276. številka.
Ljubljana, v soboto 1. decembra.
XXVII. leto, 1894
.■aranasv iaa«i BVt^i^aM i^am an>    ■ m. M aaaa« ____ ———^^ ___ nsnnnssav
SLOVENSKI NAROD.
ahaja vsak dan iflitt inJtnli nedelje in prasnike, ter velja po poeti prejeman ca avstro-ogernk* dstele ta vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., ca jeden nteeer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano oren pošiljanja na dom ia vse leto 13 gld,, za Četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t oje detel* toliko veo, kolikor poštnina snala. Za osna ni 1 a pladnje se od oetiristopne petit-vrsU po 6 kr., ce se oenanito jedenkrat tiska, po & kr., os se dvakrat, in po 4 kr., ce m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »e isvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo, — Dredtsistvo in apravniitvo je na Kongresuem trgu Št, 13. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naroibo.
Slavno p. ti. občinstvo uljadno vabimo na siave> nnroelio, etere gospode naročnike pa, »tata rim |e potekla koncem aaeaeca naročnina, prosimo, dn Jo o pravem *aea ponove, tla poftl* l|an|« na preneha In da doM vrne številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja is L|abljasske nsMiulke brea pošli |a-
u I a na ilomi Vse leto . . . (Id. IS*— I Četrt let«   . .  gld. s-ao I*ol leta ...    „    S*50| Jeden meaee.     ,, 1*10 Ca poHllJau|e nn dom ae računa lO kr. un meaee, »O kr. sa eetrt leta. S pošiljanjem, po pošti veljat Vse leto  . . •  .Id. IV-I Četrt leta . . . *ld. s- — Pel leta • • • | Jeden mesec .    ,, 1*40
J0S)T"~ Naročaje ae lahko a vsakim dnevom« n h krata ae mora poalntl tndl naročnina, drugnce ae ne oslraino na dotleno naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". „Narodna stranka" na Kranjskem.
Štiristo in toliko kranjskih Slovencev — sami zreM možje, ki vedd, kaj hočejo, odlični po svojem stanu, izobraženosti in imetji — Izrekli bo zadnji četrtek na shodu zaupnih mož v Ljubljani, da naj se Slovenci na Kranjskem združijo v politično stranko pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot
„narodna stranka".
Teh štiristo in več veljakov se je tudi ko j organizovalo s tem, da so volili petnajst Ljubljanskih mož v
zvršilnl odbor
in nas v eto vali zaupne može za sodne okraje, da ti okrajni zaupni možje tvorijo z deželnimi in državnimi poslanci „narodne stranke" vred
odbor zaupnih mož,
koja odbora naj vodita delovanje „narodne stranke".
Vse to se je dovršilo z redko soglasnostjo in bresprimernim   navdušenjem. Ker zbrani
LISTEK.
Poslednja lekcija.
Pri povodnje alsacijaki deček. (Francoski spisal Alfons D a u d e t, poslovenila Marica)
Oaega jutra nem bo jako sapotnil is bal nem se, da ne morem povedati kako io to tem bolj, ker nam je gospod Hsmel povedal, da nas bode izprašal o deležuikih, o katerih nisem znal ni zloga ne. Za trenutek bliaknilo mi je že v glavi pustiti šolo in bežali po polji.
Bil je tako gorek, tak6 krasen dan!
Tu io tam ob gozdni meji žvitgavali so koai in na Rippertovem travniku za žago vadili so ae pruski vojaki. Vse to me je mikalo veliko bolj nego pravil» o deležnikih ; a imel aem toliko moči, da nem se ustavljal tem izkuAnjavam in tekel sem naravnost proti šoli.
Mimo občinske hifie grede, vidim, da se je ustavilo mnogo ljudi) pred omrežjem, kjer so naznanilo! plakati. 2j dve leti prihajale so s tega kraja S*mo slabe vest-, izgubljene bitke, zahteve, komiaar-ski ukssi ia jsi al mislim, ne da bi se ustavil:
— Kaj je torej Se novega?
Ko sem tako tekel čez trg, zakrici mi podko-
aanaaf ------■■        1 ■ _ 1
zaupni možje niso oddajali le svojega zasebnega mnenja, nego so bili bolj ali manj glasniki raznih krajev naše kranjske domovine, in če nadalje pošte varno preštevilna pritrdila iz Kranjske, tedaj je „narodna stranka" in njena temeljna organizacija stopila v življenje že po tem na najširši podlagi in z veliko moralno močjo.
Zastopniki politike v deželi: Luka Sve-tec, Ivan Murnik, dr. Karol vitez BIeiweis-Trs teniški, dr. Andrej Ferjančič, dr. Ivan Tavčar, Ivan Hribar in drugi so se po vse zj edinih in pod njihovim vodstvom je vrhovni za-stop „narodne stranke* — to jo zbor zaupnih mož — določil načela in poglavitne ak tuelne težnje za bodoče delovanje stranke Tudi ta program, obsežen v niže priobčenih resolucijah, so kranjski zaupni možje, četudi jih je bilo nad štiristo, odobrili, lahko rečemo, jednoglasno tako, da je disciplinarno obvezen za vse pristaše „narodne strankeu.
Pri tem se je pokazalo, da vlada med „narodno stranko" in pa političnim vodstvom goriških Slovencev, zastopanim na shodu po dru. Antonu Gregorčiču, Alfredu grofu Coroni-niju in Blaziju Grči, popolno soglasje in solidarnost. Vrhu tega je pričalo sodelovanje zaupnih mož na tem shodu iz Primorja, Štajerskega in Koroškega ter veliko število pismenih izjav iz teh pokrajin, da tudi veljavni izven-kranjski Slovenci, oziroma Hrvatje soglašajo z novo formacijo ,narodne stranke" in njenim programom.
Mi sam6 konstatujemo ta fakta, s katerimi se je pod najugodnejšimi znamenji zvršil vstop v novo politično dobo kranjskih Slovencev in se je ž njimi razodela tolikanj zaželjena sloga za politiko vseh narodno mislečih mož, zlasti v tej deželi, združenih sedaj temeljem lepih, narode osrečuj očih in slovenskemu rodu živo potrebnih načel ▼
„narodni stranki44.
Evo njene tačasne glavne težnje in načelne nazore, kakor jih je v prelepem soglasji
vič, ki je stal tam s Bvoiira pomagačem ter čtal uasnamlo:
— Ne boj se deček moj, se, dospe* fie vedno o pravem čsau v Solo.
M stil sem, da se Sali z menoj in vstopil sem ven v potu na malo dvorifite gospoda Hamla.
Navadno je hi I ob početku pouka pravi dirindaj, ki se je slišal cel6 ven na cesto: predali, ki no se odpirali in zapirali, naloge, ki so ae ponavljale glasno io v zboru, m»ft -ft si ušesu, da bi ai boljfie zapomnil1 iu debelo učiteljevo črtalo, ki je tolklo ob mizo.
— No, mirujte sedaj!
Ričunil nem bafi na oni Sun, da pridem neviden do avojega mesta, ali baš oaega dne bilo ie mirno vse, kakur ob nedeljah zjutraj. Videl sem skozi okno svoje tovarifie že vaakega na avojem mestu in gospoda Hamla bodečega gori ia doli a svojim železnim črtalom pod pazduho. Moral sem odpreti vrata is vstopiti sredi onega svečanega miru Mislite ai tedaj, ce aem bil rdeč sramote is če aem se bali Vender, ne. Gospod Hamel me je pogledal brez jeze in rekel prav sladko:
— No, hitru na tvoje mesto, mali Franc: bo* teli smo že pričeti lekcijo bres tebe.
