190. številka. Ljubljana, vtorek 23. avgusta. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti pn-jemaii /a a \ s tr o-o ^ e r •*e de/, ele .-a celi* leto 1»J gl., za pv>l lei.i S gl., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom u celo leto 18 tćld« za Četrt leta .'i gld. 80 kr., i* en mcve«' 1 trld. 10 kr. Za pošiljunje na doiu se računa 10 ki. za mese/, 80 kr. za četrt. leta. — Za tuje d e/. e 1 e tolike ve& koliki »r postnimi ./.naša. Za gotpodc u č i t c l j e na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in Hicer: Za Ljubljano M četrt leta 2 gld< 60 kr.. po pošti prejemali za četrt letu li tfold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr.. 6« II dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tninkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljnldja i v Franc Kolmanovej hiši .gledališka stolba". O p r a v n i 81 v o, na katero nuj se blagovolijo pošiljati naročnini', nkbiniatije, oznanila, r. j. ftdmil intrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v KolmaT,o\ ej hifti. znane Se Šolske razmere, |a jo sodijo tnko| hudo od vseh strani, zlasti pa /a radi ljudske šole? Ako si pogledamo u.'iteljstvo samo, zapazimo takoj na prvi pogled žalostni sad ziste-■matičnega demoralizovanja. Mej učitelji izginila je v teku desetih let braf.oVska zaupnost in prijateljska kolegijalnost, mesto njih ugnezdilo se je nesramno efijaltstvo in perfidno stian-karstvo, nenavadni napuh lotil se je tistih učiteljev, ki so postati renegetje materi svojej in privrženci svojim liberalnim predstojnikom. • V svojej puhlej prevzetnosti prezirati so jeli svoje poštene tovariše, ter jih denuncirati na vse strani. Na ta način prišlo je mej učitelji tako daleč, da ne zaupa več jeden dragemu — z jedno besedo, sloga in jedinost postala sta dva mej učiteljstvoni čisto neznan:' pojma. Kar je pri vsem tem najbolj obžalovanja vredno je pa to, da je nastal vsled hujskanja privržencev liberalne klike eelo mej Učite!jstvom in duhovščino globok prepad, ki no bode s-' dal hitro poravnati. Liberalni duh delftl je namreč na to, da bi se popolnem ločila šola od cerkve, zaradi tega preganjal je tudi učitelje, ki so šolsko mladino podučevali vzajemno 2 duhovščino, ker bili so prepričani, da brez versko podlago ni j mogoče uspešno delovati v ljudskoj šoli niti na znanostnem, še menj pa na odgoj ovalnem polj-. In kaj je bil konec, kaj nasledek ? Je« dino le ta, da prisfudila se je šola ne samo duhovščini, ampak tudi ljudstvu samemu, kajti ljudstvo hoče in bode vedno hotelo, da so otftci njegovi odgojeni na verskej podlagi, in bode zahtevalo tudi, du se razmere na ljudskoj šoli v tem smislu spremene, da bode imel učitelj krščanskega nauka tist vpliv pri odgoji šolarjev, kojega je imel v prejšnjej šolske j dobi, da bode presvitli naš cesar tudi 0 našoj deželi reči zamogel, kar je govoril te dni v Inspruku knezoškotu Leisu : „hierzulande hat gottlob der klerus noch grossen eintluss aul das volk". Vsem tem zahtevam bode pa le tist ustreči moe»>;, kdor pozna natančno razmere ljudske šole na Kranjskem, zlasti na deželi, kateremu so rane, ki jih je vsekala neusmiljena roka prevzetnih liberalcev naj/laht-nejšemu zavodu, ki ga ljudstvo ceni po pravici čez vse, to je ljudskoj šoli; tem zahtevam ustregel bode le tak, ki uživa tudi popolno zaupanje fpri prostem ljudstvu in pri duhovščini. To žalostne razmere mej učiteljstvom in duhovščino vplivajo pa zelo slabo na od-gojo šolske mladine. Zgodilo se je UŽe mnogokrat, da so od liberalnih nazorov napilmeni učitelji brezveme In nemoralne nauke trosili mej nedolžno mladino in mej ljudstvo. Kakšen sad to more roditi, misli si lehko vsak za so. O napredku v posamesnih predmetih v tistih Šolah, ki so bile pod protektoratom liberalnega Btraokaratva, Bgodovina še govorit' ne sme, isto tako ne o administrativnih rečeh. Kontno hočemo le omeniti, kako so se ljudski učitelji na Notranjskem nastavljali in preme-ščrv.ili. Pri nastavljanji učiteljev se ni j gledalo niti rta zasluge na šolskem polji, najmonj pa na priporočila in kvalifikacije od nižjih šolskih Oblasti), tU vprašalo se je le po političnoj barvi, ali dotični kandidat trobi v rog svojega liberalnega nadzornika ali ne V Z;i vsako službo predestinirali so se uže, predno je pretekel ! kompetenčni termin, ljubljeni sinovi iz liberal-! neg.