55. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. marca 1901.
XX XIV. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10*h, le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhoJ v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t 12.
»Slovanski Narod" telefon fit 34. — .Narodna Tiskarna0 telefon št 85.
Ni ga več — šel je!
Iz Celovca, 5 marca. Ravnatelj učiteljske pripravnice, Bol-tažarKnapič je padel! P<*ctelpani vsUsd upliva klerikalne stranke, če tudi on to sedaj sam trdi ustmeno in po listih, a la „Ostdeutsche Rundschau", nego padel je, ker se ni mogel več vzdržati, in ker je bil, nagrcmadil toliko grdih grehov, da ni izdala nič ve3 niti pomoč nen,ških državnih poslancev, — kajti minister Härtel je bil prisiljen, hočeš nočeš, poslati mu nemudoma „ višnjev o polo", ker ni mogel dalje trpeti takih stvarij, kakoršne je uganjal ta šolnik v vedno večji meri. Početje Knapičevo sedaj svedoči, da je on tak Človek, da mu ne sme biti izročena niti jeden dan več šolska mladina.
Zrel za pokoj je bil Knapič že zdavnej, že tačas, ko ga je Vaš deželni predsednik, ekscelenca baron Hein u silil ministru Gautächu za ravnatelja, češ, da je izvr st8n šolnik; zrel je bil, ko je kclovratil po Koroškem ter oznanjal po shod h „Schul-vereina" in „Südmarke8 boj zoper Slovence; arel je bil, ko je njegov šolski sloga Kaiser objavil ministrstvu celo kopo umazanih činov 5napičev:h, ter je zaradi tega moral niafati Knapič nekaj stotakov kazni, a ni mogel uničiti ubogega sluge, kar bi bil zelo rad dosegel! A vse to ni nič izdalo! Mislili smo vedno, da mora Knapič prej še najmanj par Slovencev ubiti, predno se bode postopalo odločno proti njemu, in čakali so re3 tam gori toliko časa, da jim je že takore-koč 33m usilil vrv, na katero so ga naposled vendarle morali obesiti
Veselje nad tem činom vlade je sedaj veliko celo v nemško-narodnem taboru, ker se Knapiča vse izogiba. Knapič je pa sedaj očital nemškonarodnim poslancem, da so zanemarili svojo dolžnost, ker ga niso mogli rešiti te usode — a ti poslanci so se ga kratkomalo otresli z izjavo v „Grazer Tag blattu", da niso poklicani v to, da bi ai mazali avoje roke „zur Vertuschung von Ungehörigfceiten" Knapičevih. Jasen odgovor, če tudi še dosti diskreten. In „Ostdeutsche
Rundschau", ki je objavila 26. svečana 1.1. s črko BK." podpisan dopis iz Celovca, v katerem ta jako prozorni „K." trdi, da je „žrtva klerikalne stranke", ker se je upiral „der Verklericali8ierung der Lehrerbildung« Anstalt", je par dnij potem izjavila, „data dopis ni resničen, in da ni umirovljen Knapič vsled vpliva klerikalne stranke, nego zaradi drugih dogodkov".
Kdor torej sodi o tej aferi drugače, in smatra Knapiča za žrtvo klerikalcev ali katerekoli druge stranke, umiva zamorca! Istina je le to, da si je grob skopal Knapič sam s pomočjo svoje žene, in da mu je pomagalo do višnjeve pole največ to, kako je podiral in postavljal po šolskih sobah peči za drag denar ter gospodaril z eraričnim blagom in denarjem. Cele zavoje pritožb se je moralo prej nakopičiti pri koroškem de želnem šolskem svetu in direktno pri mi nistrstvu, predno se je storil odločilni korak. Že vrabci so čivkali po strehah in brlogih o vsem tem, a preteči so morala leta, predno se je kaj storilo. Marsikdo je že zmajeval z glavo, ko je vedno bolj očitno postajalo, da se hoče vse prikriti s plaščem tukaj pri nas le predobro upeljanega „Ver-tuschung3-Systema". — Ako bi bil kak slovenski profesor, kaj še ravnatelj, le stotinko tega provzročil, kar je izvršil ta nemški hrust na škodo države in ugleda šole same, bi bil gotovo pognan že takoj prvi dan brez vsake penzije, a tu seveda se je merilo z drugim merilom, ker se Nemcu kot „dem vollwerthigen" ne sme zakriviti lasu, če tudi ta uganja še take reči.
Skrajni čas je torej bil, da se je oče dil Aujijev hlev tukajšnje učiteljske pripravnice, obžalovati pa je to, da je bil za ravnatelja na izpraznjeno mesto imenovan brez razpisa mož, ki ne razume niti be seiice slovenskega jezika, in ki je, kakor zadnje „Freie Stimmen" trdijo, „ein treuer deutscher Mann". To pa tem ljudem zado stuje, ker glavna stvar je ta, da se na naši pripravnici kakor do sedaj, tudi še naprej germanizuje po starem načrtu, dokler ne izgine zadnji Slovenec na Iv roškem s površja Pokojni deželni Šolski nadzornik dr.
Gobane je to sramotno delo započel ter ga z vsemi silami pospeševal, sedanji njegov naslednik Palla ga nadaljuje, prihodnji, ki pride za Pallom, ga bode pa dognal — in mirna bode koroška Bosna! Torej Čast in slava takim gospodarjem!
V LJubljani, 7. marca. Iz državnega zbora.
Tudi zakon glede žganjarine je dospel že do prvega branja. Med govorom Čeha Heimricha je začel oklofutani češki soci alist Fressl iznova razgrajati, a besede ni dobil. Heimrich je dejal, da je doslej finančni minister vedno obljubljal, da bo deželam pomagal, toda deželne finance se zmanjšujejo v interesu bogatinov. Govornik se je izrekel proti predlogi. Poslanec Lern is ch (nemška narodna stranka) je pritrjeval pred-govorniku, zlasti pa v tem, da naj se poljedelsko delovanje prepušča deželnim zborom, če tudi mora biti med deželami zveza n. pr. radi obdačenja konsumnih stvari. Država si pridržuje V3e politične stvari nad šolami, deželni zbori pa morajo šole vzdrževati in učitelje plačevati. Korist od te predloge bodeta imeli le Galicija in Češka. Za alpske dežele pa so ostale samo kosti. Petem je govoril o gospodarskih razmerah na Koroškem ter se izrekel proti predlogi, češki radikalec K1 o f a Ö je podal nato imenom somišljenikov izjavo, da predsedstvo ne postopa pravilno. Čeh Brzorad je in-terpeliral predsednika radi nenemških vlog. Nato se je seja zaključila. Danes ob 3. uri popoludne je zopet seja.
Kralj Aleksander.
„Figaro" je objavil pogovor s srbskim kraljem. Aleksander je zavračal očitanja, da očeta Milana ni ljubil. Bolezen iu smrt sta nastopili s presenetljivo rapidnostjo. Pogreba se ni vdeležil, ker se je Milan proti volji naroda pokopal na tujem. Aleksander pa je priznal, da je bil v političnih načelih očetu nasproten. „Regime mojega očeta", je dejal Aleksander, „se mi je zdel nezdružljiv z demokratskim duhom in izvorom srbskega naroda Nikdar ni Milan v notranji upravi dovolil kake re
forme. Njega zunanja politika je bila slabo inspirirana. Milanova politika napram Avstro-Ogrski nasprotuje interesom, inten-cijam in Čustvom srbskega naroda. Po veri in pokoljenju so Srbi bratje Rasov, na to pa je bil Mdan pozabil ter Srbijo večkrat kompromitiral. Notranji pustolovski politiki Milanovi se je moral napraviti konec. Reakcionarni regime se je moral nehati, dasi ga je ustvaril Milan, zato, ker je bil nevaren življenskim interesom Srbije". Po svoji oženitvi skuša dobiti kralj stabilno ministrstvo, v katerem so talentirani možje z jasnim, željam naroda prijaznim programom. Končno je izrazil kralj svoje veselje, da dobi kmalu potomca.
