glede na to, kako se na splo- šno obnašajo naši politiki v parlamentu, a tu so bili med redkimi izjemami, ki niso mo- tih programa.-Ob takšnem ob- našanju publike se mi zdi, da tako kakovostne prireditve ne sodijo v gostinski lokal, am- pak še najbolj v celjski Narod- ni dom, ki je sameval, lahko pa bi sprejel vse, ki so ta večer ostali brez vstopnic. Iz izku- šenj vem, da se v Narodnem domu obiskovalci tudi dostoj- no vedejo in ne motijo ostalih, zato sem mnenja, da vsaka prireditev žal ne sodi v gostin- ski lokal. Ne bi rada grajala organizatorjev, saj sem se že na začetku pravzaprav zahva- lila za pestro kuUurno poletje v Celju, vendar pa bi veljalo prihodnje leto razmišljati o tem, kako in katero prireditev izpeljati v večjih in mirnejših prostorih, da nekaterim ljubi- teljem kulturnih dogodkov ne bi po takih večerih ostal prio- kus grenkobe in razmišljanje, kako moteča je lahko neolika- na publika in vprašanje - kje neki je ostalo spoštovanje do nastopajočih? V šoli so me med predavanjem napodili iz razreda, če sem prežvekovala žvečilni gumi, če sem čvekala, se mi je zgodilo kaj podobne- ga. Priznam, takrat sem bila jezna na profesorje, zdaj pa sem jih hvaležna, saj sem se naučila kulturnega vedenja. Vsekakor sem hvaležna tu- di vsem organizatorjem in sponzorjem pestrega kultur- nega poletja v Celju, ki so prav gotovo vložili veliko tru- da, da se v Celju sploh kaj dogaja in to po dokaj dostop- nih cenah. Sicer se bo gotovo našel kdo, ki bo rekel, da mi ni treba na kulturno priredi- tev v lokal, kjer se večerja in klepeta. Res je, ni mi treba tja in se skoraj po kolenih plaziti za vstopnico. A kaj jaz mo- rem, privabili so me z znani- mi umetniki, ki jih nisem že- lela zamuditi. V prihodnje si želim čimveč dobrih prireditev, ki bi bile v večjih prostorih in ljudje ne bi ostajali brez vstopnic ali čaka- li na milost in nemilost do zadnjega trenutka, če bodo vendarle lahko prisotni... M. N. K., Celje Kdaj bo boljši TV signal? Nič ne nasprotujem gradnji stolpa na Konjiški gori, saj je privabljanje turistov pomem- bno za razvoj naše občine. A ko sem prvič prebral, da se bo ta stolp postavil, sem se vprašal: kaj pa televizijski sig- nal? Končno imamo v naši občini še številne tako imeno- vane črne lise, kjer gledalci ne dobijo T V signala, niti 1. ah 2. programa. Sami se poskušajo znajti in si izboljšati signal, da dobijo vsaj TV Slovenija. Zato sem naslovil pisno pripombo na občino Vojnik z namenom, da vzpostavijo stik s TV Slo- . venijo ter z njimi v dogovoru še dodajo ojačevalno anteno, saj je stolp na lepi lokaciji in bi dobili z sprejemnim ojačeval- cem močnejši signal s Krvav- ca ali Kuma. Oddajal bi signale v smeri, kjer ljudje nimajo sedaj ureje- nega programa, a plačujejo TV naročnino. S svojim pred- logom sem želel le pomagati ljudem, vendar očitno moja pobuda ni prišla na pravi na- slov. Verjetno bi se v RTV Slo- venija strinjali, da s skupnimi močmi in sovlaganjem izbolj- šajo gledalcem TV signal. Žal bo stal le stolp. Morda pa le še ni prepozno? DUŠAN GORKIČ, Vojnik Obvestilo Dovolite nam, da Vam po- sredujemo vsebino odprtega pisma predsedniku Republi- ke Slovenije, gospodu Milanu Kučanu. Prav bi bilo, da bi Republika Slovenija pred vstopom v de- mokratično družbo evropskih narodov končno zbrisala s svojega obličja madež, ki jo kazi že več kot pol stoletja. Zato pozivamo predsednika države kot najvišjega varuha zakonitosti in Ustave RS, da v imenu Republike Slovenije iz- javi: . Republika Slovenija obžalu- je krivično razlaščanje prebi- valstva Slovenije po drugi sve- tovni vojni. Republika Slovenija obža- luje človeško trpljenje in krše- nje človekovih pravic, ki sta spremljala nasilni odvzem premoženja. Republika Slovenija prizna- va veliko korist od podržav- ljene lastnine kot temelja pri vzpostavljanju tedanjega so- cialističnega gospodarstva. Republika Slovenija si bo prizadevala za učinkovito in zakonito vrnitev nacionalizi- ranega premoženja. Pismo s to vsebino smo izročili državni sekretarki ZDA Madeleine Albright ob njenem zadnjem obisku v Sloveniji. FRANC IZGORŠEK, predsednik ZLRP Slovenije Onesnaževanje slovenščine že nekaj časa me vznemirja nad bivšim gostiščem Vegas v Gosposki ulici velik okrogel napis v angleščini: Night club, Casino, Roulette. Nikjer ni niti z eno besedo v slovenščini napisano, če je nočni klub sploh odprt. Pojavile so se že slike golih žensk, ki bi naj privabljale goste. Verjetno je nočni klub odprt kar 24 ur kot nekatere bencinske črpalke. Moti me, da je Vegas le nekaj metrov oddaljen od občine. Če se ne motim, sem nekje prebral, da bivše gostišče Ve- gas še do danes nima vseh ustreznih dovoljenj za obra- tovanje. Ker so morda inšpek- torji na dopustu, bodo ukre- pali septembra, če sploh bo- do. Drugo onesnaževanje oziro- ma omalovaževanje slovenšči- ne je prav na vogalu Narodne- ga doma, upravne stavbe obči- ne. Na panoju so navedene prireditve v okviru Poletja v Celju - knežjem mestu. Poseb- no pozornost pa mi je vzbudil plakat, ki vabi v nemščini na prireditev v Lapidariju Pokra- jinskega muzeja. Na njem do- besedno piše v nemščini: Tanz und Musik aus Tibet. Morda so hoteli vabiti organizatorji tudi v nemščini, da ne bi bila zapostavljena. Več kot polovi- ca napisov raznih ustanov in podjetij je že itak v angleščini. Verjetno bo odgovor, daje go- stovanje iz Tibeta organizirala kakšna nemška ali avstrijska turistična agencija. Če bi bilo organizatorjem kaj mar za mater ni jezik, bi ne dovolili vabila v nemščini. Morda bo- do to gostovanje preplavili tu- risti iz nemško govorečih de- žel. Predlagam, da bi namesto Celje napisali kar Cilli. Pred kratkim sem prebral knjigo avstrijskega pisatelja Rudolfa Perpasseka s kratkim naslo- vom: Cilh, eine ahe steirische Stadt. Ali bi Avstrijci dovolili izdajo knjige z naslovom: Ce- lovec, staro slovensko mesto na Koroškem? Verjetno ne. V tej knjigi precej obširno med drugim opisuje celjske trgov- ce in druge nemčurje, ki so pred vojno že pripravljah spi- ske ljudi, ki so bili po prihodu Hitlerja izseljeni ali odpeljani v taborišče. Opisuje, kako so morali po Hitlerjevem porazu zapustiti Celje. Kaj pa so po- čeli med vojno, ko so nas preganjali, če smo govorili slovensko? Ne vem, zakaj tako silimo v EU? Poleg vabila iz Tibeta v nemščini imamo v Celju že itak polno trgovin s tujimi imeni. Predlagam, da bi Novi tednik uvedel jezikovno raz- sodišče, kot je bilo v Delu. Jezikovno onesnaževanje ni mar slavistom na Filozofski fakulteti, Slavističnemu druš- tvu Slovenije in žal tudi osta- lim slavistom po Sloveniji. Francozi so pred leti ostro nastopili proti onesnaževanju francoščine. Ko sem bil pred leti na Korziki, nisem opazil takšnega onesnaževanje kot je pri nas. MILAN GOMBAČ, . Celje Srečanje prostovoljcev Društvo za razvoj civilnih iniciativ - MOST iz Žalca je v sodelovanju s Centrom za so- cialno delo Žalec organiziral dvodnevno srečanje prosto- voljcev in mentorjev prosto- voljnega dela z namenom, da bi se spoznali, predstavih svo- je delo in izmenjah izkušnje. Srečanja so se udeležih predstavniki Šolskega centra iz Velenja, ki delujejo pod vodstvom Alenke Čas. Pri svojem delu'se srečujejo z otroki v vrtcih, begunskimi otroki in mladostniki, bolniki v splošni bolnišnici, bolniki z multiplo sklerozo, ostarelimi ljudmi, otroki s psihosocialni- mi problemi, otroki in mla- dostniki z motnjami v tele- snem in duševnem razvoju, osnovnošolci in srednješolci z učnimi težavami. Prišli so prostovoljci, ki delujejo pod vodstvom Helene Breznik na Srednji zdravstveni šoli v Ce- lju in se srečujejo z ostarehmi v domovih; prostovoljci »Žal- ske skupine veselih ljudi«, ki delujejo pod okriljem Rdeče- ga križa pod vodstvom Irene Potočnik in se združujejo v dveh skupinah za zdravo živ- ljenje in dobre medčloveške odnose; izvajalci programa socialne dejavnosti (učna po- moč, pomoč pri gospodinj- skih opravilih in razvijanju delovnih navad...) iz Centra za socialno delo Slovenske Konjice in Centra za socialno delo Žalec; prostovoljci, ki iz- vajajo program Mladinske delavnice pri CSD Žalec; pro- stovoljci, ki spremljajo osebe na prestajanju zaporne kazni - pri CSD Žalec in prostovoljci, ki obiskujejo ostarele ljudi na domu, pomagajo skupi^j šev otrok z Dovvnovim sin, mom, nudijo pomoč v D, nem centru za otroke in j dostnike - Podmornici iny cih pod okriljem Društv^ razvoj civilnih iniciativ Kot gostje so svoje , predstavili predstavniki venske fondacije. Mladini ga ceha in Društva za pro voljno delo - MOST iz Ljujj ne. Pomen skrbi zase je p, stavil dr. Matjaž Lesjak, oj bodi in odgovornosti pri ^ z ljudmi pa je spregovorilj pod Toni Štemberger. Vi nam je popestrila glasbei Alenka Lesjak s prijatelji. Prostovoljci smo na st^ nju ugotovili, da je naše( sicer precej razširjeno in noliko, vendar širši javn premalo poznano. Ker sj znali dobro združiti prijetno koristnim, smo se poslovili željo, da se še srečamo. M zaključimo z mislijo, spremlja naše delo: »Čim ti podarim, tem več imam. Ml Društvo za razvoj civ iniciativ 2 O našem morjj v nas so zakoreninjene si nje in ljubezen do našega ma ja. Tu so admirali, pomoršiii ki, umetniki, tu je ljudska p sem, ki poje o morju. Poz« mo jo v Prekmurju, na Poha ju in v Karavankah. Reci mo je! In zamisli se dekhca, d ček, mož, starec. Podedoval čustva privrejo na dan, ( enega do drugega kraja na deželice na sončni strani Al] Kdo ne pozna tiste pesn barčici, ki plava po morju? »sekaj, sekaj smrečico, d. boš delal barčico.« Tudi dekl ki ji barka odnaša fanta, huje: »Nesrečna galeja, 1^ mi odpeljala ljubljenega Morje imamo Slovenci v ta Fantje napajajo konje ob a nem morju, vojaki pridejo ( velikega morja, galeja odpel dekhco na črno morje..J morju je pisal Vodnik, k| ski, tudi Prešeren.... Zato me kar stisne ob prel ranju prispevkov o Piranske zalivu. Neplodna so razmišlj nja o tem, kaj bi bilo, če bilo, pa ni bilo. Dober sosed zlata vreden in na jugu Si venci nikdar nismo imeli n< protnika in ne sporov. Do nerešenih problemov enih 1< drugih ne vodi nikamor, najmanj pa v Evropsko sku nost. Prej ali slej bomo tudi epizodo pomedli pod prepi go. Pogovarjati se moramo,' di sanje se kdaj uresničujejo FRANC ŠTOLF cel Obrazložite novih cen Na zadnje cenovne in t< ne spremembe v telekomii' kacijskem prometu se je ^ javnosti, še zlasti uporabn' Interneta, odzval tako, da mo v Telekomu Slovenije f novno pojasniti svoja stalil' Zato dajemo naslednjo izj^j Spremembe cen in delnfl di tarifnega sistema v teU munikacijskem prometu Sloveniji sodijo v okvir; stopnega prilagajanja cenO» politike in tarifnega sistei merilom, ki veljajo v druž evropskih državah. Odstof PISMA BRALCEV - NASI KRAJI IN UUDJE 21 od njih so bila in so še '!lno zelo velika. Končna po- aica teh nesorazmerij je, da Mekoni Slovenije ne more za- ^'zijati dovolj finančnih dstev za naložbe in razvoj. Vtudi vlaga v razvoj po dvaj- t milijard tolarjev na leto ^ J. je vrednostno skoraj po- Sca njegovih letnih prihod- v). je glede na potrebe po 'Jnovnih in drugih telekomu- \acijskil^ priključkih in sto- wah še vedno premalo, "po zadnjih spremembah je plekomunikacijski promet v Leniji še vedno daleč naj- ejši v Evropi. Cene v do- jfem, notranjem prometu 50 od evropskega povprečja 0 za 78 odstotkov, v med- jj^rodnem prometu za 12 od- stotkov, telefonska naročnina J 23 45 odstotkov. Ob tem je iteba opozorhi, da so se cene ^ mednarodnem prometu jpižale za 18 odstotkov, med- tem, ko se je naročnina po- dražila za poldrugi odstotek, tjlefonski impulz pa nomi- jjlno za 8,6 odstotka. Za toli- [l(0 so dražji telefonski pogo- vori v obeh območjih med- krajevnega prometa. Kolikšna je podražitev v lo- kalnem prometu, v katerem se je tarifni impulzni interval skrajšal s petih na dve minuti, ie nemogoče izračunati kar povprek. Za vse uporabnike, ki v lokalnem prometu v pov- prečju telefonirajo manj kot dve minuti (takšnih je po na- ših prometnih podatkih 70 od- stotkov), je podražitev ravno tako 8,6-odstotna. Za vse dru- ^e, ki vzpostavljaj o daljše tele- fonske zveze, pa je podražitev weda občutnejša. Mednje so- jo tudi uporabniki Interneta. 'Vsaka sprememba tarifnega sistema v telekomunikacij- am prometu nekatere skupi- ne uporabnikov nujno priza- dene bolj, druge pa manj ali sploh ne. Kljub spremembi je cena pogovora v lokalnem prometu pri nas še vedno za 67 odstot- l^ov nižja od evropskega pov- prečja. Za ilustracijo naj nave- demo, da stane dveminutni telefonski pogovor na Slovaš- kem 16,16 tolarja, na Madžar- skem 10,57 tolarja, pri nas pa po novem 4,25 tolarja z dav- l^om vred. V zahodnoevrop- skih državah so cene po pravi- lu še precej višje. Zaradi tega tudi uporaba Interneta v 'l^lu, vezanem na ceno impul- ^ v lokalnem prometu, pri [•^s še vedno nekajkrat cenej- 53 kot v Evropi in tudi po ^^etu. Izjema so morda ZDA, še to ne v vseh deUh te ^'^like države. Telekom Slovenije ZAHVALE, POHVALE Uspela prireditev sodstvi Društva upokojen- Šmarje in Območne koor- ?'nacije Društev upokojencev ■^^rje pri Jelšah se iskreno f^hvaljujeta vsem, ki so kakor- sodelovali in pomagali pri :^'turni prireditvi Tekma ža- ?lic in koscev DU Pliberk - DU L?^rje, ki je bila na Fajsovi ^^^iji v Senovici pri Šmarju. Hvala vsem korajžnim tek- j movalkam in tekmovalcem, ; predvsem pa našim prijate- , Ijem iz Društva upokojencev j Phberk, ki so uspešno in ve- ; selo sodelovali. Ponovno je ta, že tradicio- \ nalna kulturna prireditev na j našem področju kljub nagaji-1 vemu vremenu zelo lepo in \ pohvalno uspela, našteli pa ; smo-približno 2 tisoč obisko- \ valcev. \ Posebej se zahvaljujemo ' generalnima pokroviteljema ; Občini Šmarje in Megradu ' Mestinje, sopokroviteljem: Zvezi društev upokojencev i Slovenije, Radiu Šmarje, hote- \ lu Delfin Izola, Izletniku Ro- ^ gaška Slatina ter vsem osta- i lim, ki so darovali finančne in j materialne prispevke. Hvala Igorju Habjanu za le- > po vodenje programa, prav ta- j ko predsednici Društva upo- i kojencev Pliberk Heleni Moč- nik, županu občine Šmarje Jo- žetu Čakšu, predsedniku ^ ZDUS Vinku Gobcu, našemu - poslancu Antonu Delaku in I predsedniku Krajevne skup- nosti Šmarje Cerovšku za lepe in pohvalne besede. • Prisrčna hvala tudi spošto-'i vani družini Fajsovi, ki je pris- \ pevala tekmovalno področje ; in vse ostalo za prijetno po- ; čutje na tej lepi kmetiji. - Hvala tudi vsem poverjeni-1 kom in ostahm, ki so sodelo-. vali pri pripravljalnih in konč- i nih delih. Vsem zmagovalcem ' in zmagovalkam, kakor tudi ■ vsem ostalim »korajžnim« is- i krene čestitke! / IVANKA VEHOVAR, ^ DU Šmarje pri Jelšah Gostišče, vredno posnemanja \ Pred nekaj časa smo se sre- ] čah učenci, ki smo pred 20 leti' skupaj gulili osnovnošolske ; klopi v Vojniku. S sošolko, ki ■ sva srečanje organizirali, sva bili malo v skrbeh, če bo sre-: čanje uspelo. Čeprav nas je ; bilo samo sedemnajst (ško-; da, da ni bilo še ostalih), smo ; si bili ob koncu srečanja enot- ni, da smo skupaj preživeli ] prijetno noč ob kramljanju,; plesu in šalah. Tokrat smo se zbrali že dru- i gič ha podobnem srečanju. Tako kot sedaj smo tudi prvič i izbrali gostišče Pri Marku v^ Novi Cerkvi. Osebju tega go-^ stišča velja pripisati velik de- ] lež za dobro počutje, zato sem I se odločila, da o tem napišem] pismo tudi vam. | Že ob prihodu nas je priča-; kal prijazen natakar, ki nam je ' zaželel dobrodošlico. Ob kle-' petu po večletnem srečanju kar nismo mogli verjeti, da je^ minilo že dve uri in po prosto- j ru je zadišala okusno priprav- ljena hrana. Po večerji nas je.; prišel pozdravit šef gostišča.; Na njegov račun smo nato pri- ■ sluhnili ubranim glasovom; skupine Mavrica, ki so nami polepšaU večer s pesmijo. Nji-J hova pesem je vzbudila še vi nas željo po petju in plesu." Sošolcu s harmoniko se je pri-i družil še gospod Ivan, ki je pomagal skrbeti natakarju To-j mažu, da nismo bili žejni in' lačni. V sosednjem prostoru, so bili svatje, med njimi tudi j nekdanji učenec vojniške šolel Miro KUnc. Tudi Miro si je' utrgal delček časa za nas in nam zaigral. V jutranjih urah so se svatje že odpravljali domov, naša družba pa o odhodu še ni kazala zanimanja. Pri tem pa naj poudarim, da nam osebje z ničemer ni pokazalo, da se bomo morali tudi mi poslovi- ti. Nasprotno, gospod Ivan nam je igral še zunaj, da smo zaplesali tudi na asfaUu. Vse do sedme ure, ko se je večina poslovila, smo doživljah s strani osebja prijaznost in pri- pravljenost ustreči gostu. V manjši ali večji skupini sem bila že večkrat deležna njiho- ve gostoljubnosti in drobnih presenečenj. Tega nam žal v sodobnem času vedno bolj primanjkuje, zato menim, da si gostilna Pri Marku s svojo gostoljubnostjo zasluži vso pohvalo in je vredna posne- manja. BREDA JAKOP, Vitanje pritožnJ KNJIGA Komu SO napoti raze? Sem ljubiteljica rož in se z veseljem ozrem na balkone ali vrtove, kjer cvetijo te naše pri- jateljice. Niti na misel mi ne pride, da bi kadarkoli storila ■kaj podobnega, kot se je nama zgodilo pred kratkim. Sredi julija naju ni bilo doma, in takrat je nekdo s strupom poš- kropil vse rože, ki jih je dose- gel. Predvsem jim je škodoval na spodnjem balkonu in v okolici hiše. Ne moreva razumeti, da se najde človek, ki je lahko tako hudoben in nevoščljiv. Upava, da bo prebral te vrstice in se malo zamislil. Včasih pa si tudi želiva, da bi se storjeno dejanje na kakšen način obre- stovalo. MARIJA MEHLE, IVAN TUHTAR, Celje Povišali SO Konjišlco goro Konjiški planinci so sedmo desetletje organiziranega ob- stoja društva praznovali za- res planinsko: minulo soboto so se odpravili na vrh Konjiš- ke gore in tam slovesno pre- dali v uporabo nov, 25 metrov visok jekleni razgledni stolp. Stolpnik je s 1012 metri nad- morske višine najvišji vrh ne le Konjiške gore, ampak tudi naj- višja točka v vsej konjiški obči- ni. Iz Slovenskih Konjic do Stolpnika je dobri dve uri hoje, do vrha pa vodi pot tudi iz drugih smeri: iz Sojeka, Dra- melj in Vojnika ter iz zreške smeri. Precej visoko po poboč- jih Konjiške gore je speljana gozdna cesta, a od gozdarske koče pri Štepihu pa do vrha Stolpnika je vendarle treba peš. Vsaj to pot so morali prehoditi tudi starejši ljubitelji planins- tva, nemalo pa je bilo pohodni- kov, ki so se na Stolpnik minulo soboto podali kar iz doline. Razlog za izlet je bijo praznova- nje jubileja planinstva na Ko- njiškem in tej priložnosti v čast še odprtje nenavadnega objekta na vrhu gore. Iznad drevesnih krošenj stoletnih vršacev na- mreč že nekaj dni kuka razgled- ni stolp. Petindvajset metrov se- ga v višino. Na zadnji, tretji razgledni ploščadi je pritrjena orientacijska tabla, na kateri so označene najpomembnejše smeri in razdalje, ki jih je mogo- če opazovati s Stolpnika. Na stopniščno ograjo pa je dodana tudi plastična obloga za toplejši prijem. Denar za skoraj sedem mili- jonov tolarjev vredno investici- jo so darovali mnogi planinci. Tako so organizatorji gradnje »prodali« vseh 140 stopnic in jih označili z nazivi darovalcev. Poleg teh je bilo še dosti več pokroviteljev, med njimi obči- ne Slovenske Konjice, Zreče, Vojnik in Vitanje, številne kra- jevne skupnosti, društva ter mnoga podjetja in zasebniki. Pred mogočnim stolpom je v soboto praznovalo vsaj šesto do tisoč pohodnikov. Prisluhnili so glasbenikom iz Vitanja, pevcem iz Frankolovega, pevkam iz Bri- njeve gore in drugim nastopajo- čim. Zbrane so pozdravili pred- sednik Planinskega društva Slo- venske Konjice Jože Kamenšek, predsednik sosednjega franko- lovškega planinskega društva Ivan Trobiš, vitanjski župan Slavko Krajnc ter konjiški žu- pan Janez Jazbec. Posebno po- zorno so planinci na vrhu Ko- njiške gore pozdravili tudi naj- starejšega udeleženca na slove- snosti - 92-letnega gospoda Kovšeta iz Vitanja. Kmalu nato je slavje pod jekleno konstruk- cijo doseglo še najpomembnej- ši del: prerez traku. Dejanje, s katerim je bil stolp tudi uradno predan v uporabo, so planinci zaupali dolgoletnima zaslužni- ma članoma: Ivanki Einfalt ter Ivanu JuraČu. Ivanka že vrsto let vodi blagajniške posle, ob gradnji stolpa pa je imela še posebno veliko dela. Obenem sprejema prijave za vse planin- ske izlete, ureja pošto, vodi evi- denco o članih in članarini in še kaj. Ivan Jurač je član društva in upravnega odbora in je veliko sodeloval pri gradnji stolpa na Stolpniku, pa tudi že pred de- setletji, ko so planinci postavlja- li stolp na Rogli. Hip zatem, ko je bil trak pre- rezan, so se po strmih polžastih stopnicah v teku povzpeli naj- prej otroci in nato še starejši planinci. Veselo razpoloženje je takoj nato žal prekinila opol- danska nevihta. A najbolj vztrajni se niso ustrašili niti to- če. Po četrturnem vedrenju pod krošnjami dreves so znova do- čakali sonce in iz vrha stolpa nato tudi čudovit razgled, ■■■■■■■■■■■■■■i B.Z. 27 desetin v Prožinsici vasi Na 10. tekmovanju za pre- hodni pokal Prožinske vasi je nastopilo rekordno število gasilskih desetin, 19 moških in osem ženskih. Med moškimi je zmagala ekipa PGD Kamence (960,10 točke) pred PGD Rova (959,20) in PDG Steklarna Rogaška Slatina (958,15), med ženskami pa PDG Op- lotnica (936,6) pred PDG Ga- brnik (920,5) in PDG Šentjur pri Celju (912,5). TV Ad lioc v Celju Poletne prireditve v Celju so dobrodošla popestritev soparnih večerov v mestu, a morda nekohko preveč resnobne za tiste, ki prisegajo na ples in zabavo pozno v noč. Pretekli četrtek je goriško-ajdovska skupina Ad hoc ogrela tiste goste bara Zlatorog club, ki so se odzvali povabilu na koncert, pa tudi one, ki so prišli samo na kozarček pijače in imeli priložnost prisluhniti glasbi v živo. Žal je dež pregnal nastopajoče pod streho, a tudi nekoliko tesen prostor ni oviral ljubiteljev lahkotnega funka, interpretiranega bolj po jazzovsko. Ad hoc v sedanji zasedbi zabava sebe in poslušalce od leta 1995, njeni člani pa so bolj ah manj že izkušeni glasbeniki, predvsem vokalistko Barbaro Šinigoj smo lahko slišali v vlogi spremljevalnega vokala pri nekaterih slovenskih skupinah. SHERPA PRESS ^0.