-, taborja. Pošten učitelj pa, ki je delal I v resnici za prid in pravo blagost našega Kak sad je prinesla liberalna era ljudskemu šolstvu na Kranjskem? Ustavoverno strank a rstvo smatra za na predek v ljudskem šolstvu, da se učitelji in ž njimi slovenska šolska mladina raznarode. Smoter, ki ima ga po njihovem mnenji ljudska šola. je jedir. le ta, da se zatira mej učečo se mladežjo v otročjih srcih uže narodno Čutstvo in ljubezen do materinega jezika, do cerkve in domovine. Učitelj, ki si prizadeva pospeševati nesramno to delo, velja pri ljudeh ove baze za najbolj izrvstnega strokovnjaka, njegova šola šteje se pa mej prve na celem Kranjskem. Te Žalostne razmere bile so za časa psevdoliberalne ere čisto pravilne in človek mislil bi si, da se je obrnilo danes vse to na bolje, pa žali Bog, ne. V ljudske j šoli se ni j do danes še čisto nič spremenilo. Porok temu so Žalostne novice, ki jih čitamo vsak dan skoraj v časnikih o gospodih, ki bi imeli z lepimi izgledi svetiti v vsacem oziru celemu učiteljstvu, osebito pa šolskej mladini. V resnici toge polni časi za ljudsko šolstvo na Kranjskem. Od žalosti mora se srce topiti slehernemu, kdor mirno opazuje naše šolske razmere. S tožnim srcem poprašujejo se uže ljudje, ki nemajo sicer s šolo nič opra vila, katerim pa leži na srci duševna in materijalna blagost svojih otrok in boljša bodočnost mile naše domovine, ali se bodo spremenile kedaj te neprenosne razmere, ali bode pri nas prikazala se kmalu svetlejša zarja tudi na šolskem polji. Kaj je pa vender zakrivila liberalna stranka, vprašal bi marsikdo, komur nijso natančno Dva bratca. Jaka in Nande nijsta bila brata po rodu. Prava brata pa sta bila, kadar sta sedela v onej starej, močno nagnenej in križen vse razpokanej bajti, kjer je točil smrdljivo žganje tisti Čadež, o katerem so ljudje mnogo pripovedovali in katerega se je varoval vsak pošten vaščan. Stisnila sta se tja v kot in slabotni Nande je položil močnemu Jaku glavo v naročje, obrnil proti njemu svoj koščeni, bledi obraz ter mu zrl v rujava, pikasta lica in po pijansko težko in sikaje mrmral mu o svojej ljubezni ter pravil, da je Bog Jaka le zato vstvaril, da varuje njega slabotneža, njega samega pa zato, da ima Jaka nekoga, katerega ljubi, ter da le-ta nij samoten in zapuščen na svetu. °ta se dvignila iz Čadeževe bajte, j op. i e krog vratu ter počasi in opo- tekaje se stopala po poti navzgor, ki drži v vas in dalje pripovedovala si, kako neizrečeno da se imata rada in kako da bi ostali ne mogel in ne hotel več živeti, ako bi smrt vzela dražega mu druga. Postala sta tudi večkrat ter sredi poti objemala in poljubovala ter — jokala se od same ljubezni. Potem pa, ko sta ohladila si vroči srci v solzah in poljubih, omajala sta se zopet in s šibečimi se nogami lezla dalje v vas ter hri-pavo kričati jelu kako pesen, navadno to le: „V vrtci pa rastejo Kožee lepe, So pisane, belo, Pa tudi plave;" ali pa: „Da b' ga 'zvedel, da b' ga 'zvedel, Kdo jo men' češp'ce obral, S trsko b' ga natolkel, Pa v koho*,) b' ga djal." Znala pa sta tudi še mnogo dražih. *) keha-ječa. Kadar so so začuli v tihej noči taki hri-pavi. sovinemu vikanju podobni glasovi na va8, ! mislil si je vsak. kdor jih je slišal: „Pijanca 'gresta domov". Tam v onej visokoj, višnjevo barvanej hiši sredi vasi pa je vselej vtrnilo solzo bodeče oko — oko nesrečne ženske — žene Nandove, Nande bil je jedini sin svojega očeta, ki pa je umrl uže v detinskifa njegovih lotili. Pozneje umrla je tudi mati in Na tule je prevzel gospodarstvo in bogastvo svoje domačije ter se oženil. Toda on nij ljubil dela in gospodarstva in ljubil tudi nij žene svoje. Ljubil je le Ča-deževo pekoče žganje in svojega „ bratca" Jaka. Jaka bil je sosed Nandov, a ne prvi, ampak drugi sin. Se v zibeli odločila ga je roditeljev ljubezen duhovskemu stanu. Ko je izpolnil šesto leto, peljali so ga v Ljubljano v šolo in mati je točila pri slo\esu solze ter kmeta, ki se je trudil, da bi izučil šolsko mladino tudi v tako potrebnih gospodarskih vednostih, ta moral je ostati na svojem starem mestu in čakati na koščice, ki so padale z mize prevzetnega požeruha in ako se je pritožil tak ubogi Lazar, premeščen je bil na še sla-bejšo službo, ali pa na zadnje de odpuščen iz službe. V istini izvrstne razmere!! Ako traje to Se nekoliko časa, bode izgubila ljudska šola vso veljavo in ž njo tudi učitelji. Skrajni čas je torej, da se usmili slavna v'ada šolske mladine, da vrne ljudskej šoli njen pravi značaj, da odstrani vse elemente mej učitelji in nadzorniki, ki nasprotujejo verskej šoli in celo vladi