ZASAVC ISCE DOBITNIKA ligi uiiU Številka 23,-lem 13. 11. 2008, cena' hrastnik - trbovlje - zagorje - litija -radeče Knjižnica sp ZASAVC 2008 <152(497.12 Zagorje ob Savi) Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19,1420 Trbovlj COBISS e 0090666,23 2000 € Samo: 031 726 814 M smos t Aleš: 041611 Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si = S Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si lesalet Luka J hmjj® Mzy? m 'ijanee no/ bo! 0 0(0 Velika uspešnica Andreja Frica: Recepti, ki si jih želi vsaka gospodinja ali ljubitelj sladke kulinarike. Preko 1000 strani receptov o piškotih, kolačih, tortah, roladah itd.. Kuharica, kjer je zbrano največ dobrih receptov do sedaj. Recepti so enostavno napisani za vsako gospodinjo in še tako nevešči peke, lahko pripravijo slastne sladice. Naročila sprejemamo na telefon: 03 5452-666, faks: 03 5473-166 ali pisno na naslov: GRAFIKA GRACER d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje. PODJETNIKI POZOR! KNJIGA JE PRIMERNA TUDI KOT ZELO LEPO POSLOVNO DARILO! (pri večjem številu naročenih knjig, nudimo lep popust) © Morate prebrati: Delovni zajtrk z novinarji v Lafarge ementu V vinoteki Klopotec Kdaj bomo v Zasavju bolj zdravi? Gasilci na obisku v Vrtcu Mojca Z Mari Drobne na štiri oči Martinova trgatev odlično uspela Naj postane zdrava navada železna srajca Kofetkanje z Ljubo Žnidar Teharski plemiči -celjska opera Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srn, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sin. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. M \To, pa se mi je končno le JL N posvetilo. Pa ne kar samo od sebe, o, ne. Naš zvesti bralec Blaž mi je prižgal luč spoznanja s prošnjo za kakšen vic. Le kako smo v pri izbiri vsebine Zasavca ves čas »zategnjeni«, pregovorno slovensko zadržani, smrtno resni in zasavsko temno-gledi, da ne rečem črnogledi. Vrabci čivkajo na vejah, da smo Slovenci najbolj depresivni in samomorilsko nagnjeni...in v glavnem okrog svetega Martina ali občinskih zastonjkarskih veselic prešerno razpoloženi, da ni varna nobena trafika, ne stanovanje in še manj jekleni konjički na parkiriščih, da ne razpredamo o prebukiranih, do streznitve zadržanih, gostih policijskih hostelov. V vseh ostalih primerih pa alkoholno žalostni. med A, kaj ima to opraviti z našim bralcem. O, pa še kako ima! Dobrohotno nas je zaprosil, da bi mu omogočili tudi nasmejati se ob branju Zasavca od prve do zadnje strani. Se pravi, objaviti kakšno šalo, vic, štorijo, smešnico ali karkoli do-brovoljnega. No, in sem ugotovila, da smo pri Zasavcu še hujši, kot so naši vrli ranoceliki, ld pravijo, da so zdravila predraga, da bi jih pisali na recept. Pri nas smo se preprosto, ne vem sicer kdaj točno, odpovedali smehu in to brez recepta. Ojojoj, kakšna slaba vest me je popadla, še posebej, ker si sama hudo rada privoščim branje in poslušanje vicev in se smehu ne bi odpovedala niti za živo glavo. Pa saj smeh je ja pol zdravja! Za drugo polovico bomo pa odslej poskrbeli pri Zasavcu, to vam obljubljam in...kaj ko bi ustanovili Klub Zasavčevih vicmoharjev? Ste za stvar, bralci Zasavci? No, izzvala sem vas, na vas pa je, da na Zasavca pošljete čim več tega in takega materiala, da se bomo skupaj smejali in postali dobre volje, ko bomo Zasavca brali pa čeprav ne bo god svetega Martina... Urednica Marta N Naslovnica: Mlada plesalca: levo-Valentina Kovič iz kluba PK M (Ljubljana) desno-Luka Mravlje B -BrptdljdJoPljji; za a © pisma mmmtäeitc Noč čarovnic - Halloween Baje se je »kultura« tega praznovanja prenesla k nam od starih Keltov, ampak pri nas so svoj čas bivali Iliri. Stari Kelti so po izročilu darovali duhovom otroka, ki so ga živega sežgali, njegove ostanke pa položili v izdolbeno bučo. Iz teh grozodejstev se je v novejšem času tudi pri nas razširilo »praznovanje« noči čarovnic. In zakaj naj bi bile pri tem »praznovanju« ravno Trbovlje izjema? Ali pa mogoče so? Kajti, če pogledamo, kaj je sledilo temu »praznovanju«, se lahko samo potrkamo na prša in rečemo: »Mea culpa!