Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto V.	Liubljana, dne 7. februarja 1936.	Štev. 2
Obrtništvo In plačilo davka po
pavšalu
Fo zakonu o neposrednih davkih iz leta J 928. so bili obrtniški obrati brez razlike na kraj stajališča posamezne obrti zavezani plačevanju pridobnine po davčnih stopnjah 6, 8 in 10%, kakor to jasno določa čl. 42. od osnove ocenjenega čistega dohodka. Te odstotne stopnje pa so se izkazale neprimernim že ob izdaji zakona, ker so previsoke, vsled česar se je stalno zahtevalo iz obrtniških vrst, da se mora zakon novelirati ali stopnje znižati.
preobremenitev ter vidi tudi v davčnem pavšalu neko olajšanje. Vsaj bi tedaj odpadli mnogi nepotrebni administrativni posli davčnih uprav, ker bi z uvedbo pav-šalizacije za vse male obrtnike odpadel avtomatično rok podajanja prijav, kakor tudi ostali postopek davčnih odborov, reklamacijskih pa bi se znižal na minimum, ker bi bilo že s pavšalom čisto določeno odrejeno število, s katerim bi davkoplačevalec mogel vnaprej računati in kalku-
lirati. Poleg tega pa je zahteva tudi v tem, da naj bi se ta pavšal, posebno zadevajoč sezonske obrti razdelil v toliko mesečnih enot, kolikor bi obrtnik sam ali s pomočniki faktično delal in naj bi tudi po teh enotah plačal davek.
Obrtništvo pričakuje upoštevanja, pričakuje zaščitnih odredb, da se zaščiti obrt, ki je temelj države ter zato z upravičenostjo zahteva, da se z nemogočimi in za obrtništvo pretiranimi javnimi dajatvami ne ugonobi, sicer najboljšega davkoplačevalca. Pričakujemo pravično razdelitev bremen na pravični in za obrtništvo zmožni zakonski osnovi.
Borba strokovnih organizacij
Težki časi zadnjih let pa so nujno narekovali ne samo radi preobremenitve obrtništva z davki, temveč radi popolne propasti obrti, da se vsekakor obrtništvu mora priskočiti na pomoč z olajšanjem davčnih bremen. To predvsem radi tega, ker je obrtnik posebno podeželski obubožal, čim so padle cene kmetskim proizvodom, ki jih je moral kmet vnovčiti za vsako ceno. Ko je izgubil obrtnik odjemalca kmeta, ki pa mu je zapustil tudi terjatve, ki j!ih kmet vsled razmer ni v stanju plačati, se je položaj za obrtnika še poslabšal, tako, da je na eni strani kmet v veliki meri dolžan obrtniku, nasprotno pa prezadolžen obrtnik ne more napram denarnim zavodom plačevati niti obresti, ker ne zasluži, od kmeta pa, ki je zaščiten ne more iztirjati nikakih zneskov.
Vse to je zakonodajalca pripravilo do tega, da je potrebno tudi obrtniku s primernimi odredbami priskočiti na pomoč ter se je mesto kakor kmeta obrtnika upoštevalo le pri davkih na deželi s tem, da se mu je mesto plačevanja pridobnine predpisal pavšal.
Vedno težje razmere in neugodnejši položaj za našega obrtnika pa je pripravil vse obrtništvo do tega, da je treba tudi obrtnikom v trgih in mestih, torej vsemu obrtništvu priznati pavšal. Tako so se leta 1935. na konferenci v Splitu sestale vse obrtniške zbornice po svojih predstavnikih in soglasno sklenile vsled nevzdržnega položaja zahtevati priznanje pavšala vsem malim obrtnikom brez razlike na kraj in stajališče. Seveda se je v tem pogledu ločilo podeželskega od mestnega s tem, da bi mestni obrtnik plačeval soraz-nierno višji pavšal, tako mojster sam, kakor tudi za pomočnika v sorazmerju s številom prebivalstva v dotičnem kraju. Tako bi na primer v Ljubljani prišel po osnutku tega pavšala mojster na plačilo pavšala Din 240 za sebe ter za vsakega pomočnika Din 120, na kateri znesek pa se bi pobrale edinole še običajne doklade, kakor se pobirajo sedaj.
Vedno slabše delovne in gospodarske Prilike, posebno še v gradbenih obrtih, ki sedaj le životarijo in na katerem je v veliki meri navezana tudi ostala obrt in tudi vse drugo gospodarstvo, so posledice, da si obrtništvo išče izhoda na vse načine iz
Moderni čas, takozvani prosvitljeni vek, v katerem dandanes živimo nima samo svoje pro-svitljene strani t. j. da je narode kulturno in ci-viiizatomo dvignil ter jih s svojimi tehničnimi pridobitvami in prednostmi približal domala popolnosti, ampak je prinesel s seboi vse polno temnih točk, ki se predvsem odražajo v dveh Klavnih osnovah, na katerih temelji naše javno in zasebno življenje, in sicer v gospodarskih in socialnih problemih naše dobe.
Gotovo, da na eni strani baš ta prosvitljenost a na drugi strani še bolj težave časa rodile potrebo, da se poedini gospodarski in socialni stanovi združijo v svoje posebne stanovske ali strokovne organizacije ter da z njihovo pomočjo s skupnimi napori in brigami varujejo pravice svojega stanu in mu zgrade hrbtenico za sistematično in težko borbo vsaj za obstanek, če že ne za napredek, na katerega je v teh težkih časih težko misliti. Tako vidimo, da kakor so se prav-za prav kot prvi pričeli organizirati obrtniki v svojih strokovnih društvih in organizacijah, ki imajo za seboj že lepo zgodovino, tako so se pričeli organizirati tudi drugi stanovi in to predvsem delavci in javni ter privatni nameščenci.
Naravno je, da so se vse te organizacije, pa bodisi da so bile te osnovane pod okriljem enega ali drugega svetovnega naziranja, ali pa. kar je slučaj pri večini, iz čistih stanovskih gospodarskih in socijalnih potreb, zbrale v svoi krog precejšnje število zvestih pripadnikov in delavcev, ki grade svojemu stanu bodočnost in si prizadevajo za svoj skromen prostorček na solncu. In še bolj naravno je, da so vsakojake politične struje, ki pa po pojmovanju moderne politične aritmetike niso vzra-stle v toliko iz sorodnih nagibov kot je to slučaj pri stanovskih organizacijah, marveč predvsem iz nagibov po vladanju, skušale vselei dobiti čim-več vpliva na stanovske in strokovne organizacije, kjer ljudi trdno in močno drže skupaj stanovske težnje odnosno socialni ali gospodarski razred. Ne bomo napisali nič novega, če vse to omenimo, saj so iz preteklosti dovolj znane večne borbe političnih skupin okoli stanovsko-strokovnih organizacij ter je skozi to borbo marsikje osnovna ideja stanovske in strokovne organiziranosti tako pro-fanirana, da je težko najti mejo med stanovskimi ali političnimi nagibi poedinih organizacij.