samej, iti nastavi take, ki bodo z vlado delali v pravi prid našega ubozega ljudstva. Take hoče imeti tudi ljudstvo samo. Vox populi vox Dei! Politični razgled. Notranjo rcc>goviiii ali pa naj ju anektira. Povedali smo uže, da je „Pest Llovd" prinesel več člankov, v katerih je govoril za potrebo auektiranja teh okupiranih provincij. Angleški listi, ki tudi razpravljajo to vprašanje, izražajo pa se jako neprijazno; tako pravi „Daily Telegraph", da se Avstriji nij posrečilo pridobiti si simpatije prebivalstva, niti moha-medanskega niti krščanskega, „Pall-MaJ'-Ga-zette" pa trdi, da Avstrija nij ničesar storila, da bi se razrešilo bosensko zomljiščno vprašanje, ki je irskemu zelo podobno; mozleminom je dajala na škodo raje prednost. Listi tudi razpravljajo vprašanje, kako bi bilo mogoče dobiti pomoči. „P. Ll." pravi, da je jedina pot: dežela naj se anektira. On misli namreč, da je zdanja pol vojaška pol civ;lna uprava vsemu zlu uzrok, In zla je prav mnogo tam doli. O teh razmerah pa vlada zajema svojo vednost le iz pobarvanih poročil uradnikov ali iz pretiranih časuiških poročil: Sklicati bi se moralo narodno zborovanje in tu čuti glas narodov in na tem potu mu pomoči. Tudi uradni-štvo bi se moralo purificirati in se na dalje zelo skrbno izbirati: Sicer pa da Bosna tako dolgo ne bode dajala zaželenega sadu, dokler se ne ukorenini prepričanje, da se okupacija nij izvrši'a proti, marveč v interesu slovanske mase prebivalstva. Vilfan j«* dr/,ine. Preko IVloMiiv«' se poroča, da je Igna-tijev izdal na guvernerje in mestne stotnike v mestih na Črnem in Azovskem morji cirkular, v katerem se Židom brez posesti prepoveduje nadaljno bivanje v tamošnjih krajih in se uka zuje, da morajo židje, ki so podaniki tujih držav takoj zapustiti primorska mesta. Dan na dan pišejo še listi mnogo o približanji, o zvezi Italije z Avstrijo in Nemčijo. Kaj gotovega se o tem ne more povedati, ker jeden list pravi tako, drugi zopet drugače, tudi nij še gotovo, če je vse kaj več, kakor žurna-listično vgibanje. „Kre^zeitung" piše o shodu laškega kralja z našim cesarjem, da je to le zurnalistična izmišljotina, da se s to zadevo oficijozni krogi še nijso natančneje bavili. Nasprotno pa trdi „Fremdenblatt", da je ta shod gotov. Nu, nam je „cdno, ali se snideta vla darja ali ne, a svarili bi Avstrijo vender le, naj ne zaupa Italiji, naj si pokliče nekoliko v spomin dneve pretekle, naj pomisli, kolikokrat jej je Italija uže igrala čudno igro, — potem, če je nij strah, naj se druži z njo. Sicer pa se dan za dnevom sliši, kako italijanski rovarji v Dalmaciji prouzročujejo nermre in delajo propagando za „nerešenou Italijo. V manifestu, katerega je izdal Gani-lictla na svoje volilce, se bere, da on hoče le legislativen mandat od njih, da mu bode mogoče baviti se s politiko napredka. Manifest ta se končuje: „ Vedno naprej, brez strahu in sile, nikdar nazaj — je vaša deviza in moja. Tega se držimo v interesu republike in domovine!" V angleškej zbornici sprejela seje irska deželna bila (zemljiščni zakon). „Standard" meni, da zdaj, ko se je potrdil zemljiščni zakon, je v interesu cele dežele, da prepiri o začetku in o hibah njegovih ponehajo in de, se mora gledati, da bode imel kolikor moči veliko dobrega uspeha. Tories so veseli, da je stvar tako gladko se stekla. Kulturni boj v l>mc*IJl se bliža koncu. Železni kancelar Bismark začel je z vso energijo, z naporem vseh s'1 ta boj, a zdaj mu oči tajo uže vsi listi, da „gre v Kanoso", da si je odel pohlevno, spokorno črno kuto in upogail vrat Rimu. Vatikanski listi se zelo veselijo teh sprememb v Nemčiji in gojijo nado, da bodo prišli za katolike boljši časi. Stari železni kancelar pa stoji sredi valov; ne samo zaradi tega nijso ž njim zadovoljni „liberalci", zaganjajo se z vso silo vanj tudi za to, ker on pospešuje preganjanje Židov. Dopisi. Iz I*tuja 19. avgusta. [Izviren dopis.] (T a b o r p r e p o v e d a n.) Taborski odbor vložil je dne 14. avgusta letos po podpresedniku pri slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu naslednjo prijavo: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! V Ptuji se je dne 7. avgusta t. L osnoval odbor, ki namerava v Ptuji dne 8. septembra t. 1. sklicati narodni shod ali tako imenovani tabor. V ta odbor je voljen g. dr. Vekoslav Gre-gorič, odvetnik v Ptuji, predsednikom, g. Božidar Raič, župnik pri sv. Barbari v Halozah, podpredsednikom, g. A. Jure*, trgovec v Ptuji, blagajnikom, in g. Fr. Poljanec, odvetniški se-stavitelj v Ptuji, tajnikom. Tabor bi zboroval pod milim nebom na travniku, ki je posestvo miuoritsko, ter bo se zborovanje točno ob 4. uri po poludne pričelo. Predmeti, o katerih bode se razpravljalo, so: 1. „Uradi na Slovenskem in sloven-š č i n a" govori g. dr. V. Zamik, odvetnik v Ljubljani. 