Vojna v Južni Afriki.
O kapitulaciji Louisa Bothe ni nobenega poročila več. Pobožna želja Frencha in Kitchenerja se ni izpolnila Botha se je obrnil proti severju, bržčas, da stopi s Schalk Burgerjem, ki je pri Lydenburgu, glade položaja v Tiansvaalu v dogovor. Kapitulirati pa, to je danes že gotovo, neče. Angleški listi so se bahali, da ni v Ksplandiji nobenega Bura več. Tudi tu so se prenaglili, kajti Kruitzinger je s svojim oddelkem zasedel Pearston in angleške čete ga skušajo, a menda ne morejo pregnati. Iz Kapstadta poročajo, da sta imela Dewet in Stejn, ko sta 24. februvarja pasirala Petrusville, samo 500 mož. Buri so porušili brzojavne zveze in aparate. Oddelki Her-tzoga in Branda pa so prišli s 3000 možmi naslednjega dne. Angleški polkovnik Thor-neyeroft je preganjal Bure s 700 možmi, a je seveda prišel prekasno. Dewet je ušel Angležem preko reke Oranje na takem kraju, za katerega Angleži niti vedeli niso. Iz Londona poročajo, da so imeli Bori v Philippolisu vojno posvetovanje, katerega se Dewet ni udeležil. Pač pa sta bila pri tem konferiranju Haasbroek in Steenkamp. Zadnji je baje izjavil, da je vojna za Bure brezupna, in da so vojne naveličani. Ta vest je bržčas zopet izrodek bolne domišljije kakega angleškega reporterja. Iz Londona poročajo nadalje, da je Philippolis
LISTEK.
Deseti brat.
Narodna igra v 5 dejaujfh (7 podobah) s petjem. Po J. Jurčičevem romanu dramatizoval Fr. G o v e k ar. Pevske točke uglasbil ali priredil Lav. Pahor. (Konec.)
Najlepša in najbolj sveža je 4. slika („Pred črevljarnico0) Ta podoba z dejanjem igrinim sicer ni v orgauični zvezi, toda je zarad značajev jako interesantna in najugodnejše dirne po ceprisiljenosti, s katero se prizori vrše. Ta podoba je jako značilna za pisatelja, ker ne deloje z dramatiko, ampak z interesantnim grupiranjem značajev in scen ter z godbo. V okviru naloge, ki si jo je pisatelj zastavil: da bi zabaval priprosti narod od podobe do podobe, je slika najsrečnejše uspela, ker razvije poleg zunanjosti in humorja tudi plemenitih ču tov. Podoba je izmed vseh tudi najbolj izvirna, ker je samostojno koncipirana. Gospod skladatelj j9 v tej sliki ton (kolorit) posebno srečno zadel.
Preddramatični zapletek je v igri premalo jasno izražen; ranjeni deseti brat ni mogoče, da bi nam vso skrivnostno temo predigrskega romana dovolj jasno razložil.
Moč „ Desetega brata" je v značajih Govekar se je pri teh zvesto držal Jurčiča, in mislim, da je to garancija ugodnega uspeha naše igre! Značaji so namreč večinoma dobro pogojeni oziroma preneseni. Ko bi bil Govekar izkoristil Se vso la tentno silo značaja desetega brata, bi bil U3pel še popolnejši. Rekli smo že, da značaj desetega brata ni dovršen, in mislimo, da nam za to podrobnega dokaza ni treba; naj o tem mimogrede še kaj omenimo v zvezi z oceno igralca g. Dobro-volne g a. V obče nam je reči, da je ustvaril g. Dobrovolny jako lepo delo: v temperamentu, v mimiki in gestah, v petju, (kjer nas je posebno ngodno iznenadil), in tudi v izgovora nam je nndil jako veliko interesantnega, umetniškega. D\ skrite de-monične strani tega značaja igralec ni pogodil, je kriv pisatelj, ne on. Jurčič p. pravi, šele, ko je bil Martinek na smrt ranjen, da .vseh tistih značajnih prog ni bilo več po njegovem obraza, in da se mn takrat ni izpremenil samo način govorjenja, ampak tudi glas"! (str. 209). To ne sme biti samo poenta, ampak glavni znak celega dramatičnega značaja desetega brata! V prizoru z očetom ostati more torej Spak še Spak, ne sme biti le Človeški, in pa še tako gorko človeški, kot je to g. Dobrovolny pokazal; le zabliska naj ae ta in
tam skozi nadeto demonično masko desetega brata gorki človeški čut Martinka, zavrženega sina PiSkavovega. Gosp. Dobrovolny je bil v prizoru z očetom celi, čuteči človek, in ne „nemezis", ki naj se očeta na pete obeša. Šele ko začuti Martinek smrt pred sabo, sleče desetega brata: takrat pa naj kakor jasno solnce prodre mrklo ono masko ves živi človekoljubni čut Martinkov, ki na smrtni postelji, ustreljen iz roke sina največjega svojega sovražnika, svojega očeta, roti Kvasa, naj molči o njegovi zgodbi, da ne bo Piškavn in Mar jana v sramoto! Značaj desetega brata skriti je bil torej v tisto skrivnostno temo, ki nareja roman interesanten; le s svojo dobroto naj posega deseti brat odločilno v osodo vse okolice in le na to stran sme dramatik izdati človeka v njem. S tem bi bil dosegel v 3. podobi (Na Piškavovem doma) napetost, in v „Krjavljevi koči" bi bil imel namesto odpora zanimanje. — Čisto izviren je bil g. Vero v Seka Krja-velj. Tega originalnega možica si je Jurčič menda drugače predstavljal (gl. str. 68 in ustmeno sporočilo sošolcev Jurčičevih); toda priznati moramo, da bi zdaj, ko smo Ve-rovSkovega Krjavlja videli, tudi Jurčičevega ne mogli predočevati ai drugačnega: kakor nekdaj z Mozolom, ki smo si ga bili tudi drugačnega mislili, tako nas je igralec sedaj
s svojim Krja vije m popolnoma sprijaznil. S tisto kričečo, zategneno govorico, ki jo Jurčič daje temu junaku (str. 61) tudi on lahko navrši svoj, ne plitvo zasnovani značaj. Da je imel kočo prelepo, ni njegova krivda, pa to ima .svoje vzroke". Verov-šekovega Krjavlja lahko imenujemo nekaj posebnega. — Kar se tiče ostalih mnogovrstnih, narodnih značajev, naj omenimo, da je le v čast našemu gledališču, da so se na odru tako lepo posrečili Kaže se, da bo poleg opere pri nas ravno tisto najboljše, kar največ občinstva zahteva: narodna igra. Da se v treh večerih na teden ne more kultivirati poleg domače Se kon-verzacijska in salonska igra, ki bi jo sicar družabne razmere pač zahtevale, je samo ob sebi umljivo. Pa Se počakaj mo. — Dolef (g. Danilo), krčmar in župan (gosp. Polašek), .Šuštar" in njegova žena (g. Pav Sek in g Danilova), Peharček (g. Per dan) so poleg Krjavlja in desetega brata zares značaji, ki jih je vredno iti gledat Tudi g. Nučič (Matevžek), ki je imel precej besede, se dela dobrega očanca, tako da imamo tudi naraščaj, kar največ velja. Kvasa smo že nekaj oporekali Naj ga še samo opomnimo, s kakšno apatičnostjo je sedel poleg umirajočega Martinka, ki mn je pripovedoval stvari, katere gredo tudi njemu za kožo 1 Ali je Jurčičev Kvas
v oblasti angleških det, ki sknSajo (?) Deweta iznova obkoliti in ujeti. Dewet pa je po svoji, že tolikokrat obnesli se taktiki svoje Čete razdelil na majhne trope. Angleži bi jih radi polovili ter se zelo trudijo, da bi se jim to posrečilo. AngleSki vojni urad poroča, da so v mesecu febru varju izgubili Angleži 95 častnikov in 2274 mož. Vsega skupaj od početka vojne je padlo 664 častnikov in 13137 mož Angležev. Skupne izgube, odračunSi invalide, ki so se zopet opomogli, pa znašajo 685 častnikov in 16174 mož, t j. ubitih, pone srečenih in umrlih. Afrikanderji so poslali v London deputacijo, ki posreduje za mir. Posredovalci že!e\ da se anektirani burski republiki ne upravljata kot koloniji, nego da se jima vrnejo avtonomne pravice. Merriman, vodja deputacije, hoče govoriti s Cbamberlainom ter avoj predlog sporočiti zbornici. Izjavil je, da se Bari anektaciji Transvaala in Oranja ne ustavljajo več, pač pa zahtevajo, da se jim dovoli samo uprava ter da se odpokliče guverner Milner.