-31.f»lii1997 22 NASI KRAJI IN UUDJE Za nas, Ljubence V flosarskem kraju z različnimi slovesnostmi častijo 750 let^rve omembe Ljubnega v pisnih virih z malce drugačno sveča- nostjo so Ljubenci v ponede- ljek zvečer pospremili na pot knjigo Ljubno-750 let, šolsko glasilo Mladi flosar ter odprli razstavo del čla- nov ljubenske likovne sekci- je. Knjigo o Ljubnem je načr- toval publicist Aleksander Vi- dečnik, izšla pa je kot pester zbornik z dokumentarnimi posnetki, dokumenti in izja- vami. Nosilec projekta je bilo nazarsko podjetje Epsi, med avtorji prispevkov pa so med drugimi Lenka Kralj, Rajko Pintar, Edi Mavric... V knjigi so poleg prekrasnih fotogra- fij, našle mesto teme o prete- klosti, zdravstvu, šolstvu, po- plavah, kulturi, splavarstvu, ljubenskih poticah, zajet pa je tudi utrip posameznih dru- štev. »Knjiga je lahko v ponos Ljubnemu in vsem tistim, ki so kraj gradili,« je na predsta- vitveni slovesnosti poudaril Aleksander Videčnik, ki mu je v zahvalo za neprecenljivo pomoč pri izdaji knjige župa- nja Anka Rakun izročila spo- minsko sliko. Največ zaslug za izdajo knjige ima ljubljanska d.d. BTC, kjer vodi upravo Jože Mermal, ki je prav tako pravi »Ljubenc«. V zahvalo za nje- govo pomoč pri različnih ak- tivnostih, ki se odvijajo na Ljubnem, mu je županja izro- čila sliko Pepce Platovšek. Vsi, ki so soustvarjali pone- deljkov program, so na nek način povezani s krajem ob Savinji, ki v teh dneh slavi častitljiv jubilej. Tako tudi Ma- ja Šugman, ki je svoje nekda- nje sokrajane pozdravila v pristni ljubenščini in predsta- vila nekaj razmišljanj učencev osnovne šole. V nadaljevanju so predsta- vili še glasilo Mladi flosar, v katerem so se ljubenski učen- ci »igrali z besedami« na temo 750 let Ljubnega. Tudi razsta- *va, ki bo odprta vsako po- poldne v kuhurnem domu, je vredna spoštovanja in obču- dovanja. Na razstavi so na ogled dela članov likovne sek- cije, ki so se predstavili v naj- lepši luči. Ljubenci se ponaša- jo z največjim številom likov- nih ljubiteljev, ki so že več kot desetletje povezani v tam- kajšnjem kulturnem društvu. Na razstavi se svojimi deli predstavljajo Milka Terbov- šek, Katja Grešnik, Pepca Pla- tovšek, Ida Voler, Slavica Pri- slan, Milan Cerar, Ante Blaže- vič, Branko Rupnik, Maks To- stovršnik in Anja Mejboom. Program so z zelo spretno izvedenim nastopom pope- strili Zlatko Šugman, sicer ne pravi Ljubenc, toda vseeno Na ponedeljkovi slovesnosti se je zbralo precej domačinov in gostov, ki so se najbolj zabaujj ob domislicah Zlatka Šugmana-Frakeljna. povezan s krajem, pianistka Anita Lakner, ter Kristina in Benjamina Šuster. V okviru prireditev, posve- čenemu ljubenskemu jubile- ju, so v ponedeljek pripravili otroško slikarsko kolonijo, v torek odkrili spominsko ploš- čo Celjski legiji Maistrovih borcev in spominskih kam- nov ob treh večjih poplavah, včeraj so v šoli odprli razstavi fotografij in del Pepce Platov- šek, v Radmirju pa razstavo hkovnih del otrok in mladine. Danes, v četrtek, pripravlja- jo Ljubenci v Vrbju kres z domačimi godci, osrednja slovesnost pa bo jutri, v pe- tek, 1. avgusta, ko se bodo ob 18. uri sešU člani občinskega sveta na slavnostni seji, ob 21. uri pa bodo pripravili kulturni program z domačimi godci. pevci in igralci. V soboto, avgusta, bodo pripravili | sarski večer v Vrbju, v nedej pa bo ob 15.30 že tradicion no udiranje flosa s flosarsfc krstom na obrežju Savii prireditve ob 750-letnici Lj nega in Flosarskem balu bodo zaključili s flosarsl večerom. ■HHMI URŠKA SELIŠI ■■■■L Foto: CIRIL S Zlet tabornikov V Velenju so se zbrali taborniki iz večih držav - Tema letošnjega zleta je energija V soboto 2. avgusta ob 10. uri bo predsednik republike Slovenije Milan Kučan slav- nostno odprl Zlet taborni- kov Slovenije ob Velenj- skem jezeru, ki ga letos pri- pravljata Zveza tabornikov Slovenije in Šaleška zveza tabornikov. Zlet tabornikov bo trajal do 10. avgusta, udeležili pa se ga bodo člani taborniških in os- talih skavtskih organizacij iz Italije, Avstrije, Nemčije, Lu- xemburga. Hrvaške in Make- donije, stari od 15 do 19 let. Glavni nameni zleta so med- sebojno spoznavanje vodni- kov in popotnikov, ekološko osveščanje, način življenja, ki je prijazen okolju, in celovit razvoj osebnosti. Zaradi tega je letošnja tema zleta energija, zletni znak pa vsebuje dva sončka, ki pona- zarjata prijateljstvo in druže- nje, obenem pa simbolizirata tudi energijo, ki jo pošiljata na zemljo v obliki sončnih žarkov. Velenje in njegova okolica so zaradi bogate tradicije raz- ličnih oblik pridobivanja energije odličen učni prostor za mlade tabornike. Tako bo- do v teh desetih dneh spoz- navali racionalne načine rabe obstoječih energetskih virov in se obenem seznanjali z alternativnimi, okolju prijaz- nejšimi viri energije, ogledali si bodo rudnik lignita. Ter- moelektrarno Šoštanj in na- sip med Velenjskim in Druž- mirskim jezerom. Ker je eden glavnih name- nov zleta druženje mladih, so v program vključili veliko za- nimivih delavnic. Mladi ta- borniki in skavti se bodo lah- ko vključevali v etnološke delavnice, kjer bo poudarek na ročnih spretnostih, ukvar- jali se bodo s športom, od iger z žogo, dejavnostih na jezeru do splavarjenja. Tudi na kulturnem področju so pripravili bogat program in različne delavnice. Odprte bodo glasbena, likovna, gra- fična, pionirska, kuharska, ekološka, fotografska, radi- oamaterska in novinarska delavnica, nekaj pa se jih bo ukvarjalo tudi z risanjem, iz- delovanjem lutk in lončars- tvom. Zlet je namenjen tudi oseb- nostnemu razvoju udeležen- cev in v ta namen so pripravi- li projekt duhovnosti, kjer bo poudarek na duhovnem ko- municiranju, organizirali bo- do duhovne igre in se pogo- varjali o duhovnosti v svoji organizaciji. Ob teh raznoli- kih dejavnostih se bodo uk- varjali tudi s čisto taborniški- mi opravili, kot je, na primer, hike - hoja, sprehod. V načr- tu imajo zgodovinski, dnevni in nočni hike, hike s prenoče- vanjem in celodnevni izlet. ...^»..^^^ LUCIJA MEDVED Od strahu do užitka Predstavljamo Konjeniški klub Celje, ki uvaja hipoterapijo za umsko in telesno prizadete Konjeniški klub Celje v Škofji vasi deluje že več kot pol stoletja, točneje rečeno 52 let. V klubu so vzgojili vrsto odličnih tekmovalcev, ki so so- dili v sam vrh turnirskega športa. Pričeli so tudi s poseb- no obliko terapije s konji, ki se imenuje hipoterapija za um- sko in telesno prizadete. Konjeniški klub Celje je športno-rekreacijski klub, ki razvija tudi terapevtsko jahanje. Poudarek je«na vzgoji mladine, saj je to eden izmed športov, ki ne vzgaja le človeka-športnika, temveč mu vceplja pozitiven odnos do živali in sploh do narave. Vsak jezdec skrbi za svojega konja, ga hrani in treni- ra, hkrati pa se mora naučiti tudi drugih del, kot je spravilo sena ali barvanje zaprek. V hlevu imajo 22 konj, ki prav tako opravljajo različna dela. Neka- teri so samo za tečaj, drugi za tečaj in šolo, tretji pa so samo tekmovalni konji. Po dveh opravljenih tečajih preidejo udeleženci v šolo jaha- nja in postanejo člani kluba. Za delo v klubu dobijo člani točke, ki jih lahko porabijo za brez- plačno jahanje. Člani dobijo za uro dela štiri točke, za uro jaha- nja pa potrebujejo osem točk. Konjeništo je kljub vsemu izredno drag šport. »Poleg tre- ningov je potrebno stalno vzdr- ževati objekte, tekmovalne po- vršine, travnike in gozdove, saj imamo približno 25 hektarjev zemljišča. Za vzrejo vsako leto potrebujemo 65 ton sena, 25 ton ovsa in 25 ton slame, vsak mesec pa vsaj tovornjak žagovi- ne,« je pojasnil predsednik klu- ba Marjan Hrušovar. Hkrati skrbijo za redno preventivo, ve- terinarske preglede, za trans- port živali na tekmovanja ter za jahalno opremo za jezdece in konje. Klub je letos povabil k sode- lovanju tudi takšne, ki potrebu- jejo stik s konjem za zdravstve- no terapijo. Prvi obiskovalci so bili prizadeti otroci iz društva Sožitje. Predsednik konjeniške- ga kluba je med drugim pove- dal, da so stroški za hipoterapi- jo zelo visoki. Težave so tudi zato, ker je za 60 otrok z Dobr- ne, ki klub obiskujejo enkrat tedensko, na razpolago samo en poni. Bistvo terapije je stik z naravo, koordinacija gibov, vzpostavljanje novih nevron- skih poti, povečana mobilnost in spoznavanje živali. Sprva je bilo otrokom težko, ker so se bali konjev, kasneje pa so se jih privadili in danes v njihovi druž- bi zelo uživajo. »V največjo pomoč so spon- zorji, ki nam skušajo pomagati predvsem z materialom. Zato se moramo zahvaliti vsem sponzorjem, članom izvršilne- ga odbora in številnim prijate- ljem, ki pripomorejo k temu, da lahko klub deluje. Še posebej so pomembni mediji, brez katerih bi tako klub kot tekmovalci in športna zvrst ostali v anonim- nosti,« je poudaril Hrušovar in dodal, da je KK Celje s svojo dolgoletno uspešno dejavnost- jo zelo pozitivno vplival na ce- lotni razvoj konjeništva v Slove- niji. Brez zanesenjaštva 9-član- skega izvršilnega odbora, čla- nov kluba, staršev, tekmoval- cev in prijateljev bi klub le teži zmogel preživeti, kaj šele zm gel razmišljati o perspektiv Marjan Hrušovar meni, da klub s svojo ureditvijo in Špd nimi rezultati lahko v ugl' Škofji vasi in Mestni občini C Ije. V klubu se trudijo, da konjeništvo v Sloveniji, P vsem pa v Celju zasedlo mes' ki si ga zasluži. Trenutno glavne naloge nakup konj' vzgoja odličnih tekmovale« razširitev hipoterapije, sanac vadbenih in tekmovalnih p^^ šin, izgradnja 10 boksov, raz^i tev kroga prijateljev konje tva, vključitev v krajevno mestno sredino in prodori tekmovalnem področju sre^'' Evrope. Prihodnje leto bodo P čeli s tedenskimi tabori v sklol hipoterapije ali pa za tiste, kil veseli skupno druženje v stiW naravo in živalmi. J NEVENKA LU| SHristo sorodnilcov in prijateljev na skupnem pikniku Na Vranjekovem travniku nad Planino na Pohorju so se v nedeljo zbrali bližnji in daljni sorodniki Gričnikovih. Misijo- nar iz Zambije Alojz Podgrajšek, ki je tudi pobudnik teh srečanj, je daroval mašo in tedaj se je zbralo več kot štiristo ljudi. Prišh so od blizu in daleč, kar je bilo razvidno že z avtomobilskih tabhc. Najdlje sta potovali na piknik sestri Sheron in Jenett iz llinoisa v ZDA. Njun dedek Gričnik je zapustil Pohorje in odrinil preko luže že daljnjega 1906. leta. Sorodniki in znanci velike družine se bodo zopet zbrali na pragu tretjega dsočletja, ko se bo misijonar za nekaj dni spet vrnil iz daljnega sveta. J.H. ŽTsNOPiČ NASI KRAJI IN UUDJE 23 Tradicionalno srečanje voznikov y organizaciji ZŠAM Slo- gnije ter predvsem Združe- jja šoferjev in avtomehani- ^Iv Zreče, ki v takšnem se- j^vu deluje dve leti, je bilo ^jflulo nedeljo pri hotelu planja na Rogli 6. tradicio- ijjlno srečanje voznikov Slo- venije- O^srednji dogodek je bilo 0il]e prapora ZŠAM Zreče. 2t,ranim sta spregovorila ^(fdsednik ZŠAM Slovenije Janez Dolenc ter župan obči- ne Zreče Jože Košir. Srečanje šoferjev in avtome- Ijjnikov je bil tudi zaključek Praznovanja šoferskega praz- ba 13. julija, ki so ga sicer v Lfljski regiji dostojno obeležili !y vseh združenjih ter na Ijsrednji regijski slovesnosti v lOelju. Tokratnemu shodu so [dodali še obeležje 75 letnice delovanja ZŠAM Slovenije ter feljkomero družabnosti. Domačini so se zelo potru- dili, da so pripravili zanimiv kulturno zabavni program. Zreški župan Jože Košir, ki je bil tudi boter praporu, je spre- govoril o pomenu ustanovitve lega društva, o vlogi, ki jo ZŠAM Zreče nadaljuje po prejšnji skupni organizaciji ZŠAM Slovenske Konjice, za turizem pa tudi izjemno po- membno tradicionalno sreče- vanje slovenskih voznikov. K praporu so pripeli svoje trakove še številni drugi spon- zorji, vsa šoferska združenja v celjski regiji, ZŠAM Poljčane, ZŠAM Slovenska Bistrica, ne- katera podjetja, posamezniki in SPV občine Zreče. Janez Dolenc, predsednik zveze ZŠAM Slovenije pa je kot slavnostni govornik pou- daril tudi bistvene probleme šoferskega poklica, članstva ZŠAM Slovenije ter prednosti, ki jih tako povezani poklicni vozniki in drugi delavci v pro- metni panogi lahko uveljavlja- jo. Med drugim je ostro kritizi- ral vladne organe in pristojna ministrstva, ki ne razumejo, da je promet in transport, pro- metna varnost in razvoj Slove- nije nedeljivo povezan s statu- som pokhcnega voznika, cest- no prometne varnosti in raz- vojem tega dela gospodarstva. Tudi odnos do tovrstnih sre- čanj se kaže prav v precejšnji ignoranci. Po povorki uniformiranih članic in članov ZŠAM Sloveni- je ter celjske regije, po kultur- nem programu z godbo na pihala iz Oplotnice, folklorno skupino Svoboda Zreče, dru- žabnih igrah in ob plesu z ansamblom Zreških šest, so dodah »sedmega« še sami ude- leženci, ki so se prijetno zaba- vali v lepem vremenu in ob številnih možnostih rekreaci- je. Slovenski šoferji se bodo letos sestali še enkrat, 6. sep- tembra v Novem mestu, na tradicionalnem državnem tekmovanju poklicnih vozni- kov in avtomehanikov, kjer bo svoje spretnosti in znanje dokazovalo lepo število tek- movalcev iz širše celjske regi- je. ^iMS— JOŽEMIKLAVC Miting v Konjicah Ta vikend bodo nebo nad Dravinjsko dolino prekrili jekleni ptiči. V or- ganizaciji Aero kluba iz Slovenskih Konjic in pod pokroviteljstvom ministra za obrambo Tita Turnška bo v soboto na letališču Senožeče državno prvens- tvo v natančnem letenju z motornimi letali. Tradicionalno šesto dr- žavno prvenstvo se bo za- čelo z dopoldanskim spre- jemom tekmovalcev in slo- vesnim odprtjem tekmova- nja v treh disciplinah. Orga- nizatorji pričakujejo od de- set do dvajset ekip najbolj- ših pilotov iz Slovenije ter iz sosednje Hrvaške in Avstri- je. Tekmovali bodo tudi vsaj trije člani konjiškega kluba. Popoldan bo še letal- ski miting. V programu, tra- jal bo približno poldrugo uro, bo mogoče videti akrobatsko letenje, vojaška letala, skupinsko letenje in še marsikaj. Minister bo ob koncu slo- vesno podelil medalje in pokale najboljšim na letoš- njem prvenstvu. V nedeljo bo še letalski piknik. K.Š. Mladi gasilci na morju Prostovoljno gasilsko društvo Teharje je tudi letos nagradilo mlade gasilce z le- tovanjem ob morju, nagrada pa pomeni tudi vzpodbudo za še bolj marljivo delo v gasil- skih vrstah. 28 mladih gasilcev od 9 do 17 let je svoje počitnice preži- velo na slovenski obali. Prete- klo soboto so se s kopalnim vlakom iz Celja odpravili v Koper in se nastanili v Anka- ranu. Večino časa so prežive- li na obali, kjer so preizkušali športne sposobnosti v od- bojki na mivki, vlečenju vrvi, košarki in plavanju. Večeri so bili namenjeni družabnim igram, plesu, sprehodom in navezovanju novih poznan- stev. Obiskali so Piran, v koprski luki pa so si ogledali vlačilec Vega za gašenje ladijskih poža- rov. Petčlanska posadka jih je s 350-tonsko ladjo popeljala na krožno vožnjo.Gasilska brigada v Kopru jim je pokazala še te- rensko vozilo za gašenje poža- rov na Krasu. Zadnjo noč so si mladi gasilci s penami za britje priredih pravo bitko. N.L. Obnova hotela Paka V teh dneh začenjajo z ob- novo velenjskega hotela Pa- ka, za kar je bil, milo rečeno, že skrajni čas. V Velenju manjka prenočišč, in marsik- daj je bilo slišati, da hotel Paka pomeni pravo sramoto za mesto ob Paki. Obnovo je prevzelo celjsko gradbeno podjetje Gradiš, za notranjo opremo hotela pa bo poskrbelo ljubljansko podjetje Lesnina MG. Obnovo, ki naj bi po prvih izračunih stala 9 mili- jonov mark, bo financiralo ve- lenjsko Gorenje. Hotel Paka bodo obnovili v celoti, saj naj bi postal hotel visoke B kategorije, v katerem bo lahko v eiibposteljnih sobah prenočilo približno 100 gostov. Na mestu, kjer je kegljišče, bo- do zgradili podzemno garažo, kinodvorano z 250 sedeži, kon- ferenčno dvorano s 60 sedeži, jedilnico in aperativ bar. Priča- kujejo, da bodo v tem hotelu prenočevali predvsem poslov- neži. L. OJSTERŠEK Hotel Paka v Velenju čaka na obnovo. Slovesno na Ponikvi ' J*rebivalci krajevne skup- "osti Ponikva pri Žalcu, so ""inuli konec tedna prazno- ^^li krajevni praznik. Za bolj- * poznavanje je treba pove- J^^i> da leži ta dokaj razvejana ^f^jevna skupnost na sever- "^m obrobju Savinjske doli- J*' le dober streljaj nad kraš- ko jamo Pekel. ^»MnHMMBi Od kar nekaj krajevnih zani- "^^osti velja omeniti podeželjski ?!^2ej kar je prava redkost v °^eniji in svoje dni zelo čist in ^^'iko uporabljen izvir Ponkvi- ki prične svojo pot tik pod ^^io in po slabem kilometru J^f^ikne na Loškem polju. Na se zopet prikaže v jami jf^el v obliki 4 metre visokega ^'^P^. ki danes, ko je urejen °^}op do njega, predstavlja eno ^^evilnih zanimivosti te jame. j^^^ uvod v praznovanje kra- jjj''^ega praznika, so se doma- ' skupaj z gosti, med njimi je bil tudi žalski župan Milan Dobnik zbrali v domu kraja- nov, kjer so jim domači moški pevski zbor skupaj z recitatorji in člani folklorne skupine, sled- nji so nastopili kasneje na »te- renu«, pripravili kratek, a prisr- čen kulturni program. Krajevni župan Ivan Jelen je v nagovoru med drugim pove- dal tudi to: »Če vzamemo v obzir vse prepreke, s katerimi smo se srečevali, in se še bomo, smo lahko s tem, kar smo dosegh, zadovoljni. Vendar tu- di v bodoče ne bo časa za počitek. Ena izmed naših veli- kih želja je, da dobi kraj kabel- sko televizijo. Tudi orgle v naši farni cerkvi kličejo po obnovi, oziroma zamenjavi. Sicer pa je naša prednostna naloga rekon- strukcija povsem dotrajanega cestnega odseka od Vodosteča do križišča Šentilj-Ponikva. Tu- di napeljava vodovoda v zase- lek Podkraj bo zelo zahtevna naloga, še posebej, ker so tem- kajšnja gospodinjstva precej raztresena, kar bo ta projekt znatno podražilo. Toda, če bo vsaj toliko volje in sloge kot doslej, in bomo tudi v dolini naleteli na razumevanje, se bo tudi to uredilo.« Ob tej priložnosti so zaslužni krajani prejeli krajevna prizna- nja. Vrhunec je bil otvoritev izredno lepo in domiselno ure- jene avtobusne postaje v zasel- ku Studence, in odprtje nekaj več kot kilometer asfaltirane ceste do domačij Gmajšek, Fle- nač. Blagoslovit vene svečano- sti je opravil njihov rojak Milan Jezernik, ki že več kot 50. let živi v Vatikanu. V vseh teh letih je ogromno pripseval za do- brobit rojstne Zgornje Ponik- ve, kakor se je to naselje nekoč imenovalo. Prav je, da se ome- nijo tudi gasilci, ki so pripravili hitrostno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti in tako dali svoj prispevek k praznovanju na Ponikvi. 24 INTERVJU - ANKETA' V živinoreji ne gre brez hišnega veterinarja »Z živalmi je treba ravnati na cim bolj tiuman način,« pravi veterinar Janko Jutiart iz Podloga Pred meseci je začela v Podlogu pri Šempe- tru obratovati prva zasebna veterinarska am- bulanta v celjski regiji, ki je hkrati tudi med prvimi tovrstnimi v Sloveniji. V njej so zaposleni trije doktorji veterine in veterinarski tehnik. Sedež ambulante je v prit- ličnem delu upravne zgradbe farme Podlog. Pred tem so veterinarji opravljali delo za potre- be Hmezadovih farm v Spodnji Savinjski doli- ni. O tem smo se pogovarjali s strokovnim vodjem ambulante dr. Jankom Juhartom. Zakaj ste se med prvimi v Sloveniji odločili za zasebno veterinarsko ambulanto? Leta 1994 je bil sprejet Zakon o veterinars- tvu, ki uzakonja novo organizacijo veterinar- ske službe. Na primarni ravni se ukinjajo obstoječe ambulante in ustanavljajo nove, za- sebne, ki bodo edine nosilke primarne veteri- ne. Treba se je tilo odločiti, kako naprej. Poskus združevanja z veterinarsko postajo v Žalcu ni bil uspešen, zato smo se odločili za samostojno pot. Povedati moram, da pri kura- tivni dejavnosti ni več teritorialnih omejitev. Za storitve, ki so širšega državnega pomena, država oblikuje območja za posamezno vete- rinarsko organizacijo in za to podeh koncesi- jo. Kakšni so prostori, v katerih opravljate del vašega dela in kako ste strokovno usposob- ljeni za to delo? Prostori so urejeni v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje veterinarske dejavnosti. Komisija, ki jo je imenovala Veterinarska zbor- nica Slovenije, je 17. aprila opravila preglede v prisotnosti veterinarskega inšpektorja Upravne enote Žalec dr. Edvarda Šribarja. Ugotovili'so. da izpolnjujemo vse predpisane prostorsko- tehnične, higienske in kadrovske pogoje za opravljanje zasebne veterinarske dejavnosti. Jaz, Bojan Soline, ki je prav tako diplomirani veterinar, in veterinarski tehnik Marko Sempri- možnik, smo biU že prej zaposleni v veterinar- ski ambulanti v Podlogu in smo delali pri Hmezadovih farmah v Podlogu, Zalogu in Že- pini, pokrivali pa smo tudi eno največjih rej činčil v Srednji Evropi, v Vrbju pri Žalcu. Uroš Hrastnik je tretji doktor veterine, ki je zaposlen v ambulanti. Med drugim skrbi tudi za zdravs- tveno varstvo in tehnologijo v kunčjereji s 5 tisoč samicami na Žovneku. Čemu vse še, razen veterinarstva na pri- marni ravni, namenjate pozornost? Dosti časa namenjamo še tehnologiji reje, prehrane in drugim stvarem, zato da bi živalim omogočili prijazno rejo. Večina sistemov za rejo in izkoriščanje živali je bila narejena tako, da je človeku čim bolj olajšala delo. To pomeni, da so živalim zmanjšali udobnost, ki je potreb- na za zahtevno proizvodnjo in reprodukcijo. Trdim, da se velika večina kužnih bolezni pojavlja kot odgovor na neustrezne pogoje reje. Večja kot je čreda, pogosteje se poznajo napake pri oskrbi živali. Sodobna reja poleg tega skraj- šuje čas, ki ga oskrbovalec preživi pri živaUh. Smo torej pri pojmu čredno zdravje. Lahko poveste nekaj besed o tem? Bistveno pri pravočasnem odkrivanju dolo- čenih negativnih procesov v čredi je temeljito opazovanje obnašanja živali. Morda bi kdo rekel, da je posamezna bolna žival v čredi nepomembna, vendar opozarja, da je v čredi nekaj narobe. Zato so v tujini pričeli uporab- ljati izraz čredno zdravje. Postopke in pristo- pe, ki jih označuje ta izraz, smo na farmah pričeli izvajati že pred več kot 10 leti. S tem bistveno omilimo ekonomsko škodo, kajti vsako bolezen v čredi obravnavamo z ravni cele črede. Določenemu odstotku živaU po potrebi analiziramo kri in krmni obrok, sesta- vo z minerali in najbolj pogoste bolezni. Zad- nja tri leta je veterinarska služba prevzela vodenje tehnologije in prehrane živali na Hmezadovih farmah. Kaj kmalu smo obvlada- li klasične probleme rej, kot so denimo obole- nja jeter in parkljev, ketoze, obporodna leža- nja in ohromelosti, težki porodi, slaba brejost, zvišane somatske celice, mikrobiološka higie- na mleka... Dosegli smo dovolj visoke belja- kovine in suho snov v mleku, visoke prirastke pri govejih pitancih, prašičih in drugo. Pri zdravljenju bolezni uporabljamo lastne izkuš- nje, izkušnje starejših kolegov in stalno sn^ Ijamo podatke iz domače in tuje stro^o^' literature. Uporabljamo zdravila, postopi^^ metode, ki dajo ob čim manjših stroških x večje učinke. Naše osnovno načelo je, namo z živalmi na čim humanejši način. Pqj žujemo se tudi homeopatskih metod, i^j telesu uravnavajo in spodbujajo lastne regm cijske mehanizme. Mnoge bo zanimalo, kako je z oseinenj vanjem in kako skrbite za selekcijski nam dek. Osemenjujemo ves dan, zato da opravi"^ osemenitev v času, ki je najprimernejši, oploditev. Pred vsako osemenitvijo opravin temeljit ginekološki pregled plemenice. Usn šno ugotavljamo brejost od 35. dneva« pripustu. Da je selekcijski napredek najvej dobro sodelujemo s selekcijsko službo živjni rejskega zavoda v Celju, na področju praJif, reje pa z zavodom iz Murske Sobote. Verjetno je tudi v živinoreji pomeoibu načelo hišnega veterinarja. Zagovarjate] načelo? Vsekakor. Mislimo, da je pomembno, j skrbi za zdravje določene črede en veterinj; Ta pozna razmere v hlevu, odnos lastnika ^ živali, krmljenje in cilje proizvodnje. Kako spremljate novosti v stroki in katet bi trenutno lahko omenili? Strokovno in na visoki ravni opravljair; porezovanje parkljev, odstranjujemo rogoi; in opravljamo druge zootehnične ukrepf Izračunavamo krmne obroke za vse vrsttij kategorije živali, recepture za izdelavo vit^ minsko-mineralnih mešanic in za sestavo po sameznih močnih krmil. Opravljamo celotoi tehnologije reje ne glede na vrsto živali j njihov namen, pa naj si bo to za ljubiteljsko al gospodarsko rejo. Ves čas sodelujemo s prt fesorji Veterinarske in Biotehniške fakultet ter Veterinarskega zavoda Slovenije. Za delo malimi živalmi smo se usposabljali na ljul Ijanskih klinikah za male živali. Rutinst opravljamo sterilizacije psic in mačk ter dru| posege, razen najbolj zahtevnih operacij. Uv jamo sodoben računalniški sistem obdelai podatkov o stanju v posameznem hlevu i vodimo zdravstvene kartone za živali. Skl njene imamo pogodbe z vsemi zavarovalnic mi, ki na celjskem področju sklepajo zavan vanje živali. V vsakem primeru pa morati biti in tudi smo dosegljivi 24 ur na dan in I 365 dni v letu. Popusti so že v redu Koliko glasbe lahko dobimo za malo denarja? In kakšno kakovost za nizko ceno? Celjski kupci imajo o tem zelo različna mnenja. Če se malo ozrete po izložbah, vas lahko presenetijo cene, saj ima skoraj vsa- ka trgovina poletni sezonski popust. Kupci kupujejo na veliko ali pa so nad popustom malo skeptični, ker se bojijo slabe kakovosti. Kaj kupci me- nijo o nizkih cenah, smo spraševah med sobotno nakupovalno mrzlico. Igor Kukovič, ekonomist iz Vele- nja: »Popusti so že v redu stvar. Ljudje v poletnih mesecih porabijo preveč denarja za dopuste, zato je prav, da se lahko vsaj poceni oblečejo. Vendar je po mojem mnenju blago za svojo kvaUteto še vseeno predrago, kar je narobe. Tisto, kar je kvalitetno, vedno drži svojo ceno.