2. „Kako kmetu pomagati v gospodarskem oziru"? govori g. Ivan Ku-kovec, deželni poslanec iz Ljutomera. 3. „Šolstvo", govori g. prof. Šuklje iz Dunajskega Novega mesta. 4. „Volilni red naj se spremeni1', govor g. dr. J. Vosnjak, deželni in državni poslanec iz Ljubljane. 5. »Sedanji položaj Sloveeev," govori g. Bož. Raič, župnik pri sv. Barbari v Halozah. Med temi točkami vršilo pa se bode petje in godba. V nenavzočnosti gospoda predsednika podpisani podpredsednik dakle pokorno prosi; Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj blagovoli to na znanje vzeti in dovoliti, da se sme tabor dne 8. septembra v Ptuji pod milim nebom in po navedenem vsporedu vršiti. V Ilalozph pri sv. Barbari dne 13. avgusta 1881. Bož. Raič 1. r. podpreaednik taborskega odbora. Na to vlogo dobljeno je to redilo (po besedi točno prepisano) dne 18. avgusta na večer „No. 12752 Naj prejme velečastiti gospod Božidar Itaić, župnik v Sv. Barbari v Halozah. Vaša prijava dne 13. augusta t. L, glasom ktere se namerava narodni s'hod v' Ptuju dne 8. septembra t. 1. rešuje se s teni) da nemorem dozvoliti onem zborovanji, in sicer v1 zmislu §. G postave, dne 15. novembra 1867 deržav-niga zakonika štev. 135 ^ uzroka, ker iz pro- ssvojemu ljubljenemu polagala na srce mnogo lepih naukov. Uže od doma razvajenega Jakca pa se ti nauki nijso mnogo prijeli. Tudi poznejši učiteljev uki ga nijso veselili. K srcu prirasla so mu le tičja gnezda v bližnjem gozdu, igre „za vodo" ter pohajkovanje „po (.radu". Tri Stržišnikovih (tako je bilo ime Jakovemu domu) imeli so takrat staro očetovo teto. Ta je bila zelo ponosna na mladega študentka in rada je pripovedovala, da je Jakec rojen pod ono zvezdo, pod katero se porajajo sami škofje in papeži in vselej je še pristavila: „Na3 Jakec bode še velik, velik gospod!" Tudi je uže mnogo govorila o njegovoj novej maši ter naštevala, koga vse bodo takrat vabili in tudi nikedar nij pozabila pristaviti: „Tega in tega sorodnika r*e maramo Da novo mašo, ker je — prereven". In ko je legla na smrtno postelj, dala je v oporoki zapisati Jaku dvesto goldinarjev, ka- teri naj se mu izplačajo, kadar stopi mej ngo-spode". — Toda Jakca nij mnogo brigalo tetino vo lilo in brigala ga tudi nij ona zvezda, pod katero se porajajo sami škofje in papeži. Ostal je zvest svojim tičjim gnezdom v gozdu, igram „za vodo" in pohajkovanju po „Gradu". A zato pa so mu v prvej latinskej šoli zapisali v spričevalo težko trojko ter ga postavili na zadnje mesto. Vrnil se je potem domov. Mati je jokala, oče gtozil in hudovrd se. A vse nij nič pomagalo. Jakec o*t ' je stari Jakec. V šolo nij hotel več nazaj, saj doma ga tudi nikako delo veselilo nij. Za tovariša izbral si je Čudijevega Nanda, kateremu nij trebalo vaditi se dela, ker je bil roditeljem jedini otrok in je Čudi-jevo posestvo bilo največje skoro v celej fari. Nande je bil mehkega srca in jako odvisen. Ker očeta nij imel vec in se mati nij posebno bavila ž njim, Jaku nij bilo težko pridobiti ga :.a-se. Kar je prej počenjal v mestu, nadaljeval je zdaj z Nandom po vaških hribih in pašnikih. Tičala sta vedno skup, in pogovarjala se o vsem, kar je kdo slabega videl na katerem vaščanu in sk'epala sta, kako da bo-deta sama živela, kadar bodeta velika. Jaka je posebno rad omenjal Lovričkovega Štefana, k5 vedno popiva pri Čmleži in po okolici ter se vselej pijan primaj e na vas. Tako je prišlo, da sta pozneje poskusila z žganjem in kma'u zabredla v strastno pijančevanje. Jakovemu očetu n'j b'lo dano dožive i cvetii izprijenosti svojega sina. Poldrugo leto potem, ko je Jakec vrnil se is šol, umrl je ter prepustil gospodarstvo svojemu prvemu sinu, Jaku pa zapisal četrtino vsega zemljišča. Ta pa je bil odslej še bolj prost ko poprej, kajti oče je bil jedini, ki ga je tu pa tam strahovah Ko Nande doseže osemnajsto leto, u:n**je grama priobčenega ne uvidjujem, kaka posle-dek namenjenega narodnega shoda nebi bil đospeh pomirenja narodov, ktero sadajna visoka c. kr. vlada vedno in uspešno namerava, ampak previdoma nasprotno poduzetje, in potemtakem ne bi sledil javni blagor, kar sam osnovalni odbor tabora neče, ravno protivna