Dopisi.
Iz Dolenje vasi, 4. marca (Odgovor na dopis v .Slovencu" z dne 23. febru v ar j a.) Čakal sem nadaljevanja, a do danes zaman. Resnici na ljubo moram od govarjati na neresnična natolcevanja gosp. kaplana Žužka. Predno pa nadaljujem, povem Vam g. kaplan tem potom, da jaz ni sem v nobeni zvezi z dopisi iz Dolenje vasi v .Narodu", kar Vam uredništvo potrdi, kedar hočete. Mislim, da sedaj odpade marsikaj, kar mi predbacivate. Le i Ščite si do pisnike drugod, mene pa na miru pustite! Pa idimo po vrsti! Modrujete nekaj o volitvah. Za Boga, imenujte mi jedno osebo, ki more trditi, da sem Vam jaz očital nekorektno postopanje pri volitvah, če dotič nega spisa niste razumeli, ne morem zato, informujte se pri dotičnem dopisniku. V svojem dopisu se z največjim veseljem čo hate ob mojo osebo z motivacijo, da sem dvakrat kritikoval VaSe cerkvene govore, in sicer v Ribnici leta 1809. na predpustni veselici in v županovi gostilni. Čudim se, da pogrevate stare in že pozabljene reči; smelo pa morem reči, da ni resnična VaSa trditev, da bi bil zabavljal: 0 Vas niti govoril nisem, ker sem že toliko previden, da vem, kaj govorim, posebno proti takim ljudem, o katerih sem prepričan, da bi Vam nesli vsako Se tako nedolžno besedo na nos — Pač pa je resnica, da ste mi Vi dosledno neprijazni od onega trenotka, ko sem bil imenovan proti VaSi volji tukajSnjim nad-učiteljem. V županovi gostilni sem pa res kritikoval VaS govor, na katerega me je opozoril posestnik Mrhar iz Prigorioe 8t 54, ko sem se vračal iz Ribnice domov. Da je bil VaS govor v resnici hujskajoč, je najboljši dokaz ta, da so popoludne pred cerkvijo 14, löletni fantalini opili za menoj in trgovcem LovSinom: .Glejte dva prekleta liberalčka!" Jaz menim, da se smejo kriti-kovati tudi cerkveni govori, zlasti ako imajo politično tendenco, kar je sedaj žalibog v
navadi. — Če sam pa govoril kaj žaljivega o Vas, zakaj me niste tožili, prič imate menda vendar dovolj. — Bosa je pa ta, da aem moral iti iz gostilne, le obrnite se zaupljivo do jednega ali druzega gosta in iz vedeli boste pravo resnico.
Kar sem trdil v g. župnika sobi, to trdim Se danes. Ni res, da sem ponujal in nosil po gostilnah „volilni katekizem" in neki drugi oklic. PoSteno ni to od Vas, da mi podtikate dejanja, o katerih ni trohice resnice. Vi se sklicujete na priče Čestitam Vam k takej priči, ki si da izruvati zdrav zob za pol litra vina ali se obriti na polovico. Le vprašajte odbornika Antona Dejaka, ČeSarka iz Rakitnice ali g. župana. Ti so Vam menda vendar verodostojne priče, katerim boste vendar bolj verjeli nego jedini svoji priči, katero ste v svoji krščanski ljubezni do bližnjega navedli v ovadbi zoper mene na c. kr. okrajni šolski svet. Kdo je delil v Beligojevej gostilni .oklice", se pa obrnite na posestnika Miho Kluna iz Kota. Ta mož Vam bo prav rad postregel s pravim imenom.
Čudno se mi zdi, da slišite tako iz vrstno, kar se govori med štirimi očmi, med Štirimi stenami. Rad bi imel tudi jaz tako izvrsten posluh. No, privoščim Vam ga, imejte svoje veselje nad njim! Svoje krivde nisem nikdar priznal, ker mi tega treba ni, in je nikdar ne bom. — Sram me čisto nič ni, če sem preklical nelepo, v razburjenosti izgovorjeno besedo, pač pa ni treba biti ponosnemu katoliškemu duhovnu, ki ne pozna odpuščanja. — Za istinitost svojih dokazov imam celo kopo prič, ki so Vam zmeraj na razpolago.
Predno končam, povem cenjeni rod bini Merherjevi iz Prigoric na ves glas, da nisem z nobenim dopisom iz Dolenje vasi ali od drugod, niti direktno niti indirektno prav v nikaki zvezi. In da ne bo kake pomote ali zavijanja, se podpisujem s svojim imenom T. Gregorac.
Iz Žužemberka, 6. marca. Naši klerikalci so od zadnjih državnozborniških volitev zbesneli, ter se zaganjajo kakor stekli v svoje politične nasprotnike. Najbolj glasovitim in popadajočim je prišteti tudi nekdanjega našega Jernejca.
Pred nekaj dnevi je napadel s psov kami nekega tukajšnjega narodnjaka. Ko ga je poslednji dobro zavračal, pretil mu je, da mu lahko mnogo Škodi, posebno sedaj, ko ima poslednji pri c. kr. okr. glavarstva neko prošnjo. Zagotavljal ga je, da bode on skrbel, da se mu proSnja popolnoma ponesreči. In to je mož tudi poskusil. To-raj tako vi Jerneje krščanski mož o, par-don — fant in nekdanji cerkveni mežnar spolnjujete krščansko resnico: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Kaj bo dete dosegli to bodemo videli. Slednjič začel je silno odrihati po .Slov. Narodu". Svojo razlago je zaključil pa a tem: Narod je niC vreden. Tako Jerneje počakajte malo, kaj pa če bi se Vam dala prilika, da to pred sodnijo dokažete, oziroma Če ne dokažete, da se Vas pošlje malo v luknjo ?
