i Nu|mo " vojne bonde in znamke gospodarskega stališča AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 29, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 CLEVELAND JIM DAJEJO ZA ZGLED Vladni delavski odbor pozivlje mesta, naj delajo kot Cleveland William H. Davis, načelnik vladnega delavskega odbora je pozval vsa ameriška mesta, naj si postavijo domače posredovalne odseke ha tak način, kot je to storil clevelandski župan Frank J. Lausche. S posredovanjem teh odborov, izjavlja Mr. Davis, se bo ustvarila harmonija med delavstvom in podjetji, kar bo nadomestilo vladni delavski odbor, ki deluje tekom vojne'. "Opozorjeni smo bili na to, da so v nekaterih mestih taki posredovalni odbori že v akciji, ki se trudijo, da poravnajo spore med delavstvom in delodajalcem, predno postanejo tako resni, da mora poseči vmes vladni delavski odbor," je izjavil Mr. Davis v Washingtonu. "Taki posredovalni odbori so bili postavljeni v Bostonu, Cleve-landu in v nekaterih drugih mestih. Vladni delavski odbor se zelo zanima za take akcije, ki delajo na tem, da vlada v industriji mir, zato bo pomagal, kar bo mogel, da bodo ti odbori tudi uspešni." Pokazal je na Cleveland kot na vzor-mesto, kjer je župan Lausche sestavil tak posredovalni odbor že v marcu 1942, ter izjavil : "Clevelandu, ki je prvo mesto, ki je podvzelo ta korak, je treba čestitati na svoji daleko-vidnosti. Vladni delavski odbor vidi možnost.velike pomoči narodu, ako si vzamejo tudi druga mesta za zgled Cleveland in si organizirajo take odbore." PfiVat::,je lesa ne bo dopu-! Vadbeni industri- Vr0pj "m po končani voj-vsfjHo konšele> ko bo vojna z Krf ust;rcana> bo dobila les-PotrPwproste roke za ci-NuSlne; Urad za voj P K .f'ne- .sf^riabo opustil re" V okraJ'ih' kjer sila g0 material in de- Amerikanci so prešli reko Marno v Franciji V,. * * da jij. ,ne hnije pričaku-| ila bap armada kmalu i oarvati r> , A il'M fOi % dr? po strehah v borTVah znamenja, P« letni ravnali piloti za. !!0Ved bo pa še osta-nazapaduin vzhodu. in civilnih zračnih c'Keotru^be imajo v na-1 bodo , pot°v PO stre-oti .Jfzali ime mesta, ict Nižjemu letališču leži sever. J 0 bi Pogoji za Bolgarijo bodo izročeni v nekaj dneh zastopnikom London. — Pogoji, po katerih se bo Bolgarija podala zaveznikom, so že pripravljeni in bodo izročeni bolgarskim zastopnikom v Kairu v par dneh. Na drugi strani se pa zatrjuje, da bo Romunija v nekaj dneh podpisala mirovne pogoje v Moskvi. Govori se, da so zavezniki zahtevali od Bolgarije v teh pogojih, da izroči vse okupirano ozemlje nazaj Grčiji in Jugoslaviji, ki jih je zasedla s privoljenjem Nemčije. Pogoje je sestavila evropska svetovalna komisija, ki jih je predložila Washingtonu in Moskvi v odobritev. Napravilo se je tudi korake, da odobrita pogoje tudi Jugoslavija in Grčija. Iz Švice se poroča, da se Nemčija pripravlja oditi iz Grčije zdaj, ko je prišla v zagato radi sprememb v Bolgariji in Romuniji. Rusija je urgirala tudi Finsko, Madžarsko in Slovaško, naj se umaknejo od nacijev ,dokler ne bo prepozno. Finski zastopnik je baje že v Moskvi, kjer se pogaja za premirje. -o- NOVI GROBOVI Frank Ši vic Po -šestmesečni bolezni je umrl Frank Šivic (Schiwitz) star 62 let. Stanoval je na 1109 Norwood Rd. Doma je bil iz vasi Podslivnica nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Kristino roj. Debevec, otroke: Cyl. Edward, Sgt. Louis, Mollie, Sylvia Suk-le, Esther Lampe, štiri vnuke, brata Antona in Johna ter več drugih sorodnikov. Bil je član društvji Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. John Berzak Včeraj je umrl za srčno hibo John Berzak, star 62 let, stanujoč na 1741 E. 45. St. Ro/jen je bil na Romunskem, kjer zapušča sina, brata in sestro. Tukaj zapušča soprogo Mary. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda. Popravek Pri naznanilu o smr(:i Jakoba Žgarja ml. se je vrnila pomota. Glasiti bi se moralo, da je oče pokojnega, Jakob Žagar, doma iz vasi Ravne pri Blokah, mati Agnes, roj. Opeka je pa doma iz Selščka pri Begunjah. Zavzeli so mesto Meaux, dočim se ostala zavezniška armada zgrinja na pristanišče Havre in na mesto Rouen. ""jmanj aest me- t tiOVp v.".ua Potrebovala še ^Cvf!? V0"j«i z Japon- > %e'inDreme za elektri" i*; ii' * Milino Produkcijo, hk, ^delovati ra- začeti <">"' Dr^or hitro mogoče in i"' >V;Ventori.ie. To bi P° VOjni * it!