stvar. Zoper to odločbo vtegne osnovalni odbor narodnega shoda v' obroku od 14 dneh svojo pritožbo na višešo stopnjo tukaj uložiti. C. kr. okrajno poglavarstvo v Ptuju dne 16. augusta 1881. Tre merstein 1. r." I/ ilirska Bistrice 10. avgusta. [Izv. dop.] (Konec Šolskega leta.) Včeraj je bilo v Trnovskej trirazrednej šoli končano letošnje šolsko leto. Ob 7a8. uri je imel slovesno šolsko mašo prečastiti gospod dekan. Po maši pričelo se je šolsko izpraševanje iz vseh predmetov v zalo okinčanej šolskej sobi prvega razreda. Jasni, bistri in hitri odgovori so svedočili, da so se gg. učitelji mnogo in mnogo trudili ter vestno izpolnovali težavne učiteljske dolžnosti. Iz veronauka so prav dobro odgovarjali učenci tretjega razreda, pa tudi odgovori učencev druzih razredov so kazali, da je bil ta nauk v jako spretnih rokah. Sploh se je opazovalo pri izpraševanji, da so se otroci veliko mej letom učili, ter se tudi vsemu temeljito načili in da se v tej šoli posebno marljivo goji versko — nravni Čut, pravi patrijotizem, gorka domovinska ljubezen, prijazno, uljudno in izgledno lepo vedenje tudi zunaj šole. In res, otroci iz Trnovske šole se tako lepo in uljudno vedejo, da jih tujci, ki posebno radi obiskujejo našo prijazno Bistrico, kar prehvaliti ne morejo. Po končanej preskušnji je mladinoljubni c. kr. okrajni sodnik g. Juraj Strucelj, iz s/ojega žepa obdaril 20 najbolj piidnjih učencev in učenk s knjigami in z denarjem. Bog ga živi še mnogo let, blagega šolskega prijatelja! — Domače stvari. — (Za pogorel c e v Knežaku) je deželni odbor dovolil 600 gld. podpore. — (Borovniškej svečanosti) je bilo vreme v nedeljo jako ugodno. VsJed tega so se poleg pevcev in Sokolcev udeležili mnogi Ljubljančanje; popoludanski tukajšnji vlak je nad 200 gostov pripeljal v Borovnico. Izlet društev v Bistro je izostal, ker je bil čas prekratek. Blagoslavljanje zastave „bralnega društva" po g. zlatomašniku župniku Ju- mu mati in zdaj je bil prisiljen oženiti se. Žena njegova, da-si ga je ljubila, očitala mu je vender pikro, da se bavi z Jakom, popiva ž njim pri „Čadeži" ter lehkomiselno zapravlja ;metje. Mehkočutnega Nanda pa je le žalilo tako očitanje in zato je še bolj oklenil se Jaka. Žena pa je mnogo prejokala, videč, kako gine bogastvo iz hiše. Kmalu potem, ko se je oženil Nande, lotila se je tudi Jaka misel na ženi-tev. Zahteval je svojo Četrtinko zem'jišča ter sHeril sezidati si svojo hišo in v to je tudi navlekel uže mnogo kamenja in lesa na od-menjeni prostor. A ker je bil uže od nekdaj privajen le lahkemu, brezdelnemu življenju, pusi'1 je bratu svoj kot ter pogodil se ž njim, da ostane do smiti v njegovej hiši, in da ga bode le-ta preskrboval tudi s potrebnimi rečmi ter vrhu tega dajal mu še določeno letno svoto v denarjih. Odslej je živel le za Nanda in za Č°deževo žganje. — N^co noč se zopet opoteHta iz žgrnja- govcu z asistenco in zabijanje žrebljev se je vršilo jako svečano. Kumovala sta gospa vlastelinka G al et ova z Bistre in g. Fran Kotnik z Verda. — (Imenovanje.) G. okrajni komisar Feliks Schaschel je imenovan okrajnim glavarjem na Kranjskem. — (Beležniško mesto) je izprazneno v Ljubljani. Prošnje naj se vlože pri beležni-škej zbornici v Ljubljani v teku štirih tednov. — (Umrl) je 19. t ra. po dolgotrajnej bolezni v 76. letu g. Fran Smotič, prej župnik v Dobovi pri Brežicah, zadnji Čas umirovljen v Kostanjevici na Kranjskem. — (Dunajska „Tribiine") prinesla je v zadnjih brojih ponemčeno Emil Leonovo (dr. Ivan Tavčarjevo) novelico: „So-ror P i a". V nemščino prevel jo je nekov K Pri tej priliki moramo opozoriti prelagatelje, ki hote tujce seznanjati z našo literaturico, da naj povedo, da je to prevod, iz katerega je zika in katerega pisatelja proizvod. Razpis dveh kmetijskih državnih štipendij ev. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 10. junija t. 1. št. 0392 za dva kranjska deželana dva državna štipendija, vsako po 300 gld. na leto, za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1881/2, 1882/3 in leto 1883/4, za obiskovanje kmetijske šo'e dovolilo; c. kr. družb? kmetijska kranjska je pa z dovoljenjem slavnega c. kr. ministerstva kmetijstva za višjo kmetijsko šolo določila šolo v Dečin-Liebvverdu na Češkem, za srednjo kmetijsko šolo pa šolo „Francisco-Josipinum" v Modlingu blizu Dunaja. Za ta štipendija smejo prositi na Kranjskem rojeni mladeniči. Prošnje se morajo glasiti na ime slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji in zadnji čas do 10. septembra t. 1. podpisanemu odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjom pa priložiti sledeče do-klade: 1. Krstni list: prošniki štipendija za šolo Dečin-Liebiverdsko morajo biti vsaj 17, za šolo Modlinško pa vsaj 16 let stari. 