« Starši! Mea culpa vam, kateri ne zmorete svojih otrok usmeriti tako, da jim dopoveste, da se gre z glavo na zabavo pa tudi z nje. Vprašam vas, zakaj je potrebno, da mladi v svoji objestnosti uničujejo, kar so morda njihove babice, dedki ali pa tudi vi z velikim odrekanjem postavili? Zakaj ne spoštujejo krvavih žuljev mnogih trboveljčanov, ki so gradili župnijsko cerkev Svete Marije? Zakaj po končani zabavi hodijo okrog župnijskega doma in sramotijo gospoda župnika, ki nikomur nič slabega noče? Zakaj? In kaj jim je napoti cvetje pri cerkvi, ki je tudi v okras našemu mestu? Mislim, da ni samo dolžnost staršev, da nudijo otrokom vse materialne dobrine, ampak je tudi njihova pravica, da vedo, kje hodijo njihovi najstniki in kaj počnejo. Če sem s tem pismom kogarkoli prizadela, se opravičujem, vendar pa vsega početja mladih, kot stara Trboveljčanka, ne odobravam. Trboveljčanka (naslov je v uredništvu) Spoštovani, v časopisu Zasavc smo dobili anketo in je pisalo, da bo drugo leto 20. leto izhajanja našega časopisa. Dobro se spomnim. Kupili smo prvo številko, od takrat pa do danes je na naši mizi vedno časopis Zasavc. Veliko let smo ga kupovali v trgovini, sedaj pa smo približno štiri leta naročniki in nam ga poštar prinese na dom. Zelo mi je všeč, zato ga preberem. Sem rudarski upokojenec, pa imam malo več časa in ga preberem od prve do zadnje strani. Všeč mi je tudi zato, ker je to naš časopis iz našega Zasavja. Izvemo vse, kaj se dela, kaj se bo še naredilo za to, da so naša mesta Zagorje, Trbovlje in Hrastnik vsako leto lepša. Lepe imamo tudi naše vasi, kamorkoli greste: Podkum, Dobovec, Čemšenik, Čolnišče ali Jablana. Povsod so travniki lepo pokošeni, hiše lepe, okna polna lepega cvetja. Sedaj bi vas prosil, če boste kdaj slišali kakšen vic (humor), zapišite ga v naš časopis, da se bomo malo nasmejali. Lep pozdrav. Srečno, Blaž Kramar Po štiridesetih letih obujali srednješolske dni V petek, 7. novembra 2008, so se po štiridesetih letih zopet srečali maturantje Srednje tehniške šole oziroma danes Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. in Ivanom Mlinarjem. Da pa so bili spomini pristnejši, so si ogledali današnjo šolsko zgradbo in opremo v učilnicah, nad čimer so bili prijetno presenečeni. Sedanja ravnateljica, Marjetka Bizjak, jim je predstavila programe, dosežke in načrte, predvsem pa je poudarila, da se zavedajo tradicije dobre šole in so veseli, da predstavljajo center tehniškega izobraževanja v Zasavju. Maturantje so po štiridesetih letih ponosni, da so bili dijaki te šole. Med njimi so bila tudi dekleta, kar za ta program ni bilo neobičajno. Tudi danes vemo, da so ženske uspešne na vseh področjih tehnike, kar je dokaz, da je tehniški poklic prav tako primeren za ženske. Tanja Tkane Po štiridesetih letih so se v petek, 7. tehniške šole ali danes Srednje teh-novembra 2008, z velikim veseljem niške in poklicne šole Trbovlje, zopet srečali maturantje oziroma Srečala se je generacija elektroteh-nekdanji dijaki in dijakinje Srednje ni kov (šibki tok), danes pa bi jim rekli elektrotehniki elektroniki. Mnogi so uspešno nadaljevali šolanje in v glavnem ostali zvesti svojemu področju. Večina jih je ostalo v Zasavju, nekatere pa je poklicna