So pa organizacije, ki v tem pogledu drže strogo meje, ki so močno, skoroda neomajno zasidrane v stanovski zavednosti svojih pripadnikov. organizacije katerih življenjska moč rase in se plodi iz žuljev lastnega težkega dela, organizacije, katerim je prvo in zadnje načelo: vse za svoj stan in preko vsega stanovska zavest. In mi obrtniki smo lahko ponosni na dejstvo, da po vsej pravici stvarno štejemo svoje organizacije kot celoto med one, ki so si znale skozi vse borbe in viharje ohraniti svojo trdno stanovsko osnovo, dasi so tu in tam neorijentirani in nezavedni zaslepljenci posamezniki skušali s svojimi malimi
kamečki skaliti veletok čistosti naše obrtniške volje in origanizatorne delavnosti. Mi obrtniki imamo v tem pogledu izkušnje še prav iz polpretekle dobe, ki je prinesla v naše vrste mnogo svežega zdravja in vseboli čistejšega razgleda na vrednote naše stanovske samobitnosti in nedotakljivosti. Danes stoje naše obrtniške organizacije očiščene in prekaljene v borbi za svojo samoniklost in neodvisnost visoko nad umazanim strankarstvom in politiko, zavedajoč se, da so le uspehi našega lastnega dela in truda za naš stan trajnega in častnega pomena in dovoli trdni, da stoji na njih naša bodočnost.
Ne bi o dogodkih iz polpreteklosti v naših obrtniških vrstah bilo potrebno še kaj spominjanja ali pisanja, če bi bili ti dogodki povzročeni res le od strani posameznikov, ki jih je zdravo jedro organizacije samo izločilo, če iz dogodkov, ki so vsemu temu sledili tudi pri ostalih stanovsko strokovnih organizacijah kot n. pr. pri Jugoslovanski strokovni zvezi in pri Jugoslovanskem učiteljskem udruženju ne bi mi obrtniki zasledili povsem določeno inavguriran sistem strogega odvajanja politične od stanovske zavednosti, ki nam da mnogo misliti in nas tem bolj navdaja z zadoščenjem, da se je podobna politična spekulacija (naj pride od katerikoli strani) razbila ob naši neomajni obrtniški samozavesti in ob stanovski trdnosti naših organizacij.
Mi obrtniki moremo danes po teh izkušnjah docela pojmovati težko borbo, ki jo vodi n. pr. Jugoslovenska strokovna zveza delavcev, katere ustanovitelj je nepozabni naš narodni voditelj dr. Janez Ev. Krek. za nedotakljivost svoje strokovne organizacije, kateri se hoče naravnost na brutalen način pritisniti pečat razbrzdanih političnih strasti in zaslepljenosti. Upamo, da stanovsko strokovna zavest delavstva ne bo klonila pod tem pritiskom, ki kaže vse preveč odkrito svojo tendenco.
Enako pa se godi našemu učiteljstvu, ki je gotovo eden izmed onih stanov, ki so ga politični viharji najbolj prizadeli in demoralizirali, tako da se moremo danes povsem iz človečanskih nagibov naravnost čuditi, da ta stan sploh še obstoja in more vršiti svojo odgovorno nalogo na vzgoji mla dine in naroda. Gotovo smo obrtniki na tem vprašanju tangirani in nihče nam te pravice na eni strani kot družinskim očetom, na drugi strani kot stanovsko zavedni in organizirani masi ne sme in ne more odrekati. Zato je danes naša dolžnost, da zavpijemo na ves glas, vsem onim. ki so odgovorni za javno življenje, in še mnogo bolj za moralo naše človeške družbe, za katero bodo morali odgovarjati: „Roke proč od vseh strokovnih organizacij!“
Mi obrtniki pa in tudi vsi drugi stanovsko zavedni in organizirani sloji stojimo budno in trdno na straži in ne klonimo nikdar in nikoli! In ne pustimo od svojih pravic!
Za organizacijo dollnikov
Že 3 leta sc rešuje vprašanje kmečkih dolgov in ker se to vprašanje ne rešuje s pravega konca, se vedno znova pojavlja na dnevnem redu zborovanj poslanskih klubov in sej vlade — toda brez sodelovanja dolžnikov.
Ureditev tega vprašanja, ki je za veliko večino izmed nad dolžnikov življensko vprašanj e, se ne more izvršiti mimo nas ali brez nas. Slišati se mora tudi naš glas, kajti skrajni čas je, da se vprašanje dolgov sploh vzame v pretres in definitivno in pravično reši ne samo za kmečke, temveč prav tako tudi za vse ostale dolžnike.
Katastrofalni padec vseh cen, predvsem pa cen kmečkih pridelkov v zadnjih letih, s tem pa ogromni in nepričakovani porast notranje kupne moči dinarja — to je povzročilo vse naše gorje in nesrečo. Nad 195.000 rnbežni v letu 1934 na
300.000	davkoplačevalcev v naši banovini jasno priča v kake neznosne težave je zašlo naše gospodarstvo. Poljedelski pridelki, živina in nepremičnine, predvsem na deželi, ki predstavljajo naše iglavno premoženje in tvorijo podlago za kredit, ki smo ga najeli, so padli tudi za 80% svoje vrednosti. Kredite smo najeli za razširjenje naših obratov, za nakup strojev in orodja, za investicije, za popravila, za nakup stavbišč in posestev. za novogradnje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za izplačilo dot našim hčerkam in sinovom, za izplačilo dediščine našim bratom in sestram, da so mogli začeti svoje gospodarstvo itd., torej v gospodarske svrhe, za povečanje možnosti dela, ne pa za zapravljanje ali zabavo.
Nezmanjšane visoke obresti nikakor niso več v skladu z našimi silno padlimi dohodki, poleg tega pa se je še vrednost dolga, računana v blagu, ogromno povečala — v mnogih primerih je postala celo do petkrat večja od prvotne. Mnogi izmed nas, ki so bili visoko aktivni, so postali na ta način brez svoje krivde, kljub vzgledni marljivosti in skromnosti, v kratkem času globoko zadolženi in celo prezadolženi.