« Ivan Legvart, upokojenec s Teharij: »Za trgovco/je že dobro. Potrošnik pa kupuje robo po ceni, ki je že bila všteta v to ceno. Plačujemo normalno vrednost. Pred popusti pa tisto višjo, profitno. Kar je poceni, ni kvalitetno. Za malo denarja malo muzike.« Irena Vogalj, trgovka iz Celja: »Po- pusti so zelo dobra stvar. Normalno, da se splača. Cene so drugače zelo visoke, in če kupiš za tretjino ceneje, dosti prihraniš. S kvaliteto sem tudi zadovoljna, navsezadnje se vsaka stvar enkrat uniči. Bolje, da jo kupiš, ko je poceni, kot pa da jo drago plačaš in se v vsakem primeru uniči.« Miran Petrinovič, natakar iz Celja: »Za malo denarja slaba kakovost. Ven- dar so popusti še vedno v redu. Tako pač je. Tisti, ki si lahko privoščijo drage stvari, jih ne kupujejo v trgovini s popu- stom, saj hočejo vrednost in kvaliteto. Navsezadnje pa ti nikjer ne piše, kje si kaj kupil in koliko je stalo. Dober okus lahko zadovoljiš tudi z malo denarja.« Pavla Brbrec iz Slovenske Bistrice: »Znižujejo tudi v trgovinah z vrhun- sko kvaliteto. Morajo znižati, ker pri- hajajo drugi modeU, starih pa še niso prodali. Ostane dosti neprodanih stvari, ki se potem kopičijo v skladiš- čih. Nazadnje jim znižajo ceno in jih razprodajo. Ozrite se malo po trgovi- nah, ljudje kupujejo kot manični.« Ivan Brbrec, fotograf iz Slovenske Bistrice: »Znižanja so, ko pa hočem kar koli kupiti, nimajo moje številke. Kaj bodo znižanja, če mi noben mo- del ne ugaja.« NEVENKA LUKIČ Foto: GREGOR KATIC Ivan Brbrec Igor Kukovič Ivan Legvart Irena Vogalj Miran Petrinovič Pavla Brbrec jtsnopič vroča tema 25 Bazen za žabe letni bazen na Vranskem zaprt že dve leti - Kako se znebiti najemnika? Letošnje poletje res ni pri- ,j radodarno z vročino, a kdaj p3 k^^J človek le po- iflOČil noge v bazen. Na Vran- jicein tega niso počeli lani, počnejo letos in če bo šlo jako naprej, bodo tudi v pri- l,odnje ostali suhih nog. najemnik se noče izseliti Zgodbo o usodi Vranskega bazena je pripovedoval pred- ;ednik sveta KS Vransko franc Sušnik. »Bazen je bil jurajen konec petdesetih let, gradila ga je še tedanja občina \'ransko oziroma turistično društvo. Kasneje je bil bazen pjenešen na Gostinstvo Slo- van, po združitvi Slovana s Hmezadovim Gostinstvom je ;jdi bazen prešel v roke Hme- zadovega Gostinstva. Potem je bil bazen brez soglasja kra- jevne skupnosti in turistične- ga društva dan v najem pod- jetju Geneza oziroma zaseb- niku Dušanu Šerku. Danes je bazen popolnoma razsut, na- rejena je ogromna škoda. Že v Izačetku leta sem v občinskem {(svetu postavil javno vpraša- jnje, kakšna bo usoda tega ba- ■ zena, pa nimamo še do danes nobenih pravih informacij. Ne poznamo najemne pogod- be, tudi s strani krajevne skupnosti ne moremo ničesar ukreniti. Vključujemo se sa- mo v denacionalizacij ski po- stopek, z denacionalizacij- skim upravičencem smo do- segli soglasje, da se zemljišče na kompleksu bazena prene- se na turistično društvo. La- stimo si pravioe do ogrevalne naprave, bazenske školjke in bifeja. Kot pravni naslednik Slovana je Hmezad Gostins- tvo lastnik stavbe, treba pa je razčistiti še stvari v zvezi z vložkom najemnika Dušana Šerka. To, kar se zadnji dve leti dogaja z bazenom, je pra- va sramota, žal pa krajevna skupnost nima pristojnosti za kakršno koli ukrepanje. Po uradni poti se ne da storiti ničesar in morda bomo kraja- ni ubraU kakšne druge poti. če se stvari ne bodo premak- nile. Občina, upravna enota in sodna veja oblasti bi mora- le ukrepati. Po neuradnih in- formacijah je menda Hmezad Gostinstvo na sodišču tožbo dobil, ne morejo pa Šerku vročiti pdločbe sodišča. Sam direktor Hmezad Gostinstva me je že pred časom prosil za pomoč, da bi temu človeku vročili odločbo sodišča. Kra- jevna skupnost pa res ni usta- nova, ki bi izročala odločbe sodišča,« je ogorčen Sušnik. Dodaja še, da dokler se ne bo našel dober lastnik bazena, se Vranšani v svojem kraju ne bodo namakali v domačem bazenu. Zagotovo je bazen za letošnjo sezono izgubljen, kot pravi Sušnik, bi bilo baze- na v tem trenutku veselo le kakšno društvo ljubiteljev žab, ki jih je v bazenu na stotine. Nad razmerami na Vran- skem bazenu je ogorčen tudi predsednik Turističnega društva Vransko Vlado Ran- čigaj. »Ne gre nam toliko za lastnino oziroma premože- nje, želimo si samo to, da bi se otroci v poletnih mesecih lahko kopali v bazenu. Deset kilometrov naokoli nimajo Pred vhodom mi bazen se bohotijo reklame in odslužen ali pa morda v prometni nesreči poškodovan jekleni konjiček. bazena, v Bolski kopanje tudi ni mogoče. Otroci v spod- njem' delu doline se lahko ko- pajo vsaj v Savinji, otroci z Vranskega pa sploh ne vedo več, kaj pomeni kopanje v bazenu ah v potoku.« Tri leta na sodišču Drugo plat zgodbe smo ze- leh preveriti v podjetju Gene- za oziroma pri najemniku Dušanu Šerku. Na telefon- sko številko podjetja, zapisa- no v telefonskem imeniku, so se oglasili delavci Ingrado- vega gradbišča. Na telefonski številki, ki so nam jo posre- dovali v Telekomovih infor- macijah, smo po večkratnih klicih slišah le piskanje fak- sa. Direktor Hmezad Goldin- ga, kot se zdaj imenuje nek- danje Hmezad Gostinstvo Bruno Randl pa je v zvezi s tem problemom pojasnil: »Reševanje spora okoli Vran- skega bazena se vleče že od leta 1993. Takrat smo direk- torja Geneze Dušana Šerka opozorili zaradi neplačeva- nja najemnine in mu napove- dali tožbo. Leta 1994 je so- dišče sprejelo sklep o izpraz- nitvi prostorov, ta sklep je postal pravnomočen leta 1995, vendar se je Šerko na pravnomočno odločbo prito- žil. Leta 1996 je bil ponovno sprejet sklep o izpraznitvi prostorov, 8. maja 1996 bi morala biti prva deložacija, ki pa je bila preložena. Prito- žili smo se, sodišče je odloči- lo, da se sklep o prejšnji de- ložaciji zavrne in določilo novo, drugo deložacijo za 16. julij 1996. Rezultati so bih enaki, spet je zadevo obrav- navalo sodišče in 20. avgusta lani bi tretjič morala biti de- ložacija. Dušan Šerko se je ponovno pritožil in zahteval izločitev okrajnega sodišča v Žalcu ter višjega sodišča v Celju. 13. septembra lani je zadevo obravnavalo vrhovno sodišče v Ljubljani, kjer so zavrnili sklep o izločitvi žal- skega in celjskega sodišča. 13. maja letos je bila tako ponovna obravnava na celj- skem sodišču, kjer so od na- jemnika spet zahtevali iz- praznitev prostorov, vendar zadeva še ni pravnomočna. Skratka, četrto leto se stvari vlečejo na sodišču in človek preprosto ne more razumeti dejstva, da nekateri pomaga- jo tistim, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti,« dodaja Bruno Randl. IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIC; Trava in grmovje sta prerasla bazenski kompleks in teniško igrišče v neposredni bližini bazena. Za teniško igrišče krajani trdijo, da je zgrajeno na črno. k^L bazenski kompleks je zaklenjen z verigo, za vhodom ^kriva zanemarjenost in po pripovedovanju ljudi na stotine ^............. __________________.žab.^_____.............„ 30 RADIO - INFORMACIJE RADIO CEUE OD 31.7. DO 6.8.1997 Četrtek, 31.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Izpolnjuje- mo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 20 vročih, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 1.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda , 9.15 Halo, Atomske Tophce, 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Vedeževanje, 11.40 Halo, To- phce Dobrna, 12.00 Novice, 1-3.00 Novice, 13.20 Poletni živjo Zdravilišču Laško, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No- vice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbe- nih želja, 17.00 Kronika, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Sobota, 2.8,: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Filmski spreho- di, 10.00 Novice, 11.00 Noivce, 11.10 Vi sprašujete, pohcija odgovarja, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 13.15 Študent- ski servis, 14.00 Pričetek po- poldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestit- ke in pozdravi, 1700 Kronika, 19.00 Športni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Nedelja, 3.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldan- skega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.30 Iz doma- čih logov - oddaja Jureta Kra- šovca, 13.00 Čestitke in poz- dravi, 19.30 Glasba je življe- nje, 20.00 Pod domačo hpo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 4.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.20 Pregled dnev- nega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega sporeda, 10.00 Novice, 10.15 Športno do- poldne, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No- vice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbe- nih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Torek, 5.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda,10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Center mejnih znanosti, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Izpolnju- jemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 20.00 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervira- no za vedeževanje, 22.00 Za- ključek programa in priključi- tev RaSlo. Sreda, 6.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Radio Celje se skriva. Poiščite nas!, 10.00 No- vice, 11.00 Novice, 12.00 Novi- ce, 13.00 Novice, 13.15 Mah O, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbe- nih želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 21.00 Glasbeni ex- press 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00. Nekaj avgustovskih sprememb Ker bo avgusta očitno glav- ni dopustniški val, počivali bodo vsi občinski sveti, smo se tudi na Radiu Celje odloči- li za nekaj počitniških spre- memb. Prva je, da bomo avgusta namesto poročil ob 13.00 pri- pravili ob tem času novice. Druga je, da Izi kvizi bizi avgusta počiva. Urška in Mate- ja sta si vzeli zasluženi poči- tek. Julijske oddaje so se do- bro obnesle, zato jih bomo prenesli še v jesen in zimo. Že septembra se Izi kvizi bizi vra- ča, le v drug termin ga bomo umestih. Ob petkih, ob 20.00. Bolj žalostna usoda pa se piše pravljicam za lahko noč, s katerimi je v sanje zazi- bal najmlajše poslušalce igra- lec Renato Jenček. Hja, treba je razložiti, zakaj jih ne bo več. Meni so bile zelo ljube, verjamem, da tudi otrokom. A tokrat se je moral ekonomski interes umakniti mojemu. Da ne bi napak razumeli. Cena, ki jo je postavil Renato Jenček, je bila zelo sprejemljiva. A ko je treba zategniti pas, je menda tudi ta vsota tista, ki jo je treba priškrniti. S stisnjenimi zobmi smo to storili. Otrokom se ne bomo opravičevali. Teh na- mreč edinih ni mogoče presle- piti. Toda ko jim bom nasled- njič namenjala kaj radijskega prostora, bom desetkrat pre- mislila ali naj jim ga dam. Bolje je, da ni zanje ničesar, kot da jim nekaj ponudimo, jih na to navadimo in jim po- tem vzamemo.' m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK ROJSTVA v celjski porodnišnici so ro- dile: 18. Z: Olga ČANDER iz Ce- lja - deklico. Jelka GREGL iz Pristave - deklico. Ljubica TRAVNER iz Celja - dečka in Marjana RAKUN-JURIČ z Re- čice ob Savinji - dekhco; 19. Z: Milena SLUGA iz Ce- lja - dečka, Tatjana VOH iz Rogaške Slatine - dečka in Ma- teja ZUPANC iz Šentjurja - dečka; 20. 7.: Bernarda FALNOGA iz Zreč - dečka, Brigita PER- ČIČ iz Kozja - dečka, Marija PAJMAN iz Škofje vasi - deč- ka, Martina GERL z.Dobrne - dečka in Aleksandra DOBRO- TINŠEK iz Celja - dečka; 21. 7: Ida GROBELNIK iz Nove Cerkve - dečka in Jelka GODEC iz Ljutomera - dekli- co; 22. 7.: Snježana GAŠPAR iz Celja - deklico, Marija BOR- ŠIČ iz Nove Cerkve - deklico, Branka VEBER iz Celja - deč- ka, Betka ŽNIDARŠIČ iz Sev- nice - deklico, Mojca KRAŠO- VEC iz Žalca - deklico in Klav- dija FELDIN iz Petrovč - deč- ka; 23. 7.: Renata HLIŠ iz Rim- skih Toplic - dečka, Katja BASTL iz Braslovč - deklico. Ljubica JELEN-RAZBORNIK iz Šmartnega ob Paki - dekli- co, Jožica LUPŠE iz Lesičnega - deklico in Tatjana MIKUŠ iz Šmarja - deklico; 24. 7.: Tatjana NAGODE iz Sevnice - dečka. Maja ROŽ- MARIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Mihca ZALOŽNIK iz Frankolovega - dečka, Bojana ERMENC z Ljubnega - dečka in Leonida VOLČANJŠEK iz Loč - dečka. POROKE Celje Poročilo se je 8 parov od teh: Zoran MIRČETA iz Vojni- ka in Milanka KRAO iz Celja, Julijan JUHART iz Grajske va- si in Nataša REBERŠEK iz Ta- bora, Andrej MULEJ in Sabina SIVKA, oba iz Šentjurja, Franc ODER in Jelka IVANČIČ, oba iz Velenja, Marko KREČA iz Žalca in Mateja MACAROL iz Celja, Janez ZAKONJŠEK iz Celja in Jelena BLAGUS iz Ho- došana na Hrvaškem ter Mat- jaž VREČER iz Celja in Marin- ka JAGODIC iz Podčetrtka. Šentjur pri Celju Poročila sta se Damjan VO- DEB iz Šentjurja in Marjetka ROMIH iz Celja. Zlato poroko sta sklenila Marija in Rudolf PETELINEK iz Marija Dobja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se 2 para: Bo- gomir POHARC iz Tlak in Kse- nija MALIŠ iz Rogaške Slatine ter Matej PEZDEVŠEK iz Sp. Mestinja in Renata NOVAK iz Pristavice. Velenje Poročili so se: Edvard KREBS iz Dobje vasi in Mojca MERZLAK iz Skorna, Vojko TREBIŽAN iz Brega in Barba- ra MERZLAK iz Skorna, Stane ŠMIGOC in Matej ka PAULO- VIČ oba iz Velenja, Anton Ll- KEB iz Velikega Vrha in Stan- ka KLANČNIK iz Plešivca ter Tadej ZAGORIČNIK iz Velenja in Sonja LUBINIČ iz Topolši- ce. Zlato poroko sta sklenila Katarina in Anton SEHER iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Stanka STOJANO- VIČ, 57 let iz Celja, Olga GRA- DIŠNIK, 80 let iz Bukovžlaka, Ivana TURSAN, 69 let iz Celja, Franc KODRIN, 53 let iz Celja, Elizabeta OGRAJŠEK, 86 let iz Celja, Marija KRISTAN, 74 let iz Zavrha nad Dobrno, Anton ŠIBANC, 58 let iz Pristove, Ru- dolf ŽGAJNER, 53 let iz Jan- kove, Matilda KOKOT, 64 iz Celja, Jože VIDMAR, 61 let iz Podkraja, Helena MOČENIK, 83 let iz Klanca, Frančiška RUPNIK, 76 let iz Mlač, Jožef ZUPAN, 88 let iz Marija Reke, Cecilija ŠINKAR, 81 let iz Na- zarij, Marija SKOMINA, 78 let iz Celja, Angela PODLESNIK, 79 let iz Celja, Ana K0S.7j, iz Kamene, Marija JEREg let iz Prihove, Franc Ga{i 79 let iz Slovenskih Konj Angela BERCKO. 76 let \i\ Sečovega in Mitja GRl^ 31 let iz Velenja. Šentjur pri Celjy Umrli so: Elizabeta GOlji 91 let iz Podgaja, Alojzij\A 89 let iz Srževice, Jožefa lj LEJ, 56 let iz Presečna, a KALOCSAV, 24 let iz MaS ske in Marija FIRER, 49 ijf Dolge Gore. "] Šmarje pri Jelsoli Umrla sta Franc TURK, let iz Rogatca in Hedvl KLADNIK, 69 let iz KošnicJ Velenje ^ Umrli so: Marija VIHER, let iz Janškovega sela, Pav| ŠERDONER, 86 let iz Parižrt Viktorija KRAMBERGER, ^ let iz Velenja, Frančišek KRis TAN, 66 let iz Dol, Ljudmi; ŠKRABL, 72 let iz Velenja« Marija PETKOVNIK, 83 let j Zavodenj. DEŽURSTVA LEKARN CEUE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24-urno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah pa od Z30 do 13. ure. Ob nedeljah imajo redno dežurstvo od 9. do 12. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od Z30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih imajo organizirano non-stop dežurstvo, z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od Z30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od Z30 do 14. ure, vsako nedeljo imajo dežurstvo, od 8. do 11. ure. IZBOR IZ SPOREDA Petek, 1. avgusta: Novice 13.00 Samo avgusta bomo Poročila ob 13.00 zamenjali z novicami. Avgust namreč obeta, da bo skop z dogodki na lokalni ravni, zato bomo poročila ta mesec preoblikovali v novice. Že septembra pa bo zopet vse po starem. Sobota, 2. avgusta ob 11.10: Vi sprašujete, policija odgovarja Redna mesečna oddaja bo tudi tokrat namenjena predvsem vsem tistim, ki imajo za policijo konkretna vprašanja. Zastavili jih boste lahko na studijski številki 441-510 in 441-310. ŽTSNOPIČ 3l| Laži, toda meni ne Poligraf je eden najzanesljivejših pripomočkov policistov "^e od nekdaj se je človek ^0 ujeti drugega na laži. ^gati ni težko, le prepričljiv j^3Z je potrebno imeti. Od gaineznika je nato odvisno, [ako spretno to počne. Seve- da druga - nalagana stran pre- jeni, sprejemljiva, jočloveka torej lahko preten- 00, občutljive elektronske naprave pa ne moremo. Na- pfjva se imenuje poligraf in je nepogrešljiv pripomoček nri delu policistov. "^ligrafiranje je poseben po- jiopek, ki zahteva več, kot pa If sedenje na stolu, kjer te pri- Ujučijo na merilnike in odgo- varjaš na vprašanja. Testiranje opravljajo posebej za to izšola- ni kriminalisti. Zadovoljiti je ireba pogojem poligrafiranja, iandidata za opravljanje poli- »rafskega testa pa poprej do- dobra seznanijo z delovanjem Mprave. Koga vse je možno poligrafirati Posebnih zakonskih določil, Id bi predpisovale uporabo po- lligrafa, ni. Kriminalist oceni pavnavani primer. Če gre za posebno težka kazniva dejanja ili če je storilca zelo težko od- teiti, potem se v začetni fazi zbiranja obvestil odločijo za uporabo poligrafa - detektorja laži (izbere se krog osumljen- cev in prav s pomočjo poligrafa se ta krog lahko zelo hitro skr- či). Osumljenec mora sam pri- stati na poligrafiranje, saj ga k lemu ne obvezuje noben za- kon. Na poligrafski test ne smejo iiladoletniki, otroci, starejše Kebe, umobolni; nosečnice, ljudje z bolečinami (zobobol, §lavobol...) in osebe v zdravs- tveni terapiji. Priprava na poligrafiranje Osumljenca, ki je pristal na 'fst, privedejo v posebno sobo, opremljeno drugače, kot veči- preostalih poHcijskih pro- ^'Ofov. Ambient v sobi je oproščen, zato v njej najprej "sumljenca umirijo, nato pa '^u pojasnijo delovanje poli- Stafa. Velikokrat se pripeti, da Načelnik urada kriminalistične službe Aleksander Jevšek: »Policisti vemo, da je poligraf nezmotljiv.« osumljenec - če je resnično kriv - to tudi prizna, še preden ga sploh priključijo na napravo. Kako deluje poligraf Poligraf meri delovanje funk- cij, ki jih človek sam ne more nadzorovati. Te pa so utrip sr- ca, pritisk, dihanje in potenje. Osumljenec mora pri testu so- delovati, kar pomeni, da odgo- varja na zastavljena vprašanja, na stolu se ne premika, ne kašlja, smrka, ipd. Skratka, po- trebno je sedeti povsem pri miru in se ravnati po navodilih poligrafista. Samo poligrafira- nje traja tudi do 3 ure, odvisno od potrebe. Osumljenca na po- ligrafu spremlja kamera (opa- zuje obrazno mimiko), naredi se tudi tonski zapis. Poznamo več metod poligra- firanja. Najobičajnejša je indi- rektna s postavljanjem vpra- šanj (osumljenec odgovarja z da ali ne) na osnovi ugotovitev iz zbranih obvestil. Kadar ob- vestil ni dovolj, se uporablja direktna metoda, kjer zastav- ljajo povsem konkretna vpra- šanja. Pomagajo si s fotomate- rialom, video posnetki, tonski- mi zapisi, kazanjem predme- tov in drugim (vizualni, zvočni in opisni testi). Poligraf riše grafikone za vse naštete funkcije, ki jih človek ne more nadzorovati, krimina- listi pa na podlagi tega opazuje- jo odstopanja. V kolikor so iz- polnjeni vsi pogoji poligrafira- nja, je naprava nezmotljiva. »Pristojnosti« poligrafa v Sloveniji služi poligraf kot pripomoček v kazenskem po- stopku. Njegovi rezultati se upoštevajo tudi na sodišču, vendar v sklopu vseh preosta- lih dokazov. Vsaka država ima glede poligrafa svoje predpise. Ponekod služijo rezultati kot neizpodbiten dokaz, drugod pa je uporaba povsem prepo- vedana. Občutki na poligrafu Naša novinarska ekipa se je prostovoljno poligrafirala. Poskusni test ni uspel, ko pa je šlo zares, so nas dobih na laži. Prav poseben občutek človeka obdaja, ko sedi na stolu, zre v steno, na sebi pa ima merilnike. Ko se zlažeš, začutiš hladen pot, mravljin- ce, oči se izbuljijo, požiraš slino, trepneš z očmi... Zgodovina odkrivanja laži Na prelomu stoletja so se uporabljale že prve sodob- nejše naprave in metode. V glavnem so temeljile na osno- vi povečanega pritiska, kar se je odražalo s povečanim od- dajanjem mehurčkov skozi posebno cev, pripeto na roko. Že pred več kot dva tisoč leti so se Kitajci posluževali poseb- nega postopka, v katerem so dali osumljencu v usta pest su- rovega riža, ki ga je moral prež- večiti in pogokniti. Če človek laže, ima suha usta in če je bil osumljenec tudi storilec, riža ni mogel prežvečiti. Zgodovina med drugim poz- na še primer z živalmi. Osla so zaprli v temno sobo skupaj z osumljencem, ki ga je moral povleči za rep. Če je osel zari- gal, je bil osumljenec kriv. Toda bistvo je bilo povsem drugje. Oslu so namazali rep in kdor ga je prijel, je imel črne roke. Kdor pa je iz sobe prišel s čistimi rokami, je bil kriv, kajti bal se je, da se bo žival resnično ogla- sila, če jo bo povlekel za rep in ga tako izdala. Statisfika Letos so na UNZ Celje opra- vili preko 50 poligrafskih testov (največ v primeru Tekačevo). V povprečju se poligraf ira vsak četrti dan. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Poligrafist in vodja oddelka za krvne delikte. Marko Povše: »Na poligrafu se vse vidi.