poleg konvencijonalne teatraličnosti tudi blaziran? Indolenten ni. S samo lepoto se ne odpravi vsega. — Manica (gdč. Rii-oko v a) seje tretjič Jako pohvalno z res lepo vnemo približala originalu. V napredku je moč umetnosti! B o 1 e S k a je imel temperamenta dovelj, Kovačič premalo, kajti Benjamin je bil vesel človek (Jurčič str. 26) Gdč. Puhek, gg. Pcvhe in Lumbar so se lepo podali. Vse drugo smo že omenili, samo tega ne, da smo imeli nevesto prav brhko, in da se je tudi gdč. pl K a tanina, čeprav ni bila na listu, v igri in petju izkazala. — Ker nam je na tem, da se ob dobrih izvirnih igrah značaji Študirajo, in da igralci započete Študije poglobč, naj naštejemo poglavitne strani Jurčičevega Desetega brata (Josipa Jurčiča zbrani spisi, L, Narodna tiskarna v Ljubljani, 1882), na katerih so omenjeni posamezni značaji romano vi: Deseti brat str. 15, 17, 18, 19 — 22, 51 — 54, 56, 57, 66, 67, 75, 82, 84, 136, 187, 188, 192, 193, 209, 229, 230. Krjavelj: 51, 58, 59 — 62, 64 — 66, 118, 170 — 172, 232, 286. Kvas: 36, 86, 87, 88, 92, 93, 99, 103, 107, 133. PiSkav: 70, 74, 76, 77, 92. Benjamin: 25, 26, 89, 90. Manica: 26, 33, 94, 110, 181. Marijan: 27, 72, 73, 92, 127. Dolef: 37, 39, 40. Krivcevka: 71, 75. ObrScak: 45. Sodnik; 235. — Pramatičnoati romana
tičejo se posebno strani: 32, 42, 78, 96, 114, 194. — Igralcem bi Se svetovali, naj se strogo drže* besedila, pos. v priprosti govorici, kajti tu se sme le pisatelju prepustiti, da odločuje o meri in estetičnosti; za obe je sam odgovoren. Predsadnjič je Krjavelj izustil poleg .elefonta" Se .mojo gospodo!" če spIoSno pregledamo Gove-karjevo delo ter ga primerjamo z dosedanjimi naSimi gledališkimi proizvodi, reči moramo, da smo napredovali. Razven .Jakoba Rude" in deloma .Rokovnjačev" Se ni bilo menda na naSem odru izvirne igre, ki bi nas po diletantizmu ne motila, ne disgustirala, kakor nekdaj, ko smo v gledališču več trpeli ko uživali. Pri .Desetem bratu" se čutimo v tem ozirn na varnem, kar pomeni mnogo. V obče: igre, ki bi imela toliko dobrih, pristno narisanih značajev, ki bi se vsi tako dobro pogodili, do se daj Se nismo imeli. Česar nismo mogli reči o .Rokovnjačih", to sodimo zdaj o .Desetem bratu:" da bo — neznatno prenarejena — godna in vredna tudi kakega drugega, tujega odra v a a j toliko, kakor n pr. Ganghoferjev .Herrgottsschnitzer". — O godbi bi želeli, da bi kdo dragi kaj izpregovoril, ki je pogledal v partituro; nam se jt prav do-padla. A.
Z Rakeka, 6. marca.  Pri malem
izletu v okolico vjela je neka gospioa živega metulja na prostem, pod milim nebom. Res čuda v tem letnem času. Komaj je zginil sneg in solnce malo topleje greje, se že metulji prikazujejo in nam težko pričakovano pomlad oznanujejo.
Iz Savinske doline, 3. marca. Odkar kraljujeta v davkariji na Vranskem gospoda davkar Vencel Horak in kontrolor Jožef Kuss, raste nevolja davkoplačevalcev od dne do dne Pri prejSnjih gospodih znane so bile uradne ure, a sedaj ne več. Ni čudež! Gospod Kuss leta kakor deseti brat okrog. Videti ga je vsaki trenutek v Gomilski, v Polzeli, v Braslovčah in celo v oddaljenem Cdlju. Še več ! On opravlja med uradnim časom še drngo službo pri sedniji kot drž pravd, fonkcijonar. Več krat stranke čakajo in čakajo, a potem jih gosp. davkar odpravi z besedami: ich werde ihnen die Bestätigung mit der Unterschrift des Herrn Controlors nach senden, er ist gegenwärtig beim Gericht ! ! Je Ii mogoče opravljati dve službi v enem in istem času?! če je v davkariji potreben, tedaj bodi v davkariji, a sodni ja si naj za svoje tožbe priskrbi druzega fankcijonarja, kateri ima za to čas. Občine, okrajni za-stop, kje ste? Odločno zahtevamo, da napravi vlada v tem oziru red. Ravno tako tndi zahtevamo, da se nam pošiijajo le uradniki, kateri jezik in šege našega ljudstva spoštujejo. Visoka vlada se je pač pri zadnji državnozborski volitvi lahko prepričala, kakšno Ijadstvo prebiva v Sa-vinski dolini. Davčni kontrolor Kuss brusil si je sicer pete in nadlegoval Vranskega gosp. župana, da naj dela za dr. Pommerja. Celo njegova boljša polovica prišla je za radi agitacije iz Celja na Vransko in de lala zgago. No, bilo je vse zaman, dr. Pommer ni dobil nobenega glasu. V uradu stikala sta ta dan ta dva gospoda glavi in se čudno obnašala. Je li to dovoljeno in spodobno za c. kr. uradnika ?! Savinjska dolina nI Slovenjigradec ali Radgona i n če ne bo pomagal ta opomin, pridemo z drugim zdravilom. Če se pretaka po vajinih žilah tako germanska kri, kakor tj vajini imeni kažeta, tedaj idita med svojce in ne iščita kruha v čisto slo venskem okraju 1 Zapomnita si, da za može vajinega kalibra v Savinjski dolini ni in ne bode nikdar tal. Kakšno opazko ste napravili, gosp. davkar, ko ste zagledali na Vranskem gosp- Gostircarja? Ali veste, gosp. kontrolor? Kdo je zalezoval dan za dnevom gosp. Gostinčarja? Umejemo sedaj, kako je zamogla .Deutsche Wacht" tako britko potožiti, da se godi g. Gostin-čarju v zaporu baje prav dubro. Kaj ne, po vašem mnenju bi ga bili morali zvezati in vreči med same peklenščeke !!! Prihodnjič Se kaj. =a-z.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. marca.
— Slovenski jezik v cerkvi. Na shoda slovanskih časnikarjev v Dubrovniku utemeljeval bo urednik spletskega .Jedin-stva" vele važno resolucijo. Nas veto valo se bo, naj začne vse slovansko časopisje vztrajno in odločno delovati na to, da se vsem katoliškim Slovanom v habsburški monarhiji vrne staroslovenska liturgija in da se iz katoliških cerkva v slovanskih krajih odstrani latinščina. Slovanskemu časopisju se bo priporočevalo, naj smatra to vprašanje za jedno najvažnejših, kar jih zadeva slovansko kulturno življenje in naj deluje za njega uresničenje po geslu: Z Rimom, toda s katoliškim, ne z latinskim.
— Slovensko gledališče. Jutri, v petek, 8. t m. bo velezanimiva premi-jera prekrasne Gerhard Hauptmannove drame .Hanice pot v nebesa". Pisatelj nazivlje svoje delo .Hannelea Himmelfahrt, eine Traumdichtung in zwei Theilen". Godbo k tej krasni igri, ki si je pridobila po svoji idealni vrednosti svetovni uspeh, zložil je M. Marschalk. Glavno ulogo, Hanioo Maternovo igra gdč. Rüokova, učitelja Bogdana in tujca, ki spominja na Kristusa, predstavlja in igra g. Dobrovolny. Nadalje igrajo: Dr. Valarja Deyl, okrajnega glavarja Štefaneo, sestro Marto, dijako-nisinjo Ogrinčeva, občinskega slugo Perdan, drvarja Zadüja Danilo, uloge občinskih revežev pa pl. Kataninova, Bitenčeva, Kovačič in Orehek. Zidarja in očma Hanice igra g. VerovSek,
Haničino ranjko mater D a n i 1 o v a, tri sviti« angeljegospodične Gartnerova, Petelinova in Francova, smrtnega angeljn* g. Deyl, vaškega krojača BoleSka Pri. prave za to prekrasno resno igro — sanje — vrštt se najskrbneje, in je igro insceniral režiser g. A. Verovšek. — Pred ,Ha-nico" igrala se bo izvrstna jednodejanska šaloigra .V civilu", v kateri nastopijo igralske moči: Rück o v a, Danilo, Ko-vačič, Deyl in Boleška.