Sidel sem na avoje mesto v klopi. Ko mi je strah prešel, videl sem Bele, ds je imel nafi učitelj svoj lepi selesi jopič, lepo sabrano košuljo na prsih
določil dne  29. novembra t. 1. prvi s h o zaupnih mož:
Danes na shoda v Ljubljani zbrani zaupni možje izjavljajo, posvetovavsi se o političnem položaji in o tem, kakose je Slovencem in istrskim Hrvatom v bližnji bodočnosti ravnati in za kaj se jim je na političnem polji v prvi vrsti potezati, naslednje:
I.
Vsi za ohranitev slovenskega in hrvatskega naroda in njegove zemlje, za gojitev in nekršeno javno veljavo slovenske in hrvatske narodnosti , slovenskega in hrvatskega jezika vneti Slovenci in istrski Hrvatje, katerim je zlasti tudi pri srci, da se s primernimi sredstvi razvija kulturna vzajemnost z drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in neotnahljivo delo v ta namen združijo in organizujejo po vseh slovenskih pokrajinah iti v Istri.
II.
Slovenci, ležeči po narodni avtonomiji, in istrski Hrvatje naj za sedaj v svoj politični in parlamentarni ])rogram vsprejmo vse one težnje, katere so dolo&ili slovenski in istrsko-hrvatski poslanci na shodu dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani, katere pa še do danes niso izpolnjene.
Slovenskemu in hrvatskemu nradovanju vlada več ali manj očito Se vedno nasprotuje ter namešča V slovenskih pokrajinah in v Istri pri sodnih, kakor pri političnih in drugih oblastvih uradnike, našej narodnosti protivne, ne da bi bili niti vselej zmožni slovenskega, oziroma hrvatskega jezika r govoru in pisavi in ne da bi to zmožnost na zanesljiv način izkazali.
Vlada tudi ne čuva nad tem, da bi se oblastva v poslovanji s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom posluževala slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Le-to se opazuje skoro brez izjeme pri administrativnih oblastvih vseh stopinj in še celo v kronovini kranjski.
Dopušča se dalje, da najvišje sodišče in višji deželni sodišči nasproti obstoječim zakonom in navedbam v slovenskih in hrvatskih pravnih stvareh ne izdajajo razsodeb in odlokov v  slovenskem^ oziroma hrvatskem
ter svilnate črne vezene nogavice, katere, je obuval ■smo ob dneh, ko je bilo nndzoratvo in ko so ae delila darila. Razveo tega imel je ves razred nekaj neobičnoga in svtčancga. Čemur sem se pa najbolj čudil, bilo je to, da sem videl tam doli koncem dvorane v klopeh, ki so bile običajno prazne, več oseb iz vasij, ki so sedele kakor mi : stari Hauser s svojim trivogUtm klobukom, stari agent in drugih fie. Vsi oni ljudje zdeli so se mi žalostni in Hauser je prinesel s sebo| star oguljen abecednik, kojega je drfcal odprtega na kolenih ia na njem ogromne naočnike. Ko sem se jaz čudil vaemu temu, stopil je gospod Htmel na katedro in rekel s prav istim sladkim glasom, s katerim je ogovoril prej mene:
Otroci moji; ta je poslednjikrnt, da vas poučujem. Pnfiel je iz Berolina ukaz, ne učiti v šolah druzega, kot nemSko v Alzsciji in Loreoi . . . Novi učitelj pride jutri. Danafinja francoska lekcija bode sa vas torej aadoja. Prosim, da ste mi jako pazljivi.
One kratke besede vznemirile so me vsega. Ah, nesrečneži ? To so torej prilepili na občinsko hišo.
Moja zadnja francoska lekcij« !
In jaz, ki sem znal komaj malo pisati! Učil ae torej ne bodem več F Ostal bodeni pri tem, kar znam! Kako sem si očital sa toliko izgubljenega časa, za toliko izpuščenih lekcij zato, da sem tekel Iskati gnezd ali se drist po Stari. Knjige moje, ki
jeziku in da se pri sodiščih prve stopinje, osobito izven kronovine kranjske, s slovenskimi in hrvatskimi
strankami nasproti mnogim, v smislu člena 19 tem. zak. izdanim naredbom sestavljajo zapisniki in izdajajo razsodbe in odloki v nemškem, ali italijanskem jeziku, in da se a ravno teh jezikih izdajajo obtožnic« proti slovenskim in hrvatskim obdollencem in vodijo obravnave, porotne in druge, celd 8 pri pomočjo tolmačev. Tudi se pH vitjih deželnih sodiščih ne imenuje zadostno Število slovenščine, oziroma hrvaščini zmoinih votantov, kar občutno krati hitro in dobro judikaturo. Nadalje se opazuje, da se iz slovenskega Stajerja sistematično izrivajo slovenski sodni uradniki, čeprav so večkrat domačini.
Ljudska šola Še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovedanja in z izklj učljivo matemhn kot nčnitn jezikotn, pač pa so ljudske Šole osobito na slovenskem Koroškem skoraj do cela nemške; slovensko prebivalstvo v Trstu in Gorici istotako za svoje otroke že več let brez vspeha zahteva slovenskih šol, in v javne, kakor tudi zasebne nemške in italijanske ljudske Šole se vsprejemajo slovenski in hrvatski otroci.
V Istri je posebno velik nedostatek hrvatskih, oziroma slovenskih ljudskih Šol, ter se hrvatski in slovenski otroci mučijo z italijatiskim poukom.
Te za kulturno državo v mnogem oziru nečastne razmere na polji ljudskega šolstva imajo se prej kot prej odpraviti.
Dopušča in po javnih funkcijonarjih se naravnost podpira pogubi ji vo gennanizatorno delovanje nemškega nschulvereinait, ki načeloma zastavlja svoje moči za p roti katoliško in protislovensko šolo, kakeršen namen im<t tudi nič manj obsodbe vredna „lega nazionaleu. Zategadelj in dokler se te krivične razmere temeljito ne izpremene', je vsakemu zavednemu Slovencu in Hrvatu prva dolžnost, da se s polno ljubeznijo okleneta naših predragih nam družeb sv. Cirila in Metoda, ki ju s tem goreče priporočamo vsemu slovenskemu in hrvatskemu narodu; hkrati pa se odločno protestuje zoper to, da se mora v Slovencih, to zlasti izven Kranjske, in v istrskih Hrvatih skoro povsod Še vedno zgol narodna požttovalnost boriti za ono pravično ■vrejeno ljudsko šolstvo, katero ustanavljati, vzdrževati in braniti je dolžnost javnih, po zakonit poklicani/i faktorjev.
Istotako se je nam potegovati, da se zakonitim potom zabrani, da bi se v ljudske šole vsprejemali otroci, ki niso vešči učnemu jeziku, dasi imajo pri roki šole z maternim učnim jezikom.
Vrhu tega se je v najnovejšem času za Štajersko izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudske šole, po katerem se tamošnje slovensko ljudsko šolstvo narav-jiost v nevarnost postavlja.