« Elektrika ga je ubila v torek, 22. julija zvečer, se je delavec Elektra Celje Janez S. (37) iz Šentvida pri Planini smrtno ponesrečil pri odprav- ljanju okvare na visokonapetostnem daljnovodu. Na trans- formatorski postaji v kraju Žegar se je med delom z roko dotaknil električnega vodnika. Udar električnega toka je bil smrten. Komisija Urada kriminalistične službe UNZ Celje primer še preiskuje. Ljubitelj glasbe Neznanec je v torek, 22. julija, vlomil v bistro Jumbo v Radegundi. Odnesel je kasetofon, CD player, mešalno mizo, ojačevalec ter nekaj žganih pijač in gotovine. Lastnik lokala Marjan O. iz Velenja je oškodovan za okoli pol milijona tolarjev. MINIKRIMIČI Vlomili v katrco... Na Miklošičevi v Celju je v sredo, 23. julija, nekdo vlomil v parkirano vozilo Renault 4 ter iz njega odmontiral avto- radiokasetofon. Lastnik Aleš B. iz Celja je oškodovan za 40 tisoč tolarjev. •••in stoenko v noči na četrtek, 24. julija, je neznanec na Opekarniški v Celju vlomil v Zastavo 101, last Darinke D., ki je ostala brez 40 tisočakov vrednega avtoradija. UkradU marutija^^. v torek, 22. julija zvečer, je neznanec z Jamove ulice v Celju odpeljal osebni avto Su- zuki maruti, kovinsko modre barve, reg. CE 28-91M. Lastni- ca Marija P. iz Celja je oškodo- vana za dobrega pol milijona tolarjev, tat pa ni imel pretež- kega dela, saj je bilo vozilo odklenjeno. peugeota^.^ v sredo, 23. julija zgodaj zjutraj, je Mirko O. (29) iz Žalca izkoristil zaupanje Mi- rana O. in mu s parkirišča na Šlandovem trgu v Žalcu odpe- ljal osebni avto Peugeot. Vozi- lo so naslednji dan našli na območju Vrhnike. dva rdeča clia.^^ v Velenju sta s parkirišča na Tomšičevem trgu v sredo, 23. julija, v manj kot štirih urah izginila dva osebna avtomo- bila znamke Renault clio, oba rdeče barve, reg. CE 82-71P in CE G4-765. Lastnika Joško V in Ivan B. sta- oškodovana vsak po milijon 200 tisoč to- larjev. •••nato pa še belega clia v noči na četrtek, 24. julija, je neznanec s Starega trga v Velenju odpeljal vozilo Re- nault cho, bele barve, reg. CE 95-72 R. Lastnica Nevenka K. iz Velenja je oškodovana za milijon in pol tolarjev. Pozabil na fiata Aleksander H. iz Marije Re- ke je v torek, 22. julija, prijavil izginotje svojega avtomobila znamke Fiat croma. Kot se je kasneje izkazalo, ni šlo za krajo, temveč je lastnik poza- bil, da je jeklenega konjička parkiral na Stanetovi v Celju. Okradli konje V noči na torek, 22. julija, je neznanec vlomil v upravno zgradbo Konjeniškega kluba Velenje v Skalah. Blagajna ko- njenikov je lažja za 55 tisoča- kov. Plačal pa nic Kriminalisti so ugotovili, da je Matjaž S. (52) s Prevalij v mesecu juniju bival v hotelu Terme v Zrečah, ob odhodu se ni odjavil in tudi ne plačal hotelskega računa v vredno- sti 381 tisoč tolarjev. Odnesel nakit 1 v sredo, 23. julija, je nez- nanec vlomil v stanovanje Vlaste J. na Okrogarjevi v Ce- lju. Ukradel je več kosov zla- tega in srebrnega nakita v skupni vrednosti 200 tisoč to- larjev. Odnesel nakit 2 v četrtek, 24. julija, se je neznani vlomilec mudil v vi- kend hiški v Spodnjem Po- brežju. Ko je temeljito prei- skal notranjost, je lastnici Ani L. odtujil zlat nakit v vredno- sti 50 tisoč tolarjev. Ni šlo V četrtek, 24. julija zvečer, so bih šmarski policisti ob- veščeni, da nekdo vlamlja v stanovanjsko hišo v ulici Na Livado, last Vladimirja V. V hitri in uspešni akciji so na delu prijeli celjski kvartet v zasedbi Miran R. (29), Boris H. (31), Darko P. (29) in Zlat- ko R. (38). Pridržali so jih in ovadili preiskovalnemu sod- niku. Vlom v bistro Neznanec je v noči na ne- deljo, 27. julija, vlomil v bistro Top-fit na Mariborski v Celju, last Mirka T. Iskal je gotovi- no, vendar se je moral zado- voljiti z manjšim zneskom. V registrski blagajni je našel vsega 10 tisoč tolarjev me- njalnega denarja. Policisti predvidevajo, da je isti stori- lec že dan poprej vlomil v trgovino v sklopu bistroja, vendar je bil tudi v tem pri- meru izkupiček komajda omembe vreden. Vlom V brunarico v isti noči je neznanec na Žovneškem jezeru uspel priti v brunarico tamkajšnjega bi- stroja. Odnesel je večjo količi- no cigaret, alkoholnih pijač in drugega blaga ter lastnico Ano T. olajšal za okoli 66 tisoč tolarjev. 2i5o.-3i.i«ii|i9r 32 KRONIKA NOČNE CVETKE • \\i UMikcm v Ce\n\ je v to- rek, 22. julija, Marjan Z. de- monstriral, koliko mu pomeni- jo starši. To je počel tako, da je pretepel očeta Konrada, za kar si je takoj po prihodu policistov prislužil prijavo k sodniku. Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. • Isti dan sta se na nekem dvorišču na Teharjah, le nekaj minut, preden je odbila polnoč, močno skregala Aleš H. in Ser- gej K. Aleš je zamahnil in zadel v polno, kar avtomatično po- meni prijavo ustreznim orga- nom. • Dobre pol ure po polnoči so bili stanovalci Vojkove priča na- daljevanju tolkašk*ega spopada med sosedama Cecilijo H. in Terezijo Š. Prva je tolkla po stanovanju, da druga sploh ni utegnila zatisniti oči. Ob priho- du so policisti izvedeli, da si sosedi s tolčenjem nagajata že nekaj časa. Enkrat zmaga prva, drugič druga, odvisno od dne- va, pač. Obe pa skrbita, da blagajna, ki jo polnijo prekrš- karji, ni nikoli prazna. • Še istega dne je jakost svojih akustičnih naprav na živcih so- sedov Okrogarjeve 7 preizku- šal Brane K. Ob posredovanju patrulje je bilo ugotovljeno, da je ljubitelj hrupa tujec, brez urejenega statusa pri nas. Sod- nik za prekrške je odredil ka- zen, ki jo je Brane K. kar odse- del in s tem prihranil 30 tisoča- kov, ni pa mu izrekel izgona iz države. Kaljenje nočnega miru, neurejeni papirji in mila kazen so bili policistom dovolj, da so se odločili Braneta spraviti do južne meje. Toda od tam se lahko vrne v manj kot eni uri. Tako je pač pri nas. • V četrtek, 24. julija popold- ne, je na Gledališki v Celju iz svojega avtomobila urno izsto- pil Miran K. Le s kakšnim na- menom, se je vprašal Damjan Š., toda še preden je utegnil dobro premishti, jih je že dobil. Miran se je nato odpeljal novim dogodivščinam naproti. • V petek pa je na železniški postaji v Celju nekaj podobne- ga uspelo še Janezu O. Njegov direkt je kasiral Aleš T. Janez jo je nato takoj podurhal, toda le do obiska mož postave. Poja- snila o dogodku bo moral po- slušati sodnik za prekrške. • V nedeljo, 27. julija je bilo okoli treh zjutraj pred Casab- lanco v Celju precej živahno. Zapele so pesti, glavni akterji pa Dejan V, Marko L., Željko T. in Aleš K., po večini vsi že z ustaljenimi odnosi s policisti. Mladci naj bi se ne mogli spora- zumeti okoli vitkih mladenk, zato so bili naliti z alkoholnim opojem prepričani, da bo ročni četveroboj hitreje rešil nespo- razume. Policisti niso bili ena- kega mnenja, zato so zoper vse sodelujoče napisali pred- log, Alešu pa tudi predlagali, naj poišče v spopadu izgublje- no verižico. • Za prijetno popoldne na Ko- šnici je isti dan poskrbela Maj- da S. Povedala je, da nekdo z delovnimi stroji moti mir v na- selju. Ob prihodu so policisti ugotovili, da so se krajani sami odločili urediti okolico hiš, Maj- da pa je bila edina proti. Zakon je zakon in pridni delavci so morali z deli prenehati. Kaj je bilo z Majdo po odhodu patru- lje, viri ne navajajo. Tragedija družine Husic Do najhujše prometne nezgode letos na naših ce- stah je prišlo v petek, 25. julija popoldne izven nase- lja Arja vas. V njej so umrli štirje člani družine Husič iz Velenja. Osebni avtomobil Nissan sunny, v katerem je bila pet članska družina, je na spolzki cesti v nepreglednem levem zavoju iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je prišlo do silovite- ga čelnega trčenja s tovornim vozilom, ki ga je upravljal Kri- stijan O. (26) iz Zgornjega Ga- brnika. Na kraju nezgode so umrli Ferzudin Husič (36), Emina Husič (35) ter njun ll-letni sin M.H. Preostala sinova sta bila hudo poškodovana in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan ponoči umrl še 13-letni M.H. Ceste na območju celjske Uprave za notranje zadeve so v tem letu zahtevale že 27 življenj. Število prometnih nezgod se je v prvi polovici leta povečalo za 5 odstotkov, manj pa je nezgod s smrtnim izidom. Najpogostejši vzrok nezgod (30 odstotkov) je še vedno neprilagojena hitrost. PŠ, Foto: SHERPA Razbitine vozila Nissan, v katerih so ugasnila štiri življenja. Letos na cestah celjskega območja že 27 mrtvih. Radarski nadzor cestnega prometa v tem tednu GORELO JE v sredo, 23. julija ponoči, je zaradi neurja zagorelo gosp darsko poslopje v Goričnici, last Jožeta L. Zgoreli so lese elementi, 15 ton sena, elektromotor ter del ročnega orodj Požar je zanetila strela, pogasili pa so ga gasilci iz Lokar Šentjurja in Prožinske vasi. Gmotna škoda presega 2 milijoi tolarjev. Isti dan je v Šmarju pri Jelšah zaradi istega vzroka zagore še gospodarsko poslopje na Rimski cesti, last Stanislava I Domači gasilci so s hitro intervencijo preprečili večjo gmoti škodo, tako da ta znaša le 100 tisočakov. V Rogaški Slatini je v soboto, 26. julija, prišlo do požara stanovanjski hiši Slavka G. Ogenj se je skozi odprto lopu peči na trda kuriva razširil na papir ob peči, nato pa Še i druge gorljive predmete v kurilnici. Požar je pogasil sa lastnik, gmotna škoda pa znaša 300 tisoč tolarjev. PROMETNE NEZGODE Motorist trčil v avtomobila Na cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju je v pe- tek, 25. julija, prišlo do hude prometne nezgode, v kateri se je težje poškodoval moto- rist. Boris K. (29) iz Javorij je z motornim kolesom po pred- nostni cesti vozil iz smeri Šentjurja. Pri poslovnem ob- jektu Wihar je na cesto zape- ljal voznik osebnega avtomo- bila Stanislav Č. (62) iz Štor. Med vozili je prišlo do oplaže- nja, nato pa je motorist trčil še v parkirano vozilo, last Stani- slava J. (41) iz Šentjurja. Pri padcu se je hudo telesno poš- kodoval, gmotna škoda zna- ša 750 tisoč tolarjev. Trčenje v zavoju V petek, 25. julija, je na magistralni cesti izven Slo- venskih Konjic prišlo do hu- de prometne nezgode. V njej je bil en udeleženec hudo poškodovan, gmotne škode pa je za okoli 200 tisočakov. Med vožnjo skozi nepre- gledni zavoj je voznik oseb- nega avtomobila Avgust H. (34) iz Slovenskih Konjic trčil v osebni avto Martina-Viktor- ja P. (53) iz Slovenskih Konjic, ki je v tistem trenutku pripe- ljal nasproti. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik v vozilu Martina-Viktorja, Alojz P. (50) iz Vešenika. Mopedist v traktor v Laškem se je v petek, 25. julija zvečer, pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta se težje poškodovala mo- pedist Matjaž P. (18) in so- potnik Mitja P. (18) iz Zgor- nje Rečice. Med vožnjo skozi zavoj na mokrem vozišču je Mat- jaž izgubil oblast nad mope- dom, tako *da je ta pričel bočno drseti na levo stran vozišča, kjer je takrat nas- proti pripeljal voznik trak- torja Janez K. (47) iz Spod- nje Rečice. V trčenju je na- stalo za okoli 100 tisoč tolar- jev gmotne škode. Hudo poškodovana otroka V soboto, 26. julija, je na regionalni cesti izven nase- lja Ločica pri Vranskem prišlo do hude prometne nezgode, v kateri sta bila tež- je poškodovana otroka. Maja J. (23) iz Ločice je med vožnjo- proti domačem kraju v blagem nepregled- nem zavoju zapeljala na rob vozišča. Takrat je sunkovito zavila, tako da je avtomobil bočno zdrsel po cestišču, se prevrnil in obstal na kolesih. Med prevračanjem sta iz vo- zila padla voznica in 3-letni Matej, medtem ko je enoletna Ana ostala v kabini. Oba otro- ka sta bila huje poškodovana, voznica lažje, gmotne škode pa je za okoli pol milijona tolarjev. Avtomobilist zadel motorista Huda prometna nezgoda se je zgodila v nedeljo, 27. julija, na regionalni cesti Luče-Solčava v Robanovem kotu. V smeri proti Lučam je ko- lo z motorjem vozil Rafael K. (18) iz Raduhe. Ko je pre- vozil most čez potok Belo, je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan O. (22) iz Solčave. S pred- njim delom vozila je trčil v zadnji del kolesa z motor- jem, tako da je motorist pa- del po vozišču. V nezgodi je bil težje poškodovan sopot- nik na kolesu z motorjem 16-letni Damjan D. iz Radu- he, gmotna škoda pa dosega 130 tisoč tolarjev. Vožnja po levi V nedeljo, 27. julija se je nekaj minut pred polnočjo zgodila huda prometna nez- goda na magistralni cesti Celje-Ljubljana izven nase- lja Prekopa. Veronika J. (48) iz Ljublja- ne je z osebnim avtomobi- lom peljala v smeri Vranske- ga. Izven naselja Prekopa je na ravnem delu cestišča za- peljala na levi vozni pas, kjer je nasproti pripeljal češki dr- žavljan Ctibor Č. (28). V čel- nem trčenju je bila voznica hudo telesno poškodovana, češki državljan pa lažje. Gmotna škoda presega 800 tisoč tolarjev. Anonimnost mladoletnika Na konferenci o proble- matiki mladoletniške krimi- nalitete v Veliki Britaniji, ki so se je udeležili predstavni- ki policije, sodstva, social- nih služb in drugih družbe- nih institucij, ki se ukvarja- jo s problemi mladostnikov, so delegati konference z ve- liko večino glasovali za uki- nitev avtomatične pravice do anonimnosti mladoletni- kov v primeru storitve kaz- nivega dejanja. Izid tajnega glasovanja ni bil presenetljiv, saj Velika Bri- tanija beleži velik porast mla- doletniške kriminalitete. Mla- doletniki tako storijo tretjino vseh kaznivih dejanj. Analize so tudi pokazale, da so trije odstotki teh mladoletnikov odgovorni za kar polovico ce- lotne mladoletniške krimina- litete. Sedanji sistem mladoletni- ku omogoča, da se kazni za storjena kazniva dejanja v ve- čini primerov izogne, ob tem pa se mu nadene celo svoje- vrstna svetniško-herojska avreola. Njegova identiteta ostane širši skupnosti, zaradi pravice do anonimnosti, nez- nana, na območju njegove »vladavine« pa se dobro ve, kdo je kdo. K liku junaka svoj delež prispevajo tudi mediji, ki jim nadenejo vzdevke, kot so Rat Boy, Safari Boy, Wild Child ipd. Lani je bilo v Veliki Britaniji 35 mladoletnikov pridržanih več kot desetkrat, policija jih je namreč kar 639-krat zasači- la pri 1300 različnih kaznivih dejanjih, to pa so številke, ki se jih ne bi sramoval niti pol- noletni kriminalec, do katere- ga pa je kaznovalna politika mnogo manj prijazna. Med aprilom in oktobrom lani je skupina sedmih fantov, starih od 12 do 15 let, v Notting- hamshiru storila 445 kaznivih dejanj in bila 419 krat aretira- na. Postavili so tudi svojevr- sten rekord, ko so v 12 urah storili kar 14 kaznivih dejanj (vlomi, tatvine avtomobilov in posedovanje mamil). Britanska policija je tako rekoč nemočna: mladoletne- ga storilca sicer prime in izro- či sodniku za mladoletnike, vendar mu ponavadi ta izreče le varnostni ukrep poostrene- ga nadzora, za katerega mo- rajo poskrbeti starši ali social- na služba. Prostorov, kjer mladoletniki lahko prestaja zaporno kazen, namreč P' manjkuje. Ker so kazniva dejanja, jih storijo mladoletniki, tu vedno bolj nasilna, so deleg ti .konference pozvali brita sko vlado, naj poveča del' proračunskih sredstev za n kup in izgradnjo prostore kjer bi mladoletniki lah' prestajali kazen. Do družb predvsem pa do njihovih ' tev, je vračanje takšnih m' doletnikov, in to brez kakr^' koli učinkovite kazni, 2^ neodgovorno. Nekateri ' med teh mladoletnikov so stari šele dvanajst let ali < manj, vendar je seznam hovih kaznivih dejanj dol zastrašujoč, tudi zaradi stoječega sistema, so po> rili na problemski konfere (Povzeto po reviji Sled) 1 škotska in njene dobrote Ko greste na tuje, spoznavate deželo tudi s kulinarične plati Vas je že kdaj prijelo, da bi pripravili v iuhinji nekaj takšnega, kar niste še nikoli? )a bi okusili, kaj jedo v kateri od dežel, umor vas potovalna žilica še ni zanesla? ViSasih pa smo samo radovedni, kaj se kuha v ilnigih loncih. Na primer na Škotskem. ^ .Škotska je del Velike Britanije, vendar imajo ' Škoti kaj malo skupnega z Angleži. So veselja- i k'in odprti ljudje, pripravljeni pomagati tudi 1^ lujcu. Dežela je geografsko razdeljena na južni, J fevnati del in severni, gorati del. Na jugu ^ sicer uspeva tudi pšenica, vendar prevladuje ' !ffmen za viski, najbolj pa se je zakoreninil v sl^otski kuhinji oves, ki je bil v preteklosti bna revežev, zdaj, ko poznamo dobre vplive "^'53 na zdravje ljudi, pa so lahko zadovoljni, !^ ^3 imajo toliko tradicionalnih receptov s tem ' pitoni. Številni škotski recepti so originalno •f^ncoski, škotske gospodinje pa znane po f '^i^. da dobro pripravijo mizo. ^ ^ajbolj pogrešam oatcakes, ovsene kekse. : "^^odajajo jih le na Škotskem, lahko pa jih ''^skusimo pripraviti sami. Oatcakes • ^anje potrebuješ: 250 g ovsene moke, večji ^^Pec soli, 1/4 žličke pecilnega praška, 1 žlico "^ssla, vročo vodo. Pripraviš pa jih tako, da , ^f^ešaš ovseno moko, sol in pecilni prašek. ^ ^ sredini narediš jamico in vanjo dodaš zmehčano maslo. Doliješ toliko vroče vode, da dobiš togo maso, ki jo nato zgneteš in zvaljaš, kohkor je mogoče na tanko. Zrežeš jo na trikotnike (ponekod delajo kroge) in spe- češ v zelo vroči pečici, da se vogali zavihajo navzgor in so oatcakes hrustljavi. Postrežeš jih z maslom, medom ah marmelado. Ker je oves zelo priporočljiva hrana, lahko poskusite pripraviti še druge škotske speciali- tete iz tega žita. Perkins Zanje potrebuješ: 125 g moke, 60 g masla ah margarine, 125 g ovsene moke, 90 g sladkorja, 1 žlico pecilnega praška, 1/2 žličke cimeta, 1/2 žličke gingerja, 1/4 žhčke mešanih začimb, 3 žlice sirupa in 30 g mandljev. Moko preseješ, dodaš maslo in vse ostale sestavine, razen mandljev in sirupa. Zgneteš v čvrsto maso s sirupom. Potem z žlico polagaš maso na pekač (podložiš papir) v velikosti orehov, ki jih sploščiš z vilico. Na vsakega daš pol mandlja in hrustljavo spečeš. Ovsene palačinke Potrebuješ: 125 g moke, 125 g ovsene mo- ke, 60 g sladkorja, pol žličke pecilnega praška, pol žličke cimeta, ščepec soli, 1 jajce in mleko. Ko zmešaš suhe sestavine, na sredi narediš jamico in vanjo vliješ razžvrkljano jajce. Do- bro zmešaš in potem postopno vmešaš mle- ko, da dobiš kremasto maso. Žličke mase vlivaš na vročo ponev. Ko se zlatorumeno Škotska je dežela, kjer moški nosijo krila. zapečejo, jih obrneš še na drugo stran. Postre- žeš vroče z maslom ali marmelado. Posebni krompirjevi kolački Potrebuješ: 1/4 skodelice ovsene moke, 60 g moke, krompir in sol. Pretlačiš krompir, dodaš sol in ovseno mo- ko. Potem vmešaš toliko pšenične moke, kot jo sprejme masa. Tanko zvaljaš, razrežeš na trikotnike in prepikaš z vilico. Zlatorumeno zapečeš na obeh straneh. Postrežeš še vroče z maslom. Nasvet: skrivnost lahkih kolačkov je v tem, da jih spečemo, ko je krompir še vroč. Še recept za shortbread, ki ga pečejo po celi Veliki Britaniji. Za razliko od oatcakes so »kratki kruhki« sladki in masleni, zaradi česar se težko ustavimo, preden ne pojemo vsebine zavojčka... Na različnih koncih dežele ga pri- pravljajo v številnih variantah, zato lahko re- ceptu dodate kakšno malenkost, pa bo morda še vseeno »britanski«. Shortbread Potrebuješ: 125 g presejane moke, 60 g sladkorja, 125 g masla, 60 g riževe moke ali zmletega riža. Zmešaš moki in sladkor, dodaš maslo in zgneteš. Ko testo zvaljaš v kroge, jih razrežeš kot torto in prepikaš z vilico. Spečeš na peki papirju in pustiš, da se ohladijo v pečici. ■■■■■■■■■■■■■■H BARBARA ČEH 34 REPORTAŽA Ometuljčlcani gospodje in prelestne dame Anin ples uspel, četudi brez vidnejših predstavnikov slovenske politike in javnega življenja Elegantne dame v pravih večernih toaletah, kakršnih na prireditvah v Celju običajno nismo vajeni, gospodje z obveznimi metuljčki okrog vratu, vsi uglajeni, prijazno nasmehljani, so se v soboto zvečer počasi sprehajali po promenadi in le tu in tam naklonili kakšen pogled komu od radovednežev, ki so zasedli vse klopce v zdraviliškem par- ku, večina pa jih je morala stati. Prva, ki sta »prišpancirala« od Donata proti Kristalni dvorani, sta bila ravnatelj Prve gimnazije iz Celja, profesor Jože Zupančič, in njegova žena Ana v prekrasni zeleni čipkasti obleki. Pred Kristalno dvorano je bila pogrnjena rdeča prepro- ga. Na pesku so prižgali šte- vilne svečke. Firbcev je bilo vse več, vsekakor več kot udeležencev elitnega Aninega plesa, ki se ga lahko udeleži največ 120 gostov. Za vstopni- co morajo odšteti po 17 tisoč tolarjev na osebo, v ceno je všteta tudi večerja. Izkupiček od plesa gre za fundacijo Ana, iz katere dodeljujejo štipendi- je nadarjenim otrokom star- šev, ki sami finančno ne zmo- rejo stroška za šolanje otrok. Od letošnje prireditve naj bi za fundacijo ostalo približno pet tisoč nemških mark. Ce- lotna prireditev pa je stala okoli 45 tisoč nemških mark. Leta 1846 je na predvečer Aninega plesa v Rogaški Sla- tini koncertiral Franz Liszt. Novinarji smo bili letos edi- ni, ki smo imeli vstop prost, vsi ostali so zanj morali plača- ti. Organizatorji so vabila na ples poslali tudi slovenskim politikom, a se ti povabilu ni- so odzvah. Letos zanje na- mreč niso pripravili zastonj- karskih vstopnic. Menda za- to, ker vrednost prireditvi or- ganizatorji ne nameravajo dvigovati umetno. Arije in vlivanci Ko je ura odbila enaindvaj- seto, smo napolnili dvorano. A ne kar tako, vsepovprek. Po dva in dva. Par za parom. Vsakega posebej so najavili in ga popeljali do njegove mize. Ko smo vsi posedli, je prišla na vrsto večerja. Najprej gos- ja pašteta v aspiku. Ob zvokih Straussovih melodij, ki jih je na balkonu igral orkester Mu- sica Camerata. Nato tema. In nastop opernih pevcev Lidije Nidorfer in Marjana Trčka. Po ariji, komaj so prižgali luči, se je na mizah znašla goveja ju- ha z večbarvnimi vlivanci. Tu- di rdeči so bili. In nato zopet tema in nastop baletnikov Marine Krasnove-Surine in Slavca Stoleskega. Ob luči so na krožnike priplavali ocvrti žabji kraki v zeliščnem maslu ter zelenjava. In nato harfist- ka Mojca Zlobko. In potem limonin sorbet. In nato zopet V drugi polovici 19. stolet- ja pa vse do leta 1940 so na Aninem plesu v Rogaški Sla- tini izbirali vsako leto tudi najlepšo udeleženko plesa. Odkar so ples ponovno obu- dili, pred šestimi leti, so to navado opustili. baletnika in potem srnin me- daljon v bukanov omaki ter dušena viljamovka z brusni- cami ter gobov kipnik. In po- tem torta. In zunaj ognjemet. Pogled na uro: polnoč. Oper- na pevca sta z balkona zape- la zdravico, nazdravili smo s šampanjcem in pričeli plesa- ti. To je bila gotovo najdrznejša toaleta letošnjega Aninega plesa. Petar Ugrin s svojim orke- strom in solist Oto Pestner so bili zvezde večera. Plesalci so se zavrteli - toaletam in elit- nemu plesu primerno. Torej togo. Na terasi pa so se boho- tile sladice vseh sort in sadje, kakršnega človeku poželi sr- ce. In tako do jutra. S kavo grofa Attemsa vmes. Tudi brez politilcov je šlo Kakšne so bile toalete, vprašate? Moški, naj mi opro- stijo, so bili sila klasični, z obveznim metuljčkom okrog vratu. Kot da bi bili vsi enaki. Če je kdo pozabil metuljčka, ga je lahko pred prireditvijo Anin ples je bila najpo- membnejša plesna priredi- tev na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Dokler ni bilo v zdravilišču dovolj hotelov, so se udeleženci plesa na- mestili kar v lastnih kočijah, da bi se lahko udeležili le- tega._ dobil na recepciji. Pa verjetno ni bilo potrebe. Ženske? O, to pa je bila že druga pesem! Nekatere zares zelo elegantne, na moč čedne. Zelo malo ove- šene z okrasjem, nič bleščic, le visoki razporki pri nekaterih. Drzne niso bile kdove kaj. Ure- jene pa. To pa. Prevladovala je črnina, čeprav je bilo nekaj svetlejših, živih barv. Gostje Aninega plesa v gaški Slatini leta 1880 so primerjavo, bili: topnišj^' neral baron von Ph!!