Ogromno so prizadeti tudi oni, ki so zidali s posojilom nove hiše v letih visokih cen v naših mestih in trgih. Ako so bili manjši ljudje, delavci, uradniki, mali obrtniki itd., ki so že pri zidanju izrabili do skrajnosti vso svojo kreditno sposobnost, zgrajeno na tedanjih višjih dohodkih, je jasno, da so danes brez svoje krivde v naravnost obupnem položaju.
Mi dolžniki smo utrpeli ogromno škodo, de-settisoči izmed nas so materijalno in moralno popolnoma uničeni. Nelikvidni dolžniki so potegnili za seboj tudi vse denarne zavode, ki so morali zapreti svoje blagajne, ker radi pomanjkanja denarja niso zmožni izplačevati vlog. Radi ogromnega padca vrednosti zastavljenih zemljišč in hiš so postala njihova posojila dubiozna. Naše zadružništvo, naš ponos in naša nada. ki nam ie v težkih časih pomagalo do naše narodne in gospo-
V „Obrtniku" št. 10. 1. 1935. čitamo, da se je g. Rebek na zborovanju v Ptuju izrazil, da bo zadeva skupnega združenja obrtnikov v gornjegrajskem srezu rešena v prid Zbornice.
Radovedni smo, kako si g. Rebek to zamišlja. Pri nas otroci 11. razreda osnovne šole vedo, da je 54 več kot 22. Vemo to obrtniki, vedel je to zakonodajalec, da se mora manjšina povsod pokoravati večini. Upravno sodišče v Celju je tudi tako razsodilo, samo gospodje pri Zbornici tega ne vedo, ali bolje rečeno, tega vedeti nečeio. — „Že vedo zakaj." Zato so napravili rekurz na najvišje mesto in upajo, da jim bo tam uspelo. Zelo dvomimo, da bi gospodje, ki tam odločujejo, ako razsodijo po zakonu, mogli odlok Upravnega sodišča, kateri je po zakonu pravičen, razveljaviti v škodo lobrtništva.
Iz časopisja in poročil merodajnih činiteljev po shodih zaznavamo, da je doba tiranstva in
Op. ur. Našim naročnikom je gotovo znana borba prizadetega obrtništva, ki jo vodi odločno in zavedno obrtništvo Gornjesavinjske doline za svoje pravice ter rade volje prinašamo prednje vrstice, iz katerih se vidi, da obrtništvo Gornjega grada in okolice ne odneha, dokler si ne pribori pravice v smislu obstoječih in za vse veljavnih zaJtonov.
darske osamosvojitve, leži na tleh. Število brezposelnih od leta do leta raste in naše gospodarstvo vse bolj propada.
Dolžniki vzdramimo se! Posezimo aktivno v razvoj dogodkov!
Prepričati moramo odločilne faktorje, da z enostavnim podaljšanjem kmetskega moratorija, kakor so to delale sedanje vlade, problem nikakor ni rešen. S tem se neurejenost razmer samo podaljšuje, ne pa odpravi. Problem se mora že enkrat v celoti rešiti in sicer korenito. Rešiti tako, da se odpravijo vse krivice, ki so se storile dolžnikom. Primerov za to imamo dovolj iz drugih držav, ki so stale pred istim problemom kakor danes mi. Na primer Amerika in Anglija na eni strani, Bolgarija, Madžarska, Romunija itd. na drugi. Milijarde so žrtvovale druge države, da so vzdržale likvidnost zavodov ter preprečile katastrofe na denarnem trgu ter s tem zastoj na vsem gospodarskem poliju. Deloma so znižale previsoko kupno moč denarja, deloma so odpisale dolgove. Pri nas se pa ni zgodilo niti eno niti drugo. Ie moratorij že tretje leto tlači vse gospodarstvo.
Stojimo na stališču, da država ne sme uničevati onih, ki so delavni in podjetni, ki skrbe za gospodarski napredek naše domovine in ki so tudi v davčnem oziru steber paše države. Priznavamo potrebe varčevanja in veliko narodno gospodarsko korist, ki jo ima splošnost od hranilcev in vlagateljev. Obračamo se samo proti neupravičenemu obogatenj-u čez noč na škodo dolžnikov. Sicer se pa danes godi velika krivica tudi vlagateljem, ker v večini slučajev sploh ne morejo razpolagati s svojimi vlogami. Zato so tudi oni naši zavezniki v našem pravičnem boju za normalizacijo denarnih razmer v naši državi. Kajti tudi mi se borimo za to, da bodo mogli vlagatelji zopet oeomejeno razpolagati s svojimi vlogami potem, ko se bo našla pametna in pravična solucija. Na ta način bodo vloge zopet proste za nove investicije in oživljenje gospodarskega življenja v obče.
Namera snuječega se društva dolžnikov je, da zbere vse v poštev prihajajoče gradivo in da združi vse dolžnike v močno organizacijo, ki bo ščitila njihove interese in skušala pomagati vladi pri reševanju teh težkih vprašanj. Tudi drugi intereseti v teh vprašanjih se organizirajo, radi česar smo dolžni samim sebi. da storimo isto, da se ne bo reševalo teh vprašanj, na katerih smo mi sami najbolj zainteresirani, ker nam dolgovi ogrožajo eksistenco, brez nas ati celo proti nam. V interesu vsakega dolžnika je, da se čim prej javi kot interesent v novo društvo. Vsa pojasnila daje tajništvo Ljubljana, Škrabče-va ulica 9. Vsak izmed Vas koristi lahko sebi in skupni stvari v eni ali drugi obliki. Zato ne sme izostati nihče.
diktature po nekaterih gospodih za nami. da se morajo storjene krivice zadnjih let popraviti, zato prosimo merodajne oblasti, da s svojo železno metlo posežejo tudi v prisilne obrtniške ustanove in isčistijo, kar diši po diktatorskem duhu.
Potrebne so -zato svobodne in pravične volitve v zbornico, kakor tudi glasovanje ali je obrtništvo za ločeno samostojno obrtniško zbornico ali pa skupno zbornico.
Naj obrazložimo velezanimiv zapisnik redne skupščine, skupnega združenja obrtnikov v Mozirju, kateri je bil po zatrdilu g. Žabkarja storjen v pisarni Okrožnega odbora v Celju. Ko je obrtništvo združenja sprejelo vabilo za skupščino, je bilo na vabilu 6 točk dnevnega reda, katere so se na rodni skupščini tudi obravnavale. V zapisnik pa se je utihotapila tudi točka „Sprememba pravil", na četrto točko dnevnega reda. V zapisnik je prišla 4. točka „Sprememba pravil" na 5. točko. Ker overovatelja nista hotela podpisati zapisnika, radi utihotapljene točke, je pod zapisnikom napravljena opomba in vpisana zopet 4. točka. Pod opombo pa je napisana neka izjava popolnoma tuje pisave, kakor je g. tajnika ali g. predsednika Združenja, katera zopet omenja 5. točko. Obrtništvo sedaj ne ve, dli je odpadla sedaj 4. ali 5. točka dnevnega reda ali pa mogoče nobena.