>ansk( V %da 6 bilijone : sifn J" pra nike so vpra •t i senata, da bi upravičeni e zavarovalnine di- je mne- JS b^ Odsek H .....I VSo brezposelno za ^av^^vale in kontro- IZ NASlH NASELBIN Chicago. — Na Novi Gvineji je bil ranjen Louis Fister, sin družine Frank Fister, star 19 let. Chicago. — Dne 15. avg. je v okrajni bolnišnici umrl Joseph Omahen, star 57 let in doma od Grosuplja na Dolenjskem. Zapušča pet sinov in štiri hčere, i Prejšnja leta je živel v De Pue-vu, kjer je bil tudi pokopan, žena mu je umrla pred nekaj leti. Sgt. Stanley F. Majer, sin Mr. in Mrs. Frank Majer iz 6732 Edna Ave. Cleveland, Ohio, je bil izredno pohvaljen od svojega poveljnika, polkovnika James R. Luperja, ker je z veliko prisotnostjo duha in spretnostjo pogasil požar na zračni trdnjavi B-17. Bombnik je bil ravno pristal na tleh, ko je nenadoma nastala razstrelba v levem krilu. Plameni so takoj objeli ves bombnik. Bila je nevarnost, da se vnamejo tanki za gazolin. Sgt. Majer je kljub preteči nevarnost zlezel na krilo in z vso spretnostjo poga. sil požar ter tako preprečil na daljne razstrelbe v bombniku. "Vaša akcija pri tej priliki kaže fino izvežbanost in vestnost v službi, s kakršno bomo hitreje premagali sovražnika," je pohvalil polkovnik Luper našega vojaka. Tozadevno poročilo je sprejelo naše uredništvo direktno iz glavnega stana ameriške zračne sile v Evropi. m m Za 20 dni je dospel na dopust z onstran morja mornar Joseph J. Russ T. M. 3/C, sin pokojnih Fortunat in Frances Russ. Dospel je iz Nove Gvineje. Preko morja se je nahajal eno leto. Nazaj v službo odide 8. septembra in sicer v San Diego, Kalifornija, kjer bo nadaljeval treningom Nahaja se pri svoji sestri Ann Russ na 10711 Reno Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Ni to »o Pvt. Joseph L. Zabukovec, sin Mrs. A. Zabukovec iz 15634 Holmes Ave. ima nov naslov, na katerega mu prijatelji lahko pišejo in sicer: Pvt. Jos. L. Zabukovec 35927546 Co. G 52nd E. T. Bn. Engineers Trg. Sec. North Fort Lewis, Washington, to to to Naš baritonist Louis Grdina se je oglasil iz Maryland-a in naroča pozdrave za vse svoje številne prijatelji in znance. Kdor mu hoče pisati kako kartico, je tukaj njegov novi naslov: Cpl. Louis E'. Grdina, 136 Rad. Sec. Det., Fort Meade, Md. to to to Louise Glatch, hči Johna Glatch iz 952 E. 141. St. se je vpisala k ženskemu pomožnemu koru pri letalcih, Air-WACS. Danes odide v Fort Des Moines, Iowa, kjer bo prejela bazično treningo. želimo ji mnogo uspeha v novem stanu. Lausche ostro graja Brickerjevo odločitev glede glasovnic 1 Cleveland, O. — Clevelandski župan Frank J. Lausche je ostro kritiziral odlok guvernerja Brickerja, cla morajo biti vojaške glasovnice zaznamovane edino s črnim svinčnikom. Guverner Bricker je s tem dejanjem bolj pokazal svojo poli tično stran, kot pa pošteno postopanje napram vojakom, pravi Lausche. "Dolžnost guvernerja Brickerja je," je poudarjal Mr. Lausche, "da bo prišlo vprašanje glede zaznamovanja glasovnic pred legislature 5. septembra. Od takih javnih uradnikov, ki stavijo članom naše bojne sile na pot, take tehnične ovire,, moremo pač malo pričakovati. "Izvolite nas, pa bomo slu-, žili vojaki1 in mornarju pošteno in pravično," tako se sliši glas politikarjev. In zdaj, ko bi morali pokazati, da bi res služili vojaku in mornarju, pa so odločili, da vojak ali mornar, ki ne bo imel pri sebi črnega svinčnika, niti svoje glasovnice ne bo mogel zaznamovati," izjavlja župan Lausche. Liga vojnih veteranov je izjavila, da bo šla ,če bo potreba, glede tega na sodnijo, ki naj določi, če sme vojak zaznamovati glasovnice s tistim, kar ima pač pri roki, magari z svinčeno kroglo. Aretiran, ker je pomagal Mihajloviču New York. — Iz Belgrada se poroča, da je nemška Gestapa aretirala več prominentnih Bel-grajčanov, ker so obtoženi sodelovanja z generalom Mihajlovi-čem. Med aretiranimi je tudi znani industrijalec Ljubomir Sa-račevič, ker je finančno pomagal četniški organizaciji. VAŽNE SEJE Nocoj bo seja zastopnikov in zastopnic odbora št. 2 JPO/SS v sobi št. .3 staro poslopje SND. Prosi se velike udeležbe. Jutri večer ob osmih bo važna seja "Euclid Roosevelt-Lausche ' kampanjskega odbora" v SDD na Recher Ave. Člani in članice odbora naj se gotovo udeleže, ker bo treba ukreniti vse potre->' bno za odprti jo Lauschetove • kampanje, ki bo v nedeljo 10. i J septembra ob 1:30 popoldne na i' vrtu Slovenskega društvenega j doma v Euiclidu. To bo otvori-i tvena kampanja za Lauscheta v -' imenu vseh Slovencev, živečih v • ' državi Ohio. SOCIALISTI SO JEZNI, KER NE DOBE PROSTOR NA RADIU Washington. — Socialistična stranka je zahtevala od vojnega oddelka prostor na radiu za svojo kampanjo, trdeč, da je tudi Mr. Roosevelt imel politični govor, ko se je vrnil z obiska na Havajih. Vojni oddelek je najprej socialistom ugodil, potem pa dovoljenje preklical, češ, da predsednik ni imel političnega govora. Socialisti trdijo, da je prišel na vojni oddelek pritisk iz Bele hiše. Postava namreč govori, če ima ena stranka politični govor na radiu, ga sme dobiti tudi druga, ki hoče po radiu doseči našo bojno silo preko morja. Socialisti in tem so se zdaj pridružili tudi republikanci in. nekateri demokrati trdijo, da vsak govor, ki ga bo imel pred-| sednik do volitev, bo vseboval ne-' kaj politike. Pozor, Collinwood Za naročnike na Trafalger, Huntmere, Grovewood in Park-grove ne moremo dobiti nobenega raznašalca. Naš zastopnik Mr. Walter je vprašal