— „Glasbena Matica" v Ljubljani. Za II. redni koncert v soboto, dne 9. mai , t L v zgornji veliki dvorani .Narodnega doma" pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Habada, pri katerem sodelujejo: gospa Jelena KiiČka Nebeška, virtuozinja na harfe, g. Tit Olszewski, operni pevec, pevska in šolska zbora .Glasbene Matice" in godba c. in kr. pešpolka štev. 27 je določen na« slednji vspored: 1. Dr. Anton Dvofäk: „Car neval", oavertura za veliki orkester. 2 a) Jan ■ TerneČek: .Čuška rapsodija", b) J. Klička: „Nocturno", svira gospa Klička Nebeška. 3. Dr. Gojmir Krek: a) .Misli', b) .Zaprta so njena okenca . . .", pesmi Dragotina Ketteja, poje gosp. Tit. Olszewski, na klavirja spremlja g. Jos. Procbä:ka. 4 Ant. Lajovio: .Adagio". Za veliki orkester. 5. Ivan pl. Zaje: .Dolazak Hrvata", glasbena slika za moSki zbor, tenor-, bariton in bas solo z orkestrom Besede zložil Avg Šenoa. 6. a) Smetana T«rneČek: .Vltava", simfonična slika za harfa, b) Poenitz: „Nordiäka balada", svira gospa Klička Nebeška. 7. R. Wagner .Presrečen sem", zbor romaijev iz opere ,Tanobäu8er", poje moški zbor s spremlje-zanjem orkestra. 8 R. Wagner: .Pozdrav vesel dvorani..." Prihod gostov v Wart burški grad, koračnica in zbor s spremlje vanjem orkestra; poje mešan zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob polu 10. uri. Cene prostorom: Sedeži od L—III. vrste po 4 K, od IV—VIII. vrste po 3 K, od IX. vrste naprej po 2 K; stojišča po 1 K; vojaške in dijaške vstopnice po 60 vin. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnioi.
— Benefica gospö. Carneri je določena, kakor smo že poročali, na dan 12. marca. Gospo. Carneri je v teh dveh sezonah, kar je član slovenskega gledališča, nastopila v najrazličnejših operah in si s svojo umetnostjo in s svojo požrtvovalno marljivostjo pridobila splošne simpatije. Pela je velike partije v operah .Aida\ .Trubadur", „Cavalleriarusticana", „Norraä", .Tanhäuser", „Lohengriu", „Veöni mornar", ,čarostrelec" in ,Zrinjski", potem v operah „Ksenija" in ,Stara pesem1', v opereti „Ne-topir" ter iz prijaznosti pela tudi v „Pro-dani nevesti" v „Zapravljivcu" in v igei „Od stopnje do stopnje''. Ako se pomisli, da se je morala gospč. Carneri vse te vloge naučiti v slovenskem jeziku, se mora reči, da je pokazala čudovito marljivost. Za koliko pravega umetniškega užitka se jej ima obč. zahvaliti, tega ni treba šele razkladati, prepričani pa smo da izkaže občinstvo naši primadoni svoje priznanje na dan benefične predstave, pri kateri nastopi gospč. Carneri prvič v operi „Ples v maskah".
— Zadovoljni oča Cofek. Klasični župan slavnoznanega Šmartna pri Litiji ima zaradi hudega jezika svoje žene velike akrbi. Pobožna njegova boljša polovica je bila pred kratkim obsojena na več dni zapora, ker je neko gostilničarko razžalila. Razžaljenje je moralo vsekakor zelo izdatno biti, zakaj kazen je ostra. Očetu Cofku se je zdela celo preostra, in zato ss je napotil v Ljubljano, da vso stvar izroči odvetnikju Koliko bo odvetnik opravil, to je postran ska stvar, glavno je, da se je oča Cofek vrnil jako zadovoljen v svoj paSalik. in imel je vzrokov, v pisarni dotičneg-. odvetnika je namreč vse osebje vrelo skupaj, ko je oča Cofok povedal, kdo da je. In očetu Cofku se je to jako dobro zdelo, tako dobro, da je ves vzradoSčen vzkliknil: .Zdaj Sele vidim, kako sem obrajtan". Mislimo, da smo očetu Cofku samo ustregli, da smo to priobčili. Naj tudi drugi ljudje Šmartnem vedo, kako je oča Cofek v Ljubljani — obrajtan.
— Ljubljanska kreditna banka je
imela včeraj avoj občni zbor. Poročilo o tem zborovanju priobčimo jutri.
— Čitalnica Vio-Olince priredi javna predavanja v salonu g. Trauna na Giincafa. Ta predavanja so brezplačna in namenjena
jirSim slojem. Spored predavanj je tale: 10. marca ob ljjit. poporodne: Uvod, govori g. Ant Kristan, tajnik čitalnice, in 0 izobrazbi", govori g. Karol Schweiger; 17. marca ob 4 popolndne bo predaval „0 alkoholizmu" g. dr. Ivan Robida, ordinarij v deželni biaznicl na Studencu, ki mu je odbor aosebno hvaležen; 24. marca ob 4. popoldne: „0 domovinski pravici", govori g. Albin Pre-peiuh; 31. rnaica ob 4. popolndne pa bo predaval „0 vzgoji" g Luka Jelene. Po predavanju bo vsakikrat prost razgovor. Trudoljubivi odbor zasluži za svojo namero pač vso pohvalo!
— Dirkališka zadruga v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 18. marca 1901. 1, zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih .Narodnega doma" s sledečim dnevnim redom: 1.) pozdrav načelnika, 2) potrjenje letnega raöana za leto 1900., 3.) proračun za leto 1901., izvolitev načelstva, dveh računskih prügle dovalcev in dveh njunih namestnikov. Častiti zadružniki naj se blagovolijo tega občnega zbora najpolnoštevilnejSe udeležiti.
— Umrl je v Gradcu v starosti 37 let inžener gosp. Alojzij Bučar.
— Aretirani so bili 4 t. m. Jože Ciuha vulgo Kcminček iz Gornjih Gamelj nov radi nevarne pretnje in bogokletstva. Janez Zabret vulgo Kolešček radi napada in nevarne prečnje ter Jakob Dečnian vulgo Kobalčkov tudi radi nevarne pretnje. Dulgo časa so vznemirjali ljudi z vednimi napadi in pretepi, a končno jih je doletelo zasluženo plačilo.
— Iz Ljutomera se nam poroča: Ker je naš okrajni sodnik svetnik Jesernigg zbolel, je postal sodni pristav dr. Jos pl. Ducar začasni voditelj sodišča, na njegovo mesto pa je prišel pristav dr. G. Rostock iz Št Lenarta v Slov. Gor.
— Električna železnica na Opčine pri Trstu. Gradnja te železnice iz Trsta na Opčine se je že pričela.
— Brezsrčna mati. Na Reki se je dne 5. t. m. primeril pretresujoč prizor. Neka Helena Stokič iz Zaolanca na Hrvatskem je ta dan povila svoje 9 mesecev staro nezakonsko dete v neko odejo in ga položila tik pred voz, ki je bil otovorjen z deskami. Ta brezsrčna mati je hotela, naj bi oče povozil svoje lastno dete Ljudje so videč nevarnost zavrisčali in posrečilo se je, konje ustaviti ter dete rešiti. Brezsrčno mater so redarji odpeljali v zapor.
— Porotne obravnave. Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem deželnem sodišču dve porotni obravnavi. Pri prvi obravnavi sedel je na zatožni klopi 23 let stari pekovski pomočnik Janez Šilar iz Št. Vida nad Ljubljano zaradi hudodelstva uboja. V nedeljo dne 12. decembra pili so obtoženec ter mizarska pomočnika Jože Mer-čun in Janez Kuhar iz Malih Vižmarjev v gostilni Valentina Robide. Zaradi plačila zapitka sporekli so se, na kar sta omenjena mizarska pomočnika odišla iz gostilne; za njima pa je odišel tudi Šilar ter ju potoma zmerjal. Prišedši do hiše Šilarjevega cčeta zavil jo je obtoženec na domače dvorišče; Merčun pa je pobral kamen in ga vrgel obtožencu v glavo. Janez Šilar potegnil je na to nož ter ž njim začel suvati svoja nasprotnika. Merčun zgrudil se je takoj na tla ter kmalu na to umrl. Kuhar pa je bil težko poškodovan. Pri sodnem ogledu se je konstatovalo, da je bila Merčunu velika žila grlenica prerezana, da je bil zaboden tudi v pljuča in da je umrl vsled izkrva-venja. Obtoženec priznava dejanje ter se zagovarja s tem, da ga je Merčun raz dražil, ker mu je zagnal kamen v glavo, šilar je bil soglasno krivim spoznan ter obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 12. decembra vsakega kazenskega leta. — Pri drugi ob ravnavi bil je 40 let stari vodnjaški mojster Jakob Janež iz Ljubljane obtožen hudodelstva težke telesne pošhodbe, ker je dne 7. avgusta lani v prepiru svojega pomočnika Viktorja Mali s palico udaril večkrat po glavi ter ga poškodoval tako, da mu je izteklo desno oko. Janež je bil obsojen na deset tednov ječe.