Za štajerske in koroške Slovence je pa sploh vitalnega pomena, da se deželni šolski sveti v smislu Ljohljimskega programa z dne* 2. oktobra IHiH) razdeli ter tako odstrani terorizovanje Slovencev po brez-ozimih nemških večinah v dotičnih deželnih šolskih svetih.
Iiavno tako se naše srednje šolstvo od strani vlade zanemarja ter se odklanja ne samo potrebna ustanovitev slovenskih srednjih šol ter hrvatske gimnazije v Pazinu, nego celo ustanovitev slovenskih oziroma
bo mi bile prej tako dolgočasne, tako težke, moja nI ivnicH, moje svete zgodbe., zdeli so se mi zdaj stari prijatelji, od katerih ločiti se, bilo mi je tako težko. Tako je bilo z gospodom Uamlom. M sel, da mora odpotovati, da ga ne bodem videl več, ta misel je storila, da sem pozabil vse kazni in vse udarce njegovega črtala. Ubogi mnžl
Radi zadnje svoje lekcije oblekel se je tedaj praznično in umel sem tudi sedaj, zakaj bo prišli oni priletni vaščani sedet tja na kunec dvorane. Zdelo se mi je, da pomeni njih prihod kesanje, zakaj niMo zahajali pridneje v golo. Bila je tudi tako nekova zahvala učitelju našemu za njegovo štiridesetletno dobro službovaoje in da izkažejo tako čast domovini, ki je odhajala.
Tako sem premišljeval, ko sl.ftim, da me nekdo zove po imenu. Moral s m povedati lekcijo. Kaj bi bil dal tedaj, da bi bil povedal ono imenitno pravilo o deležnikih od krnja do konca brez prenehanja, glasno, razločno brez pogreška! Zgrešil sem že pri prvih besedah in ostal na negah, oziraje se sem ter tja po svoji klopi s polnim srcem, ne da bi ai upal vzdigniti glavo. Cul sem goBpoda Hamla, ki mi je govoril:
— Nečem te grajati, mali moj Franc; kaznovan si že dovolj.  VtdiS, kam se pride? Vsak dan
hrvatskih vsporednic na nOjih oddelkih gimnazij v Celji, v Gorici, Trstu, Polji in Kopru. In na realki Ljubljanski je vsporednica za Slovence le v tem različna od rsporednice za Nemce, da se veronauk poučuje slovenski ter je slovenščina obvezen učni predmet. Narodne srednje iole ali vsporednice so potrebne zlasti zaradi tega, ker st drugače protivno členu 19. tem. zak. sili slovenska in hrvatska deca v pripravljalni razrede ter se tako Slovenci in Hrvatje postavljajo v drugo vrsto narodov.
Za nujno potrebno se smatra, da ustanovi vlada v Ljubljani strokovno šolo za stavbinski obrt, oziroma da ustanovi višjo državno obrtno šolo s stavbinsko-tehničnim značajem s slovetiskim učnim jezikom.
Meščanske, niti trgovske  slovenske iole nimamo.
Naglašajoč te zahteve kakor najnujnejše, poziv-Ijejo se slovenski in hrvatski deželni in državni poslanci, da se združeni z vso odločnostjo potezajo za izpolnjenje teh zahtev ter za to, da se odpravijo navedene, naŠej narodnosti škodljive, zakonom in navedbam protivne razmere. Oni se dalje pozivljejo, da se v pospeševanje in olajšavo povoljnoga rešenja teh žalitev potezajo za izvršitev vseh, v omenjenem programu z dni 2. oktobra 1S90 nasvetovanih sredstev.
Delovati je torej povsod na to, da se poverijo z deželno-zborskimi ali državno-zborskimi mandati samo taki možje, ki se zavežejo, odločno in dosledno zastopati označene narodne tečaje.
III.
Sploh bodi vsakega Slovenca in Hrvata dolžnost, da zvrhtje svoje politične pravica v smislu tega programa, da svojemu jeziku daje veljavo pri vsaki priliki in da snuje ali podpira socijalna, kulturna in gmotna podjetja narodnih Slovencev in Hrvatov. . f#*r»i.».   .-»{T \v:->>■; 1;   tfabod jr,\ ej/» • ■■ .ImJ
Koalicija parlamentarnih strank, podpirajoča vlado, katera zahteva, da mirujejo večja politična vprašanja, kakeršno je brez dvojbe tudi narodno vprašanje, je izvršenju našega narodmga programa kvarna, in vsi naši zastopniki bi Jo morali pobijati. Postopanje slovenskih državnih poslancev, stoječih izven koalicije, se torej odobrava, koalirani slovenski poslanci, kateri so se zavezali izstopiti iz koalicije, če se jim od vladne strani ne da poroštva za ugodno rešitev narodnih teženj, se pa vozivljejo, da izstopijo iz koalicije, in to ne samo radi tega, ker se to poroštvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati, nego tudi zato, ker se s koalicijo načelno vzdržuje protislovanski sistem. Najnovejši dogodki proti dvrJezični m napisom na sodnih poslopjih o Istri pričajo, kako protivna je koalicija narodni Jednakopravnosti in dokazujejo, da slovenski, v koaliciji stoječi poslanci še tej trohi jednakopravnosti do veljave pripomoči ne morejo.
V. W0«5iliIoir^!loVv Slovenci in istrski Hrvatje kot versko-nrarstvem in dinastično čuteči narod zahtevajo izvedbo politične Jednakopravnosti, zlasti uvedbo občne volilne pravice in pravično uredbo volilnih okrajev. Dalje noj se vsa skrb obrača na zdrav napredek narodnega gospodarstva, zlasti na nezavisnost od tujega kapitala, podpi-raje slovenske in hrvatske posojilnice in hranilnice, katerim bodi mestna hranilnica  Ljubljanska središče
pravimo nami sebi: Ba! imam de časa. Učil se bodem jutri. Vid S, kaj se zgodi potem? Bila je pač nesreča naše Al/.»ci|e ono odlašanje učenja do jutri. Sedaj smejo nam pač reči oni ljudje! Kako! hočete biti Francozi, pa ne znate ne govoriti, ne pisati svojega jezika? ... V vsem tem nisi ti, mali moj Franc, največ zakrivil. Vsak od nas ima kaj očitati si. Vafii sorodniki niso znali, kako važno je izobraziti se. Pošiljali bo vas ra|Ai obdelovati zemljo in v delalnico, da so dobili kak novčič več. In jaz sam imam tudi kaj, da si očitam. Pošiljal eem vas večkrat, da mi zalivate po vrtu rastlinam, mesto da bi vas bil učil. Ko sem Šel ribarit, tedaj sem vas odposlal brez vse težave.
Prehajajo s predmeta na predmet, pričel je govoriti gospod Hamel o francoskem jeziku, rekši, da je najlepši jezik na svetu, najčistejši, na j teme-ijitejSi, kojega moramo ohranili mej sabo in ne žaliti ga nikdar, ker narod, ki je prišel v eužojost, a je ohranil svojo govorico, je kakor bi držal kljuC svoje ječe, ki ga ima rešiti.
Potem vzame slovnico ter nam čita lekcijo. Čudil sem se, videč, kako lahko je bilo razumeti. Vse, kar nam je pravil, zdelo se mi je prav lahko. Zdelo ae mi je tudi, da nisem še nikdar tako pazil in da ni učitelj nikdar razlagal s tolikim potrpljenjem.  Misliti je bilo, da hoče mož oddati nam vso
— in na zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu.