že pri več družinah, pa ne more nobenega dobiti. Prosimo torej naročnike, če'vedo za kakega zanesljivega fanta ali pa dekleta, ki bi hotel ali hotela raznašati naš list, naj ga takoj javijo Mr. Walterju, ali pa naj pokličejo našo upravo: HEnderson 0628. Ako ne bomc mogli dobiti raznašalca, ki sme ga pripravljeni dobro plačati bomo prisiljeni pošiljati tem naročnikom list po pošti! No. devetič je pa le imel uspeh Jefferson City, Mo. — Maurice L. Coleman, star 22 let, je bil osemkrat izvržen pri zdravniški preiskavi, ko je skušal priti v armado. Vselej je bil poslan domov radi srčne napa-;ke. Poskusil je še enkrat in zdaj je bil potrjen. sebni lastniki letal gazolina kolikor ga hočejo. Vlada prodaja vedno več odvisnih letal privatnikom, ki bodo zahtevali, nara- ttma vOrlnA itOP rr£} 7. H M TI U Razen na jugu je večina farmarjev proti sedanji vladni administraciji Princeton, N. J. — Amreiški farmarji so danes najmočnejša skupina v republikanskih vrstah. Tako je pronašlo poskusno glasovanje, ki je doseglo vse farmarje po deželi. Toda dočim so farmarji v južnih državah še vedno v veliki večini za Roose-velta, so se farmarji v drugih delih dežele večinoma obrnili od Rooseveltove administracije. Za to, pravijo, imajo tri glavne vzroke in sicer: Farmarji dolže Rooseveltovo administracijo zapravljanja za razne projekte, ki niso vojaškega pomena. Vlada ima preveč uradov, ki požrejo ogromno denarja, ki ga mora preskrbeti davkoplačevalec. Drugič, farmarji dolžne administracijo, da njene agencije diktirajo farmarjem, da je vse preveč uradnih, nepotrebnih potov. Tretjič, pravijo farmarji, Roosevelt skrbi samo za delavske unije, ki imajo popolnoma prosto roko, dočim se hoče držati farmarje na vajetih. Ta vlada je samo za delavske unije, za farmarja pa ne gleda nič ali pa samo u-radnim potom. Postelja zastonj Otroška postelja z modrocom se da zastonj potrebni družini. Pridite ponjo na 1048 Addison Rd. zgorej. Za Lauschetovo kampanjo Neimenovana oseba je izročila v našem uradu $2.00 za Lauschetovo kampanjo. Prav lepa hvala. Naii fantje -vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO ti Karpatom. Te edinice so, kot se zatrjuje, prišle že v Sedmo-graško. Rusom so se podale v Romuniji nemške čete, broječe 18,000 mož, z dvema poveljnikoma ko-rov in dvema generalnima majorjema. Rusi so v osmih dneh pobili ali zajeli v Romuniji 300,-000 Nemcev. Francija, 28. avgusta. — Ameriške čete, ki prodirajo v velikem loku, hoteč odrezati nemškim armadam umik proti Rajhu, so prešle reko Marno in okupirale Meaux, 23 milj vzhodno od Pariza. Nemci se niso niti poskusili ustaviti na bojišču prve svetovne vojne. Sedan, znamenit kraj iz bojev leta 1870 in 1940 leži 105 milj severnovzhodno. Pri Meauxu so zavezniki leta 1940 nabili Nemce, ki so hoteli naskočiti Pariz. Mesto leži 24 milj južnozapadno od Chateau-Thierry, kjer so ameriške čete v prvi svetovni vojni zadržavale Nemce v najbolj kritičneh dneh v juniju in juliju 1918 in se potem udeležile splošne ofenzive 18. julija. Med Parizom in morjem so za-' vezniki napravili pet prehodov! čez reko Seno in zdaj ogrožajo mesto Rouen, kjer je bila sojena in sežgana na grmadi Devica Orleanska. Okrog tega mesta je glavna nemška obramba. Ameriška pehota se je razgrnila na 85 milj široki fronti vse od rek Sene do Mame. Desno ameriško krilo se zdaj obrača proti Verdunu, ki je koma j 45 milj severno in manj kot 100 milj od nemške meje. Nemci baje že i?,praznujejo pristanišče Havre, v katerem so pustili le nekaj oddelkov, ki imajo nalogo razdejati važne hapra-» ve'. General Eisenhower je včeraj obiskal Pariz, kjer je bil od prebivalstva n a v d ušeno pozdravljen. * * Ss Nemška garnizija v Marseju se je končno podala zaveznikom Rim, 28. avg. — Šest dni potem, ko je bilo naznanjeno, da je pristanišče Marsej na Sredozemskem morju v rokah zaveznikov, se je nemška garnizija šele podala. To je bilo danes, ko so Nemci položili orožje. Do 17,000 Nemcev je položilo orožje. Zavezniki sodijo, da je bilo več kot polovica Nemcev, ki so se nahajali v južni Franciji pred invazijo ali pobitih, ranjenih, ali zajetih, ostala polovica se pa skuša izriniti po dolini reke Rone proti severu, da uide zajetju. Nemci morajo računati še na drugo ameriško oklepno edinico, ki je pred dnevi dosegla Grenoble in ki je bila že poročana blizu švicarske meje in o kateri ni že več dni nobenih poročil. Zavezniki so dobili dozdaj v južni Franciji 23,000 vojnih ujetnikov. Nemce ovirajo pri begu po dolini reke Rone zavezniške zračne trdnjave, ki jim pred nosom podirajo mostove in razbijajo ceste ter vozila na n jih. V Toulonu se brani nemška garnizija samo še ne otoku, odkoder obvladuje vse pristanišče ♦ * * Rusi so manj kot 50 milj še od Bukarešte v Romuniji Moskva, 28. avg. — Rusi sc napredovali v Romuniji tako naglo, da imajo manj kot 50 milj do glavnega mesta Bukarešte Nepotrjena poročila