}. vics, general baron VValcj, ten, knezoškof Strossnu general baron Ritter, Palffy, grof d'Orsay, gj,j Wrbna, grof Orsini-Ro, berg, baron in baronica niczany, dvorni svetni^ pold, profesor Rindovslq Rusije, vitez von Bruckiji In kdo so bili udeležen. Največ zdravniki, gospo^j, tveniki in univerzitetni prj, sorji. Mimogrede, si morj misliti, da je dr. Krešo Puhj, iz ljubljanske ekonomske i kultete vstopnice za ples rez^ viral že do leta 2000! Tamjej tudi baron Prašek iz Ljubljar- Toliko, da je bilo za vzot: Rektor mariborske univei- dr Ludvik Toplak je bil tam Vitodrag Pukl. Drugih niše poznala. Celjanov praktičnoi bilo. Županov tudi ne. Pa sajj nismo pogrešali, le ves čassm se spraševah, kako more mim elitni ples brez slovenskih pol tikov. In drugo jutro je šini skozi možgane: »Ja, zakaj bi[ morali biti? Kaj pa storijo ta snega, da bi zaslužili uvrščai med ehto? Le plačo imajo p gosto elitno. Aristokracijo nj je uspešno pregnala Brozc vladavina, evropska smeta pa se je v teh letih nava(! hoditi drugam. Zato se očii ustvarja v Sloveniji nova, ir lektualna elita. Ko bo ta ini še svojemu umu primerno [ čilo, bo morda povpraševa po tovrstni zabavi še večje, vrednost prireditve za udi žence še bolj zaželena.« NATAŠA GERK V Kristalno dvorano je bilo treba vkorakati po rdeči preprogi. Pred vstopom so postregli- jagodo v šampanjcu. ^ Firbcev je bilo pred Kristalno dvorano veliko. Očitno so se dobro zabavali. DEKLE IZ OBJEKTIVA Komaj 14-letna Nataša Gerold iz Slivnice pri Šentjurju že ima za seboj nekaj lepotnih naslovov s Celjskega, pred seboj pa gotovo še veliko priložnosti. Foto: GREGOR KATlČ pETICA PO SLOVENIJI - HUMOR 35 VABILO NA IZLET Po reki Vipavi Vipava je'reka, ki privre 3 dan neposredno iz za- Jneg3 vznožja Nanosa v ^em mestu Vipava. Za ne- hjga, ki prvič pride v Vipavo ^^eli priti k izviru misleč, Jj[,o našel potoček, ki se postopoma bogati z vodo, je J^r reke Vipave pravo nav- ame^_ mestnega središča ne ^trebujete nekaj kilome- Jvhoda, kakor bi pričako- marveč le 200 m do jjiiožja mogočne, z gozdom .jtasle strmine, ki je del Na- . ;i Voda prihaja iz zemlje ilnih lukenj na več me- ivori pa dva toka, ki se kaj deset metrih zdru- ^;a. Ker jo sončni žarki pod zemljo ne dosežejo, je voda 2f|o hladna. Naprej teče po štoimenski dolini in se v Ita-* liji izliva v reko Sočo. Tempe- ratura vode,se poleti le poča- si dviguje, kljub njenemu mirnemu,toku. Struga je na vsej poti precej globoka, vo- da se ne razliva po peščenih plitvinah, kar bi jo sicer hitro ogrelo, da bi zadostila potre- bam zmrzljivih kopalcev. Obrežno grmovje varuje okoliško obdelovalno zemljo pred erozijo, močan dejavnik pa je seveda zelo blag padec doline. Za plovbo je primerna že 100 m po izviru z vsemi vrsta- mi plovil: kajaki, kanuji .... Je ena najlepših in najprimernej- ših slovenskih rek za spust s čemerkoli. Morda bi na začet- ku čoln z nekoliko prevelikim ugrezom tu in tam nasedel, potem pa *e struga že poglo- bi. Vsakih nekaj 100 m so na reki umetne pregrade iz ka- menja, visoke do enega me- tra, ki pa se dajo elegantno preskočiti z vsemi plovili (le poliestrski kanu bi se morda kje zataknil). Na začetku je tako čista, da se okoliške hiše v samem me- stu Vipava oskrbujejo nepo- sredno iz struge. Čim nižje pa se spuščamo, tembolj je voda organsko onesnažena, saj je kanalizacija iz okoliških za- selkov speljana neposredno v strugo in svoje pa naredi tudi intenzivno kmetijstvo, ki uporablja številne ekološko oporečne pripravke za zatira- nje škodljivcev. Pod častitljivim obokanim mostom, nekaj deset metrov niže od izvira, sva si z Emilom pripravljala najino kombina- cijo med raftom in kanujem za plovbo. Na mostu si je razred osnovnošolcev dajal opravka z merjenjem njego- vih dimenzij. Opazovali so Vipava je pri izviru v mestu zelo čista. naju pri najinem poskakova- nju po zelo mrzli vodi, ko je učenec iz vprašal gospo učite- ljico: »Ali se bosta peljala s čolnom?« »Ja, malo se bosta peljala po vodi, malo pa po kamenju,« je pojasnila peda- goginja. Zlagal bi se, če bi rekel, da nama je bil odgovor všeč, hitro sva skočila v čoln in si mislila svoje. Začel se je užitek krmarjenja po rečnem toku, ki mu je bilo konec pri Brjah, saj sva se vozila že pet ur, ko sva čoln skozi neke koprive privlekla na suho in ga odnesla do bližnje kmeti- je. Žrebala sva, kdo bo šel po avto v Vipavo. Bogovi so iz- brali Emila. Med vožnjo sem poslušal njegovo zgodbo, ka- ko je samo zaradi mene pri- šel tako kmalu nazaj, sicer bi sprejel povabilo brhke vozni- ce, ki mu je ustavila, in odšel k njej na obisk. Naredila sva še krog preko Štanjela, po- tem pa se usmerila proti do- mu. TOMI KADILNIK Prijetno čolnarjenje v spodnjem toku moti le smrad izpustov kanalizacije. ZNAMENJA NA PLANINSKIH POTEH Pri Knezu v Robanovem kolu ^di malo stran od Slovenske planinske poti so postavljena verska znamenja, ki jih domačini štejejo prav tako za svoje kot tiste sredi vasi. Visoko pod Strelovcem (1763 m), pri Knezu (1222 m), je med najvišje ležečimi kmetijami na ■ovenskem hišna številka 39 razpotegnjenega naselja Robanov kot. Od tu je izredno zanimiv ?"§led na Ojstrico (2350 m), eno najlepših gora. Veliko Zelenico (2114 m) in druge sosednje Tu so leta 1970 staro kovačnico preuredili v lično kapelo sv. Družine. Še bolj nepričakova- :° pa je tu znamenje Marijine podobe v niši starega hleva. Pred štirimi leti ga je naslikala ■»mača hči Micka (Marija Dešman). CIRIL VELKOVRH Kapela sv. Družine in podoba Marije v niši starega hleva. STRANKA ŠAUIVCEV Naši dopisniki imajo odprte oči tudi med počitnicami. Le preberite kaj so zabeležili: Marična Mavec iz Kranja, Lojze Oblak iz Šentjurja, Hinko Brečko iz Celja, Julka Polja- nec iz Reke nad Laškim in Justina Gostečnik iz Braslovč. Marinka Močnik je tista Gorenjka iz Kam- nika, ki vas je prepričala, da ste glasovali za njeno šalo tedna. Darinko Bizjak iz Letuša 30 b smo izžrebali med kuponi. Vsi nagrajenci bodo dobili obvestilo o nagradi oz. izletu v oktobru. Na obali Na obali je Slave srečal debelejšega znanca in ga takoj ogovoril: »Od kod se midva poznava?« »Pojma nimam.« »Kaj ste v naši stranki?« »V vaši? Ne vem, v kateri ste vi.« »No, v stranki šaljivcev.« »Ne, ne...« »A ste mogoče igralec?« »Tudi ne. Veste, jaz živim od tujih žuljev,« reče debelušček. »Aha! Zakaj niste prej povedali? Vi ste znani pediker...« »Nisem pediker Malo več sem. Politik.« Na dopustu Lojz je svoje počitnice preživljal v toplicah. Enkrat si je celo privoščil in svojo »staro« povabil v »fino« restavracijo. Malce nerodni natakar je bil po pol ure čakanja pri njem z obloženimi rokami. »Oprostite, gospod, ste vi naročili gosko?« »Gosko? Ne, jaz sem jo s sabo pripeljal...« Suho morje Pred odhodom na morje je Lojzek radoved- no vprašal svojo mamo. »Mami, a je morje res mokro?« »Res, sinek moj. Zakaj tako čudno vprašu- ješ? »Če pa sosedi pravijo, da so bili že prvi dan, ko so prišh na morje, čisto suhi.« Na icmetiji Hinko se je potepal pri sosedih na Madžar- skem. Seveda se je takoj po vrnitvi pohvalil Lojzu in mu med drugim tudi povedal, da je na kmetijski razstavi videl svinjo, ki je tehtala kar 814 kilogramov. »Če te ne bi poznal, Hinko, šaljivec stari, bi ti še verjel...« reče z dolgim nosom Lojz. »To je čista resnica, ti rečem.« »Daj no daj. Tebe še v petem krogu ne bodo vzeli v Nato, ker tako lažeš...« »Če ti rečem! No, res pa je, da je bila to teža s stalo vred...« Ne beji se Jernej Ček je malce prehitro pridrvel skozi naselje. Ustavi ga policaj. »Glej, tička! Za takle prekršek vam lahko takoj vzamem vozniško...« »To pa ne. To vam pa ne bo uspelo, ker vozniške sploh nimam.« Razočarana Helena se po dveh mesecih po poroki prito- žuje, češ da se njen mož še ni nič izkazal v postelji. »Povej no, Helenca, ali se rad zadržuje v moški družbi?« »Aha.« »Potem je pa zagotovo homoseksualec« »Kaj? Meni pa vseskozi govori, da je trgov- ski potnik...« ŠALA TEDNA gH Pivo in,,. * Pride Gorenjec na Pivo in cvetje v Laško. Pivo teče v potokih in tudi njemu se zdi vsak vrček slajši, čeprav sicer prisega le na Union. Prevelika doza ga položi. Obleži v parku. Mimo prideta dva topla bratca, si ga malo ogledala, potem pa ga na hitro »obdelata«. Ko se Gorenjec zjutraj zbudi, začuden in žejen gleda okrog sebe. Zave se, da je še vedno v Laškem, zato se odpravi čez most čez Savinjo in pri prvem oštirju naroči pivo. »Svetlo ali temno?« vpraša natakar. »Vseeno kakšno, samo laškega ne,« reče Gorenjec. »Kako pa to mislite, v Laškem, pa ne laškega piva?« se začudi natakar. m »Veste, po laškem me vse tako peče, š^ posebno pa zadnjica...« 36 GLASBA Utrinki z jubilejnega Vrtiljaka Na 200. Vrtiljaku polk in valčkov Radia Celje, 21. julija, v Šentrupertu nad Laškim, se je zgodilo toliko zanimivih dogodkov, da bi jih bilo za drobno knjižico. Nekaj najbolj zanimivih je ujel v fotoaparat tudi Edi Masnec, sicer direktor Turistične agencije Dober dan, ki je za srečanje glasbenikov in poslušalcev prispeval štiri lepe nagrade, med drugim tudi teden dni bivanja za eno osebo v Dubrovniku. Mnogi povabljenci so se opravičili, ker so bili »zadrža- ni« z že prej načrtovanimi do- pusti (Ivan Sivec, Stanka Ko- vačič, Ivo Umek), čestitke sta poslala Hmeljarski instrumen- talni kvintet in Laura Pešak, jubilejno pesmico je napisala ena najbolj zvestih poslušalk Justina Skorja iz Laškega, po Vrtiljaku pa sta pisni zahvali poslala zvesti poslušalec iz Ptuja Ivan Gobec (prav goto- vo eden izmed najboljših poz- navalcev področja domače za- bavne glasbe v Sloveniji) in Jože Galič. Telefonskih in ust- nih čestitk pa se na naše vese- lje ne da prešteti. 200. Vrtiljak polk in valčkov je odmeval tudi v slovenskem prostoru, kjer sta bila najbolj prizadevna Asja Matjaž iz Kaja ter Rudi Špan, Radio Trbovlje. Pomembno delo so opravili Gostišče-trgovina Kocman z delovno ekipo. Društvo do- brih prijateljev in Vitezi polk in valčkov z ženami in prija- telji. Po njegovi zaslugi sta o Vr- tiljaku poročala tudi Radio Sevnica in Radio Sora Žiri. Prispevek je pripravila tudi VTV Velenje._ Darila so pripravili Ljubeč- na Art z direktorjem Mila- nom Breclom, Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku in Marica Lesjak z Lojzko Štraus iz Re- čice pri Laškem. Za dobro slišnost izvajane- ga programa pa sta poskrbela člana ansambla Vigred iz Laš- kega Drago Krajnc in Lovro Skorja z ozvočenjem. 300. Vrtiljak se bo zavrtel junija leta 1999. TONEVRABL .....Foto: EDI MASNEG Pravo presenečenje je pomenil nastop vokalne skupine Franko- lovčani, ki je bila ustanovljena leta 1967. Skupina je v zasedbi, kot je na sliki, zadnjikrat skupaj zapela pred desetimi leti. Fantje sicer večinoma še prepevajo po zborih, za nastop v Šentrupertu pa so se posebej zbrali in pravijo, da bodo s petjem ponovno nadaljevali. Na sliki so (od leve) Tone Gregorc, Valdi Podjavoršek, Edi Šibanc in Rado Pinter, kmalu pa se jim bd ponovno pridružil šepeti član (zadnja letuje kvartet nekaj časa rmstopal ktft kvintet), Božo Godnik. Pri organizaciji 20^H Ijaka polk in valčkov lovali: Kulturni center Laj občine Šentjur, Štore, Voj, Celje in Laško, Tliristi agencija Dober dan ŠenijK v Savinjski dolini, SteKij Rogaška, p.e. Dekor K(( MONT Kozje. Petrol, Piv^ na Laško, Zdravilišče Laj Mirko Žohar - "Strojno tiljstvo Metulj Šentjur, H, Lucija Portorož, Gostiš6i Jožovcu Begunje na skem, Music Max, glas^ trgovina Celje, Trgovsk«^ jetje Lipa Šentjur, Ti^o podjetje Center Celje, Tj sko podjetje Moda C Okrepčevalnica Franc Jaj Zagata Celje, Franek Mark šek Laško, Srečko Škobei slikar iz Celja, Kmetijska druga Laško, Jurmes Šentj Slaščičarna in pekarna glez Vransko, Keramika boje, Tropic kafe Darka Su ča Žalec, HO-BI program^ in Fanika Klokočovnik Š) ja vas, TIM Laško, Edi Arclin, Konki Rogaška SI na, OMES Rudi DrobežC« Biro servis Edi Rehar ( BLISK, prodajalna svetil elektro materiala Majda nat Laško, Kemična čisti ca Majda Bezgovšek La^ Jančar Emil, Okvirji-galai rija Celje, Frizerstvo Boi Silva Laško, Črkoslikars Vlado Perčič Celje, EV NOVA-Klepej Boris Ril gozd Laško, Grafostik 1 mož Kocman in Gostilna^ hec Jožeta Šantla. Alfi Nipičje bil prvi gost v prvem Vrtiljaku polk in valčkov 27. septembra 1993. Prišel je tudi tokrat, ko praznuje 35 let aktivnega prepevanja, od tega skoraj 20 let z Avseniki. Marica Lesjak mu je ob čestitki izročila prekrasen šopek, ki ga je naredila sama kot znana "krancpinterca". Za Nipičem in Lesjakovo je del velikega lesenega vrtiljaka, ki ga je prav za to priloŽTWSt izdelal Franc Vrbovšek, mizar iz Olešč. Tone Vrabl je vodenje popol- danskega programa in večer- nega, jubilejnega Vrtiljaka zaupal preizkušenima vodi- teljicama Jožici Skorji (le- vo) in Simoni Brglez. Bili sta imenitni, kot so bili imenitni tudi vsi trije tehniki, Bojan Pišek, Mitja Tatarevič in Mi- ran Končan, sicer glavni »mo- tor" za tehnično izvedbo do- mala vseh ponedeljkovih Vrtiljakov na Radiu Celje. Vidov ples in Cirkus Skupina Kladivo, konj in voda pripravlja CD Vidov ples LP Vidov ples skupine Kladivo, konj in voda je iz- šel leta 1983 pri beograjski založbi RTB. Vodja skupine Danijel Bedrač pravi, da ta glasba v ročk obliki živi na njihovem CD Na cesti, po- leg tega pa jo mladina pre- peva po žurih, zato so se odločili za ponatis Vidove- ga plesa na CD. »Izhajam iz poezije. Pripa- dam beat generaciji. Opazil sem, da moja muzika lahko živi tudi v ročk obliki, zato sem se predlani odločil s Ko- sto, Levinom, Evgenom in Kompošem posneti kaseto. Najprej Luno, ki sem jo prav- zaprav sam posnel s Kompo- šem in Neno Žmajde, nakar smo posneli LP Na cesti. Glasba v vseh teh oblikah izraža duh, ki ga vseskozi skušam povedati,« pravi Be- drač. Kdo je poleg tebe in Dam- jane Golavšek še sodeloval pri Vidovem plesu? »Naša prvotna zasedba je bila zelo okrnjena. V osnovi smo začeli trije člani: Damja- na Golavšek kot vodilna pev- ka, jaz kot glavni avtor, aran- žer, tekstopisec in kitarist ter glasbeni pedagog Srečko Lavbič, ki je igral klasično kitaro in mandolino. Hoteli smo poezijo malo nadgraditi tudi zvočno. Povabili smo še Avguština Peniča, ki je tudi avtor v skladbi Večerna po- skočnica, igra violino, v tem primeru tudi piščal, ter Sine Videčnik, ki je zelo dobro odpel vokale, tudi nekatere vodilne, sicer pa je spremljal Damjano. Pri snemanju long playa Vidov ples pa smo ime- li kar nekaj referenčnih go- stov, ki tudi danes pomenijo nekaj na sceni. Nino DeGle- ria je igral bas, Gregor Strni- ša je igral sintesizerje, Vlasto Skale tolkala in Mitja Bever- mann klarinet.« Kako je bilo ustvarjati v osemdesetih letih? »Do takrat smo imeli že ogromno koncertov. Stvari so bile drugačne kot zdaj, takrat si moral predložit skladbe, založba je plačala studio, glavo CD, promocijo, zdaj pa vse to plačaš sam. Mi smo delali kot črnci, porabili ogromno ur, ker smo vmes žurali. Naredili smo izdelek, ki ima še danes neko mesto. Mladi te skladbe pojejo.« Zakaj ste se odločili za naslov projekta Vidov ples? »Vidov ples je slovenski izraz za božjast, epilepsijo in mi smo že po naravi malo božjastni, karizmatični av- torji in se nam je ta naslov zdel posrečen, ker je tudi cel koncept plošče malo tema- čen, tako kot Sedmina. Sed- mina je bila še bolj paranoič- na, črna, darkerska. Mi smo tudi šh na to dark foro, am- pak kljub vsemu na malo bolj vesel način. Božjast zna biti tudi vesela, če človeka meče v luft, pa pri tem ohra- ni dobro voljo.« Pri svojem ustvarjanju si potemtakem izhajal pred- vsem iz ljudskega občutka. »Začel sem kot kantavtor in sem upošteval elemente ljud- ske glasbe, slovenske, tudi ci- ganske, orientalske in vse skupaj poskušal pevcat z rock'n'rollom, rockom, fol- kom, trendi, ki so takrat bili.« Skladba Na cesti je na- slovna skladba zadnjega al- buma skupine Kladivo, konj in voda, hkrati pa tudi skladba, ki bo izšla na Vido- vem plesu. »Naš CD, ki je izšel lani, se imenuje Na cesti, prav po tej skladbi in to je bila ena mojih prvih pesmi. Napisal sem jo menda v puberteti, bil sem malo pod vplivom piva, se mi zdi, zaljubljen do ušes, štop sem nekje iz Umaga in i vem, kaj vse se je še dogajal Napisal sem to skladbo postala je nekakšen moto o nekakšen razpoznavni zni naše skupine in smo jo nt malno uvrstili tudi na Vidi ples.« Kdaj lahko pričakujen CD Vidov ples? »Ko bodo fantje dali den; Celo celjsko sceno, ki je t krat sodelovala pri Vidove plesu, ko je nastajal, zdaj i cam, po domače povedan Obljubljenega je veliko. ^ slim, da bo, če prej ne, s tembra.« Skupina Kladivo, kon voda se pripravlja tudi izid novega CD z naslovo Cirkus. »To je povsem ločeno ponatisa Vidovega plesa, bo tudi zasedba takšna, je zdaj. To predvidevaij uresničiti jeseni, veliko ' novih stvari, neki prire^^ Blues za Vojnik, ker so i| velikokrat tja vozili, Fani' bo gor. To bo vesela, 1^' rockerska plošča, za go^P dinje, za bodoče mlade ^ mice. Za predšolske otro' verjetno ne, ker bo na ^ tudi dosti vulgarnega.« Zakaj Cirkus? »Za mene je življenje kus, trudim se biti res' klovn, ki pa hočem svojo ^ go drago igrati.« , SIMONA BRG^' PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS "^edi prihodnjega meseca (11. avgusta) bo izšel novi album ^enutno najpopularnejše fantovske plesno-pevske zasedbe pACKSTREET BOYS, ki je s skladbo »Quit Playing Games« končno prepričala tudi ameriške najstnike. Omenjena pesem jjtrenutno prav pod vrhom ameriške lestvice, kamor pa se bo plu zagotovo uvrstil tudi njihov novi single »Everybody«, ki jabo mogoče slišati tudi na LP »Backstreets's Back«. grit-pop bendom, ki so v zadnjih nekaj letih kot za šalo jsvajali prva mesta angleških Ifstvic, so se prejšnji teden Ptidružili še THE VERVE. Ric- tiard Ashcroft, Nick McNabe, Peter Salisbury, Simon Tong jn Simon Jones, so se na vrh iritanske lestvice zavihteli s ikladbo »Bitter Sweet Syniphony«. The Verve so ne- taj manjših uspešnic nanizali iie v prvi polovici devetdese- i.leta 1995 pa so nenadoma »nepreklicno« zapustili [glasbeno sceno. Po nagovar- jjanju prijateljev iz zasedbe Oasis, ki je včasih nastopala kot njihova predskupina, se je omenjena peterica letos spet zbrala in posnela mate- rial za album, ki bo izšel sep- tembra. Po lanski poletni megaus- pešnici »Macarena« dua Los Del Rio je letos vroča plesišča obalnih diskotek osvojila skladbica »Dam Dam Deo« skupine FELICIDAD. Uspe- šnico seveda spremlja tudi nov ples - Dam dam dance - ki si ga lahko ogledate v pripa- dajočem videospotu. To in pa še sedemnajst drugih letoš- njih uspešnic (Kelly Family, Prodigy, Spice Girls....) lahko najdete na kompilacijskem CD in kaseti »Hot Dallas Spe- cial«. Gordon Sumner alias STING se je »prodal« založbi EMI za 35 milijonov dolarjev. Ta disko- grafski velikan je od prejšnjega ponedeljka naprej tako lastnik vseh skladb, ki jih je v preteklih letih Sting napisal v svoji izjem- ni glasbeni karieri. Umetnik, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE, bo še pred izidom trojnega albuma »Crystal Bali«, na katerem bodo njego- ve skladbe, posnete konec osemdesetih in v začetku de- vetdesetih, med svoje fane razdelil 100.000 primerkov al- buma »The Truth«. Ta bo v celoti narejen v še vedno ak- tualni »unplugged« maniri. V začetku novembra se bo na policah trgovin z nosilci zvo- ka znašel tudi izštekan album »MTV Unplugged« kanadske- ga rockerja BRVANA ADAM- SA (na sliki). Soundtrack hlmske uspe- šnice »Men In Black« se je kot prvi izmed številnih letošnjih albumov z glasbo iz filma za- vihtel na prvo mesto ameriš- ke lestvice najbolj prodajanih LP. Za ta podvig je precej za- služen popularni rapper in igralec WILL »Fresh Prince« SMITH, ki je v filmu odigral glavno vlogo, za ploščo pa je prispeval tudi naslovno glas- beno temo, ki je izšla tudi na Znamenita angleško-ameriška skupina FLEETWOOD MAC se bo konec letošnjega poletja po več letnem premoru spet vrnila na velike ameriške odre in to v zasedbi (Mike Fleet- wood, Lindsey Buckingham, Christine McVie, John McVie in Stevie Nicks), ki je konec sedemdesetih in v začetku osemde- setih nanizala cel kup planetarnih uspešnic in prodala več kot 20 milijonov albumov. ROBBIE WILLIAMS (na sliki), bivši član najstniške atrakcije Take That, se je po uspešnicah »Freedom« in »Old Before I Die« spet vrnil na lestvice. Tokrat s tipično brit-pop skladbico »Lazy Days«, ki že napoveduje skorajšnji izid njegovega LP prvenca. \ single formatu in je trenutno uvrščena med prvih dvajset na Billboardovi lestvici najbo- lje prodajanih »malih« plošč. Z novo uspešnico »So Help Me Girl« pa je angleške lestvi- ce spet naskočil tudi GARY BARLOW, nekdanji Robbinov sotrpin v skupini Take That. Po No.l singlih »Forever Lo- ve« in »Love Won't Wait« bo to že tretja skladba z albuma »Open Roads«, s katero se bo Gary skušal prebiti na vrh an- gleške lestvice. Ameriške alternativce URGE OVERKILL - pri nas jih poznamo predvsem po pre- delavi zimzelenčka »Girl You'll Be A Woman Soon«, ki je bil uvrščen tudi na sound- track filma »Pulp Fiction« (Šund) - je zapustil kitarist Eddie Roser, na njegovo me- sto pa je vskočil Nils St.Cyr. THE PRODIGV so v prvem tednu po izidu prodali never- jetnih 2,5 milijonov kopij al- buma »The Fat Of The Land«, ki je v začetku tega meseca zasedal prvo mesto LP lestvic kar v 22 državah. Med njimi so seveda tudi ZDA, kamor se je po prvem tednu na prvo mesto lestvic dosedaj uspelo uvrstiti le sedem angleških iz- vajalcev - The Beatles, Eric Clapton, Elton John, Pink Floyd, Def Leppard, Depeche Mode in Bush. Zavidanja vre- den dosežek, ki pa ga bo naj- brž kmalu (18. avgust) zasen- čil izid tretjega albuma »Be Here Now« najpopularnejše britanske skupine OASIS. Nji- hov najnovejši single »D'You Know What I Mean« je spet porušil vse dosedanje prodaj- ne rekorde single plošč, saj je založba Creation v enem dne- vu samo v Veliki Britaniji pro- dala kar 162.000 primerkov. • V sedemdesetih zelo popu- larna, zdaj pa že skoraj po- zabljena 52-letna pevka in av- torica CARLV SIMON se na- merava spet vrniti v prvo ligo ameriških glasbenic z albu- mom »Film Noir«. Na njemu bo tudi skladba »Two Sleepy People«, ki jo je Carly posnela skupaj s filmskim zvezdni- kom Johnom Travolto, ki je pred