, Kupujte ,%DJNE BONnpi Najstarejil ■loveniki dnevnUc w Ohio ENAK Oglasi v tem listu «o uspešni U A L I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio LETO XXVIII. JiPOHCEV V MREtUIANILI Venske bojne ladje bombardirati "onjavo Corregidor j® danes j zjutraj naznanil, da bojne ladje Jj^w^ardirale histo-ki j Corregidor, v J T, pred vhodom ^ »ttanilski zaliv. 7. februar- thur ia^"' Douglas MacAr-bili tri naznanil, da so ^ Manile v po-zanetilp ^ Plamenih, katere so te% ij ^^-Ponske baklje, fned-^ineriške kolone na-Oega g J ikvidacijo desperat-^ %ani«a se nahaja % pasti, obkolji, ^ poročila, ki so bi- jo, da lil- ^^žavah, pravi- zadevno že 36 uh To- Maru pravi, da je v ^orda ^ 1 število mrtvih ne nikdar znano.) ''"jemati J® ogenj začel ^^zročii' v° koliko škode je Hiti ' ^ ni bilo mogoče ce- Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 7, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 32 ^ predelih mesta u hiše do hiše, % i_ " uise ao nise, obkoljeni Japon-v osrčju ±r-®o ličili vse, likvidacija posadke na- V 'Japonci za- ^ ^ jetnis • drugim za- >C S'°. k katefe so a-• ^ ^OO vm- J nedeljo osvobo-i«t ujetnikov in 500 "^temirancev. Julijanske »jetnike 5 ----- ^čera Carlo Sfor- k p 1**%:%:°'' a»»d; Vka. ^ Jatisijj, _ . . P'^oti držanju t*.*! s&vesaual^g^ "git^aikoTr cd ib ^°sed^, . (^^zav, med- teo^^^ki borijo ;• strani proti Nem- h?forza k^h in peko^' ^ "-najbolj stoji itar'^^^^®"^'" 8ki>, °g Dni ' ^®3Stvo, da i%*btu;* *°r(*iaike, ki so iroj. 1 Jtaiii. ®2niških držav. pŽ^g|^vračVkrJ,°®t za ta po- "^^liučao^^^^itevse SUiei ■ ^taliianci ^ zavez- KiS^ikonl ■"■"!'■ l]a Sf dansko? temne m v izjav, '^ifiister ^J®nem članku. Italr **"*' *»a»'juje: feŠ^.^"^itoW® j® težko prositi i e uj g ; Problem mora ske&. ° ^jud8tvf\^ ^ ameriško in ^^'^iliem ^ ^^^i krščan- ob 8 Nocoj Zed, države podprle akcijo za zedinjeno vlado v Jugoslaviji Državni department se strinja z določbami sporazuma med maršalom Titom in premierjem šubašičem WASHINGTON, D. C. — Državni podtajnik Joseph C. Grew je pretekli petek v odsotnosti tajnika Stettiniu-sa v imenu državnega departmenta uradno potrdil, da so Zed. države nudile podporo elementom v notranjosti Jugoslavije za upostavitev zedinjene administracije v Bel-gradu, kamor želi ameriška vlada poslati akreditirano diplomatsko misijo. Predlagana zedinjena vlada ima služiti, dokler ne bo vso 2,100 ameriških letal razbija nemške tovarne LONDON, 6. februarja. — Po velikem napadu na Berlin, katerega je preteklo soboto vprizorilo 1,000 a-meriških bombnikov, je danes sledil nov silen napad od strani ameriške zračne sile na industrijske tarče v zapadni Nemčiji. Današnjega napada se je udeležilo 2,180 ameriških bombnikov in bojnih letal. Ameriški napad tekom dneva je sledil velikemu nočnemu napadu na Berlin od strani britske zračne sile. Tarča ameriškega napada so bila mesta Magdeburg, Leipzig in Cheminitz. Nemška črta ob reki Odri poka vsepovsod jugoslovansko ozemlje osvobojeno in dokler ne bo izvoljena vlada s svobodnimi volitvami. Patterson obrazložil ameriško stališče v Londonu, Stališče ameriške vlade je bilo obrazloženo tekom nedavnih razgovorov med kraljem Petrom v Londonu in premierjem Šubašičem od strani Richarda C. Pattersona, ameriškega poslanika pri jugoslovanski za-mejni vladi, ki biva v britski prestolici in ki še vedno uživa priznanje Zed. držav. Državni podtajnik Grew je tozadevno v petek izjavil: "Kakor sem rekel v svoji izjavi 23. januarja, je ameriška vlada odobrila poglavitni cilj sporazuma, doseženega *med Titom in šubašičem, namreč, da naj bi zamejna vlada in elementi v Jugoslaviji delali skupaj v svrho upostavitve zedinjene administracije. Poslanik Patterson se sicer ni udeležil pogajanj, ampak sporočil je vsem prizadetim strankam željo te vlade za hitro in prijateljsko izravnavo jugoslovanskega problema. "Ako se bo predlagana zedinjena vlada za Jugoslavijo organizirala tako, da bo reprezentativna za jugoslovansko ljudstvo, bo taka uredba v soglasju s splošnimi načeli te vlade, kakor so bilf izraženi v nedavni poslanici predsednika Roosevel-ta kongresu Zed. držav." Nasi fan+je-vojaki it ★ Po dveh letih v bojih z mornarico nekje v Južnem Pacifiku, se je vrnil na dopust za 10 dni, Eddie WiUiam Bradač, sin poznane Mrs. Katherine Bradač, 926 Herrick Rd. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. if redna d r> ' ^ Slovenskem ^ u na Recher Prošene, da se ^^teviino. Pfc. Frank Gorenc mL, sin Mrs. Frank Gorenc^ 6303 Carl Ave., je iprišel na dopust iz Juž-no-zapadnega Pacifika, kjer se je nahajal 29 mesecev. To je njegov prvi dopust, odkar se nahaja pri vojakih 33 mesecev. Doma bo 21 dni. Za svojo udeležbo v bojih je bil odlikovan z Combat Infantry Badge, in za rane, ki jih je trpel, je dobil odlikovanje Modrega srca. Ob času potopitve parnika Coolidge, se je nahajal na krovu, ter je bil srečno rešen. Prijatelji ga lahko obiščejo na 7232 St. Clair Ave., kjer se nahaja s svojo soprogo Stello. Na 18. februarja se bosta skupno podala v Florido, kjer bosta o-stala dva tedna. Njegov brat F 2/c Edward je z mornarico nekje na Pacifiku. Vesti z bojišč M Umrli ~ ranjeni - ujeti Sovjetski list objavil oster napad na Japonsko MOSKVA, 5. feb. —, "Rdeča zvezda," organ Rdeče armade, je včeraj objavil obširen članek, ki se bavi z notranjimi političnimi razmerami na Japonskem, in izjavlja, da je "politika