V tem oziru se z veseljem pozdravlja krščansko-socijalno gibanje.
VI
Konštatuje in obžaluje se, da m je deloma osobito na Kranjskem zapustil slovenski narodni program, a ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito na obžalovanja vreden način dokazuje od slovenskega deželnega odbora kranjskega izdana in od one strani odobravana prepoved samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani.
Priznavajo se pa načela katoliške vere kot trden temelj razvoju slovenskega naroda, ter se izreka želja, da bi na tej in na narodni podlagi zložno sodelovali vsi Slovenci v težkem boji za narodov obstanek..
VII.
Sedaj organizovano delovanje v vse te namene na Koroškem, Primorskem in Štajerskem naj pripo-znajo in krepko podpirajo vsi Slovenci in Hrvatje.
Na Kranj s ke m pa naj se v iste namene združijo in organizujejo vsi Slovenci pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot nnaro dna str anka" ; njeno delovanje naj vkup no z odborom zaupni h mož vodi zvrSilni odbor v Ljubljani, kateri bode tudi v neprestani delavni dotiki in vzajemnosti s političnimi vodstvi izvenkranjskih Slovencev, oziroma istrskih Hrvatov.
V dosego organizovanja narodnega dela in vzajemnosti med nami v vseh pokrajina}^ naj se skrbi za jednotno   postopanje  narodnega  časnikarstva  in za krepko podporo istemu v duševnem in gmotnem oziru. Posebno naj se skrbi za ustanovo skupnega organizacijskega fonda. _____
Točno poročilo (po stenogrami h) o razpravi, iz katere so nastale te resolucije, nam je odložiti za prihodnje številke. Toliko nam je danes konsta-tovati, da se načrti, hakeršne je bil predložil shodu osoovalni odbor, po razpravi niso premenili, ampak le tu in tam dopolnili. Kar se tiče besedila, da se po vseh točkah izrecno poudarja „istrsko-hrvatstvo", zgodilo se je to na predlog Tržaških in istrskih zaupnih mož, doe.im je osno valni odbor bil zastran gladkejše dikcije samo na jednem mestu v točki II. naglasal, naj se slovenski deželni in državni poslanci združeni s hrvatskimi in podpirajo o ji h pri sličnih hrvatskih razmerah z vso odločnostjo potezajo
za izpolnjenje naših zahtev.
v .v ore r? c. \ xitfi ji *.j o j«I
'''>'•'
Izjava, katera se je prečitala koncem zboro vanju v imenu Tržaških in istrskih zaupnih mož, slove po besedi:
„Iver so bili pri današnjem shodu odklonjeni najbistvenejši dodatki in popravki naši, izjavljamo tržaški in istrski zaupni možje, da nas danes vzpre-jete resolucije v celoti ne vežejo ter da se vzdržimo
J00~~ Dalje v prilogi. "W
avejo učenost in vcepiti jo na mah v glave naše. Po dovršeni Blovnici prešlo se je k pisanji. Pripravil nam je za ta dan čisto novih uzorce«, na katerih je bilo pi»ano z lepo okroglo pisavo: Francija, Alza-cija, Francija, Alziicija.
Videti je bilo, kakor bi bile zastavice plapolajoče okrog po vsi šoli pripete ob kaveljčke naših klopi. Slišalo se ni druzega, kot prasketanje peres po knjižicah in cel6 najmanjši učenci pisali so tanke poteze s takim srcem in vestjo, kakor bi tudi ono bilo francosko ... Na strehinem žlebu grulilo je nekaj golobov in slušajoč jih, sem bi mislil: — Ne bodo prisilili tedaj tudi njih, da bodo peli po nemški!
Od časa do časa vzdignil sem oči s svoje knjižice in videl gospoda Hamla nepremičnega na katedri, ki je upiral svoj pogled v reči krog njega, kakor bi hotel a svojim pogledom vsrkati v te vso ono malo šolo. Mislite ai! Bil je na istem mestu štirideset let z dvoriščem in šolo nasproti. Samo klopi in mize postale so svetle, ker so se obrabile; orebi na dvorišči bo vmatli in srebot, kojega je vsadil a svojimi rokami, opletal je sedaj okna celo do strehe.
Kako žalostno je moralo biti ubogemu možu ostaviti vse one reči, slišati v sobi nad sami sestro bvojo, ki je hodila sem ter tja, polnila is zapirala
Priloga ^Slovanskemu Narodu" &t 276, dni 1. decembra 1894.
glasovanja o resolucijah v skupnosti. Pripravljeni pa smo vsikdar, kakor do sedaj, podpirati narodno stranko kranjsko, v kolikor bode izvrševala čisti narodni in verski program.*
Današnja „ Edinost* p iS« :
.S to izjavo — kakor je razvidno tuđi iz nJH vsebine — pa se naši zaupni možje niso postavili proti vzprejetim resolucijam, ampak se niso hoteli vezati, ker smatrajo iste s svoj«-ga stališča kot premalo razsežno in ne vseslovansko. Osnovanomu od bora ni smeti ničesar očitati na tem, ako pomislimo, da je bil shodu v prvi vrsti namen, utrditi organizacijo narodne stranke na Kranjskem, toda nam pokrajinskim Slovencem, oairoma vse v kupnem u narodu, ne morejo v polni meri zadoščati te resolucije. Moralni uspeh shoda bil je vsekako velik, sosebno ▼ tem pogledu, da so se vsi govorniki — izvzemši jednega samega — soglasno izrekli proti koaliciji in proti taktiki »Slovenčeve" stranke, kateri sodbi so se z navdušenjem pridružili tudi zborovalci."
Naši poslanci pa državno-zborska koalicija.
(Govor gospoda Antona Kob la rja na shoda zaupnih mož kot poročilo k IV. resoluciji v načrtu. Po stenogramu.)
Že vladika Slomšek je izrazil jedro narodnega našega programa z besedami: ,Dve reći sta Slovencem dragi kot oči v glavi: vera katoliška in beseda materna." Prečudno je da so na ta izrek pozabili tisti možje, ki so ga že večkrat izrekali, možje, ki pogosto trdijo, da .besedi mora slediti dejanje" — da so nanj pozabili slovenski koaliranci takrat, ko so proti narodnemu programa v državnem zboru sklenili zvezo z našimi najhujšimi sovražniki: z nemškimi liberalci in j udi. Oaupnjen je opazoval slovenski svet nenaravni stvor, ki je pred letom zagledal luč sveta pod imenom koalicije. Celo kranjska duhovščina mu je prorokovala le kratko življenje, ker ni mogla pojmiti, kako naj se družijo in bratijo domači katoliški poslanci z največjimi nasprotniki katoličanstva. Tudi to je postalo mnogim duhovnom neumljivo, zakaj naj se bije srdit boj z najbližjimi narodnimi s obrati, ki so pri sedanjih razmerah, ko je slovenska narodnost v veliki nevarnosti, primorani, da čuvajo strogo našo narodno svetinjo, in zakaj bi se ne smelo govoriti o zvezi ž njimi za ohranitev mile slovenske domovine. Še mučneji je pa postal položaj teh čudnih prijateljev koalicije, kateri so s pomočjo grofa Hohenvvarta srečno strmoglavili grofa Taaffeja in njegovo volilno reformo, ko je nova vlada dne 23. novembra lanskega leta proglasila program, po katerem je zahtevala, da naj zaradi koalicije mirujejo vsa večja politična vprašanja, torej poleg narodnih tudi verska. To naj bi bil tedaj sad slov. katoliškega shoda, na katerem je poslanec K lun govoril te-le besede: „Naši katoliški in konservativni poslanci so si postavili nalogo, v drž. zboru spremeniti šolsko postavo v tem smislu, da se šola postavi na versko podlago!" — Nalogo o verski šoli motajo pa sedaj vsled koalicije prav isti poslanci s katoliškimi načeli zatajevati in o njej ne smejo zi-
kovčege! Morala bodeča odpotovati takoj jutri ter iti od tod sa vedno.