— Ogenj v dimniku. Včeraj zvečer okoli pol 7. ure unele so se saje v dimniku hiše barona Lazzarinia v Gospodskih ulicah št. 10. Na lice mesta je prišel oddelek požarne brambe pod poveljstvom stotnika g. Ludovika Stricelja. Ogenj se je bil kmalu
pogasil Nastal je, ker je bil menda dimnik prav slabo ometen Proti dimnikarskemu mojstru, ki opravlja v tej hiši dimnikarska dela, se bode moralo kazensko postopati.
— Komadi po dva goldinarja niso več v veljavi, in se tudi pri cesarskih uradih več ne sprejmejo. To je izvedela včeraj neka ženska, ko je šla davke plačat. Uradnik ji je vzel tolar, ga preklal in ji ga dal na zaj s poukom, da ae tak denar ne sprejema več. Ženska je bila tolar dobila za komad 5 kron.
— Odkriti ae ni hotel duhovniku, ki
je šel na spoved, neki pekovski pomočnik včeraj na Marijinem trgu, in ker je izvršil še bogokletstvo, so ga izročili policaju, da ga je odpeljal na rotovž.
— Orožniki so pripeljali včeraj po-poludne na Žabjek bivšega knjigovodjo stavbenika dr. F Faleschinia in njegovo ženo. Prijeli so ju bili v Gorici.
— Cerkveno pušico je našel danes zjutraj v Streliških ulicah pri mestni baraki mestni delavec Ivan Juvan. Dognalo se je, da je neznan tat ukradel pušico danes ponoči v Šentjakobski cerkvi. Pušica je bila nepoškodovana, in je tat še odprl ni, ker ni bilo v njej več kakor dva vinarja.
— Tatvine. Hišni posestnici Frančiški Levčevi na Resljevi cesti Št. 1 je neznan tat ukradel atol, posteljno odejo, srebrno žlico in 3 klg. račjega perja in v hiši sta-nujočemu kavarnarju Uiriku Schmidtu pa je vzel 4 srebrne žlice. — Francetu Varlu, uslužbencu na južni železnici, stanujočemu v Holzapfelnovih ulicah je ukradel nekdo zlato verižico, vredno 50 kron, zlat prstan, vreden 32 kron, potem mast, mesa in klobas.
— Izgubil je včeraj zvečer o priliki, ko je gorelo v dimniku barona Lazzarinia hiši, neki gasilec denarnico, v kateri je bil desetak, dva srebrna goldinarja, 1 krona in 20 vin.
— Neprostovoljna zamuda. Sinočnja številka našega lista sa je zakasnila, ker se je mej tiskanjem stroj nekoliko pokvaril. Prosimo čč. naročnike, naj to zamudo oproste. _
* Pokop z zaprekami. Iz Zagreba poročajo: Pri sv. Križu je umrl grajščinski uradnik Ojkar Negely, ki pa je bil pro-sestantovske vere. Pokop bi se bil moral izvršiti, ker protestantovskega pokopališča tam nimajo, na katoliškem pokopališču, kajti tudi protestantje so kristjani ter imajo tudi Kristusovo vero. Ondotni župnik Cernajsek pa ni bil tega mnenja ter je nahujskal kmete, da so se pokopu uprli šiloma. Zvonili so plat zvona ter razburili v«3 okraj. Mrtvaškemu sprevodu niso dovolili dalje, nego so vprizorili najostudnejše škandale. Pred pokopališčem se je zbrala velika tolpa kmetov, ki so žugali z bati-nami in s kamenjem. Prihiteli so orožniki ter hoteli na razgrajače že streljati. Zagrebški pastor pa je ponudil kmetom denarja, če dovolijo, da se Negely pokoplje. Denar je zmagal, verski fanatizem nahuj-skanih kmetov se je pred novci razkadil. Pastor je moral plačati veliko svoto. Ker pa so bili kmetje jamo zasuli, je bilo treba izkopati novo. Tako je trajal pokop cele štiri ure. Afera pride pred sodišče in glavni obtoženec je nekrščanski župnik Cernajsek.
* Novo operno gledališče, ki je namenjeno narodu, se sezida na Dunaju do 1. 1902. V tem gledališču se bo gojila opera za najširše sloje, kateri sedaj radi visokih vstopnin ali radi prepičiega prostora niso mogli zahajati v dvorno opero. Na čelu podjetja stoji grof Osvald Thun-Hohenstein.
* Dunajska policija je napravila s svojo preveliko vnemo že mnogo .kozlov" ter zlasti razžalila po nepotrebnem mnogo dam, smatrajoča jih brez povoda za prostitutke. Te dni si je iskala neka izobražena francoska gospodičina, ki občuje v najboljših krogih, sobo za stanovanje. Hodila je od hiše do hiše. Ko je hotela stopiti iz nekega stanovanja, kjer si je ogledala sobo, je skočil nanjo neznan mož, jo davil in strgal obleko ter jo vlekel za seboj. Prestrašena Francozinja je mislila, da jo hoče mož umoriti, zato ga je, tresoča se po vsem životu, prosila, jokaje, naj je nikar ne umori. Mož pa jo je vlekel za aeboj surovo, da je padala po blatu ter jo gnal po nlioah, kjer so ljudje strmeli nad tem čudnim prizorom, na policijo. Tam so jo zaprli v „Spehkamro", kjer je bila le neka prostitutka. Iz sosednje ječe ao jo zmerjali aretiranci a najostudnej
širni priimki, čez tri ure ao je vlekli pred zdravnika, kjer ao jo sitoma slekli ter jo
— zdravnifiko preiskali!! Nato so jo zaprli iznova. čez nekaj ur jo je policaj gnal do mov ter ji pobral pisma. Vzlic temu, da je Francozinja povedala svoje ime in svoj stan ter prosla, naj se policija informira pri fran ooskem konzulatu, so ravnali ž njo kakor z zločinsko prostitutko najgrše vrste. Končno pa so tudi na policiji spoznali svojo zmoto in dekleta izpustili. Francoski konzulat se je pritožil, na kar je poklical policijski ravnatelj Francozinjo k sebi, jo prosil opro ŠČenja ter ji dal 600 kron za odškodnino. Nekateri dunajski policaji so v istini dostojnim damam nevarni gospodje!
* Dreyfus izda svoje ,,spomine". Pariški „Gauloia" poroča, da izidejo pri hodnji mesec Dreyfusovi „Spomini" pod naslovom .Petero let mojega življenja". V tej knjigi je popisal Dreyfus svojo obsodbo, trpljenje na Vražjem otoku in zaključek svoje afere, čisti dobiček je namenjen revežem.