trdijo, da sc prodrli Rusi že več milj čez mejo v Sedmograško. Nemci sam priznavajo, da so Rusi dosegi že mejo Madžarske v Karpatih. Glavna ruska kolona se val proti Bukarešti, toda nekaj edi nic se je odcepilo in udarilo pro SIROVO MASLO BO ŠE 16 TOČK PRI FUNTU Urad za kontrolo cen naznanja, da bo sirovo maslo tudi v septembru 16 točk pri funtu. Sprva je urad določil, da bo dvignil vrednost pointov za sirovo maslo na 20 točjv, toda je zvedel, da ga bo dovolj za civilne potrebščine tudi za september, zato je zvišanje opustfl. Tozadevne listine, ki kažejo vrednost točk na £o, bodo morali trgovci prelepiti js papirjem in napisati nanj 16. Za september je določenih 95,000,000 funtov sirovega masla za civilno prebivalstvo in OPA misli, da ljudje te kvote ne bodo prekoračili. -n__ Problem je zdaj, kako pomiriti Parižane Pariz, 28. avg. — Parižani, ki so se iznebili Nemcev, bi se zdaj radi iznebili še nemirnežev, ge-rilcev in drugih. Danes, 72 ur po osvobojenju, je P*xriz še vedno ves pokonci. Mladina drvi v avtih po ulicah, vihteč v eni roki puško ali strojnico, z drugo pa vodijo drveč avto iz ulice v ulico. Streli še vedno odmevajo iz te ali one ulice in vj-še se številni pretepi. To je vsQ med Francozi samimi. Vse m&ato je v splošnem neredu. Zavezniki pričakujejo, da bo vzpostavil red general de Gijulle.' General je vprašal generala Eisenhowerja, naj bi poslal dve diviziji v Pariz, toda ta ni še nič obljubil, če bo prevzel policijsko službo v mestu, misleč, da je to naloga Fran-vozov samih in ne zaveznikov. Ely, Minn. — Družina Frank Benko je prejela obvestilo od Vojnega departmenta, da je bil ubit na bojišču njih sin Matt. Enako obvestilo je prejel tudi John Tomsich, da je v vojni padel njegov sin Anton. to voj • trg0Vska mornarica WJ1 boljša'ne pa večja He 6 ^nogo tonaže naše V ai°rnariCe b° p0 V0jni lija':' 1 Pa bo neaktivna. eSvo" dru£e dežele, ki bodo itn po hi Vje' bodo hodile tajši , s svojimi ladja-i „a' bi plačevali tovor-n0Vo fh ladJ'ah- Ampak le ® trgovske ladje bodo ih dl|,n° kompeticijo onim ^dalV'v ker 80 veliko hi~ labnl.r b0 šlo za nagel do-h. Pl]e»ih stvari v Zed. dr- Silifčn> da se pride C Cu8kfanju delovne si-£ ki ne r,lji je ta, da bi iS 4^.«edabipove- Vi SolH l'ekel> da naj le t"?n še naprej v Nb^'itev živeža in V * ^ Po deželi. r zaceli godr- taHii 'fJo zadovoljiti ' °čim dobe za- i "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson »628 Cleveland 3. Ohio. __Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto W-50. Za Cleveland, po pošti. celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalclh: Celo leto $6.50, pol leta $350. četrt leta $2.00 __Fosamema ttcvllla 3 cente________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mail, $7.60 per year U. s. and Canada. $3.50 for 6 manthr. Cleveland, by mall, $4.00 tor 8 month* U. s. and Canada $3.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.36 for 3 month* Cleveland and Euclid by Carrier $650 per year: $350 for 6 months. $3.00 for 3 monthd. _Single copies 3 cent«______ Entered as second-class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._ No. 202 Tues., Aug. 29, 1944 Tudi za odjemalca bo prišel dan Prišel bo dan, ko bo veletrgovec s svojimi uslužbenci vred obžaloval, ker je rabil vojno kot vzrok, da je bil nevljuden do svojih odjemalcev. Vljudnost in prijaznost do odjemalcev je bila vedno eden glavnih principov ameriške trgovine in firma, ki je bila znana po svoji postrežljivosti in vljudnosti, je najbolje uspevala. V današnjih časih večina nas, ki trosimo denar za razne potrebščine, vzamemo nevšečnosti racioniranja, pomanjkanje te ali one stvari, z večjo ali manjšo potrpežljivostjo kot nekaj neizbežnega na svoje rame. Tega se v vojnem času ne moremo izgoniti. Zavedamo se, da je bilo to potrebno, ker drugače bi skoro po treh letih vojne civilna ekonomija ne bila tako malo vržena jz tira, kot je. Amerika radi vojne ne trpi dosti, to se pravi — dežela ne strada. Dežela pa nikakor ni pripravljena, da bi sprejela arogan-co in včasih naravnost žalitev od tistih, ki so bili v mirnih časih tako željni našega pokroviteljstva. Mnogo trgovskih podjetij je, ki tudi v vojnem času obratujejo z največjo vljudnostjo in postrežljivostjo. Vsa čast jim! Ni lahko v teh časih ostati v trgovini z nasmehom na ustih, ko ni dobiti pomoči, ko se ne dobi blaga, ko so restrikcije radi dovoza na dom odjemalcev, ko so skrbi pri izpolnovanju raznih form za vladne birokracije. Na drugi strani jih je pa mnogo, ki so deležni velikega prometa, ko raste dolar skoro na vsakem grmu, ki si mislijo: kaj me briga publika, saj si ne more pomagati. Naj poudarjamo, da pri tem ne mislimo mesarja, ki mu končno poide potrpežljivost, pa se obregne ob gospodinjo, ki vztraja na tem, da zanjo mora imeti steak, ko ga pa nima niti koščka v mesnici. Tudi ne mislimo s tem poslovodje, ki mora nastopiti precej trdo, da