Navslic temu učil nas je dokonča. Po pisanji imeli smo mi zgodovino, s oni mali peli ao ba, be, bi, bo, bu. Tam doli na konci dvorane nastavil ei je stari Hsuser svoje naočnike in držeč tvoj abecednik z obema rokama, zlogoval je počasi. Videlo se je, kako si prizadeva tudi os, glas se mu je tresel ginjenja in bilo je tako smešso slišati, ds bi se bili mi vsi smejali in jokali ob jednem. Ah! Pomnil bodem gotovo ono sadnjo lekcijo . ..
Mahoma je bila ura polndne in sa tem je zvonilo „angelus1. Zajedno ao pruski vojaki, vračajoči se od vaj, glasno trobentall pod našimi okni. Gospod Hamel je vstal ves bled as svoji katedri. Nikdar se mi ni zdel tako velik.
— Prijatelji moji, pravi, prijatelji moji, jaz . .. jaz . . .
Nekaj ga je duflilo, da ni mogel končati stavka. Tedaj se obrne k tabli, vzame košček krede is naslanjajo se z vso svojo močjo, ispiše a tako velikimi črkami, kakor je le mogel:
— Živila Francija!
Ostal je potem z glavo naslonjen ob zid in ne dn bi govoril, dal nam je znamenje samo s
"roko:
— Dovršeno .. , pojdite.
niti, ali pa k večjemu postaviti šolo na podlago jndovskega verstva, ker so judje odločilni faktor v koaliciji. Drug govornik katoliškega shoda je klical: „Nam je vzor Kristus! Ali je Kristus delal kompromise ? Poklone svetnim mogotcem ? Ali je objel skrunilce tempeljna? Vzel je bič in jih izgnal. Mi hočemo biti katoličani, kajti po sadu in dejanju nas bodete spoznali." (Burna veselost.) Zaprlo mu je sapo, ko je kompromis med njegovimi katoličani in judovskimi mogotci postal dejanje in prinesel posledico, da vera slovenskim koalirancem ni in ne sme biti na dnevnem redn. (Burno odobravanje.)
Kaj pa so čutili po sklenjenem sramotnem kompromisu tisti, katerim narodnost ni povsod le sredstvo, ampak včasih tudi s moter, kaj so čutili časi tisti raznmni možje, ki so precej spoznali, da se bode s koalicijo le podpiral p roti slovanski s istem v Avstriji, po katerem se bodo Slovani tudi s pomočjo Slovencev pritiskali na steno, tega vam, rodoljubi! katerim srca še krvave vsled te grenke boli, ni treba popisovati. Ali res smejo sedaj pod geslom posestnega stanja obmolkniti vse tožbe, da se Slovencem, posebno Korošcem, Štajercem in Primorcem glede narodne ravnopravnosti delajo grozne krivice? Ali naj rajamo za koalicijo Kranjci in molče gledamo tisto živo podobo posestnega stanja, ki nam predstavlja, kako brezvestna nemška in italijanska stranka davita naše brate po slovenskih pokrajinah? Ne! Kdor ima količkaj rodoljublja v srcu, teh razmer ne more gledati mirno ali pa veseliti se koalicije. To resnico je spoznala celo celjska „Domovina", kateri kumuje koaliranec gospod Mihael Vošnjak, ko je pisala pred jednim mesecem tako-le: „Sedaj vidimo, da je Nemcem glavni smoter nas Slovence uničiti, in da to dosežejo, so pripravljeni zveaati se s komur koli." Kje so tedaj verska, kje narodna načela slovenskih koalirancev? (Dolgo ploskanje.)
In socijalno ter narodno gospodarsko vprašanje ! Nemški liberalizem se je vtelesil v koaliciji, in kuje verige, v katere bode uklepal še trje uboge narode kot veliki kapitalizem. Kmet in mali obrtnik zastonj vijeta obupno roke, ko se zadovoljno smejajo koalirani veleindustrijalci, in dunajski obrezane i, katerim se ni bati, da bi jim koalicija obdačila odrezance (kupone), (Burna veselost.) slovenski koaliranci podpirajo pa kapitalistom mogočni prestol a svojimi čudnimi načeli. Prav so tedaj storili tisti naši poslanci, ki niso vstopili v koalicijo.
O politiki načel pa slovenski koaliranci skrivnostno molče. Rajši hodijo po sicer ne prav krščanski, ali, kakor pravijo, za sedaj dobri poti, politike vspehov in koristi. Toda kakšne so njih zahteve in kakšni njih vspehi v politiki? Ko velik del slovenskih državnih poslancev o koaliciji ni hotel ničesar slišati, so pa drugi stopili vanjo pod nastopnim pogojem, katerega so slovesno precej razglasili „urbi et orbi":
„Slovenski poslanci sklenejo izstopiti iz konservativnega kluba, ako se jim od vladne strani ne da v primernem obroku, to je, vsaj do razprave notranjega, naučnoga in pravo-vosodnega ministarstva v budgetnem odseku poroštvo za ugodno rešitev njihovih narodnih teženj." Ta obrok je potekel letošnjo pomlad, narodne težnje se do danes niso rešile ugodno, a vender slovenski koaliranci nočejo postati mož-beaeda, da bi izstopili iz koalicije. Koroški slovenski otroci se potnjčujejo v šolah, kakor prej, slovenska Štajerska je pa dobila med tem Časom za šolskega nadzornika odločnega Nemca, in od nančnega roinisterstva še dandanes ne drži telegrafska Žica do Trsta in Gorice, da bi v teh mestih zapovedala potrebne slovenske šole, kakor je nekdaj hitro zaukazala nemško šolo v slovenski Ljubljani. (Dolgo ploskanje.)
Ko je mirno prešla doba budgetne obravnave, so pa slovenski koaliranci v tesnili svoje zahteve in narodne težnje na spodnjo gimnazijo v C e 1 j i. (Čujmo!) A tudi te gimnazije vlada ni privolila slovenskim poslancem za sodelovanje v koaliciji, ampak je nalogo njene ustanovitve prevzela že od prejšnje vlade. To je povedal sam naučni minister Madejski, ki je ob jednem nemške liberalce potolažil, da Slovenci proti njih volji kaj druzega ne dobodo. S tem se vjema mnenje lista slovenskih koalirancev, da naj za izpolnitev drugih slovenskih teženj skrbe nekoalirani naši poslanci. (K ici: Sramota !)