* Olavo je hotel odsekati svojemu otroku. Iz Billrotha, postaje lokalne proge v Salzkammergutu, poročajo, da je trpel 46!etni vrtnar Rudolf Siaviček na verski blaznosti, ki se je nakrat izpremenila v besno st. V odsotnosti je svojega edinega sinčka, triletnega dečka in ostro sekiro vzel ter hitel z njima v drvarnico Tam je položil dečka na tnalo ter ga hotel obglaviti. Ker je deček jokal, so prihiteli sosedje ter rešiU otroka. Biaznika so s težavo zvezali ter ga hoteli z vlakom peljati v Solnograd, kjer je blaznica. V vlaku pa je začel Sa-viček besneti iznova ter je vzlic zvezanim rokam skočil skozi okno vagona. Na to je pobegnil v gozd. Šele po dolgem iskanju so našli biaznika čisto oslabelega ter ga spravili v bolnišnico.
* Ljudsko štetje v Nemčiji. Vsa nemška država šteje 56,345014 oseb. V zadnjih petih letih se je število prebivalcev pomnožilo za 4065113 oseb. Nemčijo prekašata po številu svojih prebivalcev le Rusija s 1062 milionov in Zjed. države s 76 milioni.
* Samomor v rakvl. Iz Kodanja poročajo : V tukajšnjem predmestju delavcev je živela stara ženska, ki ni občevala z nikomur. Pred nekaj dnevi si je naročila pri mizarju rakev. Prebivalci dotične hiše so debelo gledali, ko je dostavil mizar tisto rakev starki, pri kateri ni bilo nobenega mrtveca. Ali 23. m. m. se je začulo iz stanovanja starke strašno kričanje. Sosedje so vdrli šiloma v njeno sobo ter našli ondi starko v beli mrtvaški obleki ležečo v rakvi. Dihala je še, poleg nje pa je bil listek z besedami: Zastrupila sem se. Prepeljali so jo v bolniščnico, kjer je umrla.
* Ženska v hlačah. V Londonu so sprejeli nedavno v bolnišnico nekega starega moškega, ki se je bil ponesrečil Zdravnik pa je kmalu spoznal, da je bolnik
— ženska. Bila je 661etna Katarina Coombe, ki je živela že 40 let v moški obleki. Najprej je bila odgojiteljica, potem kuhar i. dr. Končno se je oženila z nekdanjo sobarico, s katero je živela 14 let, ne da bi bila sobarica opazila, da je nje .mož" — ženska!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. marca. Poljski klub je storil važen sklep. Odločil se je poslati večjo deputacijo pod vodstvom grofa Dzieduszyckega k ministrskemu predsedniku Körberju, k naučnemu ministru Hartlu in k finančnemu ministru Böhmu, katera deputacija bo zahtevala, naj se poljska gimnazija v Tešinu podržavi. Rečena deputacija pojde jutri k imenovanim ministrom. Ta korak poljskega kluba je posebne važnosti, ker se nemške stranke silno zo-perstavljajo podržavljenju tešinske gimnazije, in ker je vlada sama opetovano svoje stališče glede narodno političnih koncesij premenila. Tešinska gimnazija je dobivala doslej 8000 gld. letne državne podpora Vlada ponuja sedaj 14.000 gld, toda ker znašajo vsi stroški 24000 gld, zahtevajo Poljaki podržavljene tega zavoda.
Dunaj 7. marca. Domobranski odsek je danes nadaljeval razpravo o rekrutnem zakonu. Posebno veselostje vzbudil nemški poslanec M a 1 i k, kateri
je bil za to takoj promoviran „feld-maršallajtnantom". Kakor znano, je ta naslov mnogo let nosil nižjeavstrijski deželni odbornik Schöffl.
Dunaj 7. marca. Laški poslanci so podali predvčerajšnjim skrajno im-pertinentno interpelacijo, v kateri dolže istrsko orožništvo, kolikor ga je slovanske narodnosti, pristranosti ter zahtevajo laških orožnikov. Ta interpelacija je naredila v vseh politiških krogih najslabši utis. Primeren odgovor ne izostane.
Dunaj 7. marca. Nekaj je torej vendarle dosegel nemški državni posl. Nitsche. Imenovan je vladnim svetnikom.
Dunaj 7. marca. Koncepist pri namestništvu v Lincu grof Vratislav je pri ljudskem štetju vpisal češki obee-valni jezik. Za to je bil kaznovan in premeščen. Namestnik mu je naravnost rekel, da je Gorenja Avstrijska nemška dežela, in da morajo vsi uradniki vpisati nemški občevalni jezik.
Praga 7. marca. Posrečilo se je ujeti tajne okrožnice klerikalne stranke, s katerimi se delajo priprave za razne volitve. Mladočehe je to ruvanje klerikalcev močno presenetilo.
Berolin 7. marca. Ko je cesar Viljem včeraj prišel rz mestne vi-narne v Bremenu, je neki epileptični človek storil nanj atentat. Vrgel je na cesarja kos železa, ki je priletelo cesarju naravnost v obraz in ga zadelo pod desnim očesom. Neki postrešček je napadalca, ki se zove Ditrih Weiland pobil na tla, na kar so ga redarji odpeljali na policijo. Weiland, pravi da je delavec, neče pa povedati iz katerega vzroka je cesarja napadel. Cesar Viljem je danes zjutraj dospel v Berolin. Opo-ludne izdani bulletin pravi, da je cesar močno ranjen, ker mu je meso do kosti prebito, vendar se ni bati ničesar.
Narodno gospodarstvo.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofjiloki. V mesecu januvarju vložilo je 96 strank K 45 522 43, dvignilo 13 strank K 6383 98. Izplačalo se je 9 strankam posojil K 29540. Saldo blagajne z dnem 1. februvarja K 17.460 68 Prejemki o mesecu svečanu K 60.116 06. Izdatki K 76.152 09. Denarni promet K 153 728 83. Stanje hranilnih vlog K 94.618-82. Stanje posojil K 63076. Saldo blagajnice 1. msrca 1901 K 1424 64. Število zadružnikov 61.
— Savinska posojilnica v Žalcu je imela po poročilu v minulem letu denarnega prometa 1,008.164 K 10 h. Hranilnih vlog je bilo koncem lanskega leta 693.909 K 19 h, ako se doštejejo kapitalizovane obresti v znesku 25 660 K 30 h, znašalo je stanje vlog koncem 1900 1. 719569 K 49 h, katere se razdele na 1172 vložnikov. Vloge narasle so v pretočenem letu za 86.192 K 7 b. Skupno stanje posojil je znašalo dne 31. dec. 1900 1. 582.370 K 32 h, katero se vsled odpisa neizterljivega zneska po 678 K 24 h zniža na 581.692 K 9 b, katero svoto dolguje 957 dolžnikov. Letni Čisti dobiček znaša 7 334 K 32 h. Obe rezervi skupaj znašata 78149 K 44 h.
— Posojilnica v Brežicah. Računski zaključek izkazuje, da je lani pristopilo 225 zadružnikov z 244 deleži, odpovedalo je 84 zadružnikov z 84 deleži, izstopile je 76 zadružnikov s 114 delež«, ostalo je 1025 zadružnikov s 1103 deleži. Novih hran. knjižic se je izdalo 174, uničilo pa 94, obstoji torej 270 knjižic za 252.883 K 71 vin., in iznaša povprečna vloga 936 K 60 vin. Posodilo se je na novo 354 zadružnikom, 203 zadružniki so pa posojilo popolnoma vrnili, dolžnikov je torej 978, ki dolžujejo skupaj 212.947 K 90 vin., ali povprek 217 K 73 v. Čistega dobička je bilo 2207 K 83 vin. Glavnim deležem pripada 5% dividenda 48 K, obresti nevknjiženih dolgov .Narodnega doma* 440 K, načelstvo dobi nagrade 600 K, tajnik 150 K, za dobrodelne namene 230 K, eventuelni zaklad 519 K 5 v., 1987 K 5 v. Rezervni zaklad iznaša 7006 kron 63 vin.
		
	Slovenci in Slovenk« 1 Ne zabite družbe tv. Cirila In Metoda 1	
I I
Dež. gledališče v Ljubljani.
BtaT. 80. Dr. pr. 1009.
V petek, dne 8. maroa 1901.