pot zanesla tudi v druge slovenske kraje. Na šolo jih vežejo lepi spomini, ki so jih skupaj obujali z dolgoletnima učiteljema Anico Babič Skupaj po štiridesetih letih ~7cx cz\/n FWteRß ©| Svojo podobo spreminja eden najbolj znanih trboveljskih ovinkov! V Špančevem ovinku s težko gradbeno mehanizacijo že podirajo, kopljejo in urejajo. Poleg izgradnje zbiralnika za meteorno vodo se tudi načrti za prestavitev struge Trboveljščice že udejanjajo. Po letih govorjenja se je začelo dogajati. Šolska pot bo v prihodnje varnejša, ne bo več ozkega grla in pristankov v lrboveljscici. Besedilo in sliki: Irena Vozelj Občina Trbovlje obvešča, da so se pričela dela, s katerimi ki bo urejeno odvodnjavanje na področju Gagl-Ribnik-Opekarna. Ob izvajanju del bo moten dostop do garaž in stanovanjskih objektov na tem področju. Dela se bodo potekala predvidoma 3 mesece, odvisno od vremena s pričetkom v torek 11.11. 2008. Prizadete občane prosijo za strpnost in razumevanje. Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, se je v ponedeljek, 10. novembra 2008, v Trbovljah pogovarjala z občani o tem, kaj usmeritve na področju energetike pomenijo za evropski trg in kako se bodo odražale na slovenskih tleh, katere izzive in priložnosti to prinaša slovenskim naravnim danostim in razvoju podjetništva. Uvod v pogovor je pripravil strokovnjak s tega področja, mag. Borut Dolanc. V svojem nastopu se je dr. Jordan Cizljeva dotaknila naraščajočih cen nafte, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami, Id smo jim priča. Področje energetike je namreč največji onesnaževalec okolja (tudi brez upoštevanja transporta). Poudarila je pomen trajnostnega razvoja, ki naj predstavlja izhodišče pri reševanju energetskih vprašanj. Nakazala je izzive, s katerimi se ukvarja Evropska unija, in nanizala nekaj mnenj o možnih rešitvah. »V Sloveniji potrebujemo nov energetski program z jasno sliko stanja in realnimi predpostavkami, oblikovati moramo jasne smernice za razvoj energetskega področja. V energetild mora Slovenija izkoristiti, kar se sedaj dogaja v evropskem prostoru - ne le denar, pomembne so tudi izkušnje, raziskave, skupen razvoj. Zato je dolgoročnost na področju energetike zelo pomembna.« Izkoriščanje energetskih danosti je na območju Trbovelj bolj vplivalo tudi na onesnaževanje okolja, ld predstavlja vse bolj dragoceno kvaliteto bivanja. »Izpolnitev ciljev kjotskega sporazuma z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in izboljševanjem energetske učinkovitosti pomeni pravzaprav drugo revolucijo in za doseganje zadanih ciljev bosta imela znanje in ustvarjalnost celo pomembno vlogo - pri tem pa so izzivi postavljeni tudi pred slovenske podjetnike in raziskovalce.« Po predstavitvi je sledila živahna razprava s predstavnild politike, gospodarstva in širše zainteresirane javnosti. Kaj je na okrogli mizi slišal in spoznal naš sodelavec, preberite v naslednji številki časopisa Zasavc. MaH 0 fUWftggg Center Dola ima že nekaj tednov letošnje jeseni praznični videz, saj je ves svež in nov. Občina je namreč s pomočjo evropskih sredstev prenovila center vasi - od glavne ceste pa do Mercatorja oziroma gostišča Milena. Spodnji del prenovljene dolske ceste Z goni ji odsek Obenem so zamenjali vodovod, obnovili hišne priključke, uredili odvod vode s ceste, vgradili fekalni kolektor v sklopu projekta čistilnega in kolektorskega omrežja... »Pomembno je tudi to, da smo zagotovili varno pot, saj so novi pločniki široki od enega metra do dveh metrov,« je povedal Janez Kraner, direktor občinske uprave. Slike in besedilo: Fanči Moljk »Osebna izkaznica« 0P ClmnJ0 DELN0 RHANCIRA