Celje ! Celje! Srečo imamo, da sedaj, ko vlada koalicija, besedica Celje pretresa svet stokrat bolj, kakor svoje dni v jednaki zadevi beseda Maribor. „Na pol slovensko gimnazijo prosimo v Celju, druzega nič," pravijo ponižno slovenski koaliranci. „Slovenske gimnaztJH ne v Celju!" pravi vlada po svojem Celjskem okrajnem glavarji, kateri agituje v tem smisla po štajerskih vaseh in trgih. „Slovenske gimnazije nikjer in nikjer ne!" kriče pa vsi nemški in nekateri poljski pri« jatelji naših ko»lirancev. Res, veličastni uspehi koalicije! Ko bi ne imeli škodljive koalicije, katero so prav za prav ustvarili nekateri slovenski poslanci z grofom Hohenvvartom na čelu, rešilo bi se lahko vprašanje o Celjskih paralelkah administrativnim potom, kakor nekdaj ono o mariborskih paralelkah. (Burno odobravanje.)
Če se tedaj vender posreči, da se bode spravila zaželjena Celjska dvojezična gimnazija pod streho, čegava zasluga bo to? Pripomogli so k temu najprej shodi volilcev na Sp Štajerskem, na katerih se je odločno zahtevalo, da naj se izpolni ministrova obljuba, in da naj slovenski poslanci izstopijo iz koalicije, ako ne bode Celjska gimnazija v proračunu. Prišla je tedaj potrebščina za njo v proračun za 3 mesece. Do razprave v proračunu imajo pa Nemci naše koalirance na vrvici, kar je posebno nevarno v sedanjem kritičnem času, ko se delajo načrti o volilni reformi. (Dobro! Dobro!) Bati se je, da za skledico Celjske leče („pridobitev gimnazije sama na sebi res ni velika" — pravi „Domovina") puste slovenski koaliranci prvenstvo in gospodstvo v slovanskih deželah nemškim liberalcem zopet za dolga desetletja. Ne rečem, da bi to storili iz ne brižnosti, pač pa lehko store iz straha, da se jim ne razbije preljuba koalicija. In če se bode slednjič izpolnila jedina želja, da naj se na spodnji gimnaziji Celjski na vzporednih razredih trije predmeti podučujejo v slovenskem jeziku, s čegavo pomočjo se bode to zgodilo? Jedino le s pomočjo nekoali ranih slovensko-dalmatinskih in nekoali-ranih mladočeških ter krščansko-socijalnih poslancev, kajti ves koalirani nemški Izrael bode kakor jeden mož glasoval nasproti. Ce pa za Nemci potegnejo še koristolovni Poljaki, kakor se namiguje, potem bode tudi ta skledica leče spremenila se v skledico neslanega kropa. (Burna veselost in ploskanje.)
Nad vse jasno se je pa pokazalo, kako nasprotna in škodljiva je koalicija slovenskim težnjam v zadevi dvojezičnih napisov v Istri. Tu se je prav očitno razodelo, da je koalicija le podpora Slovanom nasprotnega zistema. Kar je vlada že davno bila ukazala, kar je glede na večino slovanskega prebivalstva v Istri jedino pravično, namreč, da naj nosijo c. kr. sodišča poleg italijanskih tudi slovenske oz. hrvatske napise, ta ukaz se je vsled italijanskega ropotanja najedenkrat ustavil in celo sneli so se že pribite nove napise v Piranu in Tržiču v veliko sramoto mogočne Avstrije. (Živahno ogorčenje.)
Kaj, ko bi se Ljubljančani upirali vladnim ukazom, kakor Piranci? Za samoitalijanske napise v Istri sta se potegnila pa le dva italijanska poslanca, Rizzi in Bartolini, in podlegli so popolnoma tisti slovenski koaliranci, ki imajo prav za prav koalicijo v rokah, podlegli zaradi tega, ker so bili premalo odločni celo v taki stvari, ki je načelnega pomena. Nečuvena zmaga isterskega italijanstva ne bode, kakor se kaže, samo zapre-čila dvojezičnih napisov, ampak znebiti še popolnoma zatare vsako porabo slovenščine in hrvaščine pri primorskih sodiščih. (Ploskanje.) In v kljub vsem tem dogodkom nekateri slovenski poslanci Se vztrajajo pri koaliciji. Ako koalicija niti toliko moči nima, da bi se izvrševali postavni ukazi, če tega ne zamore, in da bi se ne delala s kršenjem vladnih ukazov krivica Slovanom, izginiti mora vsako upanje, da je koalicija zmožna in pri volji, prinesti Slovencem sploh kak vspeh. (Burno odobravanje.)
Tega mnenja je tudi slovenska duhovščina. Dne 3. novembra t. 1. je prav glede primorskega vprašanja „Slovenec" priobčil nastopne jasne besede: „ Kakor kažejo zadnja poročila, udali so se na Dunaju grožnjam italijanskih razgrajalcev, ški-lečih vedno čez mejo, in tlačena bo v Istri še za naprej v svojih pravicah slovanska raja, vsikdar zvesta svojemu vladarju in državi. Slovenski poslanci so storili v državnem zboru do zdaj vse, kar so mogli, v obrambo pravice in jednakoprav-
nosti. Kakor se kaže, bilo je vso brez uspeha. Ako pri tem ostane, tedaj po našem mnenju noben slovenski poslanec ne more ostati v koaliciji, s katero se podpirajo take določbe. Mi ne vemo, kaj nameravajo storiti slovenski poslanci v koaliciji, a za se vemo, da s koalicijo, ki bi podpirala in vzdrževala take kričeče razmere, ne moremo in nečem o biti prav v nobeni zvezi". — Pri tem je ostalo, slovenski koaliranci nimajo vspeha, tedaj naj puste koalicijo. (Gromovito odobravanje.)
A propos! Nekaj vspeha znabiti dosežemo vsled koalicije tako-Ie. Napisi z isterskih sodišč, katere je koalicija spravila v kot, bodo znabiti kmaln priromali mej staro kramo tržaških Židov Prav bi bilo, ako bi kak tržaški rodoljub za nekaj krajcarjev te napise kapi I, ter poslal v Ljubljano. Tu bi napravili iz njih doli pred reduto spomenik. Čitalo bi se tu na vse čase: „C. kr. sodišče v Piranu", „c. kr. sodišče v Tržiču" itd. Na vrhu bi pa dali narodnjaki, napraviti napis: „Obsodišče slovenskih koaliran-cev". Znabiti bi še v poznih letih kak deželni poslanec, korakajoč v to dvorano, iz tega napisa posnel si nauk: „Slovenska jagnjeta, ne družite, ne koalirajte se s požrešno nemško-liberalno stranko ampak s svojim slovenskim rodom?" (Burno, več minut trajajoče ploskanje.)
Politični razgled.