Prvikrat na slovenskem odru:
Hanice pot v nebesa.
Sanje v dveh delih, zložil Gerhard Hauptmann. Godba M. Marachalkova. Insceniral gosp. režiser Anton VerovSek.  Kapelnik gosp. Hilarij Benisek. Pred tem prvikrat na slovenskem odru:
v civilu.
Šaloigra v enem dejanju. Spisal Gustav Kadelburg. Poslovenila E. N. Režiser g. A. VerovSek.
ßliryiijt* h tijn ob 7. uri. — Ult'A m 1 ti. ui. — EtMt p 19. mi.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In b. peli, polka Leopold II. ti V.
Prihodnji predstavi bodeta v nedeljo, 10. marca. Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah nepreklicno zadnjikrat v sezoni narodna igra s petjem „ Deseti brat". Zaöetek ob Vi3. uri. — Zvečer ob V,8. uri nastopi prvikrat na slovenskem odru kot debutantinja koloraturna pevka gospodična A. Vopulkovji. Potem drugikrat in zadnjikrat „Hanice pot v nebesa".
Meteorologično poročilo.
VUin. nad morjem 806 3 m. Srednji tračni tl»k 73» o mm.
o	Cas opazovanja	Stanje	SP		|||
o J3 2		barometra v mm.	Tempe tura v	Vetrovi	Nebo |: s0* 1 *
9. zvečer
T. zjatraj
2. popoL
7315 i    4 0 si. jzahod jasno
7251 j 12 sl.zhjzah.1 dež 722-5 !    2 5 al. svzhod! dež
Srednja včerajšnja temperatura 5 2°, normale: 21°.
I
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS ljubljeni oče, soprog ter sin, gospod
Anton Avsec
posestnik In trgovec v Igavasi
po dolgi bolezai, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 5. m. ob 4. uri popoludne v 40. letu svoje starosti umrl.
Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, 7. t. m. ob 4. uri popoludne ter bode truplo preneseno na pokopališče k podružniSki cerkvi Matere božje v Vi-Sevku.
Jernej Avnee, oče. — Alojzija Avsee, soproga. — Vinko Am«, (503) sin.
Posebni parte-listi se ne Izdajajo.
I
(504-1)
iz dobre hiše, poštenega, ki ima dobro šol-ako naobrasbo, vsprejme v svojo trgovino
J. 8. Benedikt v Ljubljani.
15 let staro, želi mesta sa prodajalnlško učenko. Dovršilo je 4 razrede ljudske šole in je poštenih ljudij.
Pismene ponudbe: A. O., Sv. Lenart, p. Selce, pri Skofji Loki. (605-1)
Ces. kr. avstrijske     državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod ii I^jubljane jož. kol. Proga čez Trbiž
Ob 12. uri 24 m po noči o sob ni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno; čez Selzthal v Ausste, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezern, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijina vare, Heb, Franz» ve v are, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. nri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popolndne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. nri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod t LJubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijioih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 3tt m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. nri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. koL v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901			Glavni dobitek k«. 60,000 — IT gotovini *©% manj.
Srei	Je ii po	iTalhMa Ink j.cmayer 1 krono                       "v ZLO-u/taijani.	
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Razpis premij.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova je v smisli svojih, po pravilih določenih namenov sklenil, da se za varstvo lova posebno zaslužnim lovstvovarstvenim osobam razdele premije.
Prošnje za podelitev premije naj obsegajo kratko pojasnilo o storjenih delih v lov-stvenem varstva, in naj jih podpifie lovstveni gospoda) ali njega namestnik. Prošnje je poslati
do dne 1. aprila, t. 1. v Ljubljano odboru kranjskega društva za varstvo lova. (409-1) V Ljubljani, dne" 6. marca 1901,
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
Pristne *»u.«»ke
1860 P.A.P.lVf IIETEPEVPT^
Varstvena znamka.
ae dobivajo po
(2289-19)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričie, K. Becknagel, Fr. Siantner, F. M. Schmitt.
Razglednic« ML
i \Z lastne slike Cportretom)
krasno Izvržene, izdeluje Blovenska tvrdka
E. Wogrintsits
Dunaj, IX, 2, Lazar ethgasse 6
po vsaki fotografiji, ki se ji posije. Cena za 1 razglednico je samo 19 k raj ra rje v, a naročiti se mora najmanj 10 komadov cd 1 slike, ki ae nepoškodovana vrne. (477—3)
V gostilni „Miramar"
se dobe v«ak netel* različne
sveže morske ribe
okusno po Italijanski šegrl pripravljene, kaker tudi pristno er no istrijansko vino 1. vrste ter različna prlMna vina.
Sprejemajo se naročniki na opoludansko in večerno hrano.
Za točno postrežbo in znano dobro kuhinjo jamči in se priporoča
Ivan Tosti
(463—2)_gostilničar._
V pojasnilo!
Izvedel sem, da moja bivSa popotnika gospoda C. Wucher in Franc Rojnik iz Ljubljane trosita krive vesti o moji ritmi, in sicer z jtdne strani, kakor da bi se bila graäka firma Anton Haack združila z mojo, z druge strani, kakor da bi moja firma bila jednaka z firmo Eduard Fttnck. — Izjavljam torej, da sta oba popotnika od 1. decembra 1900, oziroma od 26. aprila 1900 iz moje slnžbe odpu ačena, da se moja firma ni združila z nobeno drugo, in da sem jaz Albert Eckert že več let j edini imejitelj ob-fcto,iv£e firme Heinrich Fttnck & Sohn.
Moj sedanji popotnik je gosp. Franc
goth._ (£01)
Lepo snažno kokošje perje kilo K —*44 „     „    pnranovo „    „   „ —-80 „   gosje belo „    „  „  2-8 0 h     v      » sivo       „  „   1-6 0
„ perice
(Fin-
pošiija po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (479-5)
Franc Podiipnik
veletržec s kuretino Stolnibeligrad (Stuhlweissenburg) Ogrsko.
Koncesija za žganjetoc
se daje v zakup.
PovpraSa naj se na Resljevi cesti it. 24# pritlično na levi. (493-2)
Trgovski pomočnik
Pri gosp. Franu Serafinu Križu lastniku trg. firme Ivan Križ v Gabru'
izpraznjeno je mesto trgovskega pomočnika. Služba se more prej ko mogoče nastopiti Kompetent] morajo biti vešči v menuf-k-turni in kolonijalni stroki ter zmožni slo venskega ali hrvatskega jezika, posebuj dobro v pismu.  Pla^a po pogodbi.
Kdor želi to mesto nastopiti, naj poSlj« ponudbo na lastnika. c
Kitt ii i
daje moč In sreda telo.
Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrJke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Istotam: (12—"; Glavna zaloga J. Klnuer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zel
Polenov
(Stockfisch)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388-5 dobiva se po nuj ni/J i eenl pri
F. Mencingerju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. Vsak dan sveže velefine lma
sadne drožje
(417-6) ponuja
tovarna za špirit in drožje;
v Račjem (Kranichsfeid) na štajerskem,
Naročila naj se pošiljajo zastopniku ^
F. S. Rojnik
v Ljubljani
Pred škofijo šte^r-. 22.
morsko kopališče Sistiaoa.
Postaja: Devin-Sistiana
avstrijske
jnžne železnice.
Lastnik: Knez Aleksander pl. Tlium-TaxlH.
Klimatiöno zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trata '/4 ure vožnje po železnici. Odlično bivališče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski
voz na postaji.
(487—2) ItuviittlelJ Frane (-anamiiller
poprej hotel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaj i.
Največja
življenjsko-zavarovalna družba
na svetu "Si
je
„The ftfotqql"
v J^eiw-äörl^a.
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Skupno premoženje dne 1« |anuvar{a 1.1900J
K 14896/io milijonov.
Ciati dohodek na korist zavatrovnsace.v1.1899z
K 38,158.423.
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaj i. (454-6)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.