2. Šolska spričevala: prošniki štipendija ' za šolo Dečin-Liebwerdsko morajo dokazati, da so 6 razredov gimnazija ali realke, prošniki štipendija za MoJHnSko šolo pa 4 razrede takih šol z dobrim uspehom dovršili. Poleg tega morajo dokazati znanje nemškega in slovenskega jezika. 3. Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnika v kmetijsko šolo. rije domov in Jaka vedno nekaj pravi in se smeje, da si jezik noče hiti kaj pokoren njegovej zgovornosti in se le leno in ustavljaje se premika. Nande pa nocoj vedno molči. „Oj Nandek ! zakaj se mi držiš nocoj, kakor na vernih duš dan. Bodi no, bodi! — „V vrtci pa rastejo rožice lepe," Hej Nande moj! „V vrtci pa rastejo". Ju, ju, hu!" „AH nocoj pa res nij si vreden, da si moj prijatelj ; še peti nečeš. Tudi prav, tudi prav ! bom pa sam. „Da h* ga 'zvedel, da b' ga 'zvedel* — Sam ne morem in Nandek! tipa nečeš. Kako si vendar pust! Bodem pa še j;\% molčal". — „Pa menda nijsi pijan? bratec moj! O vsaj res, pijan si, pijan! Lej ga no, komaj da ležeš. Ho, ho, ho! Nandek! ti si prav t-ko pijan, kakor je bil lani o Šentjanži tvoj hlapec, tisti Tone izpod Brda. Vsaj še veš kaj ne da !tt Ti si ga vzel za hlapca, ko je prišel z V posebno priporočilo bode prošnikom to. Če morejo izkazati, da so si na kakem večem kmetijskem posestvu nekoliko kmetijskih ved-nostij pridobili. Štipendisti nijso oproščeni šolnine, ki se na jednej ali drugej gori imenovanih iol od-rajtovati mora. Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske kranjske v Ljubljani, 15. avgusta 1881. Razne vesti. * (Nova zvezda repatica) videla se je dne 17. t. m. uže na Dunaji s prostim očesom na severovzhodu. Luč njena je bolj intenzivna kakor prejšnje repatice. Zdaj se pomika proti jugu in postaja vedno bolj svitla do konca avgusta; dne 22. avgusta bode dvakrat tako svitla kakor je bila 14. avgusta. Njena oddaljenost od zemlje znaša 13 milijonov milj. * (Evropsko vojno ladijevje.) Avstrija ima zdaj 10 vojnih ladij s 1O0 težkimi topovi, Italija 12 vojnih ladij z 91 težkimi topovi, Nemčija 18 ladij s 118 težkimi topovi, Rusija 29 ladij s 129 težkimi topovi, Francija 50 ladij s 356 težkimi topovi in Velika Britanija 08 ladij, ki imajo 572 težkih topov. Angleška ima torej največje vojno ladijevje. l*OMlWIIO. P. n. gospodom os no v a te 1 j n o m „K meti j ske posojilnice ljubljanskega okraja". V naših listih, „S!ov. Narodu" in „Slovencu" sem čital, da se snuje ravnokar „Posojilnica za ljubljansko oko'ico" s pomočjo vlade. Bodočemu zavodu hoče tedaj vlada porna-gati na noge. Meni se nehote vriva misel: Če-gar kruh ješ, tega pesen bodeš mogel peti! Pri mnogih političnih borbah, kakor volitvah itd. imeli so, in imajo še denarni zavodi mnogo vpliva ; pritiskali so, in pritiskajo še na svoje člane, posebno na one, k'itori so kaj dolžni. Dok nam je vlada polovičarsko-prijazna, nij se nam sicer bati, da bi nam ona protivala v razvoji narodnega razvitka. A naj se nam vlada neprijazna stori (kdo nam zna njeno prijaznost na veke garantirati) zna nam z vlada* pripomočjo vstanovljeni in podpirani denarni zavod jako po/abljiv postati. Glede tega moramo skrbeti, da ostanemo neodvisni. Za naše potrebe dobimo mej svojci zadostne podpore, ako se medsebojno podpiramo. Denarni zavod mora imeti zdravo narodno podlago. Njj nam irkdo nt; meče polena pod noge pri tem početju, ali kaže na nesrečno banko „Slovenijo". Vsaj vender vsak previdni človek ve, da snovatelji in voditelji „Slovenije'4 nijso bili našinci. Mej seboj imamo pa popolno narodni de- majhno culico v roki in z raztrganimi hlačami na vas, ter si ga napojil pri Čudeži. Pri njem pa je imelo žganje to slabo navado, da ga je vleklo vedno le nazaj in ga metalo na zadnjo stran in ne na sprednjo, kakor nos druga ljudi. Ha, ho, ha! Kij ne V Midva sva ga pa obrnila tako, daje z zadnjim koncem naprej rinil tod-le gori vkreber. Tako je vselej, kadar je padel sedel prav nizko ;n se nij čisto nič pobil. Ha, ha, ha! Ko pa bi pustila, da bi šel s sprednjim koncem naprej, ubJl bi se nama, ker bi pi'del vedno vznnk in nizdol. In tudi domov bi ga spraviti ne mogla, ker bi ga zanašalo vedno le nezaj ta bi z vsak'm koraki m bi! zopet bliže Čadežu. Potem pa, ko