V-pfr«siije dr/<l<\
V L i u b i i h n i. 1 decembra Gimnazija v Žalcu Najlepše priznan]« slovenske možatosti in po žrtvovaloosti čitamo v  včerajšuji — BNeue Freie Presse". Ta list je včeraj priobčil zopet članek glede bodeče „slovenske" gimnazije v Celju. V njem skuša na vse mogoče načine  dokazati, da bi bilo za Slovence največje koristi, če bi se obljubljena gimnazija ne ustanovila v Celju, nego v Žtlcu, zlasti pa povdarja korist, katero bi imel od tega Žalec. Argumenti, kateri se navajajo, ao ničevi. Slovenci dobro vemo, da je Celje središče slovenskega Štajerja in da nam more koristiti samo gimnas«|a v Celju, ne pa kje drugod. Kar se z nasprotne strani proti temu navaja, je ničevo. Članek tudi ni zanimiv v tem oz ru, kar pripoveduje glede ugodnosti, katere bi imela gimnazija v Žalcu, kakor v tem uziru, da se v njem javno in očitno prizna, da agituje okrajni glavar Celjski dr. Wagner zoper ustanovitev gimnazije v Celju ne na svojo odgovornost, ampak po vladnem naročilu. Vlada sama neče gimnazije v Crilju. Obljubila jo je, da je vzdržala slovenske koalirance na svoji strani, za njihovim hrbtom pa dela z vsemi ailami na to, da prepreči izvršitev te obljube.   Da je res tako, avedoči tudi to, da vlada Ae zdaj ni odgovorila na Vošnjakovo interpelacijo.  To molčanje je tako značilno, da bi slovenski koaliranci mogli že iz njega spoznali, pri čem da so. Res pa je, kar nravi „N. Fr. Pr." glede požrtvovalnosti Žtlca in Št. Jurja. Vlada jima ponuja gimnazijo, od katere bi imeli dobička, a Žalec in ŠL Jur sta jo odklonila iz višjih ozirov, iz ozirov na slovensko stvar na Štajerskem. Ta požrtvovalnost imponira Nemcem, imponira tudi nam, in radi priznamo, da je izredna prikazen. Nemci za to niso sposobni, oni je ne umejejo. Slovenci pa jo umejeio in gledajo ua Žilec in na Št. Jur s čutili iskrenega spoštovanja,  Končno naj še konstatu-jemo, da se splošno zatrjuje, da piše okr. glavar Wagner ssm vse Celjskega vprašanja tičoče se dopise v „N. Fr. Pr." Morda to ni res, verjetno pa je. Volilna reforma. Včeraj se je zopet sešel odsek za volilno reformo. Mmister Bacquehem je skušal ovreči posamične, v zadnji sen izrečene ugovore.   Rekel je, da se je z vladno izjsvo povedalo, da je podelitev volilne pravice obrtnim delavcem na vsak način potrebna    To je poz 11 v d i uspeh dosedanjih pogajanj, tembolj, ker se ni tej misli nihče protivil, pač pa se je storil korak dalje in se je razpravljalo o ideji, da  bi se tndi še drugim slojem podelila volilna pravica. — Poal. dr. Baernretther je rekel, da je smer razpravam jasna: kar stranke deli, je po tisniti v ozadje, kar j:h jedini, v prvo vrsto. Samo na industrijalce  delavce se volilna pravica ne sme razširiti, ker bi taka parcijelna preme raba ne po mirila javnega  mnenja.   Nikakor pa ni uveljaviti sploAne volilne pravice niti ni tistih, katerim se ta pravica podeli, uvrstiti v obstoječe kadre. Srednjim slojem je na vsak način obraniti zastopstvo njihovih interesov. Jedina mogi ča predloga porazumljenju so „vodilna načela", kekor jih je svoj čan vlada določila.   S tem, da se ustanovi nov volilni razred in pomnoži število njihovih poslancev nad število, za katero se je hMa vlada izrekla, bi se stvar še najbolje rešila.    Ker pa vlada Bvojih ^vodilnih n*čelM ni odseku predložila, jih predlaga govornik kot samostojen predlog. Vfižna je tudi metoda posvetovanj.
Najbolje bi bilo, voliti pododsek, kateri naj se a stvarjo bavi. — Poni. Jedrzejovricz je naglašal, da Poljaki kot avtouomisti tele, na) se deželnim zborom da spet pravica voliti državne poslance. Sedanja ustava ja glede števila zaatopaikov, katere imajo posamične kronovine in glede sestave volilaih okrajev do cela nepravična. Ker pa nečejo zdrobiti koalicije, ne bodo teh vprašanj spravili v pogovor. Poljaki žele, naj ae čim prej d ožene volilna reforma, ki bo dala delavcem in drugim za to zrelim elementom volilno pravico. —■ Minister Bacq u ehem je pojasnjeval statistiške podatke, katere je vlada odaeku predložila. — Posl. dr. Menger je poletni -soval o tistimi, ki trde, da je volilna reforma potrebno zlo in trdil, da je v največjem interesu sedanjih volilcev. Volilna reforma pa mora bita taka, da ne bo škodila sedanjim volilcem in se meče za novo kuriio, v kateri bi imeli volilno pravico ne samo delavci, nego tudi* drugi sedaj še politično brezpravni elementi. — Posl. L u p u I se je izrekel za primerno razširjenje volilne pravice v okviru veljavnih načel in za pomnožitev zaatopaikov kmetskih občin. — Posl. dr. Fanderlik se je izrekel principijelno za to, da volijo deželni zbori poslance, a ker so deželni volilni redi še dosti bolj krivični, kakor državni volilni red, ni priporočati, da naj ae volilna pravica restituira deželnim zborom. lajava, da hoče vlada svršiti reformo v soglasju a koaliranci, pomeni, da so izključeni zastopniki češkega naroda. Levičarji ae bodo ustavljali vsaki volilni reformi, katera bi mogla škoditi njih politični posesti. Predlog, naj se ustanovi peta kurija, je na sproten zastopstvu iateresov, ker se bodo v njej združili elementi, ki nimnjo nikakih vkupnih interesov. Pa bodi volilna reforma kakeršna koli, go-voraik pravi, da jo bo vzprejel, ker se bo ž njo od prt pot v levičarsko trdnjavo. Volilna reforma bo naperjena zoper levičarje, ali pi je sploh ne bo. — Posl. Dipauli je rekel, da bi bilo pred vsem vprašati deželne zbore za njih rojenje. Nikakor pa ni ustanoviti pete kurije. U*tano\š naj se delavske zbornice. Njih zastopniki bi bili sicer radikale«, ali zastopali bi interese mestnih koosumentov. Zato pa je tudi število zastopnikov producentov pomnožiti. — Posl grof Sy Iva- Tarouca je izrekel, da soglaša z D pauliiem. G ede volilne reforme je upoštevati tri velike principijelne nazore. Prvi nazor je materialističen in je ustvaril cenzu* pri volilni pravici. Drugi zahteva splošno, jednako in direktno volitev. Oba ta principa sta neopravičena. Tretji princip zahteva zastopstvo intereaov po poklicu. To princip je najpravičnejši. Danes ne gre š-* za orga-nično principijelno volilno pravico Taka reforma se še ne da izvršiti. Najlaglje bi še bilo, podeliti delavcem volilno pravico. — Razprava ae je da to ustavila. Pribodaja seja bo v torek.
Deielnonborska volitev v Dalmaciji Pri nadomestni deželnozborski vobtvi v kmetskih občinah Lošioj Vis je bil voljen pristaš in kandidat stranke prava dr. Mišet ć
Hrvat »ki sabor,
V včerajšnji seji je vlada predložila saboru načrt novega mestnega reda in proračun za I. 1895. Posl. dr. Frank je iuterpeliral zaradi rabe ma-djarščine pri skupnih umd'h in je zahteval, naj sabor toliko časa ne voli poslancev v Poštanski drž. zbor in v delegacijo, dokler se pri vseh skupnih uradih ne npelje hrvaščina kot uradni jezik.
Jiumuni na Ogerskem.