agresije" veliko razočaranje za japonsko ljudstvo. "Vojna je postala med ljudstvom tako nepopularna," izjav-ja organ Rdeče vojske, "da si vlada prizadeva ustvariti vtis, da je bila Japonska prisiljena stopiti v vojno. "Nedavno je Japonska začela čutiti grenkost poraza. To ni samo občutek, impotence, temveč premoč sovražnika je začela učinkovati tudi na japonsko psihologijo." "Rdeča zvezda" izjavlja, da je japonsko časopisje nezadovoljno s politiko parlamenta, in v Članku se poudarja nevarnost, kateri je izpostavljen Tokio od strani zračnih napadov ter razpravlja problem, ki je nastal z ozirom na industrijski in živilski položaj. Jugoslov. vojni begunci se vračajo iz Egipta domov OBRAVNAVA KONČANA Včeraj je bilo sporočeno, da se je ženski odbor izrekel v prid tožiteljem, ki so tožili tovarno na E. 62 St. Izid glasovanja članov zonskega odbora v zadevi je dal tli glasove v iprid prebivalcev, da lastnik tovarne nima pravice in ne sme obratovati tovarne, ko jo je doslej, proti enemu glasu v prid tovarnarja. Zdaj bo še drugi odbor ali potrdil to razsodbo ali drugače ukrenil, ali se pa bo lastnik skušal poslužiti še drugih potov. PVT. FRANK A. JESENOVEC Mrs. Helen Jesenovec, 15805 Waterloo Rd., je bila od vojnega departmenta obveščena, da je bil dne 7. januarja ranjen v Belgiji njen mož Pvt. Frank A. Jesenovec. • Pvt. Jesenovec, ki je sin družine Mr. in Mrs. Jesenovec, 5812 Prosser Ave., je 30 let star, ter je pred svojim odhodom k vojakom 25. marca 1944, delal pri Thompson Aircraft Co. Preko morja je bil poslan preteklega septembra. Doma ima tudi sinčka Kenneth, starega dve leti. Sedaj se zdravi v bolnišnici v Franciji. POPRAVEK Mr. Kapel, z Chardon Rd. se nahaja v St. Luke's bolnišnici, ne v Lakeside bolnišnici, kot je bilo v ponedeljek poročano. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2:30 ure ipopoldne do 8. ure zvečer. LONDON. — Glasom kabla, ki je dospel semkalj na evropski glavni stan Relifne in rehabilitacijske administracije Združenih narodov (UNRA), se je organizirano povračanje vojnih beguncev na domove, ki so bili osvobojeni izpod nemškega jarma, že začelo. Na poti nazaj v Jugoslavijo se nahaja 1,200 vojnih beguncev iz Jugoslavije, ki so se nahajali med dvanajstimi tisoči vojnimi begunci iz omenjene dežele v taborišču E1 Schott pri Kairu. To je prvo tako potovanje vojnih beguncev nazaj v svojo domovino pod pokroviteljstvom UNRA. Vračajo se navzlic bedi doma Okoli 600 teh beguncev se je vrnilo z ladjo v dalmatinska pristanišča, nadaljnih 600 pa jih čaka v Egiptu, da se vkrcajo za povratek domov. Ti ljudje se vračajo v svojo domovino navzlic temu, da tam vlada največja beda in pomanjkanje. Toda nedavno je bil sklenjen dogovor med vojaškimi o-blastmi, ki vodijo take posle za zavezniške armade, in jugoslovansko vlado, glasom katerega se bo začel pošiljati relif v Ju-I goslavijo. Mati pustila tri otroke v sirotišnici V policijskem zaporu se nahaja Mrs. Lillian Doctor, stara 21 let, stanujoča na 2620 E. 37 St., ki je pred par dnevi prinesla v Detention Home in pustila tam svoje tri otroke, Richard, 4; William, 2, in Dennisa, ki je komaj devet mesecev star. Rekla je, da so to otroci iijene sestre, ki jih je pustila pri nji, da skrbi zanje. , Mlada mati, katere mož se nahaja pri vojakih, je rekla, da si je želela nekoliko oddiha od skrbi za malo družino, in da je nameravala priti po otroke, čim je dobila kako delo, da poplača stare račune. Za vzdrževanje dobiva od vlade $120 na mesec. Kakor razvidno, ni imela mlada ženska nikdar nobenega opravka s policijo. "Velika trojica" baje zboruje nekje v Sov. Rusiji ANKARA, 5. februarja. — Tukaj se danes poroča, da so predsednik Roosevelt, ministrski predsednik Churchill in premier Stalin že začeli svojo dolgo pričakovano konferenco, kateri prisostvujejo tudi njihovi glavni svetovalci. Ta poročila trdijo, da se konferenca vrši nekje na teritoriju Sovjetske Rusije. Navzlic temu, da gotovi krogi trdijo, da imajo precej dobro idejo, kje da je konferenca v teku, pa bi bilo radi varnosti nezaželjivo, da bi ime kraja dalo v javnost. More pa se reči, ne da bi se ogrožala življenja zavezniških voditeljev, da so turški krogi prepričani, da se razgovori "velike trojice" vršijo nekje ob Črnem morju. Kupujte Tojne bonde in vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poražene ■tsišče in vse. kar ono predstavljal DEČEK NAPRAVIL DOBRO DELO SSiiiSM Rdeča vojska je prodrla 12 milj zapadno od reke južno od Breslava. Moskva molči o bojih pred Berlinom LONDON, sreda, 7. februarja. — Moskva je snoči naznanila, da je Rdeča vojska južnovzhodno od Breslava prodrla 12 milj in. pol preko zapadnega brega reke Odre na 50 milj dolgi fronti, medtem ko Berlin poroča, da so Rusi prekoračili Odro tudi na dveh točkah na severnem sektorju, kjer predstavlja zadnjo naravno obrambo za Berlin in srce nemškega rajha. Glasom radijskim poročil iz*; Berlina, ki zopet poročajo o sovjetskih uspehih mnogo prej kot m . Italijanski deček, katerega vidite na zgornji sliki, je član podtalnega gibanja v Livomo, katera okolica mu je dobro znana. Ameriškim četam je napravil ob času zavezniškega napada v Italiji, veliko uslugo, ko jih je vodil stran od krajev, Id so bili polni min. pa so potrjeni v Moskvi, stoje čete Rdeče vojske kakih 30 milj severovzhodno od Berlina, medtem ko so Rusi severoza-' padno od Breslava v Šleziji zavzeli