leti tudi že bil na listi odpisanih, po vlogi v odlič- nem filmu »Šund« pa se je njegova kariera spet strmo vzdignila. STANE ŠPEGEL TUJE LESTVICE VRTIUAK POLK IN VALČKOV 38 DISNETLAND V PARIZU Za male in velike otroke Od Gardalanda do DisneylandQ - Popotovanje v pravljico - med zmoje in Miki miške v vsakem od nas vedno ostane vsaj malce otroka. Tistega, ki še vedno rad pogleda dobro risanko, se razvedri ob dobri pravljici in se včasih smeji stvarem, ki se mu zdijo skrajno otročje, ker take tudi so. Priznajte, vse premalo je takih stvari v silni naglici našega vsakdana, zato se je naša družina letos odločila, da dopustniške dni posvetimo pravljici. Glavni cilj pravljičnega popotovanja je bil evropski Disneyland v Parizu. Ko je ideja dozorela tako daleč, da jo je osvojila cela družina, je nastala naša okvir- na pot. Preko Italije v Švico, od tu do Pariza in čez Nemčijo v deželo na sončni strani Alp, kar se je tokrat izkazalo kot zelo resnično geslo. Zakaj? Ker nas je ob vrnitvi po nekaj turobnih, deževnih dneh, spet obsijalo sonce. A to je bilo že na koncu. Vmes pa se nam je zgodilo marsikaj takega, kar še nekaj časa greje puste jesenske in zimske večere s spomini na poletje. Naša prva postaja je bilo Gardsko jezero. Italijanske av- toceste so odlične in hitre, do- kler se ne približaš kakšnemu večjemu mestu. Tu pa se prič- nejo nepregledne, rahlo polža- sto premikajoče se kolone. Pr- vič smo se ustavili v enem več- jih mest ob Gardskem jezeru, Peschiera, ki je tudi najboljše izhodišče za oglede vsega, kar je ob jezeru zanimivega. V enem od zasebnih avtocam- pov smo ugodno najeli bunga- lov, se okopali v odlično ureje- nem bazenu in si potem ogle- dali mestece. Prvi dan potova- nja je bil za nami. Drugi pa je bil že prvi od pravljičnih. Že zgo- daj dopoldne smo se namreč odpravili v Gardaland. V deželi zelenega zmajcka Brezhibno urejen zabaviščni park, prava industrija veselja in zabave, se je iz ure v uro bolj polnil, čakalne dobe za ogled posameznih prizorišč, pa če- prav je bil torek, so bile vse daljše in daljše, tudi do eno uro za posamezno. Te pravzaprav edine utrujajo, vse ostalo le navdušuje, sprošča, tu in tam tudi adrenalin. Recimo na vla- ku smrti ali kakšni podobni hitri napravi, kjer ne veš, ali še imaš želodec na svojem mestu. No, vsaj dihati imaš čas. Veliko stvari v Gardalandu pa je než- nih, lepih in prijetnih, prav po- vsod se nekaj dogaja; tu nasto- pa čarovnik, tam akrobati va- bijo v svoj šotor. Osebno sem najbolj užival v dinamičnem kinu, kjer podoživiš kratek film v celoti, saj se skupaj z zgodbo premikajo tudi stoh. Tudi ogled podvodnega sveta s čolnom je več kot zanimiv, sploh, ker je ves narejen v tru- pu velike, na gusarje spominja- joče ladje. Večer smo preživeli v bliž- njem zgodovinskem mestecu Sirmione, ki se vam ga, če bo- ste že tam, resnično splača obi- skati. V starem obzidju se na- mreč skriva stari del mesta, ki so ga popolnoma preuredih, ozke uhce pa so prepredene s trgovinicami, restavracijami in slaščičarnami. Ob.obah vas va- Disneyland: izstrelišče v vesolje. bij o ladje, ki vozijo na ogled celotnega jezera, ki nikakor ni majhno. In ko se prične nad vodo spuščati sonce, se ti zdi, kot da si na morski obali. Da to ne drži, te spominjajo številni labodi in račke, ki si pridejo iskat hrano tudi med turiste. Pred nami pa je bila le še ena noč ob Gardskem jezeru, na- slednje jutro pa je bil že čas, da se odpravimo naprej. Proti Švi- ci. Počasne in deževne švicarske ceste Do Milana, ki smo ga sicer videh le od daleč, je bila pot hitra. Nebo pa se je po treh sončnih dneh že pričelo kujati. Bolj ko smo se vzpenjali proti hribom, bolj temno je postaja- lo. Sicer pa smo ponovno ugo- tavljali, da je preko Italije prijet- no potovati, saj so Italijani hitri vozniki, ceste pa so brezhibne. Tudi oznake na njih. Vzpeli smo se na 2005 me- trov, na prelaz Simplon. Po- krajina je tu naravnost idilič- na. Ledeniki so kljub močne- mu dežju še imeli svojo belo barvo, doline pa so bile moč- no ozelenele. Seveda krav de- ževje ni močno motilo. Mirno so mulile svojo travico. Ta sli- ka se je iz italijanske strani »potegnila« na švicarsko, kjer smo se peljah čez kar nekaj turističnih gorskih vasic, v ka- terih turistov tudi sedaj ni manjkalo. Sprejjienil pa se je tempo našega potovanja. Vedel sem, da so Švicarji natančni in redo- ljubni, da pa tako močno spo- štujejo cestne predpise, me je presenetilo. Če je omejitev 60, nihče ne vozi niti malo več. Nihče ne prehiteva, sicer pa je tudi pasov za to na cesti bolj malo. Ker smo se odločili za pot po navadni in ne avtocesti, smo si deželo temeljito ogleda- li. Vsak košček zemlje je obde- lan, vse natančno in lepo ureje- no, okoli hiš, tudi kmetij, pa nikjer ne vidiš za Slovence tako značilne »krame«. Še drva ima- jo lepo zložena, če jih že imajo na dotiku očesa. Verjemite, da Spredaj podmornica Nautilus, zadaj pa hi-tech naprave Discoverylanda. se splača izogniti avtocestam, le bolj počasi gre. Za začetek se gremo kavbojce Pokrajina je krasna, ceste v Franciji pa dobre, ravne in zelo hitre. Prav nič počasneje vam ne bo treba voziti, kot če bi si Francijo sramežljivo ogledova- li preko ograj avtoceste. Ko smo se približali Parizu, smo pričeh iskati pravljično deželo. Pred njo je, že v njenem sklo- pu, tudi Ranch Davyja Croc- ketta, pravo kavboj sko naselje z značilno vasico na koncu. Disneyland nam zagotovo ne bi ostal v tako lepem spominu, če se ne bi odločili, da bomo popoldne in noč pred ogledom glavnega prizorišča preživeli v njej. Res, da je cena astronom- ska, a se splača. Najeli smo »vagon«, v kavboj skem stilu luksuzno opremljen bungalov. Vse je brezhibno, še koš za smeti spominja na kavbojce. Po ranchu vozi vlak na vse strani, v vasici pa smo se naj- prej ustavili v indijanskem na- selju in v kavbojskem marketu. Tukaj se res znajo iti turizem, samo na ranchu pa je zagotovo zaposlenih blizu 100 mladih. Vsi v brezhibni kavboj ski opra- vi, celo Miki miška, ki se je pomešala med otroke iz vsega sveta, je bila oblečena v kavboj- ca. Sprostili smo se v čudovi- tem bazenu, polnem slapov, otočkov in palm in bih potem zares pripravljeni na glavni cilj - Disneyland. - Fantazijska, avanturistična, raziskovana dežela Petek. Nebo je bilo sončno, temni oblaki pa so grozeče ob- IjubljaU dež. Vseeno smo pred odhodom v Disneyland dežnike pustili v avtu. Kar bo, pa bo. In je še kar bilo. Po tem, ko smo skozi Main Street »vkorakali« v veliko pravljično deželo, pravo mesto, smo se odločih, da si jo najprej ogledamo z vlaka. Pravi parnik nas je popeljal okoh nje. SeliU smo se iz pravljice v pravljico, iz bolj majhne, v večjo. Iz bolj vesoljske v bolj disneylandov- sko. Stvar je ogromna, zato smo se morali odločiti, kateri del si bomo ogledali najprej. Soglasno smo se odločili za deželo fantazi- je. Najprej smo z vesolj sko ladjt poleteli v vesolje, potem nas ji raketa izstrelila proti luni. Priz nam, tu tudi dihati nisem im« časa, kolikokrat sem pristal n glavi, pa sploh ne vem več. Nekaj posebnega je bil obis preteklosti v okrogli dvoran kjer 12 projektorjev naenkn projicira zgodbe iz preteklost v katere nas popelje simpat čen robot. Tudi gusarske dež le nismo zaobšli, izognili p smo se številnim trgovinicam v katerih so prodajali za otrok kot magnet oblikovane spe minke na Disneyland. Privošči li smo si še izlet med kavbojce se s parnikom popeljali ob Rii Grade, po njem pa s hitrin vlakom smrti. Hiša strahov ji odlično narejena, pravega stra hu v njej pravzaprav ni, le čudi se tehniki in brezhibni izvedbi Še kaj? Še marsikaj. Čudovite popolno narejeno, zgrajeno ii dodelano. Ravno letos tam sla vijo 5-letnico in to je hkrati prvi leto, ko poslujejo z dobičkom Kar se ti, ko vidiš to pompozm deželo, sploh ne zdi več čudno Že od parkirnega prostora di vhoda te tekoče stopnice voziji vsaj 20 minut. Če pa si želi ogledati prav vse, je en dai zagotovo premalo. Mikijeviji" naki so bili ves čas tu, se rokova li z mladimi in starimi in popl^ savali ob bliskih neštetih foto^ partov. Disneyland je zadetek' črno. Tako za tamkajšnji turi zem, kot za obiskovalca, ki ^ ne more zapustiti razočaran- Zmogli smo še toliko mo*^' da smo si zvečer ogledali vs glavne znamenitosti Pariza. ^ bi se hoteli povzpeti na Eifno stolp, bi morah spet stati v vrst Najmanj eno uro. Zato smo|' misel gladko opustili in se raj izgubih na simpatičnih ulic^ Pariza, ki ponuja ogromi^'^ Naslednji dan smo jo mahni proti domu, kjer nam je P nekaj deževno-sončnih dn^, spet posijalo sonce. Pa sa)) bilo vseeno. Vreme gor ali do Pariz in Disneyland si spl^^ ogledati tudi v dežju. ^■■■■■1 STANE ŠPEC^' Gora Velike strele v Disneylandu. po kateri vas z vratolomno hitrostjo popelje rudniški vlak. PETICA POTOPIS 39 Skandinavske bajke in bele noči V severnih deželah, kjer so doma pravljičarji, troli in dedek Mraz Skandinavija, zavita v zlo- ^i^te meglice deževnih obla- ^py^ skriva v sebi tudi tisto fjrobno podobo polnočnega ;(,nca, ki Dansko, Norveško, fjdsko in Švedsko osvetli s ^fjvljično močjo. Opečnate danske hiše s pol- ;.iožniini čipkastimi zavesami se kot podobe iz Anderse- -o\ih pravljic vrstile ob cesti. ;ploh ni naključje, da se je ;loviti pravljičar H. C. Ander- ;en rodil prav na Danskem, na jtoku Funen med Jutlandom mZealandom. Otok je nekak- šen danski vrt, s starimi kme- tijami, kmetijskimi površina- mi in gozdovi. Posebno lep je v maju, ko pokrajina valovi v rumenih gorčičnih cvetovih. Rojstno mesto H. C. Anderse- na, Funena Odense, je univer- zitetno mesto in se ponaša z mnogimi muzeji, med kateri- mi je seveda tudi Andersenov. Danska nas je očarala Danska, najmanjša in naj- lužnejša med skandinavskimi deželami, nas je v trenutku očarala. Dežela se ponaša s preko 4000 kilometri obal, ki I jih obliva hladno morje. Tudi poleti se ne segreje na več kot .| M stopinj. Poleg polotoka Jut- land, ki meji na Nemčijo, ima Danska še preko 400 otokov, od katerih je naseljenih le kak- šnih sto. Nekateri so prdvi bi- seri. Na otoku Mon se dvigajo spektakularni beli apnenčasti '^lifi, ki segajo preko 100 me- 'fov visoko nad razpenjenim 'florjem. Nekatere otoke ob- ^3jajo privlačne peščene pla- ^e, drugi so prekriti s polji in §ozdovi. Marsikje pa je mogo- če odkriti prijetne ribiške vasi I napol lesenimi hiškami, ^l^andinavci imajo občutek za Wo in urejenost. Dansko prestolnico Koe- "enhavn smo doživeli res bež- •jo-Muzej voščenih lutk s po- membnimi Danci, muzej igrač, tobaka, poštni muzej in ogled slavnih pivovarn Tuborg in Carlsberg, vse to je ostalo za prihodnjič. Časa je bilo komaj za ogled Tivolija, slovitega za- baviščnega parka, gasilsko sli- ko pred kipom morske dekli- ce, simbolom mesta in pod večer smo že iskali miren koti- ček v gozdu ob obali, kjer smo prebili zadnjo noč pred nada- ljevanjem poti proti severu. Trajektna povezava med Skandinavskim polotokom in Dansko na več koncih poteka tekoče. Švedska velja za eno najdražjih držav na svetu, ki pa se ponaša s čudovito nara- vo. 1500 kilometrov dolgo de- želo pokrivajo neskončni goz- dovi, sredi katerih se zrcalijo številna jezera in ni čudno, da so ravno na Švedskem začeli med prvimi razglašati narod- ne parke. Poleg naravnih lepot turi- stični prospekti ponujajo tudi celo vrsto zabaviščnih parkov, od mesteca z Divjega zahoda, kjer lahko izpirate zlato, do safarija, kjer se lahko z avtom zapeljete med leve, medvede, žirafe in druge bolj ali manj eksotične živali. Dežela tisočerih jezer - Finska Ko smo zapustili varno za- vetje pristanišča severno od Stockholma, me je barvita noč, kljub nadležnemu vetru, premamila na palubo. V soju rdečkaste zarje je bilo videti, kot bi mimo trajekta tiho brze- li sivi granitni otočki, nekateri posejani, s skopimi borovci, drugi prekriti le z zveriženim grmičevjem, tretji pa nekako sramežljivo odeti le s skrom- nimi lišaji, ki niso mogli zakriti golote mogočnih granitnih blokov. Ob slikovitih prizorih nisem mogla sprejeti dejstva, da je Baltsko morje eno naj- bolj onesnaženih na svetu. Tu, sredi Baltika, leži Aland oz. Ahvenmaa po finsko, sH- koviti otoški arhipelag, ki se^ razteza med Švedsko in Fin- sko. Otočje, ki ga sestavlja 6500 otokov in skalnih čeri, pripada Finski, ponaša pa se s težko izborjeno avtonomijo in lastno zakonodajo, kot uradni jezik pa je tod razširjena švedščina. Proti jutru me je brez prave- ga opozorila kar naenkrat pre- tresel nenaden hrup. »Abu Turku, Finska,« mi je še zad- nje dvome pregnal plavolasi domačin, ki mi je lep kos poti molče delal družbo ob ladijski ograji. Finska se poleg tisočerih je- zer (tod jih je okoli 60.000), ponaša tudi s preko 30.000 otoki in čermi, ki se nahajajo predvsem na njenem jugoza- hodu. Tu pa so doma tudi severni jeleni, polnočno son- ce, Laponci in dedek Mraz. Bele noči med Laponci Više proti severu so postaja- le noči vse krajše in v bližini Rovaniemija so preprosto izgi- nile. Pravijo, da ob polnočnem soncu tod blodijo podzemni duhovi. Ženske, imenovane »kuhvita«, so menda izjemno lepe in včasih se z njimi poroči- jo moški, ki imajo pač srečo. V dolgem ■ zimskem somraku nadnaravne sile prevzamejo oblast. Takrat se »dopelgan- ger«, eno izmed skrivnostnih bitij, vozi na saneh in z zvonč- kljanjem kraguljčkov, ki odme- vajo po zasneženi pokrajini, skuša prebuditi speče duhove. Sonce je zahajalo okoli enaj- ste ure in vzhajalo'kmalu po polnoči. Čudovitih noči, polnih žarečega sonca, je bilo škoda za spanje. V pokrajini, obarva- ni s čudno svetlobo, so se za- gotovo potepala vsa tista bitja iz legend in starodavnih vero- vanj. Gozdovi so počasi posta- jali vse redkejši in vse pogo- steje smo prečkali pokrajino, kjer se je vse do obzorja raz- prostiralo le visoko grmičevje Les je zelo priljubljen gradbeni material - tudi za cerkve. in prithkavo drevje, kot posle- dica dolgih in ostrih zim. Cesta se je zajedala v pokrajino, po- raslo z mahovi, lišaji in nizki- mi grmi, ki se začenjajo on- stran polarne gozdne meje. Tu na severu Norveške smo prvič naleteli na Laponce, ki živijo tudi na Švedskem in Fin- skem. Saami, kot jim tudi pra- vijo, so potomci nomadskih plemen, ki se le še deloma oklepajo starodavnih navad. Njihovi predniki so se preživ- Ijah le z ribolovom in gojenjem severnih jelenov, ki so jim da- jali meso in tople kožuhe. Po- zimi so jih vpregli v sani in drveli z njimi po beli pokrajini. Ob cesti, v pravcatem šotoru, smo naleteli na Laponce v tra- dicionalnih oblačilih. In potem se jih je zvrstilo še več. S to opravo želijo pritegniti pozor- nost obiskovalcev, saj tako prodajajo jelenove kože in iz- delke ročne obrti iz lesa, kosti in jelenjih rogov. Le neznan- ska utrujenost mi je dala vede- ti, da pravzaprav sredi noči prebiramo visoke kupe jele- novih kož. Meso severnih jele- nov velja za pravo poslastico, iz kož pa izdelujejo tople co- pate, plašče in spominke za turiste. . Troli so doma na Norveškem v zgodnjem jutru pa se je že nadaljevala pot med temačni- mi gozdovi, zasanjanimi doli- nami, neukročenimi potoki in kipečimi gorskimi verigami, ki se končujejo nekje v oblakih. Prisluškujem in pričakujem, ali se bodo v tej skrivnostni po- krajini od kje vzeli troh, priljub- ljena bajeslovna bitja, ki so še najbolj podobna nagajivim škratom. Izhajajo iz ene najbolj priljubljenih dejavnosti Norve- žanov - pripovedovanja zgod- bic. Troh so nepogrešljiv del norveške folklore, rojeni iz zgodb ob ognju, ki so ljudem pomagale prebiti dolge, temne zimske mesece. Nekateri troli so prijateljski, drugi so hudob- ni. Živijo pod zemljo, pod hiša- mi, skednji in so krivci za vse življenjsko gorje. Kot maskote, rezljane figurice in predvsem kot neizčrpen vir zgodb še ved- no živijo na Norveškem. MARIJA DEMŠAR Ob norveški obali se vrstijo slikovite ribiške vasi. ZANIMIVOSTI Princu Henryju v šoli ne gre najbolje Dvanajstletni sin britanske- ga prestolonaslednika, princ Henry, povzroča svojim star- šem hude skrbi. Menda mu v šoli ne gre tako, kot bi si želela princ Charies in princesa Dia- na. Zato sta se odločila, da ga ne bosta vpisala na odHčno zasebno šolo Eton, kamor ho- di njegov starejši brat William. Princesa Diana se tolaži, da tudi njej v šoli ni šlo najbolje, zato je tudi končala kot po- možna vzgojiteljica v vrtcu, pozneje pa je v življenju ven- darie veliko dosegla. Učencem je lepil usta Učitelj VVilliam P. HoUand, 38, iz Mayporta v ameriški zvezni državi Florida je upo- rabljal pri discipliniranju gla- snejših učencev nenavadne pedagoške metode. Ni jim lepil ust z lepilnim trakom, ampak jim je glave pritrdil na šolske klopi - prav tako z debelim lepilnim tra- kom. Drugi učenci so se mo- rali postaviti k steni, kamor jih je prilepil z lepilnim trakom. To je bilo že preveč in učitelja, ki je prepogosto uporabljal lepilni trak, so odpustili. Umrl je Hans Bradtke v 76.letu je umri Hans Bradtke. Bil je oče povojne nemške zabavne glasbe. S svojimi besedili je ustvaril po- seben slog te glasbe v 50. letih. Z njegovimi pesmimi se je proslavila Connie Froebbes, največja zvezda nemške za- bavne glasbe v 50. letih. Bradt- kejeve pesmi so bile Pigalle, Bele rože iz Aten, Eviva Espa- na in še mnogo drugih. Princ Andrew je zaljubljen Drugi sin britanske kraljice, princ Andrew, se je že pred dvema letoma razvezal od svoje žene, yorške vojvodinje Sarah, vendar je z njo ostal v prijateljskem razmerju. Ker sta se veliko družila, so napo- vedovali, da bosta spet zaži- vela skupaj. Angleški časopisi so zvedeU, da se to ne bo zgodilo, ker se je princ pred meseci zaljubil v 29-letno He- nrriete Peace, žensko, ki men- da dela za BBC. Ljubezen naj bi bila globoka in trdna, če- prav za zdaj nihče ne napove- duje nove prinčeve poroke. Solženidn v bolnišnico Znamenitega ruskega pisa- telja Aleksandra Solženicina so morali pri 79. letih nujno odpeljati v bolnišnico, ker se je pritoževal zaradi bolečin v prsih. Zdravniki so takoj ugo- tovili, da ima težave s srcem, vendar po njihovem mnenju ni vse skupaj nič nevarnega. Aleksander Solženicin se je pred leti prav hrupno vrnil v Rusijo z 20-letnega pregnans- tva v Ameriki. Takrat je napo- vedoval, da se namerava vključiti v javno življenje, po- tem pa se je, razočaran nad sprejemom med svojimi roja- ki, umaknil. 40 ZAAVTOMOBILISTE Volvo in njegov V70XC Volvo objavlja prve foto- grafije novega volva V70XC, avtomobila, ki ima tako ime- novani AWD, torej štirikole- sni pogon, navzven pa je vsaj nekoliko podoben te- renskemu vozilu. Kot pravi- jo, naj bi začeli izdelovati to vozilo letos jeseni, pri čemer je jasno, da gre za nekoliko spremenjeno izvedenko kombijevske različice V70. Pravzaprav se ta volvo po- daja v razred tako imenova- nih fun avtomobilov, pri šved- ski avtomobilski tovarni pa pravijo, da so se za njegovo izdelavo odločili predvsem zaradi popestritve ponudbe in relativno nizkih stroškov. Tako bodo V70XC izdelovali na isti proizvodni hniji kot kombi V70, pri čemer računa- jo, da naj bi še letos naredili in tudi prodali pet tisoč avto- mobilov, prihodnje leto pa naj bi se številka povečala na 20 tisoč. V70XC bo naprodaj ta- ko rekoč na vseh trgih, čeprav je seveda vprašanje, kolikšen bo interes za takšno vozilo. V70XC je, če vzamemo za os- novo volvo S/V70, že tretja izvedenka tega avtomobila, kajti Volvo je že postavil na ogled kupe C70 in kabriolet C70. Oba avtomobila še nista v serijski proizvodnji, ki pa bo stekla v kratkem, pri čemer bodo najprej ponujah kupe, kasneje pa še kabriolet. Volvo je ob tem predstavil tudi svoj strateški načrt za prihodnost oziroma do konca tisočletja, saj naj bi vsako leto predstavil po eno novo vozi- lo. Kmalu bodo povsem usta- vili proizvodnjo serije 900, ki pa jo bodo nadomestili z no- vim vozilom: za sedaj pa še Volvo V70XC nič ne kaže, da bi se švedska tovarna tako kot Mercedes Benz odpravljala v nižje ali celo najnižje avtomobilske razrede. Morda bodo pri Vol- vu počakali na odziv trga ob predstavitvi novega mercede- sa A in smarta, potem pa videli in ukrepali. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 3 avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil. Organizatorji so izdali 22 kompu kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. * UnimogUX100M Nemško tovarno specialnih vozil (in različnih priključkov zanje) Unimog dobro pozna mo tudi pri nas in to tudi iz časov, ko so prav unimogi bistveno pripomogli k čiščenji vršiškega prehoda. Sedaj Unimog ob sodelovanju AC Intercar, ki je njegov uradr zastopnik, slovenskemu trgu predstavlja univerzalno in večnamensko vozilo UX 100 M. Ta unimog je skromnih dimenzij, zato je primeren za različna opravila na prostorih, kjerjf stiska. Vse priključke na tem vozilu (in priključkov je veliko) uravnava hidravlika, zanimivo ii predvsem uporabno pa je, da je mogoče pri UX 100 M volanski obroč skupaj s pedali s upravljanje prestavljati z leve na desno stran in obratno. Unimog poganjata dva agregata ii sicer električni motor ter dizelski agregat z močjo 122 KM, kar pomeni, da je mogoče s ten vozilom voziti in opravljati različna dela tudi ponoči, saj ne povzroča hrupa. Cene so različne od 6,18 do 8,64 milijona tolarjev. Na sliki: unimog UX 100 M. Mercedes benz CLK GTR Nemški Mercedes Benz je pred nedavnim zgolj eliti ponudil cestno izvedenko dirkalnega mercedesa CLK GTR, vozila, ki je sicer namenjeno hitrostnim dirkam. Ta avtomobil je nastal na osnovi kupeja CLK (njegova prodajna pot se prav te dni začenja tudi na slovenskem trgu), na kar spominjajo zgolj ovalni oziroma elipsoidni prednji žarometi. V cestni verziji (pa tudi v dirkalni) poganja avtomobil Mercedesov dvanajstvaljni motor z gibno prostornino 6,9 litra in močjo 560 KM (dirkalna verzija ima 600 KM), medtem ko je navora za 720 Nm pri 3900 vrtljajih v minuti. Največja hitrost je 320 km/h, kar je nedvomno številka, ki nikakor ne pride v poštev na cestah in za vsakdanjo rabo. In koliko hočejo za ta super avtomobil? Natanko milijon mark, pri čemer pa je treba vedeti, da to ni najdražji avtomobil pod soncem. Na sliki: mercedes benz CLK GTR. Oplovo proučevanje zvoka in iirupa Nemški Opel je pred ne- davnim dokončal delo pri graditvi in opremljanju po- skusnega centra v Duden- hofnu, nekaj deset kilome- trov od Riisselsheima. Skupaj je v zadnjih letih v razvoj tega centra vložil 34 milijonov mark, 10 milijonov pa so namenili predvsem opremi za proučevanje zvo- ka. Tudi zaradi tega so zgradi- li izjemno velik zvočni studio z dimenzijami 22x16 metrov. V njem je tako dovolj prosto- ra za različno delo, pri čemer lahko v tem studiu simulirajo hitrost vozila do 200 km/h. Nasploh se Opel v zadnjem času nekaj bolj intenzivno uk- varja s proučevanjem hrupa oziroma zvoka, saj je znano, da Evropska unija neprestatjo znižuje stopnjo zunanjega hrupa, ki ga lahko povzročajo avtomobih. Tako lahko oseb- ni avtomobili povzročajo do največ 74 decibelov hrupa, medtem ko pri Oplu pravijo. da so njihovi avtomobili v povprečju za decibel tišji. Za- nimivo pri tem je, da se Opel ukvarja tudi s tako imenova- no psihoakustiko. Menijo na- mreč, da lahko hrup bistveno vpliva na dobro počutje in s tem tudi varnost na cesti, saj lahko hrup, ki preseže 65 de- cibelov, že vpliva na avto- nomni živčni sistem. Zato opravljajo simulacijo različ- nih zvokov oziroma hrupa, vendar pa je jasno, da je na- predek na tem področju prej počasen kot skokovit. Med preskušanjem v Oplovem zvočnem studiu. pETIČA ZAAVTOMOBILISTE Septembra nova mazda 626 po dobrih petih letih ja- nska Mazda, tovarna, ki ^Japonskem ne spada med ',jvečje, je pa dokaj uspe- J' na evropskih in drugih ' jl,^ zamenjuje mazdo S torej svoj avtomobil fednjeg^ razreda. Doseda- nja izvedenka mazde 626, ki o jo predstavili na začetku |jta 1992, je bila dokaj uspe- šna, saj so prodali skoraj tisoč vozil, jjjvzven se nova izveden- ^ tega avtomobila dokazuje ^2elo umirjeno podobo, kar ^,glja tudi za notranjost. Zani- jjjvo ugoden je količnik zrač- nega upora z vrednostjo 0,29. 