sva ga tako z vzarikom spredaj pritiščala domov, kakor kak polomljen voziček, sede v vež' v nizek ćeber, ter si obhuh' žganje. He, he, he! Kaj ne, kako sva se mu smijala takrat — Ju, ju, hu! „V vrtci pa rastejo". (Konec prib.) nami zavod z najobširnejšimi pravicami, to je pred par leti s pripomočjo vnetih rodoljubov osnovano „Hranilno in posojilno društvo". Društvo daje posojila na zemljišča in hiše, na menjice, na zastavo in na storjeno blago. Udov ima uže tudi mej kmeti ljubljanske okolice. Odbor dela popolno brezplačno, vsi opravni stroški prvega poluletja 1881 še 2 gold. ne znašajo. Podpirajte rajši to društvo, in nij vam potreba za vstanovitev novega, naj bi bilo še tako borno, potrošiti do 500 gld. Naj kakih 60 novih udov iz okolice pristopi, sedanje ravnateljstvo rado skliče občni zbor in dela na to, da bode veČina v odboru iz njih srede. Osnovalnemu odboru podajam te vrstice v Tesni pretres in ako kdo želi glede našega »Hranilnega in pojilnega društva" natančnejša razjasnila, mu jih vsikdar rad podam. V Ljubljani 20. avgusta 1881. Josip Regali, ravnatelj, „UraniInoga in posojilnega društva". POUltfcttCK P. n. gospodu mestnemu županu Antonu Laschanu! Zaradi nesklepčnosti mestnega odbora dne 19. t. m. nijsem mogel naznanjene interpelacije do Vas, č. g. župan, staviti. Dovolite mi tedaj, da jo po tej poti stavim: Interpelacija! Od kod izvira napaka in nepriličnost, da slavni magistrat ljubljanski od onih hišnih posestnikov, kateri vojaško nastanovnino (mili-tarbequartierungsentschadigungsgebiihr) njemu, magistratu plačujejo, ob času nastanove vender vojaštvo v hiše pošilja. Nastanovni uradnik (quartiermeister) se sicer izgovarja, da gospodarji vselej le za preteklo leto nastanovnino plačujejo, ne pa za tekoče leto. Godi se tedaj tako le: Kadar se magibtrat nadja, da ne bo vojakov, pobira od gospodarjev novce za nastanovnino; kadar pa ve, da pridejo vojaki, pa ne pobira nastanovuino in pošlje gospodarjem vojake na dom. Ker so po tej manipulaciji hišniki v Škodi, se drznem Vas vprašati: Kdaj se bodejo ljubljanski hišniki varovaii škode, ki se jim po takem delovanji godi V Ako bi se mi odgovorilo, da je temu postava kriva, jaz tako izjavo uže naprej odločno odbijam, kakor tudi vse one izgovore, kateri se tako rekoč niz trte zvijajo", katerih je vsak dan dovolj slišati. Josip Regali. Dunajska borza 22. avgusta (Izvirno tclegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg1 v bankovcih . . 77 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebrn . 78 „ 25 kr. Zlata renta......... 94 25 1860 drž. posojilo..... 131 ( 75 Akcije narodne banke..... 836 , Kreditne akcije....... 364 , 10 London .......... 117 „55 J Srebro.......... — _ Napol........... 9 * 34»/, * C. kr. cekini........ 5 f>5 Državna uia^ke....... 57 „ 30 ] Gospodarico, ki zna dobro kuhati in razume domače poslove, ter je čednega obnašanja, lepe »vunajnosti in mlada išče samostalen, premožen posestnik izven Ljubljane pod jako dobrimi pogoji. (473_j) Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo skoro pod šifro: B. V. na opravništvo „SIov. Naroda". aooo $i< lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčovalcl. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.- dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosser. Trst. (419—26) I E g ŠM PQ m I I 4$. ■f .H .H n S a g o *§'§ c m M t - 1 J .. m - I -o s o - Sli"! 1 &MB je S .h J .a I &3 •££ Javna zahvala. Pri strašnem požaru dne 1. avgusta t. 1. pogoreli so tudi gospodarji in hišni posestniki .lakoti Šauj, Jauez \ooik in Janez Kruuer, kateri so bili pri đ."u.33.a,js3sej zavarovalne^ ćLx-u.ž;"toI za skupno svoto 1750 gld. zavarovani. Dunajska zavarovalna družba je po njenem glavnem zastopniku g. TsufcoTo JDoTorizna. v Xjj-a-Tolja.x2.I škodo cenila in najprva mej vsemi zavarovalnimi društvi celi enenek ne da bi bila kaj odtegnila, danos zavarovancem izplačala. Vsled tega je dolžnost podpisanega Županstva, da izreče slav. dunajskemu zavarovalnemu društvu v imenu zavarovancev iskreno zahvalo in to društvo vsakemu najgorkeje priporoča. ♦ ♦ t : i ♦ : : ♦ ^ Anton Požar 1. r. ♦ + (472) župan. X Županstvo Kneza k 21. avgusta 1881. V Ljubljani, kongresni trg št. 7 prodajale se bodo od danes dalje naslednje reči, na katerih dobroto in nizko cono posebno opozorujemo. dobro imo naše dolgoletne firme: — Za reelnost jamči KASTNER & OEHLER z DUNAJA. Velika zaloga trakov, špic in svilenega blaga. Velika izbirka španskih