mesto Steinau, o katerem pravijo Nemci, da so ga evakuirali. Uspehi v Šleziji Naznanilo o prekoračenju O-dre v Šleziji, ki je bilo najprej naznanjeno v dnevnem povelju maršala Stalina in ponovljeno v večernem komunikeju, je prekinilo molk, v katerega so bile zavite operacije prve ukrajinske armade maršala Koneva tekom zadnjih dni. Ampak ko se je pozornost o-sredotočila na operacijah Ko-neve armade, je Moskva obmolknila glede aktivnosti prve beloruske armade maršala Gre-gorija Žukova, ki je v akciji ob reki Odri dalje proti severu. Z izjemo poročil o manjših uspehih v Vzhodni Prusiji in v Budimpešti, kjer Rdeča vojska drobi ostanke obkoljene nemške posadke, je moskovski buletin ignoriral danes vse operacije na vzhodni fronti z izjemo onih na šlezijskem sektorju. Prodiranje Koneve armade Po prekoračenju Odre v Šleziji so čete maršala Koneva zavzele Brieg, 24 milj južnovzhod- no od Breslava na zapadnem bregu reke, Grottkau, južno od Briega in 10 milj zapadno od Odre, in Thomaskirch, južno-zapadno od Ohlau-a in sedem milj in pol južnozapadno od o-menjene reke. Naznanilo označuje vse zavzete kraje kot važne komunikacijske centre in močne o-brambne točke nemške linije na zapadni strani Odre. Rusi so poleg tega zavzeli tudi Loewen in Schurgast. "Noben čudež ne more rešiti Berlin" Koneva fronta zapadno od 0-dre se sedaj razteza od zavzetega šlezijskega glavnega mesta Oppeln na jugu pa do Breslava. Berlinska poročila v tej zvezi domnevajo, da se armada maršala koneva morda pripravlja, da udari proti Desdenu, ki leži 160 milj dalje proti zapadu. Berlin priznava, da so čete maršala Žukova prekoračile reko Odro med Kustrinom in Frankfurtom, na šestih nadaljnih točkah. Medtem ko Moskva ni objavila zavzetja nobenih o-porišč na zapadnem bregu Odre na tem sektorju, pa je neka sovjetska radijska oddaja danes rekla: "Kustrin in Frankfurt sta v procesu obkolitve. Berlina ne more rešiti noben čudež. Njegov padec je najkasneje v teku e-nega tedna neizogiben." Novi grobovi JOHANNA CARRISH Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu Johanna Carrish (Kariš), rojena Dodič, stara 59 let. Stanovala je na 724 E. 162 St. Doma je bila iz vasi Obro, fara Hrušica, pri Istri ji, kjer zapušča dva brata Josepha in Antona, ter sestro Frances Hrvatin. V Ameriko je prišla pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz istega kraja, in 7 otrok Mildred, por. Crook, Anthony, Mary, por. Deben-jak, Joseph, Sgt. Louis, Anna in Dorothy, dva vnuka, brata John Dodič in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. v * v FRANK RASTOV Snoči ob 7. uri je umrl na domu hčere Alice Celizič, na 20441 Westport Ave., Frank Rastov, star 78 let. Stanoval je v Smoke Run, Pa., odkoder je prišel k hčeri pred dvema tednoma. Doma je bil iz Oseljegra-da na Hrvatskem. V Ameriki Vesti iz življenja ameriških Slovencev Lorain, O. — Albina Zaletel je bila obveščena, da je 28. decembra padel v Luksemburgu njen mož Pfc. Frank M. Zaletel, star 33 let in član KSKJ.^ K vojakom je šel maja 1942, čez morje pa lanskega junija. Poleg mlade žene zapušča starše, dva brata, tri sestre in več drugih sorodnikov. SVOB. SLOVENKE. Jutri, ob 7:30 uri zvečer se vrši redna seja društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. Članice so vabljene, da se u-deležijo polnoštevilno. se je nahajal od leta 1886. Bil je član društva št. 80 H. B. Z. V Clevelandu zapušča dva sinova: Frank Ross in Joseph Ross, šest hčera: Mary, poročena Suhar, Theresa, poročena Hulina, Alice, poročena Celizič, Catherine, poročena Machek, Barbara, poročena Mihalic, in Madeline, poročena Semkins, v Smoke Run, Pa., pa zapušča hčer Anno, poročeno Muhaw. Truplo bo odpeljano v četrtek zjutraj iz August F. Svetek pogrebnega zavoda v Smoke Run, Pa., kjer ne bo vršil pogreb. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. februarja, li UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_____________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) _____________________________3.50 For 3 Months — (Za 8 mesece)____________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____ Por Half Year — (Za pol leta)______:__ Por 9 Month« — (Za 8 meeec«)________ -»7i0 - 4.00 - a.25 For Europe, South America and Other Foreign Countrle«: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)_________ Por Half Year — (Za pol leta) __________________________________ ..$8.00 _ 160 Entered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. —- Stojan Pribičevič o razmerah v Jugoslaviji če obstaja še kaka opozicija proti Titu, se zdi neorganizirana in mrtva. Tvorijo jo deloma velesrbski Miha jlovičevi, Nedičevi in Ljotičevi sopotniki, deloma ljudje, ki so se naveličali vojne in katerim ni všeč popolna partizanska mobilizacija proti Nemcem, ter večinoma oni ljudje, ki so bili ža časa okupacije tri leta in pol podvrženi babavski sovražnikovi in kvizlinkovski propagandi o "rdeči nevarnosti." Tipičen vzgled je Bel-grad. Ob osvobojen ju zadnjega oktobra je morda 80% ljudi bilo proti partizanom. Ves teden se civilisti niso pokazali na ulicah. Nato so se pričeli odpirati trgi, potem trgovine; polagoma so se pričele kazati tudi ženske v kožuhih in vzlic raznim govoricam o množičnem mo-renju, se "strašni" partizani niso zdeli več taki z a vratni morilci. Po dveh mesecih se je nasprotstvo skrčilo za morda 50%. če bodo partizani