Več neupravičenih stvari se ie predbacivalo upravi združenja oblačilnih strok v Ljubnem prav od teh gospodov, s katerimi je obrtništvo najmanj zadovoljno, kakor je razvidno iz razmerja številk 54 : 22.
Imamo za poročati še več važnih stvari, ki pa pridejo še kasneje na vrsto.
Prizadeto obrtništvo gornjegrajskega sreza.
Slepomišenja naj Po konec - tako Je
Od uglednega obrtnika z dežele smo prejeli dopi.'j, ki ga naslednje priobčujemo:
Dovolite gospod urednik k članku „Slepomišenja naj bo konec" v listu „Obrtni Vestnik" z dne 15. januarja 1936. nekoliko pripomb.
K uvodu predmetnega članka pa moramo pripomniti še tole:
Pisec se je spotaknil ob članek v naši novoletni številki ter takoj uvodoma pričenja ne le svojo nadvse melanholično pesem, pač pa je še tako drzen, da prav besedo „melanholija" uporablja za osnovo svojih izvajanj. Ne čudimo se prav nič temu, ker človek vedno uporablja one izraze, ki so njegovemu duševnemu razpoloženju najbiižji in tako smo dobili najlepši avtoportret gospodov skupnežev, ki pa od te besede dalje ne vedo prav nič več povedati ter že takoj v naslednjih odstavkih članka, hočeš ali nočeš, gredo k popolnemu umiku ter se zatečejo v vsej tej zmešnjavi in disorientiranosti pod okrilje suhih številk ter jih v svoji naivnosti pozabijo po najbolj primitivnih zakonih računstva seštevati in množiti. Te številke in pa način računanja ini jugoslovanski obrtniki poznamo bolje in sicer po vsem drugem in pravilnejšem računovodstvu, kot pa znajo to gospodje računati skozi „izposojena očala".
Jaz se hočem baviti samo okoli denarnega vprašanja, ki ga gospod Lečnik tako lepo razčle-nja. Čudim se, da so gg. trgovci in industrije! tako radodarni, da poklanjajo nam Obrtnikom vsako leto tako velikodušno in še več, kakor pa mi prispevamo. To jaz kar nikakor ne morem verjeti, da nam bi nekdo več nudil, kakor hi od nas prejel, poleg tega pa bi nas skušal še na vse načine obdržati, čeprav ima škodo od tega. Sicer pa, če hočemo resno govoriti, bi bila sveta dolžnost trgovcev in industrij cev, da tudi, če bi imeli ločeno samostojno obrtno zbornico, oni doprina-šajo svoj dolžni delež obrtništvu. Vsaj je vendar obrtništvo tisto, ki vzgaja naraščaj, da ga potem industrija izkorišča. Ali ni trgovina tista, ki zbija cene našim izdelkom k tlom, da samo le životarimo, ker žal obrtniki še nismo toliko zavedni, da bi svoje izdelke tudi sami prodajali..Če pa kdo že slučajno svoje izdelke sam prodaja, ga je treba uničiti, ker dela s tem škodo trgovcem. Torej ali ne bi bilo pravično, da doprinašajo kljub samostojni zbornici industrijci in trgovci svoj delež. Zakaj povzdigovati nasprotnika v tako višino? Zakaj kazati na nekoga, da ima toliko in toliko višji davčni predlog ali osnovo kakor vsi obrtniki istega kraja? To se mi zdi klečeplastvo in podcenjevanje samega sebe in s tem obrtniškega stanu. Pa ni to le klečeplastvo, to je še mnogo več in diši naravnost po denuncijanstvu, češ. saj obrtniki itak še premalo hlačamo davkov in dajatev. Ob takem izdajalskem pisanju odnosno poročanju obrtniškega lista, ki vedno poudarja, da je za obrtnike, se mi obrtniki ne smemo prav nič čuditi, če plačujemo leto za letom višje davke in dajatve. Vsekakor je bolje držati jezik za zobmi, kot pa zagrešiti tako nesmrtno polomijado, to bi bil moj nasvet piscu članka v „Obrtnem vestniku". Prav takih posameznikov dolžnost ie, da doprinašajo progresivni delež na vseh dajatvah, saj ima dotičnik samo eno družino za preživljati. Primerjajte v številkah potrebe 251 dni- ' žin proti eni ter Vam bo takoj jasno, kdo plača več državnih dajatev?! Toda pojdimo k tem številkam. Zakaj bi morala obrtna zbornica nalagati višje dajatve? Vzemimo, da ie zbornica na dokladah prejela samo 309.216 Din, dodajmo k temu znesku še po 15 Din za vsakega obrtnika nepotrebni prispevek za O. odbore kot je bil doslej. To znese 277.500 Din, to je skupno 586.216 dinarjev. Odbijmo dajatve, kakor so navedene
364.000	ter nam ogtane še vedno zadostni znesek 240.716 Din. Torej znesek za osebne izdatke in upravne stroške. Seveda bi se morali osebni izdatki urediti temu znesku primerno, vendar ne mogoče prenizko, temve? tako od 1500 do 4500
Malo uvaževani gornjegrajski obrtniki javnosti v
vednost


Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredife v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
	
	
dinarjev mesečno po zmožnosti in odgovornosti. Poudarjam pa, da, če bi se tudi dajatve nekoliko zvišale za nas same, nam obrtnikom tega ne bi smelo biti žal in ne sme biti par dinarjev, če več plačamo, ko pa vendar gre za lastno res obrtniško resno stvar. Dopisnik sam poudarja, da bi mogla obrtna zbornica še več storiti za obrtnike, samo ne z istimi dajatvami. Iz gorenjih številk pa se razvidi, da bi šlo z istimi dajatvami, kakor jih danes tudi obrtnik plačuje. Torej g. urednik, kaj pravite Vi, ali bi ne šlo?
Ce dodam k prednjim vrsticam še to. da bi si obrtništvo s tem ponos pridobilo z zavestjo, da samo odločuje v svojem parlamentu, je s tem povedano vse!