prepriča bogato žensko, da jih ne more dopeljati na dom, več milj oddaljenem, pol ducata žepnik robcev. Da, tudi med odjemalci so ljudje, ki ne upoštevajo vojnih časov in okoliščin, ki so v zvezi z vojno in mislijo, da morajo dobiti v trgovini vse, kar si požele in ki ne morejo potrpeti par minut v teh časih, ko trgovec ne more dobiti pomoči, ali pa ki ima za pomoč osebo, kakršno more pač dobiti in ki nima vaje. Napram takim odjemalcem mora pač biti trgovec odločen. V mislih imamo druge slučaje. Na primer: če gre ženska v pralnico in se vljudno pritoži, da je dobila srajce'svojega moža domov skoro popolnoma raztrgane. Pa ji poslovodja zabrusi: "Zakaj pa ne nesete perila kam drugam!" V mislih imamo osobje v department trgovinah, ki postava naokrog in se me dseboj razgovarja o sinočnji zabavi in nocojšnjem plesu, ne zmeneč še za odjemalca, ki dolgo potrpežljivo čaka, da se ga bo katera uslužbenk usmilila in mora nazadnje skoro prositi, če bi bil kdo tako prijazen in mu dal to in ono. V mislih imamo trgovca, ki zabrusi odjemalcu, kadar bi rad kako stvar, ki je absolutno ni dobiti: "Kaj ti še vedno ne veš, da smo v vojni?" V mislih imamo tudi gazolinske postaje, ki so včasih pri nakupu gazolina istega naglo natočili, potem ti pa obrisali šipo, te vprašali, če je treba dati kaj sape v kolesa, če je treba čekirati olje. Danes pa malomarno vza'mejo od tebe tisti kupon in ti dajo drobiž nazaj, ne da bi kazali najmanjšo prijaznost ali hvaležnost za to. V miglih imamo sprevodnika na ulični železnici, ki zarohni nad postarno ženico, ki ne more skočiti takoj do svojega sedeža: "Alo, pojdite spoti!" Toda dan bo prišel, ko bo vojna končana in domoV iz vojske bo prišlo naših deset do dvanajst milijonov dosluženih vojakov. Takrat bo zopet tekmovanje za delo in službo. Trgovine bodo zopet iskale odjemalcev, ker jih bodo nujno potrebovale, ko bo toliko novih trgovin in drugih podjetij. In kjer bo prijaznejša in hitrejša postrežba, tje bodo odjemalci šli, ki jim ne bo treba-več čakati za vrati na milost in nemilost. Fvove trgovine bodo dobile odjemalce, ki ne bodo pozabili, ko bodo prišle zopet normalne rezmere, kako slabo so bili postrežem v tej ali oni trgovini. Odjemalec zna upoštevati okoliščine in potrpežljivo čakati, da pride na vrsto, kadar je prodajalna polna ljudi. Tudi ravnodušno vzame naznanje, če mu trgovec prijazno pove, da tega in tega nima v zalogi, ker takih stvari ne izdelujejo več. Zmignil bo z ramami in s trgovcem si bosta potožila o težkih vojnih časih. Tak odjemalec bo še prišel v do-tično prodajalno, ker se je ž njim postopalo prijazno kot se pač postopa navadno z odjemalcem, katerega denar vsak rad spravi. Ne bo pa prišel nazaj tje, kjer se postopa s poštenim odjemalcem kot s prosjakom, ki se mu z najbolj kislim obrazom vrže nikelj, samo da se ga iznebi. Vsak trgovec se mora tudi v teh časih zavedati, da je vljudnost in prijaznost prvi po'goj ameriške trgovine in da bo prišel čas, ko bo trgovina pri trgovini in vsaka s polnimi policami robe, ko si bodo odjemalci lahko izbrali, kam bi šli. Trgovcu danes ne bo nihče zameril, če prijazno pove, da tega in tega, žal, nima. Stara zaloga mu je pošla, nove ne izdelujejo več. Toda trgovec tega pomanjkanja ne sme imeti za vzrok, da se nad odjemalcem obrega in bi malodane proti njemu dvignil tožbo, ker se je predrznil priti v njegovo trgovino. Danes smo vsi enaki: trgovec in odjemalec. Eden trpi, ker ne more kupiti, kar bi hotel, drugi trpi, ker ne more pro- M 11 > 11 ntfmm BESEDA IZ NARODA Žetev se je dobro obnesla Hubbard Rd—Mlatev se še kar nadaljuje po teh naših krajih, kar ves teden smo bili zaposleni z njo, najprej pri naših sosedih in potem pa še pri nas, kajti vsak nima svojega stroja za mlatit. To stane preveč denarja, zato pa ni, da bi ga vsak imel. Noja, saj ne rečem ,da bi ga marsikateri kupit ne mogel, ampak se ne izplača, da bi toliko denarja ležalo v stroju in samo za domačo porabo. Kajti to ni tako kot plug, ki ga ima vsak farmar in ki se ga vedno rabi. Torej, mlatili so, da je bilo kar veselje gledat. Stroj je pel svojo pesem dan za dnem. Pri takem delu pa je treba tudi veliko ljudi, vozov, traktorjev, da izgleda kot na ruski fronti. R^pot pri tem je pa tak, da se niti govorit ne da, kajti vsak svoja usta tišči skupaj, da se preveč ne navžije tistega prahu. Ko so mlatili pri sosedu, sem se tudi jaz vštulil zraven. To vem, da sem tri dni snopje premetaval na vso moč, najprej na voz in potem pa zopet z voza in v stroj. To sem delal kljub temu da nisem bil povabljen, ker so menda mislili, da nisem za tako rabo, a to pot sem jim pa pokazal, da se reče. To sem pa samo zato pokazal, ker sem že tako na slabem glasu, da nisem za nobeno rabo in sedaj sem pa vsem pokazal, da če me je volja, da tudi za delo primem. In sem tudi res prijel, da so vsi začudeno strmeli v me, kaj neki to pomeni. Besede so šle od ust do