nadaljevali svoje namere in se ravnali svojega načela: "Nobenega maščevanja, razen nad fašisti," tedaj znajo pridobiti naklonjenost bel-grajskega prebivalstva. Ko je še v Belgradu bilo 80% ljudi proti partizanom, je že bila ocividna slabotnost opozicije. Nikakega poskusa ni bilo, da bi mase demonstrirale proti Titu, nikakih skupnih protestov, niti enega napisa na stenah: Doli s Titom! To je važna svedočba o mestu, ki je proslulo radi svojega uporniškega značaja. Misterijo o Mihajloviču je bilo mogoče razkrinkati le po osvobojen ju Belgrada. Sedaj je na roki sodnijska evidenca, da so nekateri Mihajlovičevi poveljniki imeli dogovore z Nemci in so, n. pr, vzdrževali svoj stan v kavarni Takovo na Tereziji v Belgradu za časa nemške okupacije. Na rokah je tudi dokaz, da so nekateri Mi-hajlovicevci bili usmrčeni v taborišču Banjica blizu Belgrada. Pravilno razlaganje vsega tega pa je, da je Mi-hajlovič imel v Srbiji dvojne simpatičarje: kolaborator- vabljeno na to domačo zabavo je z Nemci in pristne rodoljube. Ko pa je meseca no- članstvo društva "Slovan" (Slo-vembra to spoznanje postalo očividno, je Tito proglasil ™"'' d'"', ter dragih druš-pomiloščenje. Članstvo v Mihajlovičevi skupini ni bilo kaznjivo dejanje, temveč le osebe, ki so bile naravnost krive sodelovanja s sovražnikom, s kvizlingi ali z osebami, odgovorne za navadne zločine, so bile^ obsojene na smrt ali na prisilno delo. Belgrajsl^o šepetanje, ki ga nazivajo "radio tete Mileve," je zadnjega oktobra postavilo 60,000 kot število belgrajskih ljudi, ki so jih partizani zaprli. Dejansko pa so prve štiri tedne partizanske oblasti zaprle komaj 5,000 belgrajskih ljudi izmed skupnega prebivalstva 300,000. Izmed teh je 105 bilo ustreljenih, okrog 2,000 je bilo izpuščenih, ostali pa so bili pridržani za nadaljno preiskavo ali pa obsojeni na prisilno delo. Edina organizirana politična stranka v osvobojeni Jugoslaviji je komunistična. To je bila tretja največja stranka v edinih svobodnih volitvah leta 1921. Tisto leto je bila prepovedana in od tedaj njena ljudska moč ni bila nikoli preizkušena na legalni način. Drugih sedem političnih strank, ki so bile legalne pred vojno, je razpadlo. Medtem ko so člani nezakonite komunistične stranke od največjega do najmanjšega pristopili v Narodno osvobodilno gibanje, so se voditelji drugih strank med sabo razcepili leta 1941. Nekateri so odšli v inozemstvo, nekateri so pristopili v Mihajlovičeve vrste, drugi v partizanske, nekateri so se približali kvizlingom, a nekateri so se oprijeli pasivnosti napram napadalcem. Narodna osvobodilna fronta pod vodstvom komunistične stranke dobiva svojo fhoč v glavnem iz volilne mase teh sedmih starih strank, ki so brez voditeljev. Nobene možnosti ni, da bi bile stare, razkreditirane strankarske mašine upostavljene v osvobodilni fronti. Večina v osvobodilni fronti so ne-komunisti, toda začasno so priznani kot neforn-^lne "demokratične skupine," in ne kot organizirane politične stranke. Razlike med strankami na po vsem novi podlagi se skoraj morajo poroditi v Narodni osvobodilni fronti po končani vojni. Narodna osvobodilna fronta bo šla pred volilce kot ena organizacija in kakršne koli razlike se bodo pojavile v, mišljenju, bodo razrešene na sejah odborov osvobodilne fronte. V Jugoslaviji je precej propagande za "junaško jugoslovansko komunistično stranko," o kateri se govori, da je samo leta 1941 izgubila 10,000 svojih članov na vojnih poljanah, toda niti enega ne za komunistični sistem vlade ali človeške družbe. V osmih mesecih nisem videl niti slišal ne enega političnega gesla, s katerim bi se zahtevalo komunizem, ali zasledil en sam poizkus kolektivizacije privatnih kmetij, trgovine ali tovaren. Fraza enotne propagande je: Federalna, demokratična Jugoslavija. Opetovano je bilo naglašano, da privatna lastnina in iniciativa ostaneta tudi pod režimom Narodne osvobodilne vlade, kajti glavni borec za narodno osvo-bojenje je zelo individualistični kmet. Samo naprave, ki jih je lastovala pred vojno monarhistična država, kot n. pr, državni monopol tobaka, vžigalic, petroleja, soli, nekaterih rudnikov, itd., in zaplenjeno premoženje obsojenih narodnih izdajalcev zna ostati državna lastnina pod vlado osvobodilne fronte. Zunanji kapital bo zopet dopuščen, toda najbrž pod novimi pogodbami in koncesijami. Nobene evidence ni o kaki protiverski propagandi v Jugoslaviji. Bradati srbski pravoslavni duhovniki so se izkazali za tako razvedrilno toniko za borbeno partizansko moralo, da se širi med Srbi pregovor: Ena brada je kot brigada. Partizansko stališče napram veri — pravoslavni, katoliški, protestantovski, turški ali judovski — je ločitev cerkve (vere) od države (politike). Srbski pravoslavni nadškof Josip v Belgradu, ki se je bal ponižanja, je dobil častne obiske od mnogih visokih oficirjev Narodne osvobodilne vojske. Wotnxn, ' CLEVFlANn nuin V UREDNIKOVA POŠTA Domača zabava društva "Slovan" Cleveland, Ohio. — Na predzadnji seji je navzoče članstvo društva "Slovan" št. 3 S. D. Z. sklenilo, da priredi domačo zabavo za'člane "in njih ožje prijatelje. Vršila se bo v soboto, 10. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v sobi št. 1, novo poslopje. Za vse posetnike bo preskrbljeno z vsakovrstnimi okrepčili, ki se jih da dobiti, za plesaželj-ne pa bo igral Špehkov Lojze, kot star godec na moderne harmonike. (Na svatbi spodaj podpisanega je on igral, in bilo je zelo luštno). Torej, v prvi vrati je vljudno tev S. D. Zveze. Dobrodošli so tudi člani glavnega odbora in ostalo občinstvo, ker v veseli družbi zavednih Slovanov bo luštno. V soboto, 10. februarja vsi v dvorano št. 1 (Sokolska dvorana), ob 7. uri zvečer! Anton Jankovich. "Vdova Rošlinka" StVela, ma bo lušno! Stara slovenska šega je, da na pustno nedeljo norijo stari in mladi. Zatorej, ako hočemo obdržati naš običaj, moramo vsi na pustno nedeljo zvečer dne 11. februarja v Slovenski narodni dom, kjer se bo pod vodstvom Mrs. Tončke Simčič podalo zabavno komedijo v treh dejanjih. Zastor se bo dvignil točno ob 7. uri zvečer, in sicer je bolje, da pridete malo preje, da si izberete komodne sedeže. Iz nevtralnih virov sem izvedel, da je John Tavčar vsak sedež posamezno namazal s skrivnih salom, tako da niti eden ne bo cvilil, škripal in nagajal naši avdijenci. Zatorej, brez skrbi. V prvem snidenju z mladim Janezom ga Rošlinka postreže s sladko medico. Janec pije in reče: Res je tole dobra kapljica, da bi se še angelci oblizova-li. Mati, lepo ste me pogostili. Kadar se bo spet utrgala liska, kar mene pokličite! Rošlinka mu.jpa odgovori: Na- me se pa nič ne boš spomnil? Hudomušni Janez ji zatrjuje: Oh, Marjanca, saj veš, da Te imam rad, še skoraj raje kot Manico, nič, nič, sploh Te imam najraje. Saj si hudičevo zala baba. Pomislite,' to je samo začetek. Ali vas ne zanima konec te komedije? Pridite vsi, saj bo na pustno nedeljo! Za dramski zbor "Ivan Cankar". t Ivan Čeh. Delo Prog. Slovenk za relif v letu 1944 Vabilo na sejo Čitalnice SDD Cleveland, Ohio. — Ker je bila zadnja seja čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd., radi izredno^ slabega vremena tisti večer, prav slabo obiskana, je članstvo vljudno prošeno, da se udeleži seje, ki se vrši nocoj, 7. februarja. Pričetek seje bo ob 8. uri v čitalniških prostorih. Cenjeni čitalničarji in čitalni-čarke, udeležujte se bolj pogo-stoma sej in jačimo naše čitalnice in našo literaturo, katera nam bo še prav prišla. Mi vsi vemo, da je v naši stari domovini kruti sovražnik uničil vso našo kulturo in literaturo, in e-dino, kar nam je ostalo v tem oziru, je kultura, literatura in naše čitalnice v tej deželi. Čitalniški pozdrav Tajnik. V letu 1944 smo bili vsi zaposleni, posebno pa Progresivne Slovenke, ki so se zavedale, da so začele veliko in trdo delo, ko so« prevzele velikansko delo, ki je bilo v zvezi z nabiranjem obleke z& Jugoslavijo, kakor tudi nabiranje denarnih prispevkov, za nakup ambulance in zdravniške potrebščine. Imele smo velike potežkoče, toda smo jih dobro rešile, ker smo res skupaj delale. Nekdo je nekoč rekel: Najboljši uspehi življenja se ne dosegajo z velikim trudom posameznikov, ampak s skupnim delom jDtinogih in vseh. Zato ne pozabimo teh besed tudi v bodočnosti, ko bomo podvzele nova dela. Morebiti bo kdo mislil, da naša dela niso bila važna, toda so bila v resnici. Vaša zvestoba in vaše skupno sodelovanje je bil pravi pripomoček za dosego vseh naših ciljev in uspehov. Bilo je v mesecu, juliju 1944, ko smo pričele z nabiranjem denarnih prispevkov za ambulance. Kakor hitro smo nabrale dovolj denarja za bolniški voz, je naš odbor določil, da nadaljujemo z nabiranjem za zdravniške inštrumente in splošno podporo pomožnemu odboru ZOJ-^A. (WRFASSD). Od časa do časa smo priobče-vale imena posameznih darovalcev. Gotovo, pa vas sedaj zanima, koliko so znašali denarni prispevki do današnjega dne. Zato sporočamo imena nabiralcev in vsote, katere smo sprejele, če je darovalec dal en dolar ali več. Obenem vam tudi poročamo, kolika čistega dobička smo napravile na semnju in kolik je bil preostanek od naše 10-letnice, kar. smo tudi dale pomožnemu skladu. Naši dohodki so bili sledeči: Semenj "(bazar) v juliju $661.24 Desetletnica P. S. —..... 705.84 Darovi na 10-letnici........ 160.00 Darovala dr. SNPJ .... 2221.38 Sam. dr. in klubi ........ 310.50 Darovala dr. ABZ ........ 205.00 Darovala dr. SDZ ________ 178.00 Posamez. izven mesta 122.50 Nabral kr. št. 2 PS .... 2101.43 Nabral kr. št. 1 PS .... 1232.10 Nabral kr. št. 3 PS ...... 505.10 CLEVELAND, OHIO SSD, da nabifamo denarne prispevke in obleko za Jugoslavijo. Ves denar, ki je poslan v New York po Progresivnih Slovenkah, gre v kredit slovenski skupini. Zato vi vsi, ki mislite še dati, ne čakajte, da bi se vas moglo vprašati. Me še vedno nadaljujemo z nabiranjem obleke, katere smo že odposlale nad 18,000 funtov. Tako smo poslale tudi 250 zabojev prehrane. Napravile smo tudi prošnjo na Civilian Defense Block Plan, da nam pomagajo z zbiranjem obleke, in dobile smo zadovoljiv odgovor. The Cleveland News je tudi v svojih kolonah napravil poziv, da se pomaga našemu pomožnemu delu. Zato se vas ponovno poziva, da prinesete ponošeno obleko, posteljno o-premo, itd. na naša zbirališča v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. in v Slov. društ. domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. Novo leto nam prinaša zopet polne roke dela in še več pozivov in klicev za pomoč stari domovini. Zato ne odlašajmo, kadar prihaja čas, da dajemo in pomagamo tistim revežem, ki gledajo na nas s prosečimi očmi. In ko se konča to leto, bomo lahko gledali v preteklost z zadovoljstvom v srcu, da smo storili vse najboljše, kar nam je velevalo naše srce; in če bomo imeli take občutke v našem srcu, potem smo dosegli nekaj takega v našem življenju, kar prekaša vse druge življenske dobrote. Ne pozabimo, da je naša dolžnost, da skrbimo za svoje brate in sestre. Josie Zakrajšek, pred. odb. Prog. Slov. za WRFASSD. Nabrala: Josephine O d a r, Canton, Ohio: American Jugoslav Citizens Club $10.00, John Habjan in Blaž Odar po $2.00, Thos. Brožič $1.50. Po $1.00 so prispeli: Margaret Fantsko, T. Marich, Nick Markovich, Sam Toleff, John Pežjak, Helen Drago vich, Steve Kristofich, Smi-Ija Jacksich, Josephine Odar, Joseph Lapanja, Frances Guna, Alfonz Kompara, Pete Chufar, Joe Lapanja, Jr., Anton Kriz-man, Frank Trojer, Anton Maver, George Levnaich, Frank Kocian, Mark Fisher, Anna Haj-din Mrs. Sophia Radosevich, Mike Kraguljac, Marko Ruka-nica. — 50c Rade Kiok. Skupaj .................