Op. ur.: Če bi šlo, kakor me pisec vpraša, poudarim, da sem popolnoma prepričan v dobro poslovanje obrtne zbornice že glede na iznešene številke pisca. Glede na iznešene številke v ,0. V.“ in pa poročilo g. Lečnika iz Celja ugotavljam, da ta gospod še ni mnogo študiral zborničnih proračunov, še manj pa detajliranih obračunov. Sicer je številke lepo razporedil, pozabil pa je, da zbornica pobira tudi takse, od katerih i donašajo obrtniki prav gotovo eno tretjino, kar znese zopet 100.000 Din, poleg tega pa so tudi še drugi dohodki zbornice, ki jih prav tako en del rdpade na obrtništvo. Če n. pr. pisec znanega
veleindustrijca v Celju vzporeja z obrtništvom, je s tem sam priznal svojo slabost, ker ni znal zagovarjati in utemeljevati, kar je v tem slučaju potrebno. Storil pa je na kratko, toda dobro to pisec prednjega članka. Končno pozivam g. Lečnika, ki ma gotovo dobre informacije o finančnem položaju zbornice, da detajlirano tako, kakor je skušal za Celje, poda informacije za vse obrtništvo zborničnega^ področja o vseh plačilih taks ter ostalih dohodkih in nepremičnem ter premičnem premoženju zbornice, pa si bomo takoj na jasnem, kako je z obrtno zbornico in sem prepričan, da bo tudi gospod Lečnik pritrdil, da bo šlo. Dokler pa teh detajliranih podatkov ne zvemo potom „O v." in dokler bo en funkcionar zbornice govoril, da plača obrtništvo v dravski banovini od 200.000 do 300.000, drugi od 300.000 do
400.000	dinarjev doklad in še več za zbornico, toliko časa tudi poročila in navedbe pisca ne drže, kar ugotavljamo na tem mestu, ker še gospodje svetniki, ki še sede v obrtnem odseku, tega ne vedo točno povedati in morajo nekaterim informacije dajati priprosti obrtniki, ki so daleč proč od zbornice. Že večkrat je bila zbornica tudi v časopisju pozvana, da poda točne tozadevne informacije, toda zaman. Morda se bo to posrečilo dobiti g. Lečniku. Ko nam bo to serviral, bomo pa povedali naše mnenje o pravilnosti in točnosti.
Davčni dohodki v novem državnem proračunu
Neposredni davki.
Neposredni davki so proračunani na 2299 milijonov Din, to je za 19 milijonov više ko v prejšnjem proračunun.
Dohodek od zemljarine je preračunan na 450 milijonov ali za 6 milijonov niže ko v sedanjem proračun. Ves katastrski čisti dohodek se ceni na 5.024 milijonov dinarjev, ker se pa od tega dohodka odbije ena tretjina čistega dohodka od njiv in vinogradov na skalnatih tleh. se bo zniža) znesek za odmero zemljarine na 3.901 milijona Din, od katerega zneska pa je treba še odbiti davek od državnih posestev, razne oprostitve, ne izterljive davke ter 10 odstotkov odbitka zaradi elementarnih nezgod, da bo dala zemljarina v enem letu le okoli 450 milijonov Din. Finančni minister naglasa v svojem ekspozeju, da je proračun glede zemljarine iskren in stvaren, ker je dejansko že znižam za 150 milijonov, kolikor bi zaradi znižanja cen in agrarne krize po računih prejšnjih fet padel dohodek zemljarine.
Zgradarina bi morala dati po novem proračunu 270 milijonov Din, za 30 milijonov manj. ko v sedanjem proračunskem letu, To znižanje je posledica pocenitve stanovanj. Dočim je znašala osnova za zgradarino v 1. 1933. 2521 milijonov Din, je znašala v 1. 1934. le 2362 milijonov. Ker pa padajo najemnine še nadalje, se je odmeril dohodek od hišnih najemnin na samo 2200 milijomov Din in zato zgradarina za 30 milijonov dinarjev niže.
Dohodek na pridobnine je po novem proračunu ocenjen na 280 milijonov Din ali za 40 milijonov niže kakor v sedanjem proračunu. To znižanje je posledica odprave § 7. v davčni noveli iz leta 1934. Po dosedanjih ugotovitvah bo znašala davčna osnova od pridobnine za 1. 1935. okoli 2100 milijonov Din, kar bi odgovarjalo davčnemu dohodku v višini 294 milijonov Din. Ker pa se plačuje od pridobnine še posebni davčni dodatek, ki bo dal okoli 16 milijonov dinarjev, bi morala dati pridobnina 310 milijonov dinarjev. Per pa se računa, da bo davka od pridobnine plačano samo 90 odstotkov, je vnešena v proračun vsota 280 milijonov Din, ki je zato tudi realna.
Dohodek od rent je preračunan za 20 milijonov niže in naj bi dal samo 40 milijonov Din. Rentnina se plačuje od davčnega zavezanca neposredno ali pa posredno po dolžniku. V I. 1934. je dala rentnina skupno 56 milijonov Din. zaradi uredbe o zaščiti kmeta ter gospodarske krize pa se ne more računati na višji dohodek od 40 mni-ionov Din.	, .
Od davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek) se računa skupno z davkom na dividende in latentne rezerve z dohodkom 190 milijonov Din. Iz istih razlogov ko rentnina je bil tudi ta dohodek znižan za 10 milijonov Din.
Uslužbeskl davek je proračunan na 220 milijonov Din ali za 35 milijonov niže od dohodka v letošnjem letu. V 1. 1934./35. je bilo plačanega uslužbenskega davka od zasebnih nameščencev jSl.e, od državnih pa 110 milijonov Din. Dohodki zasebnih nameščencev se niso dosti izpremenili in more se računati, da bodo plačali 130 milijonov Din uslužbenskega davka. Znatno pa so padli dohodki državnih nameščencev in zato ne bo dal uslužbenski davek več ko 220 milijonov Din.
Od davka na samce se pričakuje tudi v letošnjem letu dohodek 2 milijona dinarjev. x Obresti od zakasnelih plačil davkov so prora-eunanj na 20 milijonov Din ali za 4 milijone niže.
Pri posebnih davkih in to zlasti od davka na Poslovni promet se računa dohodek 660 milijonov dinarjev ali za 170 milijonov več ko v sedanjem letu. To povečanje prihaja predvsem iz tega. ker se tu računa na celotni dohodek tega davka iz ''»eh njegovih posebnih oblik. Davek pavšalistov
je bil dosedaj izkazan skupno z davkom na poslovni promet. Dohodek pa bo večji tudi zaradi bolj učinkovite kontrole nad plačevanjem tega davka.