2a sedaj bo Mazda ponudila jve karoserijski razhčici in si- limuzino s štirimi vrati in ^oinbilimuzino s petimi vrati, prihodnje leto pa naj bi ponu- dili še karavan oziroma sta- ,jon wagon. .Tako kot za prejšnjo izvedenko je tudi za 00 mazdo 626 značilna te- meljita izdelava, vendar je to lista značilnost, ki je pri ja- ponskih avtomobilih bolj ali aianj znana. Novi 626 se ob lem dokazuje tudi s 502 litr- ijdm prtljažnim prostorom, Id je eden največjih v tem razredu, pa z novo zgradbo potniške cehce, ki je varnejša in trdnejša kot je bila prej. Gre za sistem, ki ga ozna- čujejo s triple M, pri čemer povezava posameznih stre- šnih, stranskih in talnih ele- mentov pripomore k večji trdnosti. Serijske opreme je veliko, saj bodo vse razhčice Nova mazda 626 opremljene s protiblokirnim ABS z zavornim sistemom, pa dvema zračnima varnost- nima blazinama, zategovalni- ki varnostnih pasov ipd. Mo- torji so trije, en 1,8 in dva 2,0 litrska. Tako prvi ponuja naj- več 66 kW/90 KM pri 5000 vrtljajih v minuti, drugi 85 k- W/116 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, najzmogljivejši motor pa razvija 100 kW/136 KM pri 5800 vrtljajih. Menjalnika sta dva in sicer ročni petstopenj- ski in štiristopenjski avtomat- ski, pogon je na prednji kole- sni par. K nam naj bi nova mazda 626 pripeljala septem- bra, cene pa za sedaj še niso znane. ZAMOTOCIKLISTE Znižanja Piaggiovi sku- terji Zip in Sfera so v povprečju cenej- ši za šest odstot- kov. Prenovljen Zip je postal edini evrop- ski skuter, ki sega v prodajni segment pod 300.000 tolar- jev, kjer je čutiti ve- lik prhisk licenčnih izdelkov, narejenih na Tajskem, Koreji in Maleziji. Nova cena Zipa v osnov- ni varianti je 298.920 SIT bolje opremljen Fast Ri- der stane 318.660 SIT. Sfera, ki je na trgu že šesto leto in je po merah naj- večji 50 kubični klasični mestni skuter v Sloveniji, se je cenovno spustila iz 369.600 na 34Z424 tolarjev. Zip Šport Production, ki je konstruiran kot osnova za skuterski dirkalnik (na sli- ki), zaradi kvalitetnejših (dražjih) komponent ostaja cenovno nespremenjen. V korak Z modo Za vse ljubitelje chopperjev in la- godne vožnje na prepihu je izdelo- valec čelad NZI prenovil čelado Tatoo, ki je sedaj na voljo z integri- ranim senčnikom. Moda je nareko- vala uporabo ko- vinskih barv (gra- fitno črna, zelena in rdeča) brez grafike, s kovinskimi do- datki in z usnjem na spodnji polovici školjke iz ojačane- ga polikarbonata. NZI je ponudil še eno novinko v raz- redu odprtih jet čelad, ki so primerne tudi za skuteriste in vroče poletne dni. Čelada Cupper je značilna odprta če- lada z vgrajenim vizirjem, ki so ji dodali še lično obhkovan senčnik v barvi osnovne školjke. Nov avtomatski menjalnik Renauita in PSA Francoske avtomobilske tovarne ne sodelujejo prav zgledno, čeprav je treba reči, da to velja predvsem za preteklost. V zadnjem času je tega sodelovanja le nekaj več. Tako sta letos oziroma lani Renault in skupina PSA (Peugeot in Citroen) skupaj izdelala in seveda razvila V6 motor. Sedaj pa prihaja v svet novica o skupnem razvoju novega avtomatskega menjalnika. To je šriristopenjski menjalnik, ki je težak 70 kilogramov, napolnjen z oljem, ki ga ni treba zamenjati in ki je doslej stal nekako 2,8 milijarde frankov. Menjalnik je nastajal od leta 1992, ko je bila sprejeta skupna odločitev, pri uresničitvi projekta pa je sodelovalo 350 ljudi. Menjalnik bodo izdelovali v dveh tovarnah, računajo pa, da bo dnevna proizvodnja kmalu dosegla številko 1600 me- njalnikov na dan. Novo avtomatiko naj bi najprej vgrajevali v peugeota 406, v citroena xantio in nekatere izvedenke renauita megane. Odslej tudi V Sloveniji punto 85 ELX s petimi vrati Ljubljanski Avto Triglav, "fadni predstavnik Fiata v Sloveniji, je popestril izbi- puntov, saj po novem Pj^nuja devet izvedenk tega ^'(^er zelo uspešnega avto- Biobiia. Nov v programu je punto I6v ELX s petimi vrati. Ta J^^omobil namreč poganja ■^'ativno nov pogonski agre- z gibno prostornino 1,2 "^3 in močjo 64 kW/86 KM J,^' 5700 vrtljajih v minuti, s "Her avto zmore največ 177 :,^/h in do 100 km/h pospe- [' ^ 10,9 sekunde. Po trdi- italijanske tovarne je l^f^ba od največ 9,3 do naj- U^f^j 5,2 litra goriva, kar je j^^i. kot je porabil prejšnji '"■litrski motor, ki ga je bilo JJ^goče glede na končno primerjati s sedanjim. J Avto Triglavu hočejo za ^^^njeni punto 19.990 ^3 sliki: fiat punto. Nova modela Ponudba motociklov za šestnajstletnike je bogatejša za KTM Sting 125, ki je nekakšen pomanjšani funbike Duke, opremljen z Minarellijevim vodno hlajenim 125 ccm dvotaktnikom iz KTM 125 Euro. Mali Duke se baba z USD vilico WP in alu nihajko s Pro lever vzmetenjem zadaj, ogromnim 320 mm kolutom spredaj in z radialko 130/70-17 zadaj. Sting je že v ponudbi slovenskega uvoznika za 8710 DEM. Na naš trg je že prišel napovedani potovalni enduro 620-E Adventurer. Njegova cena (13.971 DEM) je krepko nižja od napovedane. 42 LEPOTA IN ZDRAVJE Počitniška lekarna Odhajate na težko pričako- vani dopust, sanjsko potova- nje, nekajdnevni izlet ali obisk ob koncu tedna? Ne glede na previdnost, pazlji- vost in skrb za varnost, se vam lahko zgodi nesreča, pripeti nezgoda v prometu ali izven njega, doleti vas lah- ko nepričakovana poškodba, nenadejana motnja ali prese- neti bolezen - vse to v trenut- ku, ko si tega najmanj želite. Da vam tovrstni bolj ah manj pogosti poletni zapleti in neljuba presenečenja ne bodo pokvarili počitnic, vam v pomoč ponujamo pregled in kratek opis vsebine priroč- ne dopustniške lekarne, ki naj bi jo imel sodobni človek vedno pri sebi izven domače- ga okolja. V počitniški (.popotni) le- karni nikakor ne smejo manj- kati naslednji pripomočki; - sredstvo proti vnetju (an- tiflogistik), povišani tempera- turi (antipiretik) in bolečinam (analgetik); - antibiotik (zdravilo, ki ste ga vajeni - nanj niste aler- gični ali preobčutljivi in ga do- bro prenašate); - kapljice za oči [kolirij), nos (vazokonstriktor) in uše- sa [kombinacija antiflogistika in analgetika); - digestiv (sredstvo za laj- šanje in pospeševanje preba- ve ter preprečevanje prebav- nih motenj), laksativ (sreds- tvo proti zaprtju - najbolje naravnega izvora - Glauberje- va sol) in sredstvo proti driski (borovnice); - hormoni (predvsem za nežnejši spol, ki prisega na kontracepcijo s pilulo); - mazilo proti herpetičnim spremembam (na očeh, ust- nicah, sluznicah in koži); - alkohol, peroksid ali dru- go razkužilo; - sredstva proti alergiji (preparat kalcija - v kombina- ciji z vitaminom C, mazilo, kapljice, preverjeni antihista- minik); - sredstvo proti morski bo- lezni (in ostalim oblikam sla- bosti na potovanju); - sredstvo proti opeklinam (preprečevanje z visokim zaščitnim faktorjem in zdrav- ljenje z ustreznim prepara- tom); - sredstvo proti ugrizom in pikom žuželk (organizmu prijazni repelent); - obvezilni in sanitetni ma- terial ter antibiotični spray za rane; - sredstvo proti bolečinam in mišičnim krčem (za vse, ki se med letom malo, na dopu- stu pa intenzivno ukvarjajo s športom); - zdravila, ki jih človek obi- čajno jemlje redno skozi vse leto; - vitaminsko - mineralni preparat, encimi ipd. (iz pale- te organizmu prijaznih »zele- nih« preparatov). KULTURA BIVANJA Ureditev mansarde Načrt predstavlja uredi- tev mansarde v stanovanj- ski hiši. Velikost praznega prostora je cca 40 m^ Sta- novanje je namenjeno mlajšemu paru. Zasnova stanovanja teme- lji na diagonali, ker s tem popestrimo prostor in mu razbijemo monotonost. Pri vhodu v stanovanje je v le- vem delu kuhinja, ta ima vse, kar imajo veliki, v de- snem delu pa se nahaja dnevni prostor z jedilno mi- zo. Tu sta tudi dva dvoseda ter omara. V drugem delu stanova- nja, ki je zasnovan diagonal- no, pa je v levem delu delov- ni prostor s kotno knjižno omaro, za njim sledi kopal- nica, v kateri je tudi prostor za pralno-sušilni stroj. Preo- stali del zapolnjuje spalnica z garderobno omaro. Ta dia- gonalni del stanovanja je po- višan za 15 cm. Predelne ste- ne v stanovanju so suho- montažne iz mavčnih plošč. Vrata v kopalnico in garde- robno omaro so drsna, zara- di prihranka prostora. Talna Če ste v zadregi pri ureja- nju vašega doma, vam bo morda v pomoč nasvet naše strokovnjakinje. Pošljite nam čim bolj natančne po- datke o svojem stanovanju s skico, kjer označite okna, vrata, priključek za vodo v kuhinji in kopalnici... obloga v prvem delu stano- vanja je laminat, v drugem diagonalnem tekstilna talna obloga, v kopalnici pa sb ke- ramične ploščice. KLAVDIJA SITAR SADJE ZA ZDRAVJE Iz sladkih malin Maline so sorazmerno bo- gate z vitaminom C in zelo aromatične. Gozdne maline vsebujejo več vitamina C in rudninskih snovi (kalcija in kalija). Pri nas jih že dolga desetletja predelujemo v si- rupe, zato so jih začeli gojiti tudi na njivah. V malinovem sirupu se vitamin C zelo dol- go obdrži. mmmmKmmmmm Sveže maline zelo okusno pripravimo v solati s sladkor- jem in smetano. Konzervira- mo pa jih uspešno v sok s citronsko kislino, pripravimo pa lahko tudi malinovo mar- melado ter okusen džem. Malinovec Potrebujemo: 2 kg malin, pol litra vode, na 1 liter soka četrt kilograma sladkorja. Priprava: prebrane in opra- ne maline zalijemo z vodo in kuhamo toliko časa, da mali- ne razpadejo. Sok precedimo skozi platneno krpo, dodamo sladkor po receptu, prevre- mo, nalijemo v steklenice in zapremo z gumijastimi za- maški. Maline za kompot Potrebujemo: vodo, slad- kor, maline. Priprava: prebrane maline operemo in do suhega odce- dimo. Nato jih denemo v zarce - najprej plast nato plast sladkorja, ter mo, da stojijo eno uro. ^ dodamo še nekaj plodov' sladkorja. Zalijemo s prgj hano vodo in segrevamo 75 stopinj Celzija cca. 20 nut. Maline s smetano Maline očistimo in iimpo| gamo peclje. Nato jih stresj mo v porcelanasto ali steldj no posodo in zmešamo i sladkorjem ter pokrijemo jr postavimo v hladilnik. Hladp, serviramo s stepeno sladic smetano. Mlinova bovici Potrebujemo: 30 dag slac. korja, četrt litra vode, kilo gram in pol malin, liter beleg vina, pol litra šampanjca! sok dveh hmon. Priprava: najprej skuham sladkor z vodo in ga vlijem vročega na maline. Posodoi prelitimi malinami pokrijenu za pol ure. Nato jih precedi mo in prilijemo k ohlajenem! soku vino ter postavimo u led. Preden bovlo postrea mo, ji po okusu prilijeni šampanjca ali precej en lim( nin sok. ■WliimffWfillii BOJAN SEŠE REKREACIJA Stari copati veliko odkrivajo Preden kupite nove copa- te, temeljito preučite stare. Življenjska doba športnega copata je okrog 1.500 do 2.000 pretečenih kilome- trov. Preden boste stare co- pate odvrgli v smetnjak, poglejte, kakšne oblike je podplat na copatu. Tako bo- ste zlahka izvedeli, kakšen copat s katerimi odlikami morate kupiti. Pri teku je najbo(i obreme- njena peta. Če bo obrabljen zunanji del pete, ne boste imeli težav z izbiro copat. Če tečete tako, da imate stopala obrnjena navznoter, potrebujete copate z dodat- no podporo stopalnega loka. Če je obrabljena celotna zunanja stran podplata, po- meni, da tekač ^>pristaja« in odriva z zunanjo stranjo podplata, kar lahko privede do poškodbe. Kupiti bo po- trebno copate s posebno oporo in blaženjem na zuna- nji strani copata. Če kljub temu ne veste, kakšne copate si morate ku- piti, odnesite svoje stare co- pate v športno trgovino. Da- nes imajo prodajalci v trgo- vini s športno obutvijo do- voli široko znanje, da vam bodo znali pravilno svetova- ti. Pred nakupom vedno pre- skusite oba copata, spreho- dite se po trgovini. Če je v trgovini tekaški trak, pa jih lahko preskusite tudi na niem. ^■■■■■■■■1 šus mM ii&iuaaiiiLJ' PETICA 43 NEDELJSKO KOSILO ^^^jjipirjeva smetanova juha ' z opečenim kruhom .^arejene ribe, špinača po rimsko, bučke v solati {(uhani sirovi štruklji Krompirjeva 5iiietanova juha potrebujemo: 1 kg krom- 1/4 1 kisle smetane, 2 llicinioke, sol, kumino. Pfiprava: krompir olupi- operemo, narežemo na liocke. prilijemo 1 in 3/4 1 ^,i,(je, osolimo, dodamo ku- 00 in kuhamo 15 minut. smetano vtepemo moko jjprjlijemo toliko vode, da je ^jmet redkotekoč in ga jjed mešanjem vlivamo v l^elojuho. Vse naj še 7 minut, .^zadnje zamešamo peter- Posebej na krožniku po- jiiežemo opečen kruh. Opečen kruli Kruh narežemo na tanke lezance ali kocke in jih rume- no opečemo v 180 stopinj ogreti pečici. Ponarejene ribe Potrebujemo: 6 nesladka- ni! omlet, 3 žlice olja, 3 žlice esekljane čebule, 3 stroke esekljanega česna, 4 žlice bbtin, 3 žlice kisle smetane, jajci, sol, sesekljan peteršilj, lapaniranje pa stepeno jajce, Irobtine, maščobo za cvre- ije, Priprava: na olju steklasto spražimo čebulo, dodamo fesen, drobtine, še nekaj tre- Dutkov pražimo in nato od- javimo. Med ohlajene drob- ile pomešamo jajce, sol. Piše: sestra VENDELINA smetano, peteršilj in nadev porazdelimo po omletah. Nadev enakomerno nama- žemo, na dveh nasprotnih straneh omleto zapognemo, da nam nadev ne uhaja in zavijemo, povaljamo jo v jaj- cu, drobtinah in rumeno oc- vremo. Na krožnik jo položi- mo prerezano. Špinaca po rimsko Potrebujemo: 1 kg špinače, sol, 2 žlici olja, 3 stroke sese- kljanega česna, sesekljan pe- teršilj, 2 jajci, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici naribanega sira. Priprava: špinači potrgamo peclje, jo operemo, odcedimo in kuhamo v slanem kropu 3 minute. Na olju na hitro spra- žimo česen, dodamo odceje- no špinačo, jo dušimo 2 do 3 minute, prilijemo med meša- njem stepeno jajce s smeta- no. Ko jajce zakrkne, potrese- mo s sirom in peteršiljem, premešamo in postrežemo. Bučke v solati Potrebujemo: 70 dag majh- nih bučk, sol, marinado: kis, olje, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka sesekljanega česna, sol, poper Priprava: bučke operemo, odstranimo jim peclje in ku- hamo jih v osoljenem kropu 10 minut, nato jih odcedimo, stresemo v skledo in prelije- mo z marinado. Vsaj pol ure naj ostanejo v marinadi, pre- den jih postrežemo. Kuhani sirovi štruklji Potrebujemo: vlečeno te- sto iz 35 dag moke, soli, belja- ka, žličke olja ali celega jajca, toplo vodo. Nadev: 60 dag pretlačene skute, 6 dag margarine, 3 žli- ce goste smetane, sol, 2 žhci sladkorja, 8 dag na drobno narezanega belega kruha ali 7 dag pšeničnega zdroba ah drobtin, limonino lupinico, sladkor za potresanje. Priprava: zamesimo vleče- no testo. Pri kuhanju testo bolj naraste, če damo celo jajce, nujno ni, ker vlečnost povečuje beljak, olje in topla voda. Dobra je mehka moka. Testo naj počiva vsaj pol ure. Razvlečenemu testu poreže- mo robove, namažemo ga z nadevom, le ped testa pokap- Ijamo z maščobo ah smetano. Testo zavijemo, štrukelj pre- ložimo na vjažen in z drobti- nami potresen prtiček, zavi- tega na obeh koncih zvežemo in štrukelj kuhamo v osolje- nem kropu 35 do 45 minut, odvisno je od debeline štru- klja. Kuhan štrukelj preložimo na desko, malo ohlajenega odvijemo, narežemo na rezi- ne, jih položimo na krožnik in potresemo s sladkorjem. ZDRAVILNE RASTLINE Medena detelja Medena detelja (Melilotus officinalis L.) spada v druži- no metuljnic, ki zajema približno 400 rodov s 1500 vrstami. Med njimi so gos- podarsko zelo pomembne rastline, fižoli, grahi, bobi itd. Medena detelja je dvoletna rastlina in v zemlji ima«močno koreniko, iz katere zraste do 100 cm visoko votlo steblo. Večinoma je poleglo in le red- kokdaj pokončno. Steblo nosi tropernate liste z daljšim pec- Ijem. Posamezni lističi so na- robe jajčasti z napiljenim ro- bom. V zgornjem delu stebla poganjajo izza hstov cvetoče vejice, ki se končujejo v dol- gih, mnogocvetnih, rahlih grozdih visečih cvetov. Posa- mezni cvetovi so metuljasti, drobni in rumeni. Prijetno di- šijo, a so grenkega, neprijet- nega okusa. Cveti od začetka poletja do konca septembra, včasih še oktobra. Rasthna je zelo medonosna. Medena detelja raste ob plotovih, ob robovih njiv, po- tov, nabrežinah rek in poto- kov, zlasti pa na produ in po grobljah. Nabiramo cvetoče zehšče, mlade cvetoče vejice in vršič- ke ter nabrano razprostremo v tankem sloju, da se posušijo v senci na prepihu. Pri tem moramo paziti, da cvetje ne izgubi barve. Medena detelja vsebuje ku- marin, melilotsko kislino, smole, čreslovine, flavonoi- de, saponine in sluzi. Vse te snovi delujejo kot tonik na stene žil in se uporabljajo pri kroničnih vnetjih ven, ki jih spremljajo bolečine in obču- tek težkih nog. Spodbujajo prekrvavitev, zmanjšujejo bolečine, mehčajo trde otekli- ne. Spodbujajo potenje in fz- ločanje seča. Ljudsko zdra- vilstvo priporoča medeno de- teljo pri težavah z odvaja- njem vode iz telesa, boleznih ledvic in mehurja, pri otekli- nah, ki spremljajo revmo in giht, pri zastoju krvi v globo- kih venah in za spodbujanje hmfnega pretoka. Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žhco medene detelje in jo poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po požirkih večkrat na dan. Čaj blaži bolečine v nogah, utrjuje stene žil in blaži teža- ve pri migreni. Čaj lahko pri- pravimo tudi tako, da eno žličko droge prelijemo s sko- delico mrzle vode in namaka- Piše: BORIS JAGODIC mo čez dan, zvečer pred spa- njem pa precedimo in čaj po- pijemo počasi po požirkih. Ker je v medeni detelji precej kumarina, s pitjem tega čaja ne smemo pretiravati. Obkladki iz čaja pa blažijo bolečine in težave pri zlati žili in pospešujejo celjenje pri gnojnih ranah in oteklinah pri revmi in gihtu ter po udarcih in poškodbah. Ljudsko zdra- vilstvo pa priporoča tople ob- kladke za mehčanje zatrdlin v dojkah pri doječnicah in za zdravljenje vnetih dojk. Iz svežih cvetočih vršičkov pripravljamo tudi tinkturo in sicer tako, da vzamemo ena- ke dele rastline in 70 odstot- kov alkohola in postavimo za 14 dni na toplo. Nato precedi- mo in tinkturo uporabljamo za vtiranje pri bolečinah v sklepih, mišicah, razredčeno pa tudi za obkladke in za pripravo čistilne vodice za ak- nasto kožo. Medeno deteljo pa lahko uporabimo tudi za pripravo zeliščnih kopeli, ki delujejo poživljajoče in to se prileze po napornem delu in tudi po dolgotrajnem sprehodu. KORISTNO • Jajčne madeže na srebrni' posodi najlepše očistimo z drobno kuhinjsko soljo. • Vonj po čebuli bo izginil z rok, če jih natremo s ku- hinjsko soljo, nato pa jih splaknemo v topli vodi. • Potemneli jedilni pribor boste najlepše očistile s su- rovim prerezanim krom- pirjem. • Pomečkane gube na kri- lu ni treba vedno likati. Dovolj bo, če jo boste zdrg- nili z vlažno gobo in obesili krilo čez noč k odprtemu oknu. • Najlonke bodo trpežnej- še, če jih boste pred prvo uporabo potopili za 12 ur v mrzlo vodo. FRANCOSKA KUHINJA iaiiliiiH^^ Smetanova juha z drobit jakom Potrebujemo: 60 g surovega masla, 40 g moke, 1/4 1 čiste goveje juhe, 1/2 kozarca smetane, sol, sveže mleti poper, šop drobnjaka. Priprava: v jušni lonec damo surovo maslo in ga na močnem ognju raztopimo in dodamo moko, hitro prepražimo in zalije- mo z juho. Kuhamo 2 minuti, zmanjšamo ogenj in dodamo smetano. Dobro premešamo in juho močno začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Drobnjak drobno sesekljamo in polovico ga prekuhamo v juhi. Juho nalijemo v skodelice in potresemo s preostalim drobnjakom ter postrežemo vroče z opečenimi kruhki. POLETNA PREHRANA Svežina za vroče dni V teh poletnih dneh, ko pripeka sonce in si želimo sence in osvežilnih pijač, ne smemo pozabiti tudi na ne- katera živila, ki so posebej primerna za vroče dni. Ne smemo pozabiti na svežo ze- lenjavo, sadje, sadne soko- ve... Ob jutrih, ko še ni tako vro- če, lahko stopimo tudi v gozd in naberemo najrazličnejše gobe. Zelenjavo si lahko pri- pravljamo na najrazličnejše načine, sadje in gozdna zeliš- ča lahko sočimo in jih spre-^ menimo v okusne sokove, z gobami pa si- lahko pripravi- mo aromatične in okusne omake oziroma priloge k po- letnim jedem. Ob večerih, ko temperatura nekoliko pade, pa lahko na balkonih, terasah ali vrtovih priredimo party družabne prireditve s sadeži, ki smo jih nabrali na vrtu, v gozdu ali pa sveže kupili na tržnici. Če smo na taborjenju, lovu ali ribolovu, pa si lahko privoščimo tudi ribe ali pa divjačino, ki jo lahko kar ob potokih, jezerih ali ribnikih predimimo in s tem doseže- mo izreden okus teh živil. Tu- di na morske sadeže v teh vročih poletnih dneh ne sme- mo pozabiti. S posebnimi na- menskimi posodami si jih lahko pripravimo na najraz- ličnejše načine. Zelenjava Sveža in biološko neopo- rečna zelenjava ima v teh vro- čih poletnih dneh svoj delež v zdravi prehrani. Če se le da, jo uživamo surovo, sicer pa jo lahko skuhamo, dušimo, ku- hamo v sopari ali celo peče- mo. Vsak od teh postopkov daje zelenjavi svoj, zanimiv priokus. Pri kuhanju zelenja- ve je posebej pomembno pra- vilo, da ji ne smemo spreme- niti naravne arome. Z raznimi začimbami lahko le opleme- nitimo in poudarimo njeno naravno aromo, nikdar pa ne smemo spremeniti njenega vonja ali okusa. Zelenjavo smo vajeni kuhati v vodi in to predolgo, tako da v njej osta- ne le še malo vitaminov in rudnin. Mnogo manjše so iz- gube, če kuhamo v sopari na- mesto v veliki kohčini vode. Zelenjava v tem primeru ni v stiku z vodo in rudnine se skoraj ne izločujejo. To opazi- mo že po dokaj dobro ohra- njeni naravni barvi in okusu soparjenih živil. Soparjena zelenjava je zelo okusna in zdrava. Za kuhanje v sopari lahko uporabljamo namen- sko posodo - soparnik ali pa kitajski vok. Zelo dober po- stopek kuhanja zelenjave v sopari je tudi kuhanje v loncih pod pritiskom. Testenine v vročih dneh nam teknejo tudi najrazhčnejše testenine, ki jih pripravljamo v posebnih loncih za kuhanje testenin. Glede na količino testenin na- polnimo lonec z določeno ko- ličino vode (en liter vode za 120 gramov testenin). Poseb- ni preluknjani