ust, češ, glej ga no našega soseda, kako snopje premetava, saj je hujši od nas. To so seveda govorili po angleško, ker hi bilo nobenega drugega Slovenca med njimi. Vročina je bila pa taka, da je pot kar iz "štabal" pri čevljih ven tekel. Seveda, Seliškarje-vega vina pri tej mlatvi ni bilo, da bi si z njim žejo gasil. Rečem pa vam, da sem imel ves čas dobre misli na Seliškar-jevo dobro kapljico in seveda zraven sem pa sline požiral. Ko so bili z mlatvo gotovi pri sosedih, so pa vso tisto ropotijo privlekli pa še k nam. Naš Eddie je bil že prej naprosil vso sosesko, da so nam pri mlatvi pomagali. Bilo je vse polno ljudi in različnega orodja. Kmalu, ko se je pričel delati dan, so že pričeli prihajati, da je kar mrgolelo krog hiše. Se-liškarjev Adolf je bil pri prvih. To se vidi, kako je marjiv in točen, pa ne samo to, je tudi izvrsten delavec, močan fant, zato so ga bili pa uvrstili tja, da je odnašal "bale" slame na kupice. Kajti za tako delo je treba močnega in urnega človeka. Tisti, ki je pa v vreče nasi-pal, je bil doma pa prav iz Ken-tuckyja. Tone Babič je bil prišel pogledat, kako nam kaj to delo gre od rok, ker si je potem tudi on izposodil ta stroj, kajti pri Babičevih so imeli tudi veliko žetev. Mislim pa, da je bil največ prišel pogledat za to, da bi videl, kako se jaz kaj obnašam pri mlatvi. Saj morda bi me bil vprašal za pomoč, da me ni ravno videl sloneti na vilah, med tem ko so drugi na vso moč premetavali snopje in polne vreče žita na vso moč hitro odnašali. Prav žal mi je, da me ni bil povabil na žernado, ker pri sosedih imam velijo več veselja za delo kot pa doma. Torej mlatev v našem okraju je sedaj skončana. Žitna letina se je našemu Eddiju kaj dobro obnesla. Kaščo je do vrha napolnil, da so se spodnji tramovi kar lomili. Skoda, da ni bilo Čampatovega Jožeta tukaj, bi bil imel dosti zabave, ker ga farmarsko delo tako veseli. Kot sem že omenil, se je žitni pridelek v teh krajih v splošnem jako dobro obnesel, tako da farmarji ne morejo preveč "kikat." Ampak delo pa ni še dogotovljeno, čaka jih še ogromen in kakor izgleda tudi bogat pridelek koruze, ker v teh krajih koruza izvrstno izgleda in bo vsak čas za trgat. Potem je pa grozdje na vrsti. Ta, ta bo tudi delal preglavice. Pravijo, da je pri sosedih od sile polno, kakšno je pri nas, pa ne morem'trditi, ker si ga nimam časa ogledati in ker je tudi itak vse pod listjem in se kar tako ne vidi. Bolj natančno pa sem si bil ogledal Debevčevega, kjer je pa že tako polna trta, da komaj drži in bi se skoraj koli pričeli lomiti. To vam bo kapljica, da se reče. Imeli pa smo tudi obisk in sicer je bil tukaj Mr. Kunčič iz 156. ceste, ker so njegovi ljudje pri nas na oddihu. Ta je bil ob tej priliki vsa vrata pri avtu zadaj na stežaj odprl, ko je bil njegov zet John Perotti obenem prišel k nam na oddih in se je naselil v moji pisarni. Obiskala sta nas tudi Mr. in Mrs. John Butkovič iz Dill-wood Rd. in še več drugih. Posebni gostje pa so bili, ko se je bila pripeljaa deputacija in mi izročila tisto zlato pero. O tem bom prihodnjič kaj več napisal, kajti pri najboljši volji ne morem nadaljevat dopisa, ker me čaka preveč dela in za napisat imam pa še veliko raznih novic, katere pa gotovo pridejo na vrsto pozneje, ko se bo delo malo poleglo. Saj pa tudi veste, da sem ves lako-men na delo. Do tedaj pa pozdravljeni, Frank Leskovic. Pridite skupaj! K dopisu,, v katerem sem vas opominjal, da bi prišli na sejo in da bi se organizirali, dodajam še naslednji dopis, kot vabilo za sejo, h kateri pridite Skupaj. Vi posestniki domov, pa tudi drugi, ki samo stanujete v hišah naših rojakov. Gre za vse, če naselbina začne zgubljati veljavo in lepoto, bo vsak zgubil veselje do nje in se bo izselil drugam. To pa ne bo njemu v nobeno korist, pa naj bo lastnik doma ali pa hišni najemnik. Za to je potrebno za vsakega, ki živi v tukajšni oklici, da pokaže svoje zanimanje. Ne bom tukaj razlagal podrobnosti, vse to pripada na sejo, va bim le k posvetovanju, kakor sem bil obljubil na seji. Gre ne za mene nič več, kakor za vsakega drugega, mogoče da imam jaz več pogleda v skušnjah, kar vidim in vem, da se dogaja drugod, za to se zanimam za javnost, ker si to štejemo v dolžnost, kot bi si omral šteti vsak stanovalec, če bi videl, da se njegovemu sosedu dela škodo in mu bi on lahko pomagal jo odvrniti. Pridite na posvetovanje v četrtek 31-. avgusta. Ne recite, da se ni vredno za kaj takega zanimati, ali pa, da bo brez enega lahko vse eno kaj storjenega. Ne bodite nemarni in ne pustite, da se poleg vas z sosedi uničujejo posetva, vsak naj si predstavlja, kakor da se to njemu zgodi, če se zgodi kateremu drugemu v naselbini. . Prostor za take seje je določen poleg Norwood Library, 6405 Superior Ave. Smatrajte da se gre to za vas vse in ne za kaj drugega. Hvaležni bodimo tem, ki se za to zanimajo, imajo paš skušnje in vede, da če se ne sto- ri