V 1. 1934. je bilo plačano skupnega davka na carinarnicah od davčnih zavezancev, ki plačajo ta davek po knjigi doseženega prometa, 480 milijonov Din. V letu 1936. se ne more pričakovati manjše plačilo tega davka. — Po davčnih razporedili za leta 1934. je bil odmerjen ta davek davčnim zavezancem, ki ga plačujejo pavšalno na 153.2 milijona Din. Odmera 2odstotnega splošnega davka na poslovni promet v I. 1934 je dala 72 milijonov Din. V novem proračunskem letu se mora pričakovati isti uspeh, tudi če bi bilo plačano samo 80 odstotkov tega davka, ter bi se tako dobilo od pavšaliranega skupnega davka 122 milijonov Din, od 2odstotnega skupnega davka na poslovni ipromet pa 58 milijonov Din, ali skupno s preje omenjenimi 480 milijoni 660 milijonov Din.
Vojnica bi dala po novem proračunu 7 milijonov dinarjev ali za 1 milijon manj ko po sedanjem proračunu. Od izrednega prispevka k uslužbenskemu davku se pričakuje 75, milijonov ali za 5 milijonov manj ko sedaj, in sicer zaradi znižanja plač ko tudi zaradi znižanja števila davčnih zavezancev, ker so sedaj delavci tega prispevka oproščeni.
Dohodek od zaostalih davkov se ceni na 85 milijonov Din kakor v prejšnjem proračunu.
Posredni davki.
Dohodek od posrednih davkov je proračunan na 2.567,115.000 dinarjev 'ali za 12,115.000 Din višje ko v sedanjem proračunu.
Od trošarin se pričakuje dohodek 827'5 milijonov Din ali za 27,500.000 Din več ko po sedanjem proračunu. Nekaj več naj bi dala pav-šalirana trošarina na električni tok (okoli 12 milijonov Din) in nekaj več trošarina na špirit. Tudi trošarina na bencin je ocenjena za 12 milijonov više ko dosedaj.
Takse.
Dohodek od taks je proračunan na 1.039 mili-lijonov Din ali za 66 milijonov niže ko po sedanjem proračunu. Splošne takse so znižane za 126, vozarinske pa za 60 milijonov Din. Glede tarif so predvideni večji, odnosno manjši dohodki le v neznatni meri z ozirom na dosežene dohodke v letu 1935. Znatno pa je znižan dohodek od šolnine (za 19’4 milijona Din) in za tramvajske karte. Dohodek od prodaje kolkov in taksnih vrednotnic ie predviden v višini prodanih kolkov v 1. 1934./35.
Pri vozarinski taksi po tar. postavki 101 je predviden povišek na podlagi dohodkov od vozarine. Ti dohodki so izkazani v dohodkih železniškega ministrstva z 1.917 milijoni Din. Proračun je izvršen na povprečni stopnji 15 odstotkov, kar bi dalo približno 280 milijonov Din. V 1. 1934./35. je bilo doseženih 278'9 milijona dinarjev.
Carine.
Dohodek od carin je proračunan na 700.6 milijonov Din ali za 50‘6 milijona više ko v sedanjem proračunu. Ta povišek je proračunan na podlagi doseženih dohodkov v tekočem proračunskem letu. Padanje uvoza je ustavljeno, naša trgovinska bilanca pa je stalno aktivna. Če označimo srednjo črto našega izvoza in uvoza v teh
relativnih številkah:		
leta	izvoz	uvoz
1926—1930	100	100
1931	69'9	64’3
1932	43'6	38'3
1933	48’2	38'6
1934	55'4	49’9
Vsi indeksi dokazujejo, da je naša zunanja trgovina dosegla v 1. 1935. približno polovico onega obsega ko v letih konjunkture. V prvih 11 mesecih lanskega leta se je naša zunanja trgovina stalno zboljšavala in zato so tudi rasli carinski dohodki. V proračunskem letu 1933./34. so znašali doseženi carinski dohodki 631'8 milijona Din, v 1. 1934./35. 656'3 milijuna in v pfvih 8 mesecih 1935./36. 489‘6 milijona Din ali 113 odstotkov pro-računanih. Višja ocenitev dohodkov od carin je zato utemeljena.
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,090.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne kniižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Brzojavni nislov: „Zanatska" Ljubljana Telefon štev. 30-20 Račun Poštne hran. štev. 14003
Bolniška blagaina trgovcev ustanovljena. V torek dne 28. januarja ie bila ob veliki udeležbi trgovstva ustanovljena bolniška blagajna trgovcev ter se je prostovoljno prijavilo v bolniško blagajno doslej že okrog 50# trgovcev. Glede na novi obrtni zakon, ki sicer predvideva obvezna zavarovanja trgovcev in obrtnikov, so ljubljanski trgovci ne glede na določila obrtnega zakona, ki predvideva prisilno zavarovanje, toda v tem pogledu še ni nič storjenega, ustanovili svojo prostovoljno socialno organizacijo z ustanovitvijo te blagajne. Izvljen je bil pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za redn občni zbor, ki se bo vršil v najkrajšem času.
Napredek Mestne hranilnice v Zagrebu. Kakor je znano, je že pred časom Mestna hranilnica v Zagrebu otvorila svoje blagajne in pričela svojim vlagateljem izplačati vsote brez omejitev. Ravnateljstvo hranilnice je pred nekaj dnevi na svoji seji sklenilo, da iz čistega dobička 4.3 milijone Din da pol drugi milijon dinarjev za zgradbo doma intelektualcev v Zagrebu. Ostanek pa rezervnemu fondu, ki s tem naraste na 35.7 milijonov dinarjev. Od 28. decembra 1935. dalje, ko ni hranilnica več pod zaščito, so njene nove hranilne vloge narastle na 20 milijonov dinarjev. — Tudi denarni zavodi v Dravski banovini bi morali posnemati prednji zavod.
Gospodarsko zborovanie. V nedeljo dne 26. januarja t. 1. se je vršio v Trgovskem domu važno gospodarsko zborovanje lesne stroke vsled sankcij, ki jih trpi lesno gospodarstvo in delavstvo. Na zboru so bili zastopani poleg predstavnikov lesnega gospodarstva tudi predstavniki vla-
Mvtpuj ilovnuče btafjo!
Upoton ..Titanik**
originalno 3O°/0-no blago, odporno proti svetlobi v vseh lastnostih popolnoma enakovredno najboljšim svetovnim znamkam
Svinčeni minil ..Bubin**
z najmanje 30— 320/? svinčenega superoksida oziroma preko £O0/0 ortoplumbata, v kvaliteti najmanje enakovredno najboljšim svetovnim znamkam
Cinkovo belilo »Briljant1*
vseh vrst: zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat, v tu- in inozemstvu že skozi leta priznan prvovrsten domači fabrikat, ki je najboljšim svetovnim znamkam enakovreden
de in lokalnih oblasti ter denarnih zavodov. Številni govorniki so kazali na težkoče, v katere je vsled sankcij napram Italiji naše lesno gospodarstvo in delavstvo zašlo. Na kraju je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva nujno odpomoč lesnemu gospodarstvu vsled prizadetih sankcij.