vložek, kot se- stavni del tega lonca, vstavi- mo v osnovni lonec, lonec pokrijemo s pokrovom in po- čakamo, da začne vreti voda. Kakor hitro začne uhajati pa- ra, dvignemo pokrov, doda- mo sol in eno do dve žlici jedilnega olja. S tem prepreči- mo, da bi se testenine sprijele in voda spenila. Testenine skuhamo »al dente«, to po- meni, da jih ne razkuhamo preveč. Takšne testenine so okusnejše. Okus pa jim še izboljšamo z namiznim ma- slom, zeliščnimi začimbami in zelenjavnimi ali gobjimi omakami. Morski sadeži s posebno prirejeno poso- do za kuhanje školjk in rakov si lahko doma sami pripravi- mo tudi morske sadeže na različne načine. Školjke oči^ stimo s sirkovo krtačo ali sa- mo z roko oberemo mulj in jih operemo pod tekočo vo- do. V posodi segrejemo oliv- no olje, dodamo očiščene školjke (to so lahko datlji ali dagnje) in jih zalijemo z vodo in malo vina. Školjke nato ne- kaj časa dušimo, potem jih potresemo s česnom in peter- šiljem. Serviramo jih lahko kar v posebno prirejenem po- krovu posode. Polijemo jih z omako, v kateri so se dušile. Za izboljšanje omake lahko dodamo limonin sok. Na po- doben način lahko v omenje- nih posodah pripravljamo tu- di različne vrste rakov, pred- vsem škampe v buzari in ra- kovice. Prav tako ne smemo pozabiti na hobotnice, ki jih kasneje uporabimo za pripra- vo solat. Ribe, divjačina če smo že ravno v naravi, pa lahko s posebnimi namen- skimi pripravami v naravi kar sami predimimo ribe, ki smo jih ulovih. Lahko dimimo tudi različno divjačino. Tak način dimljenja je posebno okusen način kuhanja. To ni posto- pek, s katerim bi živila kon- zervirali za daljši čas, ampak postopek, s katerim damo ži- vilom okus po dimu. Za hitro dimljenje živil v naravi upo- rabljamo posebne mobilne naprave - pečke za dimfjenje. Z njimi lahko pripravimo dimljene kose piščancev, rac, fazanov... Pečko lahko upo- rabljamo na prostem, na pik- nikih, na lovu in ribolovu. V pečko vstavimo odišavljeno žagovino z različnimi začim- bami (timijan, žajbelj, rožma- rin, majaron, lovor...). Naj- boljša je žagovina iz hrastovi- ne in jablanovine. Na gornjo mrežo pečke pa naložimo ko- se mesa, ki ga pripravimo ta- ko kot za pečenje na žaru. Pečko izpostavimo viru to- plote. Žagovina se z virom toplote začne smoditi. Dim se nato dviga ob straneh pečke in le-ta je kmalu prava minia- turna prekajevalnica. ■■■■■■■i BOJAN SEŠEL pETICA ZA RAZVEDRILO 45 Iz romana in novele - komedija v deset kvadratov levo zgoraj vpišite naslov znane- ga romana Victorja Hugoja, ki je izšel leta 1862, v tri kvadrate desno zgoraj pa na- slov ene najbolj znanih novel Nikolaja Gogolja iz leta 1836. Po njej je Dmitrij Šo- stakovič napisal opero z is- tim naslovom, ki je bila upri- zorjena leta 1930. Potem črke s pomočjo črt prenesite v spodnje kvadrate. Tu boste prebrali naslov Sha- kespearove romantične kome- dije iz leta 1595. Po njej je Benjamin Britten napisal ope- ro, ki so jo prvič uprizorili 1960. leta. JOŽE PETELIN Rešitvi iz prejšnje številke Križanka z mislijo Vodoravno: 1. Ptuj, 5. Egon, 9. griva, 10. pohp, 12. gramoz, 13. proces, 15. navedba, 17. Evita, 18. anis, 19. Ist, 21. osel, 22. dac. 23. Antal, 25. ort, 26. ata, 27 Maori, 28. oko, 29. Ajša, 31. rovača, 33. Eire, 35. kadi, 36. murava, 38. Reis, 40. Sam, 41. niton, 43. zoo, 45. tir, 46. talka, 47. krč, 48. osla, 50. Nal, 51. Lodi, 52. Itaka, 54. Serapis, 56. Kera- la, 58. pasant, 59. Renko, 60. Akela, 61. Stan, 62. Jari. Misel: Pravica je umrla, resnici so oči izkopali. Rebus (dva) Dalija = dalija (roža). 46 FEUTON - ROMAN TAJSKA-DEŽELA SMEHL]A]A s prijateljem Vladom Gumi- larjem sva izmenjaje dremala v prazni čakalnici tajskega leta- lišča. Za nama je bilo že nekaj neprespanih noči.velik časovni skok in veke so se mi samodej- no zapirale. Priletela sva sredi noči in najpametneje je bilo počakati do jutra, da se nočna koprena dvigne in da luč dneva prežene zle duhove z bang- kokških ulic. To je bil tudi edi- ni način, da se izogneva mest- nim taksistom, ki so dobesed- no prežah na nove, utrujene in zbegane turiste ter na ta način služili dvojno, trojno ceno nor- malnih prevoznih uslug. Nekatera mesta so logično urejena in je orientacija po njih lahka, druga spet dajejo vtis, da so narejena naključ- no, brez prave logike, brez nekega daljnovidnega načrta. Eden izmed značilnih pred- stavnikov te zadnje skupine je Bangkok. Mesto se je zače- lo razvijati iz majhne vasice, vasice divjih oliv, kar ime do- besedno pomeni, konec 18. stoletje. Semkaj so se zatekli tajski vladarji iz prejšnje pre- stolnice Ayutthaje, ki so jo zavzeli Burmanci. Nastajalo je ob obeh straneh reke Chao Phraya, ki se tukaj že debela in utrujena počasi plazi proti bližnjemu morju. Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. Prvo makadam- sko cesto je nova prestolnica dobila po slabih sto letih leta 1863. Mesto se je razvijalo naključno zaradi trenutnih bivalnih in trgovskih potreb. Današnji - rezultat je mesto ogromnih razsežnosti, kjer z ramo ob rami stoji staro in novo, vzhod in zahod. Ob sta- rodavnih templjih stojijo mo- derne zahodne zgradbe, za njimi pa se ob rečnih kanalih in reki širijo revna naselja običajnega Tajca. Največji na- selitveni val je doživelo mesto po drugi svetovni vojni, ko se je vanj zateklo precejšnje šte- vilo Kitajcev. Imigracijski pri- tisk na Bangkok je še vedno ogromen. Zato niti ni čudno, da so uradne ocene števila prebivalstva precej raztegljive od 6 do 8 milijonov. Prostor- ska stiska je že takšna, da sb nekdaj opevane azijske Be- netke veliko skromnejše, saj za gradbene potrebe v mestu pospešeno zasipajo rečne ka- nale. Ob njih in na njih raste- jo siromašna naselja. Ker je za skromno kolibo potrebno odšteti pravo premoženje, je Bangkok poln črnih gradenj, ki jih nihče ne ruši, ker to preprosto ni učinkovito. Za- silna bivahšča nastajajo na vseh koncih mesta, najbolj dobrodošh pa so prostori pod mostovi in cestni podhodi. Mesto je že zdavnaj ušlo iz rok načrtovalcem in se kakor samostojen fantomski organi- zem razrašča po svojih skritih zakonih. Zapustila sva klimatizirano stavbo letališča in vstopila v težko pričakovano svetlobo jutra. Na mah me je vklenila težka s soparo nasičena trop- ska vročina, ki je postala naji- na bolj ali manj neprijetna spremljevalka na celotni poti. Najin cilj je bila ulica Khao San, v kateri je knjižni vodič obetal bivališče po meri člo- veka. Svojo pot sva začela z vlakom do glavne mestne že- lezniške postaje. Pravzaprav je okolje ob železniški progi od letališča pa vse do želez- niške postaje eno samo str- njeno naselje. V vagonu sem bil deležen nenačrtnega, sra- mežljivega, pa vendar prijet- nega stiskanja z brhkimi taj- skimi dekleti. Pot od postaje do gostišča sva nadaljevala peš, vse do trenutka, ko nama je pod težo nahrbtnikov, utrujenosti, tropsko vročino popustila jeklena volja in sva kljub močnemu sumu, da sva se pogodila za previsoko ce- no, najela motorni tricikel. Slutnja, ki se me je polotu vlaku,da sva se znašla v jj*,' nji prometni konici, se mestnih ulicah še potfji Ulice so bile ena sama p^*! sna reka avtobusov, avto^^ bilov, tuk-tukov in mo{J koles. Nad vso to hrup^g kleno množico je ležala pena vijoličasta meglica,) nih plinov. Kolesar in pe§, tej gneči na kvadrat nin kaj iskati. Vse ceste, tudiv ke šestpasovne, ki se nem krat vijejo v nadstropja^ najbolj podobne organizj^ anarhiji. Ta prevožene y metre prevaja samo v časoi enote. Dva kilometra cesti mestu je zato mogoče prj žiti v pol ure ali pa v d urah, pač odvisno od kdaj potuješ skozi mes Vloga slovenskega pešca; bila v tem prometu snui nevarna. Vozila vozijo po nas neobičajni levi strani d ste, prav tako pa redki prei di za pešce in še redkejši zei; ni semaforji tu nikakor ne p; menijo, da ima pešec prej nost. Bog ve, čemu slui Sreča, da niso Tajci nesti in živčni ljudje. Ko sva s p teljem ugotovila kasneje, najbolj zgledna bangkok komunikacija reka C Phraya s svojimi kanali.} v normalnem času prepei enega na drugi konec veli skega mesta. Vendar pa t samo vodna pot, ampak bivališče za tri milijone t skih meščanov, ki tu prebr jo na mostiščarskih naselj Edino njihovo premoženje umazana kanalska voda, rabi za kuhanje, pranje, ui vanje, potovanje, trgovanjj Med bangkoškimi stavbami izstopajo živobarvne strehe templjev. »Z Blajevo Ivanko bosta hodila v isti razred. Skrbi me, kako bo pozimi, če bo visok sneg. V Belcah je bila šola blizu, v Gostence pa je veliko daljša pot.« Mene pot ni prav nič skrbela in hoja z Ivanko gotovo ne bo dolgočasna, kajti bila je prijetna deklica. Znala je veliko reči in bila pripravna za vse. Rada je bila vesela, le včasih je postala otožna. Njene modrosive oči so imele sanjav pogled, močni svetlo kostanjevi lasje so bili spleteni v dvoje debelih kit. Naglo je bežalo še tistih nekaj dni do začetka šolskega leta. Sonce je obsevalo že rahlo jesensko obarvane krošnje dreves. Visoko nad Uramškovo hišo je raslo hrastičje s še čisto poletno zelenimi listi. Pod hrastiči je rasla, zaradi pičle sončne svetlo- be, svetlo zelena tratnica. mehka ko baržun. Tja sem rad zahajal. Nekega dne je prišla mimo Ivanka. Pred njo je drobencljala dolgodlaka belo-črna kožica z velikim vimenom. Dlake je imela čiste in kot počesane. Okoli vratu je imela obešen pločevinast zvonec, ki je tu in tam zaklenkal. Nekako zakmašno je izgledala. Ivanka je imela na sebi oblekico iz potiskanega blaga, ki ji je segalo do sredine lepo oblikovanih meč. V roki je držala precej zdelano knjigo in zamišljeno gledala predse. Ne opazila bi me bila, če bije ne ogovoril: »Kam pa greš?« »Oj, ustrašil si me! Kozo peljem na pašo. Kaj pa delaš sam tu gori?« »V dolino zrem in hribe gledam. Zdi se mi, da je tam nekje za njimi skrivnostna dežela, v kateri sem nekoč že bil« »Kdaj si bil?« »Morda pred rojstvom, ali pa že pred tisoč leti; tega ti ne vem povedati.« »Mirko! Kako moreš kaj takega misliti. Še nihče se ni po smrti vrnil. Vas v šoli niso o tem učili ali pa v nič ne veruješ?« »Seveda so nas učili. Ampak to nima s poukom nobene veze. Kadar namreč vidim določene oblike hribov, dobim vedno zelo močno in otožno hrepenenje po deželi, ki naj bi bila za takšnimi hribi. Po deželi žarke, a mehke svetlobe, čudovite prostosti, nedopovedljive lahnosti in še mnogo drugih občutij ugodja, ki ti jih ne znam predstaviti. Vidiš tiste oble hribe? Za temi hribi naj bi bila tista dežela. Kadar se v meni pojavi tak občutek, mije^ nepopisno lepo, obenem pa čutim neprijetno tesnobo v prsih. Ne glej me tako preplašeno! Nisem z onega sveta in tudi nor nisem. Prav tako kot ti tudi jaz vem, da za tistimi hribi ni nič posebnega.« Olajšano je vzdihnila in rekla: »Greš z menoj na ono stran hrastičja?« Povabila sem bil vesel, kajti njena bližina mi je dobro dela, čeprav bi ne znal povedati zakaj. Počasi sva stopala skozi zeleno hrastičje, na katerega listih je bilo tisto leto polno šišk. Bile so še lepo rumeno-rdeče obarvane, začela je trgati najlepše in jih dajati v žep predpasnika. »Čemu pa ti bodo?« »Ogrlico si bom naredila.« »Ampak Šiške bodo kmalu porjavele.« »Nič zato. Nekaj moram početi, da čas hitreje mine pa še zabavno je. Ko jo bom naredila, jo bom nosila, dokler bodo Šiške lepo obarvane. Verjemi mi, nobena gospodična v mestu nima take.« Veselo se je nasmejala in nadaljevala: »Ko bo ovenela in bodo kroglice že rjave, je ne bom zavrgla kot vse doslej, ampak jo bom hranila za spomin na današnji dan.« »Kaj pa je danes takšnega?« »Prijetno se pogovarjava, kot se še nikoli z nikomer nisem, razen z očetom.« Postalo mi je nerodno, vendar lepo pri srcu. obmolknila sva. Čutil sem, da jo je obšlo nelagodje zaradi izrečene zaupljivosti, zato sem ji tudi jaz priznal, da se še nikoli z nikomer nisem tako rad družil kot z njo. Prijela meje za roko in rekla: »Poglej! Tamle je moja koliba. Kadar se ulije ploha, vedrim v njej; včasih tudi koza.« Koliba je bila na robu hrastičja, pred katerim se je razprostira- la majhna gmajna. Troje sten in nizka streha so bile lično spletene iz hrastovih vej in pritrjene na mlada debla. Pred odprio stranjo kolibe je bilo v obliki kroga položenih nekaj kamnov. V sredini teh so bili ostanki zgorelega dračja. »Kdo ti je spletel to lično kolibo?« »Čisto sama, brez vsake pomoči; za kratek čas.« Vstopila sva. Tla so bila na debelo pokrita s smrečjem. Dii je po hrastovim in smrečju. Skozi streho je skrivaj mez zamolklo zelena svetloba, ki je Ivankinemu obrazu nad nezemski nadih. »Ivanka! Odvrzi predpasnik in razpleti si kite!« »Zakaj?« I »Pozneje ti bom povedal.« , Odvrgla je predpasnik in tiho rekla: »Kiti ne upam rai sti, saj bi jih potem ne spletla tako čvrsto, kot mi jih vsak splete mati. Tudi pojasniti ji ne bi znala, zakaj sem Si razpletla.« »Škoda!« »Povej mi, zakaj si me želiš videti z razpletenimi lasmi?« »Veliko pravljic sem slišal o lepoti vil ampak videl nise nobene. Zdajle pa vidim vilinsko deklico, le da nimaš razp nih las.« j »Zakaj se norčuješ?« je tiho rekla. »Saj se ne! Res je! Veš, tako drugačna si od drugih.« Imelo me je, da bi ji povedal da jo imam rad, pa me je tega sram. Tudi bal sem se, da bi se mi utegnila smejati če sem upal da tega ne bo storila. »Vesela sem. če se res nisi norčeval iz me. Nekega dne prosila mater, da mi dovoli eno popoldne imeti razpuščene če si tega res tako želiš.« »Ivanka, rad hi ti nekaj povedal a ne vem. kako naj zat\ Veš, mamo imam rad, očeta, sestri, strica in teto. Runa, trav in gozd, bele oblake, ki se pode po nebu in zlato sonce, vsa po svoje. Najbolj rad imam pa... veš, najbolj rad pa imam Čisto drugače rad, kot vse druge.« Zardela je in ne da bi kaj rekla, si je začela počasi razpl kito in ko jo je razpletla, je razpletla še drugo, si s razčesala lase in krepko stresla z glavo, da so se ji vsii pasu. Stopila je korak bližje k meni, me prijela za rol rekla: »Tudi jaz te imam rada!« i Kako rad bi jo objel, a ves sem otrpnil Takšnega odziva n pričakoval Kar stal sem kot štor Ko mi je naslonila glaV rame, sem se šele opogumil in jo objel - moj prvi objem del najlepši trenutek v življenju; nedolžna ljubezen, ljubezen Še brez čutnih želj. Dve duši sta se zlili v eno. tako kot se pom kosma jutranje meglice drug z drugim. Ko sva se prehud nežne omame, sva spet začutila zadrego. Jaz močneji Ivanka. »Sediva!« je rekla in sedla na tla čisto k steni in si po noge. jaz pa poleg nje. »Bo mati huda zaradi razpletenih kit?« sem jo vprašal i prikril svojo zbeganost in skrb, da bo morda zaradi mene C in da sem prekinil sramežljivi molk. PETICA V MODNEM VRTINCU 47 Presenečenje prihaja od zadaj pii/iiajte, da so najlepši 1 počitniških dni - večeri. \ril se lažje zadiha, znoj ^ teče v potokih po hrbtu, j ščemijo od sončne etlobe... Če ne bi bilo teh ^černih ohladitev in noč- .|^ osvežitev, bi nemara ob „ncu počitnic utrujeni, l^g^gani in posušeni od onca, potrebovali še kakšen počitka za »sestavlja- p v običajno psiho-fizič- ,0 celoto, ki bo kos napor- ijniu vsakdanjiku. prav zdio počitniški večeri poči niso namenjeni le spa- jju^ temveč tudi uživanju, jjled drugim v sprehodih po il3l(0vanih obmorskih ulicah, jjbavah, plesih. No, in ob jednjih ženski svet takoj po- jjslina svojo najljubšo podo- (lo,katere dominanten del je - poletna večerna obleka. Gotovo že veste, da so le- ošnje večerne toalete pravi- jmaozke in dolge, da je žen- lotelo ovito v žlahtne tkani- (kromatičnih barv, na čelu oranžno, rdečo in rumeno,; iv magičnih gibih poudarja-1 D zanimive forme in asime-i ične zaključke. I Pri njih je izrazna nova ob- KJenost modnih kreatorjev, Iružiti dve nasprotji: nostal- ijo večernih oblek z odkriti- i rameni in diskretnim vik- iiijanskim dekoltejem ter izno sodobnost novega ti- ičletja. Sodobnost pa ta hip omeni čimveč odkrite kože i način, ki ponuja iluzijo go- iiein ostaja v mejah spodob- ni. No, in tokrat so vrtogla- i dekolteji rahlo odrinjeni, liso najnovejše modne do- lislice pridno zapete vse tja »vratu. Vendar, preseneče- if prihaja - od'zadaj! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Mnoga eminentna kreator- ska imena so namreč mnenja, da je odkrit ženski hrbet mnogo bolj zapeljiv od dekol- teja. Zato so prav veselo zare- zala v zadnji del obleke, tako da geometrijski rezi in raz- porki včasih segajo vse do tja, kjer se hrbet začne že druga- če imenovati... Vse za veli- častno razkazovanje lepe, za- gorele kože, pravijo. Za tiste, ki jo imajo (kožo in lepo po- stavo), pa je tale vroča modna pogruntavščina ena izmed najbolj laskavih v tej sezoni. Noči odicritih popicov Razkazovanje gole kože je vsekakor največja obsesija letošnje poletne mode. Za vse, ki se ji želijo podrediti, pa prava nočna mora, saj biti denimo lastnica ozkega pasu in ploskega trebuha, kar zah- teva moda odkritih popkov, sploh ni tako enostavna reč. Pravzaprav je bil Markiz De Sade v primerjavi z njenimi zahtevami prava nežna duša. Ubijalske diete, potenje v fit- nes studiih, masaže, protice- lulitne kreme, vse v želji ohraniti ali pridobiti vitko li- nijo in navleči nase modno cunjicc.pa še recite, če tale moda ni prav sadistično brezsrčna. Naglavne poletne novosti... in norosti Vendar, brezsrčnost gor ali dol, čisto prijetno je vendarle pogledati mlade odkrite pop- ke v razigranih in istočasno senzualnih poletnih mini majčkah, topih, hlačah ali krilih, spuščenih na boke, kajne? Še eno podrobnost bi ob tem kazalo omeniti. Minila je največja evforija prepikava- nja popkov z raznimi iglami in uhančki, kar je bilo še lani mega-hit. In, če smem dodati - na srečo, saj je mene (in gotovo še kakšnega Zemljana ) tovrstna sadomazomoda bolela že, če sem jo samo gledala... Naglavne novosti in norosti »Iz izkušenj vem, da so majhne stvari najpomem- bnejše,« je ena izmed bistrih misli slavnega Sherlocka Hol- mesa. Tudi mali modni do- datki so včasih glavni pouda- rek celotnega videza oziroma najbolj pomembno sporočilo, ki ga prinaša obleka. Letos so mlade in prikupne ženske glave na željo modnih gurujev okrašene - ne le s poletnimi klobučki in slamni- ki, temveč tudi s kopico dru- gih všečnih reči. Kot denimo nakit v laseh in perje, pripeto na svetleč trak na čelu, po vzoru charleston časov iz dvajsetih let. Pa zabavni čip- kasti diademi, oplemeniteni z vrtnim cvetjem...da, celo me- tuljček, ki počiva na cvetnem listu, ne manjka. Ali pa skriv- nostni pajčolan, posut z bleš- čicami, oziroma mreža, kot bi jo spletel pajek in vanjo vtkal nešteto drobnih bisernih kri- stalčkov... In sporočilo teh naglavnih novosti, ki včasih mejijo že na prikupne norosti? Sprostite se, spustite iz kletke svojo domišljijo, bodite dehteče, cvetoče, skrivnostne, privlač- ne. Tukaj so vendar počitnice, ki dovoljujejo vse te in še kakšen odmik od standard- nih pravil vsakdanjega obla- čenja. Pa pohitite, saj bodo minile, kot bi pihnil... Noči odkritih popkov. Presenečenje prihaja od zadaj. Mladi kreatorski talenti za poletje '97 Darja Crešnar iz Šmartnega na Pohorju, dijakinja Srednje tekstilne šole iz Maribora in njena modna vizija za vroče disco noči. Anketno nagradno vprašanje julija: KATERO JE VAŠE NAJUUBŠE POČITNIŠKO OBUVALO? a) platneni športni copati; b) cokli z lesenim podplatom; c) usnjeni natikači oziroma »japonki«; d) sandali z visoko peto. 48 RUMENA STRAN TRAC-nice Trio Veseli župani Na 200. Vrtiljak polk in valčkov je bilo povabljenih tudi pet županov, prišli pa so trije, ki so na odru pred množico navdušenih poslušalcev tudi lepo zapeli (od leve): Jurij Malovrh (Šentjur), Peter Hrastelj (Laško) in Beno Podergajs (Vojnik). Spremljali so jih trio Vikija Ašiča in navdušeni poslušalci. Župani pravijo, da je bilo lažje in predvsem prijetneje, kot med svetniki... Kdo je elita? Kdo pravi, da Slovenci nimamcm svoje elite? Tisti, ki lahko plača za' vstopnico za Anin ples 17 tisočakov, > si takšen naziv gotovo zasluži. Pa[ čeprav si narod o njem misli vse kaM drugega... j ZANIMIVOSTI Štiri jurje za nevesto v okviru tradicionalne prireditve, ki jo na Solčavskem posvečajo turizmu, je bila ena od osrednjih točk prikaz solčavske ohceti po starih običajih. Mladi Solčevani, oblečeni v izvirna oblačila, so številnim obiskovalcem pokazali, kako so pri šranganju nekdaj barantali za ceno. Ker se nikakor niso mogli dogovoriti, so celo ukradli nevesto, tako da so morali ženin in svatje pristati na visoko ceno - 4 jurje. Za srečo v zakonu sta mladoporočenca z navadno žago prežagala šrango (na sliki). Slavje se je nadaljevalo z izvirnim petjem in številnimi plesi, ki so mnoge ponesli nazaj v stare čase. US Zimšicov trle Celjski župan Jože Zimšek pa ima namesto prepevanja raje vožnjo z avtom. Zato je pred čosoi pogumno preizkusil »zaletavčka« in z njim z U km/hzdrvel negotovi usodi naproti. Ob trku ga temeljito streslo, kupon za nagradno igro Honda civic pa je le zaslužil. Zdaj čaka na morehi^ srečo v bobnu. VELIKA DREVESA CEUA Medloška platana »Uau!« Človeku spontano ui- de vzklik navdušenja in obču- dovanja, ko zagleda to velikan- sko drevo. Če smo pri hudinj- skem hrastu še kolebali, po- tem pri medloški platani ni dvoma: največje in najdebelej- še drevo v Celju! In ne samo to. Javorolistna platana (Platanus acerifolia Willd.), ki raste pred upravno zgradbo Vrtnarstva Celje v Medlogu je morda celo največja platana v Sloveniji. Ko smo iskah podatke o drugih velikih platanah, je bi- la najdebelejša tista na Ptuju, katere obseg debla meri 660 centimetrov. Obseg medloške platane je še za dober meter večji: 777 centimetrov, kar po- meni povprečno debelino sko- raj dva metra in pol. Drevo z veličastno oblikovano krošnjo in s skoraj neverjetno višino 49 metrov je vitalno in v do- brem zdravstvenem stanju. K temu vsekakor najbolj pripo- morejo ugodni pogoji za rast in obvarovanost pred različni- mi mestnimi tegobami. Sta- rost drevesa ocenjujemo na 150 do 180 let. V bližini rekor- derke rasteta še dve zelo debe- li platani. Njun obseg meri 627 oz. 535 centimetrov, kar pomeni povprečno debehno 200 oz. 170 centimetrov. Če se boste namenili na ogled teh velikih dreves, velja obiskati še lepo urejen šolski park Srednje vrtnarske šole. Dreve- sa in grme so označih z imeni tako, da se lahko sproti še kaj naučimo. Med najbolj zanimi- vimi drevesi parka sta dve ve- hki rdeči bukvi (Fagus sylvati- ca f. purpurea Ait.) in večfc meter debel beli gaber (Car[ nus betulus L.). A najbolj očara največja pl tana. Ko sem sedel pod n; me je preveval občutek mai nosti in ponižnosti. Hkrati« bila oba enakovreden del is ga stvarstva. ROBERT HOSTb Foto: FRANCI HORV (Od)kloiii Proračun je končno usklajen, no, zdaj sporni so gozdovi, v kaj še Slovenec bo vpleten, bolj se gradijo ali rušijo mostovi. Je križ največji morda cestni ali problem je mnogo hujši vlada ali postali smo preveč objestni, vprašanj vse več v ta trenutek pada. POPEVKAR VITEZI BELEGA MESTA