V nredo ao ae v Sibieju aešli delegati vseh sedmograškib rutnutskih občin in okrajev na shod, na katerem so se vaprejele rasne resolucije. S temi resolucijami izjavljajo Rumuni: 1. da je razpust narodnega osrednjega odbora bil neustaven čia, ■ katerim je vlada kršila veljavne zakone; 2. da vzdržujejo Rumuni ves svoj sedanji program in zaupaj j svojemu zvrAilnemu odboru popolnoma; 3 da slovesno pro-testujejo zoper nezakonito pregenjanje za narod zaslužnih mož, in da zmatrajo to preganjanje kot naperjeno proti celemu narodu; 4. da obsojajo vae zakone, katerim je prisilna germanizacija namen; 5. da žele, naj se skliče shod zastopnikov nemadjar-skib, na Ogerskem bivajoč h narodnosti j; 6. da se zahvalijo časnikom in inozemskim politikom na njih podpori; 7. da protestujejo proti klevetanju, da je narodno gibanje rumunsko iredentistično.
V nanje države.
llornntlje v Srbiji* Ministerski predsednik N kola Krist ć je obiskal Avakumov ca, zloglasnega načelnika nekdanjega liberalnega mmioterstva, in mu s suhimi besedami povedal, da bo liberalno stranko ua čil, če bo ta bivšega regenta Riatic* volila zopet za vodjo. — Vlada je zaprla Beligrajsko visoko šolo. Dijaki so hoteli šiloma preprečiti, da bi bivši minister Gjorgjevtc zopet zavzel prolesuro na tej šoli. Nastali so velikanski izgredi. Akademična oblast in policija sta zaman intervenirali. Ko je pnšel Gjorgjev ć v poslopje visoke šole, so ga dijaki obkolili, ga pretepli in pahnili na ulico. Gjorgjevič se je botel z revolverjem braniti, a dijaki so mu ga vzeli. Dijaki so izjavili, da so vsi solidarni in da ne bodo nikdar pripustili, da bi Giorgjevič Ae kdaj predaval na visoki šoli. Bivši ministerski predsednik Nikolajevič, ki je zopet nHstopil profesuro, jo prosil dopusta za jedno leto, ker se mu ne zdi varno, stopiti sedaj pred dijake, ko bo njegova dejanja če v tako Živem spominu.
Makedonsko vprašanje, sili zopet na dan. Sprožili so je Bolgari. Za nedeljo so sklicali shod v 8ofiii, kjer ae bo o tem vprašanju razpravljalo. Bolgsraka vlada javlja, da ta shod nima narodae tendence, ampak le namen, zahtevati, aaj se izvrši v Bsrolinsai pogodbi določena avtonomija turških v Evropi ležečih provinci j. Prizadevanje prebivalstva teh provincij, pridobiti avtonomijo, je baje zadnji čas tako močno postalo, da bi se labko unele prav resne homatije, ko b« ae hotela Rnniia za stvar zavzeti, ter tako utrditi svoj upliv. Če ae avtonomija ne uveljevi, se je bati revolucije.
Kitajsko-japonska vojna, Kitajaka vlada je odposlala nekegn carinskega uradnika, da bi posredoval mej njo in japonsko vlado glede mru. Japonci so ogorčeni in japonski ministerski predsednik tega posredovalca ni vzprejel. Predao ae bodo kitajski mandarini sjedinili na drugega posredovalca, bodo Japonci menda zavzeli tudi Mukden. Londonski listi javljajo, da je voiska, katero vodi maršal Jamagata, zavzela Haogču in da je sedaj oddaljena ud Mukdena samo še 40 milj.
Domače stvari.
— (Shod zaupnih mož pa „N e u e Freie Presne".) Ta židovsko-liberalni list si je dal brzojaviti, da je „slovenski radikalni shod zaupnih mož" vršil se aviharno", če je hotel s tem označiti viharno ploskanje, s katerim ao zborovaloi spremljavah utemeljevanje resolucij, potem je pravo zadel. Viharja pa zbog nasprotij ni bilo, razun prav na konci zborovanja vsled izjave, s katero so zaupni možje s Tržaškega iznenadili ogromno večino ostalih. Poroča nadalje isti organ, da se je najprvo odobril predlog, naj se slovenski poslanci zvežejo z nemško krščansko-socijalno stranko, potem pa odklonil, ter da je radi tega nastal vihar. Tudi to ni res, ker se tak predlog niti stavil ni. Pač pa se je vzprejelo v resolucijo brez ugovora, da se „z veseljem pozdravlja krščansko-socijalno gibanje v gospodarskem pogledu". In konečno je popolnem izmišjeno, da bi bili dolenjski odposlanci s posl. Krsnikom vred odšli iz zbornice zaradi resolucije o koaliciji. Kaj takega bi bilo znabiti komu ljubo, a se zgodilo ni. Sicer pa, če bi jih bilo tistih pet odšlo, ki so glasovali le za drugačno stilizacijo — s tem koalicija ne bi bila rešena, ker bi jih bilo ostalo v dvorani še zmiraj nad štiristo. „Neue fr. Presse" torej skuša le javno mnenje po svoji stari navadi begati, a da se jej to ne posreči, dohode popravek od predsedstva shodovega. lato velja tudi o „Vaterlandu", koji je priobčil telegram iste vsebine, kakor omenjeni židovski list.
— (Dunajska „Reichspuat",) glasilo krščansko - socijalne htrankte, ima o »hodu zaupnih mož obsežno brzojavno vetit, ki je tudi jako točna. Pravi, da uspeh shoda je ,< z ven red no ugoden", in navata z vidno sadovoljaoatjo smisel nekaterih sklenjenih resolucij
— (Goriški dež. glavar) grof Franc Co-r oni ni je, kakor znano, dosegel, da so se v Piranu in v Tržiču odpravili dvojezični napisi in napravili zopet samoitalijanski. Z ozirom na ta uspeh iredente piše „Soča" ; ,Laški listi so polni veselja. Z vso pravico ae lahko vesele tega uspeha. Vsi pa ao jedini v zatrjevanju, da je te uspehe dosegel dež. glavar grof Franc Coronini, ki je prišel pri vsej iredenti zopet v največjo milost. Ali, kar povzdiguje iredenta, to je za nas slabo. Zato bodo morali slovenski poslanci premišljati, a 1 i j i m jesploh še mogoče v stopiti v deželni zbor, dokler mu je načelnik ta mož. Ako je deželni glavar.v deželi, ki je v dveh tretjinah slovenska, toliko zagrešil, da mu iredenta oduševljeno ploska, menimo, da bi ne mogel ostati več na svojem mestu. Vsaka ura njegovega dalnjega službovanja je suho in golo poniževanje slovenske večine v deželi! Naj bo dober in prijazen kolikor hoče (in tudi ta lepa svojstva so često v Škodo pravičnim stvarem!) ko je toliko zagrešil proti nam, ni več govora o pomirjenju."
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo veselvigre „Zakotui pisač* n g. Inemannom v glavni ulogi. - V torek se bodo pela prvikrat v letošnji sezoni Smetanova „Prodan« nevesta".
— (Miklavžev večer,) katerega priredi telovadno društvo .Sokol" v Ljubljani v sredo dne 6 decembra t. I. v d\oranab starega strelišča n prijaznim sodelovanjem gg. Jus Pavfceka, A*g. Ptt-ciharja in Jak  Za'aznika,  slav. pevskega društva
JBaJT" Dalje v prilogi. ""-^OSi