Posvetovalnica za izbiro poklica. Dne 21. januarja t. 1. se je vršil na banovini sestanek glede ustanovitve take posvetovalnice. Pri čemer sta bila prečitana dva predloga, ki sta bila sprejeta po vsestranski debati. Predloga se glasita: 1. ustanovi naj se poklicna posvetovalnica in posredovalnica za enkrat le za trgovske in obrtniške vajence, ki stopajo na novo v uk ter za naraščaj in pomožno delavstvo v industrijskih krajih, in sicer s centralo v Ljubljani ter ekspozituro v Mariboru.
2. Posvetovalnica se podredi toliko časa. dokler ne bo sposobna za samostojno življenje VIII. oddelku kr. banske uprave. Banska uprava pa se naproša, da da pripravljalnemu odboru kredit, ki je za to posvetovalnico predviden pri part. 54.
Redni občni zbori podružnic DJO so se vršili:
V	Rogaški Slatini v nedeljo dne 12. januarja t. 1. ob 2. uri popoldne. Izvoljen je bil novi odbor na čelu z mizarskim mojstrom g. tov. Pošom. Delegat ODJO je bil tov. Bizjak Ivan iz Celja, ki je dal novemu odboru navodila za nadaljnje uspešno delo. Za izvajanja in poročila je žel priznanje članstva. Občni zbor je bil po 2 in pol urnem razpravljanju zaključen.
V	Ljubljani VII. — Šiška dne 15. januarja t 1. izvoljen je bil deloma nov odbor na čelu s predsednikom gg. tov. Franc Ložarjem, čevljarskim mojstrom. ODJO sta zastopala tov. pred-sfednik Pičman in Marn, ki sta članstvu poročala o delu v organizaciji in dala podružnici tudi nadaljnja navodila za uspešno delo.
V	Devici Mariji v Polju v nedeljo dne 19. januarja t. 1. v šoli. Ker je bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor ODJO. zastopal tov. predsednik Pičman.
V	Medvodah v prostorih gostilne Jesih. Izvoljen je bil ponovno stari odbor na čelu s predsednikom tov. Sešekom. ODJO sta zastopala tov. More in Sajovic Rajko. Delo podružnice je_ bilo v tekočem letu uspešno ter zaznamuje podružnica v vseh pogledih lepe uspehe.
V	Braslovčah dne 26. januarja t. 1. V Braslovčah po poročilih funkcijonarjev je bil izvoljen nov odbor na čelu s tov. Robido V., brivskim mojstrom. ODJO je zastopal tov. Kolobar iz Celja, ki je v spodbudovalnih besedah orisal smernice za bodoče društveno delo in poročal o delu v organizaciji sploh.
V	Št. Vidu nad Ljubljano dne 2. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne. Iz poročil funkcijonarjev ie razvidno, da je podružnica uspešno delovala v preteklem letu ter je bil po sprejetju absoluto-rija izvoljen nov odbor z malimi izpremembami na čelu z dosedanjim predsednikom tov. Vrhovcem, krojaškim mojstrom. ODJO sta zastopala tov. Marn in Percinlič ter je tov. Mam izročil pozdrave tudi od ODJO in poročal o delu v organizaciji.
V	Logatcu dne 2. februarja t. J. ob 13. uri v gostilni „Tolazzi" ob navzočnosti številnega članstva. Občni zbor je otvorit s pozdravom tov. predsednik Hodnik. Ostala poročila so pokazala, da je bilo delovanje te podružnice uspešno. Priporočljivo je, da tudi druge podružnice vpeljejo mesto statistikarjev, kar se je uspešno pokazalo pri tej podružnici. Za ODJO je zbor pozdravil zastopnik tov. More, ki je tudi podal svoje poročilo. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z malimi izpremembami na čelu s predsednikom tov. Vilarjem ter podpredsednikom tov. Hodnikom.
Občni zbor je kar najlepše potekel ter je bil zaključen po obrtniški debati v zadovoljstvo vseh udeležencev.
poz. 9. banovinskega proračuna za leto 1935./36. v znesku 10.000 Din.
Po daljši in vsestranski debati sta bila oba predloga sprejeta, načelnik dr. Marn pa pooblaščen, da imenuje izvršilni odbor in da poskrbi za čimprejšnje poslovanje posvetovalnice.
■BKKSssrrTOrasnmMBHBnHaHHHMHUHMHi
Prijave za priđobnino, poslovni promet vložite lahko še do 15. februarja, ker je finančni minister rok za vlaganje teh prijav podaljšal do vključno 15. t. m.
Opozarjamo vse obrtnike, da naj v iz-ogib posledic, v kolikor tega še niso storili, to sigurno store in vlože prijave v lastnem interesu. Pavšalisti ne vlagajo prijav.
Nova postojanka DJO v Brezovici pri Ljubljani. V nedeljo dne 26. januarja t. 1. se je vršil v prostorih Gasilnega doma v Notranjih goricah za okoliš Brezovica, Vnanje in Notranje gorice ter sosednje kraje ustanovni občni zbor podružnice DJO Brezovica. Občni zbor je otvoril s pozdravom na navzoče delegate in obrtništvo predsednik pripr. odbora tov. Marinčič, ki je pozdravil zastopnike ODJO tov. Moreta in Havlička za podružnico Ljubljana — mesto, tov. Kresala in Povšeta za podružnico Vič, kakor tudi g. župana občine Brezovica.
Tov. More je kot zastopnik ODJO pozdravil navzoče ter priporočal članstvu, da si ustanovi svojo podružnico in izvoli v odbor ljudi, ki so voljni dela. Tov. Marinčič je nato poročal o delu pripravljalnega odbora, tov. Kresal iz Viča je izročil pozdrave za viško podružnico in priporočal organiziranje obrtništva v novi postojanki. Prečitana so bila pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Marinčič Viktor, ključavničar, za podpredsednika pa tov. Velkavrh Matija, krojaški mojster ter odborniki, namestniki in nadzorstvo. Izvoljeni so bili še predstavniki za ODJO, določena članarina, nakar so pomen organizacije navzočemu obrtništvu tolmačili še tov. More in Kresal ter kakšno delo ima posamezni funkcijonar.