$40.00 111.; Perfect Circle No. 26 P. J. Chicago, 111.; Mr.i«' Anton Golenko, ChicagOi Mr. in Mrs. Frank BostiCi cago, 111.; Mr. in Mrs. Den, Chicago, 111.; Antoo dan, Muskegon Heights, _ Park View Laundry Co.) go, 111.; John J. Petrovič,L go, 111. Chicago Molded Fellowship Club, $4.25; Mary E. Novak, ^ go. 111. $4.00; Paula S. ^ Chicago $3.00; Frances Chicago $3.00; Po C. Gratchner Chicago, _ Kordic Chicago, ^ Chicago, Richard go, Hugh C. Smith, Getting Bros. Ice Co. j John Petak Chicago, leznikar Chicago, Anto'^ Cicero, Milan Medvešek go, Louis Zorko Chicago, les Renar Chicago, GUI'® . tar Chicago, Mr. in Strainich Chicago, J" rolt Chicago, Frank Carr go, John Kraly CicerO; Floral Co. Cicero, Mr. ^ R. Sannemann Chicago, Cimftar Chicago, Mr- ' Stanley Možina ChicaŽ"' Tausendfreund Chicao"' Hribar Chicago, Louis Chicago, Anton BucKar go, Michael Vrhovnik Tončka Erdech Chica^^^^^ Jurca Chicago, Matt ^ Cleveland, Ohio, RudilP Cleveland,, 0., Matbe^ , Chicago, Mr. in Mrs- ^ Prosen Chicago, John cago. Po $1.00 vsi iz Chic# Mildred E. Kaiser, Ch^ ^ Kaiser, John Jersicb, g 'o! Za !ič % jak, Louis Slamnik disek, Sr., Mark , pred' chi % Rak, Stanley Zele, - p, der, Lawrence Gradiš® Milkvi, Tim PrelesniK j, fJ O. Prazak, Mr. ^ Potokar, Frank Kord®^'^,,! Cherway, Gary, P Zg( tla, 111., ni., Andrejasic Chicago, Gratchner Chicago, . Mohar, Downers Gr^ Dalje, iz Chicsga H le Skup. dohodki .......... $8,403.09 Stroški Znamke, čiščenje obleke, vožnja za 17,000 funtov obleke in 300 zabojev živeža ...... $271.47 Poslano vojnemu pomožne- Nabrala: M. Bratnik, Eliza-mu odb. ZOJSA (WRFASSD) jbeth, N. J.: Mr. in Mrs. Joseph $7,500.00. Oblak $10; Helena V. Bratnik, laj: Ml. % I* "lis ^1 Ii Skupni stroški $7771.47. jR. N, $5; Joseph Hascek $5;, PRAKTIČNI NASVETI Zamazane kopalne kadi, umivalnike in lijake očistiš takole: V toplo vodo nareži mila, da dobiš gosto kašo, tej kaši primešaj še malo salmiaka, nato kad dobro namaži in pusti čez noč. Drugi dan vlij v kad še tople vode, v kateri si raztopila pest navadne sode in kad dobro zdrgni in umij. Lahko se po-služiš tudi krtače. Zatem kad dobro izperi s čisto vodo. — Ce se je v kadi nabral vodni 'kamen, tedaj takoj kad zdrgni s salmiakovo vodo. Sodo raztopi v malo vode in drgni po vodnem kamnu. K e r se pa vodni kamen nabere po navadi le na j dnu kadi, je najboljše če pustiš j čez noč salmiakovo sodo v kadi, da bo tako raztopila vodni kamen. Preostanek na banki $631.62. j Mr. in Mrs. M. Bratnik $5; He-j Dne 10 ianuarifl 1 Q 4 Feilin $3, /lUri Bulniti $2,, , .. ' ^ 1 1 J - ^ i Anton Pezdirc $1.50. Po $1.00:] knjige pregledale sledeče nad- .... , | ur ■ T-> , 1 r. Mike Milovas, A. Boczon, Nicho-! zormce: Marion Bashel, Rose I, —, . . % , ^ ^ C, ... T 4.- n 4- I las Klepic, Adolph Smarsch, Jo- Slejko m Justine Pretnar. , ^' , Obtei»rilikise»raviskre-'^^P^' Stevens, Joseph Opak, V-* KJ L C I Ov IJldV, iOAi I T 1 rr^ , y-x • t • , . . i Jack Turk, G. Stiychmeucsz, 110 zahvaljujemo vsem m vsa- . , . ^ Antoinette Cipoth, Agnes Pa- kpniu za nesebično zanimanje in soudeležbo p r i tem velikem delu za človečanstvo ter vas obenem še prosimo, da nam pomagate pri tem delu. Prav tako se zahvaljujemo Mr. Franki Mervarju, ki je v svoji čistilnici' izčistil 416 kosov različne oble-; ke — brezplačno. To delo je bi-1 Nabrala Mrs. Paul Berger, lo vredno med brati okoli $100. i Chicago, 111. — Pauline Berger, sarich, in Mrs. Mary Skarl. — Po 50c: L. Malafy, Josephine Barnes, Rose Elersic, Mrs. B. Bettyas, Mary Turk in Stephen Cerne. Skupaj ........................ $45.50. zich, Frank C. Japich> diar, Cicero, 111., ^ Barber, John CeiheD, ] dovich, D. J. Lotrich, y mer, Josephine-Zuod ' i Koshak, Hinsdale, loj Kosmach, Universal, jj, Gratchner, Chicago, & Jacob Marinich, g ^ Victor Kvapil, char, Louis Mesec, ^ Charles Pogorelec, L" .. Mary Bramor - Kosba 'j,,' dale. 111., Bozo Rados® cago. 111., Mr. in Ter din, Hubert JoS. J# in Mrs. Edward ArKjj Nachtman, Louis St® Kind! 50c, John Mai"® ^ Skupaj (nadaljev^"^^^ oki a Organizacija Progres. Slovenk bo še vedno pomagala vojnemu pomožnemu odboru ZOJSA ali WRFASSD. Torej pri- Chicago, 111. $10.00; Reliance Federal Svg. & Loan Ass'n of Chicago $10.00; Po $5.00: Ant. Garden, Chicago, 111.; Mr. in spevajte, ako vas obiščejo 'naše! !NJrs. Peter Bermk, Clarendon članice. Me imamo dovoljenje Hills, 111., Anton Trojar, Chica-od pomožnega odbora WRFA- go. 111.; Andrew Cizej, Chicago, februar! ja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. slovenski ameriški narodni svet 8935 W. 2Gth Street, Chicago 23, 111. ' Clevel^^^' konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 odbom ' izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- fjj. . ČASTNI ČLANI: ^oms ADAMIČ, Milford, N. J. Sh„i, MARIE PRISLAND, 1034 DUlingham Avenue, Castm - Wis. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: * vLANJ 1, podpred ' KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. ^Mnred A ' N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. lUiuok FBED A VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. ^Pisnika^. T CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Hani: ' ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. ANXOv t'n W. 22nd PI., Chicago 8, 111. LEOpo,r^®NC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. ^*^SHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ^AITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III LOCis 2ET nadzorni ODBOR: 'OSIE Zakr^^^'^^' f^^sednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. 'OSepu Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. avertnik, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. DP 6IRSI ODBOR: 'OSEpjj J, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. 'OSEpjjij.' 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. ^RESa No. Chicago St., Joliet, 111. Ave., W. Aliquippa, Pa. ^'THony iriB^' No. 4, Princeton, 111. ^V. SiATn 4676 Washington St., Denver, Colo. —57th St., Pittsburgh 1, Pa. KTlSi 3rd St., N. W., Chisholm, Minn. ^'HERivi- . 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. > 17838 H: ^^1 Station ***ERivp XT 1^®5^ Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. POLLfto^^' Station St., Bridgeville, Pa. ICDvik ' ^465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Ji5?0l\EXTF o Menahan St., Brooklyn, N. ¥. JSERESa gpp 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. J^NXI\e Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. U STr&x N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ^'DRE\v Vino Cedar St., Pueblo, Colo. 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. 'OSEPa^^SNlK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn. ' 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, 111. J LEPISTRieEK BEL-AMI F * ^aticoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ (Nadaljevanje) i _ j' ^^daniu o bodočem " Sov« ^^'"oche-Mathieu je PriPravljaje G*#, Bkaknnnhw Zamal svoje ko- " y je z desnico; ■ ^ož sedaj vilice, se-^ J založil kruha; hk^^' Proti ' "Ggo se je ' ""Uhai i, skupščini ^ svojo osladno () l(j^® čednega, _ 1 brki so s& mu "«d 1] f . dvoje , ,. ^^.®Poy. in lasje, so s prečo 1 '-e mu krožili na 0lt„ ^ v (iv„ is-roziii na V po SeV^^^eb-l gizdavca. le !' ^®Pi-aJ , malo za-M ' ^^Gbuh mu Zwwbni ^ CS (Jvo "°^"šno jedel in I'kij'I'h PovZ:'" v&jen takih #, ?% pov„r ^ajen takih 4'''%% ""; "».D„ Roy, ljubosum- "Bea \»i J« (eliuste! - 2%k' ^ , su' je deini ^ega mini-'' 'ISn* . ®3al- «(J, , ^ fi-anv.. samo glasil za poslanca v svoji lepi rouenski domovini, pa bi prekanil svoje vrle zvite in neokretne Normance vkljub njihove tr-dokorni pretkanpsti; kakšen državnik bi bil, poleg teh iiepre-vidnih pavlih!" Vse do kave je gospod Laro-che-Mathieu besedoval; potem, ko je videl, da je že pozno, je pozvonil, da mu pripravijo voz ter je prožil žurnalistu roko: "Torej, velja, prijatelj moj ?" "Popolnoma, gospod minister, zanesite se name." In Du Roy je šel prav zložno proti uredništvu, da bi začel svoj članek, zakaj do štirih ni imel nikakega opravila. Ob štirih je moral v rue de Constantinople, h gospej de Marelle, ki je prihajala tja redno po dvakrat na teden, v ponedeljek in petek. A ko je stopil v uredništvo, so mu izročili brzojavko; bila je od gospe Walterjeve, in to-le je bilo napisano: "Danes moram na vsak način s teboj govoriti. Važna, zelo .važna stvar. Počakaj me ob dveh, rue de Constantinople, liko ti utegnem storiti. "Do smrti tvoja "Virgija." Zaklel je: "Prokleto, kakšen bi se pri- Mide/itaaB Raster po/Jifr "^o^oegjiPM uf£oie INDOOR OR OUTDOOR W ^sebni popust za društva * Radio Service 45 St. — HEnd. 3028 klop!" In obšla ga je tako zla volja, da je pri tej priči zopet odšel, preveč razjarjen, da bi utegnil delati. že šest tednov je izkušal pretrgati to razmerje, a ni se mu posrečilo omajati njenega trdovratnega nagnenja. Po tistem dnevu, ko se mu je udala, jo je prijelo hudo kesa-nje, in pri treh naslednjih sestankih je svojega ljubčka do milega boga zmerjala in preklinjala. Ti nastopi so mu presedali, in ker se je te zrele ženske in njene dramatične vloge že naveličal, se je kar kratko-malo zalezel in je upal, da se zapletek na ta način reši. Tedaj pa se je ona zdvojena obesila nanj, vrgla se je v to ljubezen, kakor se vrže obupanec s kamenom na vratu v rel^o. Zopet se je dal ujeti—iz slabosti, iz ustrežnosti, iz ozirov; in ovi-la ga je z nebrzdano, utrudljivo strastjo, preganjala ga s svojo zaljubljenostjo. Vsak dan ga je hotela videti, vsak hip ga je klicala z brzojavkami na nagle sestanke na cestnem oglu, v kaki trgovini ali na javnem vrtu. In neprestano mu je ponavljala z vedno istimi besedami, da ga ljubi in obožuje, in pri slovesu mu je prisezala, da je "vsa srečna, ker ga je videla." Izkazala se je čisto drugačna, nego si jo je bil on mislil, omamiti ga je hotela z otročjim laskanjem, z ljubavnimi dečarija-mi, smešnimi za njena leta. Dotlej je bila docela poštena, devica