EVROPA«,,, t ™ SKISKUDZAREÄr Ä NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST5 gr OPERACIJO DELNO FINANCIRA REPUBLIKA SUM « INVESTITOR; OVAJALEC Čeprav smo deležni toplih jesenskih dni, ne smemo pozabiti, da se neizmerno hitro bliža 15. november, ko je z zakonom določeno, da moramo letne pnevmatike zamenjati z zimskimi. To lahko izkoristite, da svojega jeldenega konjička preobu-jete v delavnici STPS Trbovlje na Novem domu 60, pri dijakih, ld obiskujejo program avtoserviser. Poleg zamenjave pnevmatik pa vam bodo na vašo željo opravili še kakšno uslugo, npr. preverili zavorni učinek na čisto novih zavornih valjih, s pomočjo novega regloskopa pravilno nastavili snop luči ali celo opravili celoten servis. Tanja Tkauc V četrtek, 13. In v petek 14. novembra 2008 bo strokovni posvet in skupne reševalne vaje Rudarskih reševalnih služb RS, ki ga organizira RTH Trbovlje. Dopoldne in po kosilu bodo imeli prvi dan referate z razpravo v prostorih Sofijinega dvorca v Rimskih Toplicah, popoldne pa obisk Aškerčeve domačije. Naslednji dan bo skupna vaja reševalnih eldp v jami Ojstro Hrastnik z zborom udeležencev ob 10. uri v prostorih rudnika. Po izvedbi vaje v jami bodo dogajanje analizirali in sprejeli zaključke. F. M. Na 14. redni občinski seji Občine Radeče so svetniki in svetnice obravnavali 15 točk dnevnega reda. Seja je potekala v zelo delovnem ozračju. Svetnild in svetnice so poleg rednih vprašanj zastavljali tudi takšna, ld so vezana na reševalno postajo, tretjo razvojno os in trajanje praznovanja občinskega praznika. Na koncu seje so se dogovorili, da bodo točko dnevnega reda o odprodaji prostorov v ZD Radeče ponovno obravnavali na 15. redni seji, Id bo 15. novembra in na kateri bodo obravnavali tudi predlog občinskega proračuna za 2009 in 2010. Po končani seji smo, kot je že naš običaj, za komentar poprosili župana Matjaža Hana. Vaša ocena današnje seje? Po vsebini je bila to ena zahtevnejših sej, saj smo začeli obravnavati proračun. Postavili smo tudi svojevrsten rekord, saj smo 13 oz. 14 točk obdelali v eni uri in pol in vse so vsebinsko zelo pomembne za Radeče. Resnično sem hvaležen občinskim svetnikom in svetnicam za konstruktivno delo, ob tem pa vidim, da smo obrazložitve predlogov v občinski upravi zelo dobro pripravili, tako da ni bilo nobenih pripomb. Nekaj o zazidalnem načrtu IColenov graben in poteku sprejema le-tega? V Radečah želimo pridobiti nova stanovanja, znano pa je, da v okolici IColenovega grabna ni dovolj parkirnih mest. Z izvajalcem oz. investitorjem imamo podpisano pogodbo za izgradnjo bloka. Da bo lahko pridobil gradbeno dovoljenje, je bilo potrebno spremeniti zazidalni načrt, nekaj malenkosti iz leta 1977, in to smo danes naredili. S tem so dane možnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obravnava lokalnega energetskega načrta Občine Radeče? Lokalni energetski koncept mora biti, po zahtevi zakonodajalca, sprejet do leta 2011. Pri nas smo pohiteli. Koncept je bil sprejet, tako imamo pripravljene usmeritve, ki bodo v bodoče uporabne za Občino Radeče, za razpise in druge dejavnosti na področju energetike . Kaj menite o poročilu Nadzornega odbora Občine Radeče? Z delom nadzornega odbora Občine Radeče, v katerem so sami strokovnjaki, sem zadovoljen. Slednji nam s svojimi priporočili in pogledi ter zaznamki veliko pomagajo in nam dajejo usmeritve za naprej. Investicije v Občini Radeče v času 2007 - 2011, temelječ na letu 2008? Gre za realizacijo projekta Turistični center Savus. Usldaditi moramo izgradnjo z razvojnimi projekti, kar v letu 2008 ni bilo storjeno. S sprejetim odlokom smo to storili. Tako imamo podlago za