Župan občine Brezovica, ki je ves čas prisostvoval ustanovnemu občnemu zboru, se je zahvalil za povabilo in izjavil, da ie občina s pridobitvijo prve obrtniške organizacije napredovala ter da ga veseli, da se je obrtništvo organiziralo. Čestital je novoizvoljeni podružnici ter se zahvalil za izkazano mu pozornost. Ob zaključku se je k besedi prijavil še tov. Havliček, ki je pojasnil pomen medsebojnega sporazumevanja in spoznanja ter priporočal naročitev lista „Obrtnik1*. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red. je predsednik z zahvalo vsem na vztrajanju zaključil uspeli občni zbor.
Prosvetno delo podružnice DJO Ljubljana — mesto. V dosedanji zimski sezoni je podružnica priredila tri predavanja v društvenem lokalu, ki so bila jako dobro posečena. Prvo predavanje se je vršilo v treh delih “O racionalizaciji osebnega dela in uspeha11. Drugo predavanje se je vršilo v mesecu januarju ter je predaval g. Fran Žagar, konzulet Zbornice za TOI „O davkih11. Tretje predavanje se je vršilo prav tako v mesecu januarju ter je predaval g. Dolfe Schauer, tajnik Zveze slovenskih zadrug „o zadrugarstvu11. Vsi udeleženci so pazno sledili predavanjem ter ie vsakdo odnesel dobre vtise istih. Predvideno je še nekaj predavanj v tej sezoni, nakar obrtništvo in članstvo podružnice DJO Ljubljana — mesto opozarjamo.
Predavanje o davkih na Bledu. Pod okriljem podružnice DJO na Bledu je imel v nedeljo dne
26. pr. meseca v Sokolskem domu na Bledu predavanje „o davkih11 urednik „Obrtnika11 tov. Mihelčič, ki je številnemu navzočemu obrtništvu tolmačil določbe davčnega zakona glede na napoved pridobnine, davka na poslovni promet itd. Obrtništvo je pazno sledilo predavatelju in tud; odneslo s predavanja najboljše vtise, ker je predavatelj tudi podrobno obrazložil materijo.
Redni občni zbor podružnice DJO Moste se je vršil dne 19. januarja t. I., na katerem so podali funkcijonarji te agilne podružnice svoja izčrpna poročila. Izvoljen je bil tudi z malimi izpremembami stari odbor, ki pa je vsled nekaterih nesoglasij podal ostavko. Dne 5. februarja t. 1. se je vršil izredni občni zbor z dnevnim redom volitve nove uprave ter je bil izvoljen za predsednika tov. Pavčič Pavel, tesarski mojster, za podpredsednika tov. Godič Josip, pleskarski mojster. V odboru so: dosedanji predsednik Požar Vinko, Videmšek A., in drugi. — DJO je zastopal na obeh zborih predsednik tov. Pičman s še nekaterimi člani ljubljanske podružnice. Članstvo te podružnice je pokazalo vseskozi discipliniranost ter smo uverjeni. da bo tudi v bodoče tako agilna kot dosedaj.
Dimnikarska obrt
Pod tem naslovom je izdalo združenje dimnikarjev za Dravsko banovino v Ljubljani priročno knjižico, ki jo je sestavil predsednik g. Andrej Udovič ter je to prva tovrstna strokovna knjiga v slovenskem jeziku.
Vsebina je razdeljena v sledeče oddelke: Gorenje, gorivo, toplota, dim, kurilne naprave; dimovodne naprave; vzroki slabega delovanja gorilnih in dimovodnih naprav; saje; nepravilno zgrajene naprave kot vzrok požarov, predpisi za javno požarno varnost in dodatek. Vse točke odnosno glavni oddelki vsebujejo še pododdelke, v katerih je v kolikor so pač dovoljevale gmotne razmere obravnavana snov te stroke. Snov nazorno pojasnujejo še mnoge slike in načrti.
Knjižica bo dobrodošla vsem, ki se bavijo s to obrtjo in jo zato toplo priporočamo vsem pomočnikom in vajencem pa tudi drugim posebno obrtniškim prostovoljnim in prisilnim organizacijam, da si jo nabavijo za svoje članstvo. Naroča se ta priročna knjižica pri združenju dimnikarjev v Ljubljani, Krakovska ulica 9, za ceno 10.— Din in se lahko vplača tudi v naprej poslanih poštnih znamkah. Kandidati za mojstrske izpite naj si pa to knjižico prvenstveno nabavijo, ker bodo v njej našli vse kair jim je za izpit potrebno. Naša slovenska obrtniška literatura je s tem delom zopet pridobila in je čestitati združenju kakor tudi predsedniku g. Udoviču k uspelemu delu.
Dobave in licitacije
Vrše se ustmene javne licitacije za dobavo mesa po garnizijah za potrebe vojske od 1. aprila do 30. septembra 1936, in sicer dne 14. februarja t. 1. v Celju in Škofji Loki; dne 17. februarja t. 1. v Ljubljani, Murski Soboti in Slovenski Bistrici; dne 19. februarja t. 1. v Dolnji Lendavi in Mariboru in dne 21. februarja t. I. v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
Zanatska banka obrestuje v smislu objave v Službenem listu počenši z dne 1. januarja 1936. tudi vloge na tekoči račun po 3% p. a. bruto, vista vloge, 314% p. a. bruto vezane vloge z odpovednim rokom 3 mesecev in 4% p. a. bruto vezane vloge z odpovednim rokom 6 mesecev.	,
Poravnajte
naročnino
Cenik: Vsaka beseda 50 para. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 15.— z davkom vred. Davek pri več ko 24 besedah 3 Din. Za šifre ali dajanje naslova se plača še posebna pristojbina Din 3.—.
mHLI OGLASI
Vse pristolbinc za male ojdase je plaSatl pri predali naročila oziroma lih vposlatl v pismu v znamkah, obenem z naročilom ali na čekovni račun, Ljubljana št. 12986, sicer se računa k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 3.—.
Zn jesensko sezono se priporoča Jarc Anton, krojaški mojster, Ljubljano, Semeniška ul. 4.
Za izvršitev vseli pleskarskih in soboslikarskih del se obrnite takoj na Mam Josip, Ljubljana, Tyrševa cesta 8. Telefon 30—68.
Za nujna popravila in preureditve ter nove instalacije električnih naprav vseh vrst se obračajte na tvrdko Ivan Mihelčič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Borštnikov trg št. 1. Te-lefon 27—04. Sprejemajo se dela v vseh krajih-
Tiskali J. Blasnilka nasl., Univerzitetna tiskarna im litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Iz obrtniškega pokreta