korake ob času, je potem zastonj tarnati ali iskati pomoči, ko že toča polje pobi je. Seja se začne točno ob 8 uri, da, ob 8 uri, nikar ne ostajajte za časom, ena najslabših naših navad je ta, da prihajamo na sejo veliko pozneje, kakor so oznanjene, to je nered in vpliva slabo na one, kateri so navajeni biti točni. Tako zgube veliko svojega časa, ki bi ga doma porabili za dobro. Točnost šteje! Ob osmi uri točno. Anton Grdina, posestnik. -o-- Pismo iz domovine Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St. Cleveland, Ohio, je prejela od sestre Kati Jakša, Verta-ča št. 18, p. Semič, pismo, ki je datirano 11. aprila 1944 in ki se glasi: "Preljube moje sestre in brat! Po dolgem času se oglasim v nadi, da boste to pismo dobili v roke. Mi smo še vsi živi razen Pavla, ki je umrl. Franca in Micka sta pri nas, Pepe je doma, ker ima pokvarjeno roko in je slaboten. Pri Martinovih so tudi še vsi, pri Marnovih tudi. Lojz je bil v vojski, pa je zdaj doma bolan; upamo, da bo kmalu boljši. Pri Kovačevih so tudi še vsi, Micka je pa v Ljubljani pri Anki. Bila je v bolnišnici, pa zdaj ne more domov. Stublerjevi so tudi še vsi, Francka je že velika, Lojz je zdaj tudi doma, ima tudi roko ranjeno. Mama vedno misli na Ivanko in jo lepo pozdravlja. Pri Greglovih so tudi še vsi Težko in željno pričakujemo kakega glasu od vas. Upamo pa, da ste še vsi živi in zdravi. Več ne morem pisati, mislimo pa vsak dan na vas. Srčno vas pozdravljamo mi vsi in vas vse, tudi Ivanka Ko vačevega, Matijo Martinovega, vse Marnove, Greglove in sploh vse poznane ter ostaja'm vaša žalostna sestra Katka Jakša dati, kar bi rad. Zato pa moramo potrpeti drug z drugimi in ko bodo prišle v deželo zopet normalne razmere, bo zopet vse dobro. Domača fronta Kampanja za vspodbudo k šolanju sirom vse dežele Ameriški urad za vzgojo, federalna agentura za varnost, urad za otroke pri ministerstvu za delo, so s podporo vojne komisije za delavske sile začele širom vse dežele kampanjo ,za vzpodbudo šolanja, v cilju, da popravijo vpisovanje v srednje šole — high schools — ki je začelo pojemati vsepovsod v de želi. Tozadevne izjave so bile dane od naslednjih osebnosti: Paul V. McNutt, Chairman War Manpower komisije in administrator Federal Security Agency, Katherine F. Lenroot, načelnika oddelka za otroke in John W. Studebaker, U. S. Commissioner za vzgojo. V cilju, da "vpišejo in vzdržujejo dečke in deklice, ki so v starosti za obiskovanje "high schools," v šoli, dokler niso njih tečaji končani, bodisi da so ves čas v šoli, bodisi da se drže dobro izdelanih programov za šolo in delo," sta pozvala urad za otroke in urad za vzgojo vse občinske skupine, učitelje, starše, delodajalce, organizacije za delo, politične prvake, dobrodelna društva, organizacije za pomoč mladini in tudi mladino samo — da z vsemi silami podpirajo to kampanjo za povratek v šolo. Statistike vpisovanja v srednje šole in otroci-delavci so dokaz potrebe tega organiziranega napora, trde omenjeni uradi. Od letnika 1940-41, ki je videl v ameriški zgodovini najvišje število otrok vpisanih v teh šolah, se je pojavil padec za 1,000,000 vpisov. Leta 1940-41 je bilo skoro 7,250,000 otrok vpisanih na naših "high schools." V teku treh let pa smo izgubili vse pridobitve od leta 1934 sem, tako da danes naše "high schools" nimajo nič več dijakov kot so jih imele pred 10 leti. Obenem pa javljajo omenjeni uradi, se je pojavilo vzpo- nastopil mir, bomo imeli več prilike in možnosti, da si ustvarimo lepo in zanimivo življenje, kot kdaj koli. Ime- li bomo pred seboj ogromne naloge, ko bomo morali izdelati vse ono, kar ljudje potrebujejo za dobro in prijetno življenje. Vseh teh stvari pa ne bomo mogli imeti, ako ne bomp imeli ljudi, ki vedo, kako jih izdelati. Sola je najboljše mesto, da se naučimo vsega potrebnega za to." G. McNutt pa je povedal v imenu War Manpower komisije in Federal Security Agency, dečkom in deklicam v starosti za obiskovanje "high schools," da je "začetek šolskega leta v jeseni vaš 'D-day' v borbi za nov in boljši svet. Nadam se, da bo vsakateri izmed vas uspel, da se pokaže vrednega, prav tako z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, kot so se pokazali vredne z vsem svojim srcem in vso svojo dušo vaši starejši bratje na vseh bojiščih širom sveta." stih naslednikov in 34 direkejon — Debevč«1' nice pred kuhinjo, vadno naš glavni se vrše važna zborov^] žavnih dnevnih Pff Stopnice so pokrite "j da zelo dobro senco,^ sam gospodar Tone. primeri, da začne ^ zgorej nizdol, je strehe dovolj. Kolikor sem zve^j dni iz zanesljivih vl i morali prenesti sv"ll stan z stopnic kanj ker Tone je začel PolJ mentne bloke za ten^ di. Dasi ne rečem, randa velik kras hi&J nas v grozno škodo, več stopnic. Se imamo veliko, da sčl neracija te verande dela, pa kaj se ve. tolažimo tudi s teiC> cementnih blokov ®e mentiral, ampak j"1 naložil drugega vril torej ga