nadaljnje delo - za pripravo projektov in izgradnjo Turističnega centra Savus. Na pravkar končani seji ste predstavili predlog proračuna za 2009 in 2010 - pred obravnavo. Kako je s tem? Mislim, da je proračun dokument, ki ga je potrebno obravnavati z vso resnostjo, zato se mi zdi postopek v talci obliki sprejemanja zelo dober in pravilen. Občinski svetnild in zainteresirana javnost ima na ta način dovolj časa za temeljit pregled predlaganega proračuna in predlaganje pripomb. Je predlagana višina proračuna, 5,2 mio evrov, realna ? Glede na izkušnje vem, da je ta proračun zelo ambiciozen in, v narekovajih, napihnjen, vendar omogoča, da se bomo lahko s projekti, ld jih bomo v prihodnje pripravili, prijavili na razne državne in evropske transferje. Ce bomo uspešni, ga bomo realizirali v čim višjem odstotku. Sicer pa smo, prvič v zgodovini Radeč, zaradi lanskoletne višine proračuna, dobili revizijo v Občino Radeče in to zato, ker smo presegli številko, ld je značilna za velike Občine. Vse odprodaje zemljišč so bile sprejete brez pripomb, le odprodaja prostora v ZD Radeče ne. Zakaj? Iz razprave je bilo razvidno, da bi tudi odprodaja prostorov v ZD Radeče lahko bila potrjena, vendar smo hoteli ostati korekten partner do kupca Gratel-a. Svetnild niso imeli pomislekov glede prodaje, vendar smo si vzeli, zaradi vprašljivost sevanja Gratelove opreme, en teden odloga zaradi preverjanja. Verjamem, da bomo na naslednji seji, ld bo v soboto, 15. novembra, sprejeli sldep o prodaji. Po sprejetju Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Kolenov graben« smo poprosili za mnenje predstavnico AR PROJEKT Sevnica, Mileno Lukič. Že na seji Občinskega sveta sem povedala, da je bila naša naloga preveriti umestitev objekta v prostor, doreči veljavno zakonodajo in pomanjldivosti, glede na to, da je celotno območje že pozidano. Za gradnjo našega večstanovanjskega objekta primanjkuje parkirišč, zaradi tega smo morali analizirati obstoječe stanje in poiskati lokacijo za parldrišča, ld jih na tem območju primanjkuje že za obstoječo gradnjo. Za ta stanovanjsld objekt je sicer že bilo izdano gradbeno dovoljenje, vendar gradnja ni bila realizirana v roku, ki ga določa. Kot projektanti bomo investitorju nudili pomoč pri analizah, preverbah in pri sprejemanju izvedbenih aktov za ponovno pridobitev gradbenega dovoljenja. Vaše sodelovanje z investitorjem? Investitor za to gradnjo je Heres d.o.o. iz Frankolovega in z njim smo že sodelovali pri izgradnji večstanovanjskega objekta v Sevnici. Naši odnosi so zelo korektni. Očitno je investitor zadovoljen z našo strokovno pomočjo in se zato ponovno obrača na nas. Ali vam je znana cena tega projekta? Povedati vam moram, da se šele sedaj, ko so sprejeti dokumenti, ki omogočajo začetek gradnje, začenja pravo projektiranje. Glede nato, da sem urbanist, mi vrednost tega projekta ni znana, zagotovo pa ima podatke direktor naše firme. Je predlagana cena, glede na urbanistično izvedbo, sprejemljiva za ta projekt? Pvedati moram, da je investitor Heres d.o.o. prisoten na trgu že precej časa in je zagotovo pripravil ekonomsko investicijsko oceno. Načrtovana je izgradnja 1 7 stanovanj in krajanom bo dana možnost, da jih odkupijo. Ali je to zahtevna gradnja? Po naših večletnih izkušnjah v projektiranju to niti ni zahtevna gradnja. Gre za večstanovanjski objekt s 17. stanovanji, projektirali pa smo že večje objekte in tudi bolj zahtevne. Predvsem bo pri tej gradnji možna težava zaradi hrupa, prahu, in prilagajanja izvajalcev obstoječemu naselju, vendar z današnjo tehnologijo v tem primeru to ni nič bolj zahtevno kot drugje ali pa celo najmanj. Besedilo: Rudi Špan c\\/n ©e l o v n i zajtrk? % n o v i n arji xj Cementu V četrtek, 6. novembra so se v upravni zgradbi Lafarge Cementa Trbovlje na delovnem zajtrku s predsednikom uprave trboveljske cementarne. Iztokom Virantom, sestali predstavniki medijev. Virant je predstavil aktivnosti v okviru pridobivanja dovoljenja za uporabo alternativnih goriv in aktivnosti na področju podpiranja lokalne skupnosti. Razpravljali so tudi o prihajajočih smernicah v gradbeni industriji in možnih vplivih gospodarske krize na gradbeno in cementno industrijo. Po zajtrku so podpisali še dve sponzorski pogodbi in sicer s Karate klubom Trbovlje in Plavalnim klubom iz Trbovelj. Največ pozornosti so novinarji in predstavniki cementarne namenili iskanjem odgovorov na vprašanja, povezana s prihodnostjo gradbene in cementne industrije. Cene stanovanj so se v prvem polletju letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povprečno zvišale za deset odstotkov, medtem ko je bila povprečna rast cen hiš ocenjena na pet odstotkov. Gospodarska kriza je povzročila negotovosti v dviganju cen energentov in surovin na svetovnem trgu. »V Lafarge Cementu predvidevamo, da bomo v naslednjem letu prodali preko 600 000 ton cementa, kar je približno enako kot letos, kljub temu pa v pričakujemo bistveno nižji dobiček. To lahko pripisujemo trenutnim gospodarskim razmeram oziroma zvišanju cen surovin in energentov, zaradi česar je rast stroškov prehitela rast cen za deset odstotkov,« je na zajtrku pojasnil predsednik uprave Iztok Virant. Za ohranjanje konkurenčnega položaja bi tako zvišanju cen energentov in surovin logično sledilo tudi zvišanje cen končnega produkta, vendar v preteklosti trg tega v celoti ni prenesel. V Lafarge Cementu ocenjujejo, da bo prodaja cementa približno enaka lanski, povečanje izvoza za nekaj odstotkov pa ne bo vplivalo na finančno strukturo. Zaradi zaključka gradnje cestnega križa za leto 2009 napovedujejo zmanjšanje prodaje cementa v rinfuzi in povečanje prodaje v vrečah in sicer s 17 odstotkov letos, na 20 odstotkov v prihajajočem letu. Razmere na svetovnem gradbenem in cementnem trgu bodo vplivale tudi na nadaljnjo vlaganje Lafarge Cementa v okolje. Leto 2008 je bilo namreč za trboveljsko cementarno z okoljsko odgovornega vidika zelo uspešno, saj so uspeli zaključiti štiri leta trajajoč sanacijski program, v katerega so vložili 30 milijonov evrov od tega 17 milijonov neposredno v okoljsko sanacijo. Kljub temu nameravajo v kratkem zgraditi sistem za zbiranje meteornih voda in ga priključiti na občinsko čistilno napravo v izgradnji. Ob ugodnih gospodarskih razmerah in ob optimizaciji stroškov v cementarni napovedujejo, da bodo v naslednjih letih začeli pripravljati zamenjavo elektrofiltra z vrečastim filtrom, kar je stroškovno sicer izredno obremenjujoča naložba, vendar prinese dodatne izboljšave na okoljskem področju. V letu 2008 v cementarni načrtujejo tudi nekaj manjših sprememb v proizvodnji. Po novinarskem zajtrku so v trboveljski cementarni podpisali še dve sponzorski pogodbi in sicer s Karate ldubom Trbovlje in Plavalnim ldubom Trbovlje. Ob tem so povedali, da je njihova sponzorska strategija usmerjena predvsem v mlade v lokalnem okolju. »V naši družbi želimo, da imajo mladi, ld izhajajo iz našega okolja, možnosti za uresničitev svojih želja tako na športnem, kulturnem kot tudi izobraževalnem področju,« je še zaldjučil Virant. Iztok Virant, predsednik uprave trboveljske cementarne Tole pa so izjave direktorja Iztoka Viranta po tiskovni konferenci. Vpliv recesije in trenutno stanje pri nas in drugod? To pomeni, če bo prišlo do podražitev denarja, ld