spic in španskih špicnili robcev. — Bogata zaloga vezenih trakov, vlog in začetih vezenin. Cene meter \r avntr. velj. Te se ttIoLIjo rn.su "blagru. in so cenć določen©. Platneno blago in blago za hišno opravo. Riescn-plafno ..... Romerstadtsko platno Z\vittavsko ,..... Domstadtlorsko ...... V« *u Au v« *U % e/» Rumburška tkanina v 54 vateln. k. Posteljno platno brez šivi . Atlas-gradel, modni trakovi Damast-gradel, najlepši dessines Grade! za matraoe, trojna vrsta Ripfl za hišno opravo, priljubljeni AUi U\ '/i> *lt ohlflbns od 15 kr. više. Cic za hišno opravo, izvrstni vzorec Bris&ce, neobeljene .... „ obeljene, gorsko platno Nanking širok .... Julet bolji kot nanking '/i širok . i> m » 11 i* » • Servijete, dessert .... ,', mizmi oprava . Rutice s pisanim robom . Oxford za srajce, obleko * . Kahnuk...... Prti h kavi damastni vzorci . Turške rutice ..... Rutice za prah Jute tkanina za zagrinjala in Jate zagrinjala, obrobljena z Klizni prti, od surovega platna za 60 osob s štirikrat vpognenhni naturniiui franžami ({arnitura h kavi, modni damast a servijeti . Pravi francoski ('repes mille fleurs Noveautes 8/4 Posteljno bombažno platno Platna za obleko, izvrstna pralna, marin-modra Platnene rutice, Irlandske . , ( „ »8 krasnim, prav modnim obrobkom...... Rutice za otroke...... Platna za obleko, surov Belfaster . Belgijska platna, doublirana Rutice h kupicam, bordirane . _15 j Grade! za hišno opravo, pisan Dessines —*20 : Zamet za hišno opravo v vseli hojah, najtežji —.20 izbor........ _20 1 TelepUon za otroke . _Francoski zephir za obleko , Batino za obleko, najnovejši Dessina Primerjene Cretoa-obleke . Bela špicua zagrinjala, velika zaloga od 25 kr. —.20 Tepih Bambus, Hollandski hišno opravo draperijo .28 —.28 —.83 —.28 —.36 —.36 —.95 —.31 —.15 —.28 — .21 —.28 —.45 —. 8 —.15 .20 —.17 —.23 —.48 —.40 —.15 — .36 4.75 3.20 2.68 —.38 —.60 —.37 —.20 —.25 —. 5 —.26 —.27 Velika izbor mižite oprave posteljnega platna in 54 vatel ni h Rumhurg-platen. Žensko perilo. Corsette, bogato vezijano .... Ženske srajce, bogato olepšane gld. 85, 1.10, Ženske hlače ... ... Suknjice z Volants od surovega platna, krasno olepšane....... Modno blago. Diagonal pomladna saisona .... Barege, gladek in barvan .... Tr.nituo blago ...... Ovirno modno blago . Beige, čisto volnen, gladak in faconiran Orleans, črn in barvan ..... Toulee, mehak in voljan .... Uroeate, novi, različni vzorci .... Mozambik, čisto ovčjevolneno blago Pralno modno blago, čisto platneno Cachemir, indijsk, vse harvo .... Imperial-Rayče ...... Moires, izvrstne vrste ..... Rizzi-žamet za modne všitke .... Mille flenr, letno blago, zadnja moda Tepihi in sukneno blago. Tepih s kr: snini obrobkom .... „ Coco8 s traki ..... ,, Jaquard —.36 1.85 —.21 —.21 —.31 1.70 —.05 1.40 —.95 —.88 —.23 —.15 —.28 —.28 —.32 —.23 —.36 —.46 —.28 —.36 —.83 —.36 —.43 —.90 —.38 —.26 —.36 —.41 —.52 —.60 Brnsko sukno za moške obleke in žensko toiletto Cvirno blago, sprejano ..... Raznosti. Gobelin posteljne odeje z ozkimi progami n n n n n i Posteljne odeje, prešite, Rouge in Caohemlr . Piquet-odoje z franžami od gld. 2.95 više. Milanske svilene pliš odeje a gld. 3.25 in 5.95. Organtini za podvleko od G8 kr. više. Bele ženske rokavico » Potni plaidi za gospode in gospe . Flanela za tla na parketih . Shirting, barvena zaloga . Barchend za podvleko in obleko . . . Dvojni barohend ... . Vretenski cvir ....... Dežniki z jeklenino ...... „ Cloth h prožilnikom . „ „ prima kvaliteta. _ svileni s tonking-palloo in zvoncem . Senčniki, za gospode . Solnčniki „ „ platneni z obrobkom Solnčniki, neizmerno velika izber. Če se jih vzame več, se da odbitok. Srajce za gospode, Oxford . „ „ „ z gileprsi „ „ „ „ vezljanimi prsi Creton-solnčniki ...... „ „ s špicami..... Svileno blago in žameti. Težek angleški patent-žamet . Barvan modni-Rayee-žarnet . . . . Faille Double cnvers Satin, Faillc Cacherair v kosih in ostankih. Faille de Lyon, surah in atlasi v najnovejših v najnovejših barvah. Primerjene svilene Foulard-obleke . Ombre-trakovi. — Svilene-špične-rutice 60 kr. više. .90 .25 .25 .95 .75 10 .50 .36 ,18 .17 .23 . 2 88 30 50 30 50 .58 .95 .30 .90 .10 .70 .90 9.50 Manilla, Scagat .... Rollandski ..... Razen gori omenjenega blaga so še druge reči na prodaj, ki se pa zaradi pomanjkanja prostora nijso posebno naznanile I* roda jalnica le : V Ljubljani, kongresni trg št. 7. od (445—6) Izdutelj in urednik Makso Armič Lastnina in tisk „Narodne tiskarne^.