po srcu, zaprta vsakemu čustvu, brez misli na poltnost; in vse to je vzbrstelo sedaj pri tej umni ženski, ki je živela, 40-let-na, kakor v bledi jeseni po hladnem poletju, vse to je vzbrstelo sedaj, veli pomladi podobno, vse polno drobnega, nerazvitega cvetja in kil a vi h poganjkov, čuden razcvit dekličje ljubezni, zapoznele, vroče in naivne ljubezni, z nenadnimi zaleti, vzkliki 16-letne punčke, z vznemirljivim ljubkovanjem, in s čari, ki so ostareli, čeprav niso bili nikdar mladi. Pisala mu je do deset pisem na dan, bebasto blaznih pisem v bizarnem, poetičnem in smešnem slogu, okrašenem kakor indijanski jezik, s samimi živalskimi in ptičjimi imeni. • Komaj sta bila sama, ga je objemala z okorno ljubeznivostjo zajetnega dekleta, ga poljubljala s smešno našobljenimi ustnicami, skakala okrog njega, da so se ji preobrnila prsa stresala pod oplečkom. Zlasti se mu je vpiralo, kadar jo je moral poslušati, kako ga je klicala "Miška moja," "piška moja," "muci moj," "zlatek moj," "tič-ka moja zlata," "milko moj," in ker je videl, da mu igra vselej, predno se mu uda, majhno komedijo otroške sramežljivosti, s preplašenim zdržavanjem, ki se je zdelo njej ljubko, in z igračkanjem, ki so ga vajene popačene inštituke. I Vprašala je; "čigava so ta usta?" In kadar ni takoj odgovoril: "Moja," ga je nadlegovala tako dolgo s tem vprašanjem, da je bil ves bled od ner-voznosti. Po njegovem mnenju bi bila morala ona čutiti, daje treba v 1 j u b e z n i takta, spretnosti, skrajni premišljenosti in rahločutnosti; če se mu je že udala ona, zrela ženska, mati, dama odličnega sveta, bi se mu morala uda jati dostojanstveno, resno, z nekim pridržanim zanosom, mogoče celo s solzami, a s takimi, kakoršne je plakala Dido, ne z Julijinimi. Neprenehoma mu je ponavljala: "Kako" te ljubim, mali moj! Ali me tudi ti tako ljubiš? Povej, detece moje." Ni je mogel več slišati, da ga je klicala "mali moj," ali "detece moje' vselej takrat bi ji bil najrajši rekel: "stara moja." Rekla mu je: "Kakšno neumnost sem naredila, da sem se ti udala! A ni mi žal. Ljubezen je tako sladka!" Georges je vse to iz teh ust jezilo. "Ljubezen je tako slad- ka"—to je zamrmral, kakor govori naivka na odru. In potem ga je dražila njena nerodnost v ljubezni. Nenadoma se ji je vzdramila čutnost pod poljubom tega lepega fanta, ki ji je tako razvnemal kri, in prinašala je v svoje objeme nekak onemogel žar in resno gorečnost, da se je Du Roy moral smejati in so mu hodili na misel starci, ki se hočejo brati učiti. In kadar bi ga bila morala dušiti v svojih rokah, ga paliti s tistim globokim in strahovitim očesom, ki ga imajo nekatere ženske, ko jim že obledeva cvet lepote, a so vendar divne v svoji zadnji ljubezni, kadar bi ga bila morala grizti z nemimi drhtečimi ustnicami, in ga prižemati na svoje bujno, vroče telo, utrujeno, a nenasitno—takrat se je zvirala kakor punče, in blebetala, da bi bila dražestna: "Tako lada te imam, slci; tako la-da. Daj plav lep poljubček svoji zenki!" V takih trenotkih je zaplalo po njem, blaznel je, preklinjal bi bil, vzel klobuk, odšel in zaloputnil vrata za seboj. Prve čase sta se videla pogo-stoma v rue de Constantinople, a Du Roy, ki se je bal, da ne naleti na gospo de Marelle, je našel sedaj tisočero pretvez, da se je izogibal teh sestankov. Potem je moral prihajati skoraj vsak dan k nji, sedaj na zajtrk, sedaj na obed. Pod mizo mu je stiskala roko, molila mu ustnice za vrati. On pa se je najrajši igral s Suzano, ki ga je zabavala s svojo veselo živahnostjo. V njenem punčastem telesu je švigal gibčen in nagajiv duh, nepreračunljiv in potuhnjen, vedno burkasti, kakor marijoneta na semnju. Norčevala se je iz vsega in iz vseh, bodeča v domislicah in pikra v besedi. Georges jo je še bolj iz- podbadal ter jo navajal v ironijo, in čudovito dobro sta se razumela. Vsak trenotek ga je poklicala. "Slišite, lepi striček!—Pojdite no sem, lepi striček!" , Takoj je ostavil mater in je stekel k deklici, ki mu je zaše-petala kako hudomušnost na uho, da sta se oba iz srca smejala. Materine ljubezni je bil že iz-davna sit, in nazadnje se mu je do kraja zagabila; kar videti niti slišati je ni mogel več, samo j z jezo še je mislil nanjo. Zato je nehal hoditi k nji, odgovarjati na njena pisma in se sploh ozirati na njene pozive. Naposled je uvidela, da je ne ljubi več in je grozno trpela. A trdovratno se ga je držala, p režala je nanj, ga zalezovala, čakala v vozu s spuščenimi zavesami pred uredništvom, pred njegovo hišo, po cestah, kjer je upala, da pride on mimo. Hotel bi biti surov z njo, op-soval bi jo, pretepel, ji rekel naravnost: "Daj mi mir, ftieni je dovolj, sit sem te do grla!" A radi "Vie francaise" je bil še vedno nekoliko obziren; in s hladnim vedenjem, s- trdoto, ki jo je odeval v navidezno uljud-nostjo, semtertja celo z osorni-mi besedami ji je izkušal dopovedati, da je najbolje, če se ta stvar konča. Ona je posebno trdovratno iskala zvijač, kako bi ga zvabila v rue de Constantinople, in on se je neprestano tresel, da si ne stopita kdaj obe ženski pred vrati oči v oči nasproti. Njegovo nagnenje za gospo de Marelle pa je ravno narobe v tem poletju še naraslo. Klical jo je ymoj pobič" in odločno mu je bila všeč. Njiju značaja sta bila enakega kova; oba sta spadala k nemirnemu plemenu potepuhov na tem svetu, tistih The Fourth Term Inauguration '.'■ \, .v . !w.+. T<^f.:XJ'L, :