sodeluje pri investicijah, lahko pričakujemo tudi manjšo gospodarsko dejavnost v gradbeništvu leta 2009. Ocenjujemo, da bo do tega prišlo med 5 in 10 % . Na nas bo pa bo to vplivalo samo v smeri malo manjše prodaje kot v letošnjem letu. Lahko pričakujemo višje cene cementa? Višje cene cementa niso pogojene z obsegom dejavnosti, ampak z naraščanjem cen na drugih področjih. V letošnjem letu so cene energije, ki jo uporabljamo, zrasle za cca 30 % . Tudi drugi stroški so šli vsaj za mero inflacije navzgor, cene cementa se pa niso bistveno spremenile, zato bomo morali narediti nekaj na področju cen v naslednjem letu, ne moremo pa spremembo cen vezati na količino prodaje- Ali bo morda ogrožena investicijska dejavnost? Investicijska dejavnost bo glede na naše želje zmanjšana ravno zaradi razpoložljivih sredstev. Investicije pri nas so vedno šest, sedem ali pa celo osem mestne. Za naslednje leto smo imeli planiranih neposredno okrog 6 milijonov evrov, ta znesek smo zmanjšali na cca 3 milijone evrov. So pa to investicije, ld so vezane na okolje, na urejevanje meteornih voda in pa nekaj na izboljšanje tehničnih performansov tovarne, ld pa se bodo tudi pozitivno poznali na samem vplivu na okolje. Boste uvedli kakšne ukrepe? Odpuščanja delavcev? Prestrukturiranje? Ne, na recesijo se ne bomo odzvali z odpuščanjem. Če bo prišlo do zmanjševanja števila zaposlenih delavcev, bo to zgolj zaradi upokojitev. Gledamo tudi na to, kako pomladiti ekipo, ker fantje, ld skrbijo, da je naš pogon v teku, delajo zelo dobro, so zelo uspešni in zato se bomo tudi potrudili, da jim pripeljemo nekaj sveže krvi. Stroški za delovno silo so, v primerjavi s stroški za energente, ld jih uporabljamo, relativno majhni. Skušamo pa biti vsak dan boljši, kar lahko dosežemo na raznih tehnoloških ukrepih pri npr. različni sestavi goriv, pri različni predpripravi energentov ali pa surovine. Seveda bi nam pri tem kar bistveno pomagala alternativna goriva. Imate težave z odplačevanjem kreditov? Teh težav ni in konec koncev se lahko financiramo iz skupinske blagajne, kar pomeni, da so bile investicije, ld so bile narejene v preteldih letih - tega bo čez 30 milijonov evrov - plačane iz hišne blagajne - centrale. Preden je La-farge Cement Trbovlje začel generirati kakršen koli bistven dobiček, so bile investicije že v teku. ICaj se s podjetjem dogajalo v prihodnjem letu? Vprašanje je, kako velika bo kriza v gradbeništvu. Pri nas ni bilo tako velikega poslovanja na temeljih kreditov, kot npr. v zahodni Evropi ali celo v ZDA. Dejstvo je, da je zelo pregret trg v preteldih štirih letih pripeljal do izredno visokega porasta cen kvadratnega metra gotovih površin. Tudi v sektorju gradbeništva so se cene materialov zviševale letno vsaj za ceno inflacije, pri čemer jim cement ni sledil. Zato pričakujemo, da bo finančna kriza otežila pogoje financiranja v letu 2009, kar se lahko pozna na individualnem in gradbenem sektorju. Računamo pa, da bodo veliki projekti, predvsem pa infrastrukturni, stekli. V tem vidimo veliko vlogo države in pričakujemo, da nam bo malo pomagala prebroditi sušno leto ali dve s tem, da se bo držala investicijskega plana in do konca realizirala avtocestni program, da se bodo čimprej začela odvijati dela na železnicah in se bo tudi elektroenergetska struktura začela prilagajati slovenskim potrebam. Vaša ocena sprejetih ukrepov slovenske vlade? Ocenjujem jih kot pozitivne, ker gre prvenstveno za ohranjanje zaupanja. Ljudje morajo vedeti, da bo čez pol leta ali leto dni bolje. Mislim, da so to čisto realne stvari in tudi opozorila, ki smo jih slišali s strani naših makro ekonomistov in drugih