vsak čas vščipne in bo pren' kam drugam. NaJ ka višja sila razve' dala to pametno n"5 Kot rečeno, pogrešali teh stopal se tako prijetno se® I stvo, ki jih zasedb drugemu kot onimi di v kuhinjo ali Pa jo zelo ugodno sti® go, ker so takoj P° klet, kar je veli^,', od časa do časa. • A na panorama s ■ odkoder se vidi R [Pt lahko ves Debeli rod, kar daje vanoP lodcu, ki se prelet pričakovanimi d0* stroli. In na teh 5, zgodi, da človek li ski glas hišne gosf jance: "Je že na ^ daj zelo prav P'1, da so stopnice ni nevarnosti, da ,L vratih gneča, v k0 / ko kdo zlomil Jl° vsaj par reber. Slišal sem, da iiiki strašno veli* ^ bi napravili sedeZ Jty] narodov. Pravij0'^ vi v Švici ne bo nimajo drugih J stvar rešena v » | Naj presenejo M bevčeve stopnic® J stopnikom Zdru*e ' garantiram, da do nikdar kes^. lahko zborovali ,, «c0 5 Je 'eni tej ob 1 1 vp J miru, zlasti še, ce • d» Kraj okoli Gospe svete na Koroškem je bil pred 50 leti še skoraj popolnoma slovenski. pedicija obljubi) motila. Well, torej P1' točki jo je mah01 čim sva se vriH mom v kuhinj«' najbolj neprije"1 J ^ ga more človC predstavljati J^ soncem — šla sN ^ ij^ * pinje. Da, je Jim izbral j»e brisal je posodo ^ J^ štelažo, jaz se jeiJti^ Vsak je pri jfilJ koliko spreglej, pa sva bila nil. Nad seboj 11' benega inšpek*01' ■ navadno dob; V0^ hinjah, kjer ti ^ ste in jim ni 111 ^ bro pomito in ma so šli pa kl0bj tro izpod ok, da ,,, lu vneli. Vilic", • so šli iz posode j avtomobili pri ^ bil človek tak°dje. bodo zopet ljUt^ij posode, mi pa stili za seboj f sode v teh voj'1^. bro preveč om1^ jfl hitro ne izrabi, J vi biti drugo. l'o Potem sva # v za Francetom, ^jii®1^ lepo, če bi tam na stop*1 ^ Saj veste menda! r>r( S li. . f m sestro duhovnika P ,1 Popravljeni posebni se-ps jef> njiju sta sedela Ka- pod • a in Prav bliz0 Pa >dd si ® gospa Le Noir. Go-vil« aiam mogla kaj, da ne bi ;vo; e ftoStV^j'emu soprogu, kako m s Vs 11 in kako da je imela p0W , e Prav. "Bog bodi hva- # si dobrodušn pek, 6ji tm,ela tJ prav kot pač 0 feogoč Sedaj kroti' če ), * Do UrLe: sv°j jeziček, vsaj Vst0 ' gospodje sod-$ VečerPaj0> Potem te bom !eW&d P^lušal." . * lontm rni bila dol£a- Ab" i3ee °kU m Je moral po za-s'' i. }jat rat sesti na zatožno jib: otV(Jj Je Predsednik sodi-rti; ttom ? s kratkim na- 3 1,1 < *aterem je govoril 2ra2i] sti človeške pravice ^anes^6 Veselje' da se Po itfj Vsaf deloma poprave' Kuto J6m izrečena obsodiš a, pj^ Privedli notri Lo-in rali njegovo lastno ^i0gjega samega ^lile-! ^ziial V16 Loser še en" 1 K' i in in na širo" > iku „ ' kako se je bil du-^ ^e«}fVedal- Živahno je 0lef »je ,pri okoliščini za- f občinstva" Praša? , ga je pred" te» T ai> zakaj se je sam ifl epe^°ser Pravi: "Vest W je m pa hudo mi Je V zvp+Zaradi mene tako gtt« ki Se , 0 trpel duhov-)g0J vendar je pokazal ir ^ kr S6dah »a junaški VH^"1* čednosti, ki ^ NC njegov varova- \j KX 'kl se oddaljijo in ^ ^ ^opet stopijo nazaj 56 '^ou rekom' da je ob-"K,IT' Predsednik je 1» '^ORln -,UniŽil Prv0 ob" >£ > in v duhovnika svo- S Pri P°Sesti vseb me-•t r°veli?C in časti j. Tudi K >1 kratko in tak-al ; r^o riJ° je duhovnik ta-13 » i ^ 2avr0Val in Je obža" " > Pina°? ^ dOVOljuje i" , krivi. 1 casno odškod-i obs°dbo. To je d nepopolnosti kMka avosodja. Sploh "' (Hk Zi visoko ceniti ta-in časti, kot # ■ a ^i w°ntm°ulin pretr- <5? O" zaključil je »1 | | Si !dami: "Ravno ta-^ '%ab<>tni'kazuJejo, da je ar1 m zmotljivim SC^n nezmotlji-o t ih Hai,,-vVsem°gočni sod-gr! i vir vsega pra- 4 j S*^bo vam-ča- i? Jfe; hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imainfate TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo term^1 .^rTpIj tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Del° pertov. Najboljšo Garancijo Zavarovalnic' Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSj KATOLIŠKA JEDKO' Najstarejša slovenska podporna v Ameriki . . . Posluje že 51. V _ Članstvo 39,200 Premoženje ;.43 Solventnost K. S. K. Jednote znaša I28 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se prt "" i steni in nadsolventni podporni organizaciji, < O1^ 11 KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED* ^ kjer se lahko zavaruješ za smrtuine. razne poškodbe. ))| bolezni in onemoglosti. . 1 10 ' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od V otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okn'*" K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste cel*1 dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. jLjii^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne °r* trudi se in pristopi takoj. j Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P0(ir(Jfi»ft se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote. ali pa na: N0VICE-"zvse8asve,a N0VICE--ki i|h Potrebujete H Q y I £ [„ ki jih dobile se sveže NOVICE — P°P°lnoma nepristranske NOVICE — ko'ikor m°9°'e ori9ina,ne N 0 y I ( £.. ki so zanimive AMERIŠKA DOMOVINA