gospodarstvenikov, so: »Nobene panike«. Kaj pa pričakujete od novega mandatarja in novih ministrov? Od mandatarja pričakujem, da bo sestavil uspešno, učinkovito vlado, vlado, ki bo spodbujala interno konkurenčnost v Sloveniji, ker le tako bomo prekaljeni za konkurenčni boj izven Slovenije. To je nekaj, kar Slovenija potrebuje. Smo majhna država, vpeti smo v mednarodno okolje in več, ko bomo poskušali doseči zunaj, bolj uspešni bomo doma. Kaj pa obe ministrstvi - za gospodarstvo in za okolje? Od gospodarskega ministrstva pričakujem predvsem ukrepe za stabilno okolje, kjer bo nagrajena konkurenčnost ob spoštovanju regulative. Enako bi pričakoval tudi na področju okolja. Torej, spoštovanje zakonodaje in pa hitrejše uveljavljanje dobrih praks, ld so v Evropi že dobro razvite in uveljavljene. Besedilo: Rudi Špan Toplarna Hrastnik ima novega lastnika in tako tudi novo ime: Petrol Toplarna Hrastnik. Hrast-nišbo podjetje za proizvodnjo, distribucijo in prodajo toplotne energije je odkupil Petrol za dva milijona evrov. Simon Kovačič, dipl. inž. grad., je direktor toplarne od leta 2007 Ustanovitelja družbe sta bila Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o. in Občina Hrastnik. Rudnik je imel v osnovnem kapitalu družbe 90,6% poslovnega deleža, družbenik Občina Hrastnik pa 9,4% poslovnega deleža. Tako bo RTH za svoj delež prejel 1,9 milijona evrov, občina Hrastnik pa 204.001 evrov. Direktor Simon Kovačič poudarja, da bo dejavnost enaka in tudi število zaposlenih ostaja enako. «Podpis smo opravili 30. oktobra 2008,« je še povedal. Večina meni, da je prihod tega velikega podjetja v Zasavje pomemben, saj lahko dobro vpliva na razvoj naše regije. Besedilo: Fanči Moljk Sliki: Vinko Žagar Foto klub Hrastnik Toplarna Na letošnjo Martinovo soboto sta lastnika Vinoteke »Klopotec« na zagorski tržnici Marinka in Uroš Naprudnik gostila vina Vinske kleti Goriška Brda. S tem sta začela že dolgo vrsto let trajajočo tradicijo pokušine vin. Prireditve, ki se vrstijo vsako soboto v novembru in decembru spremljajo vedno tudi vinarji, ld obiskovalcem pojasnijo osnovne značilnosti predstavljenih vin, zahtevnejšim gostom predstavijo drobce o pridelavi grozdja, o vzgoji vin, o kulturi pitja... Brici so letos predstavili nekatera vina blagovne znamke Quercus, A+ (a plus) ter vino »Verduc« in zvrst mladega vina »Prvin« . Penino Quercus so pridelali s podaljšano »charmant« metodo, trajajočo deset mesecev. To ji daje živahnost mehurčkov, rebula, avtohtona sorta Gorišldh brd in chardonnay v enakem razmerju pa ji dajeta vonj sadnosti s pridihom cedre in zelenega jabolka in poln, eleganten okus, ld se prilega kot aperitiv ali pa spremljevalka ribjih jedi in sladic. Cuvee beli Quercus je zvrst narejena iz rebule, chardonneja in sauvignona, pri tem pa je zanimivo, da fermentirajo (vrejo) vsak zase, chardonnay kot sorta z močnim značajem v novih (hrastovih) barrique sodih, druga dva pa v inox sodih, šele kasneje jih v ustreznem razmerju združijo in vrhunsko vino pridobi gladek in poln svež okus z rahlim vonjem po jabolkah, hruškah in citroni. V ustih zapusti prijeten svilnat okus. Kot tak dopolnjuje zelenjavne rižote, začinjeno belo meso in ribje jedi ter ribji carpaccio. Iz serije Quercus so prestavili še Cuvee rdeči Quercus, sestavljen polovica iz sorte cabernet franc in po četrtino iz sort merlot in cabernet sauvignon. Vsako sorto posebej macerirajo vsaj deset dni na tropinah, fermentacija poteka v inox sodih, zorenje pa najmanj leto dni v velikih lesenih sodih. Vse to mu daje vrhunskost, prijeten poln okus z vonjem po črnem ribezu, jagodičevju in slivah. Za njim ostaja prijeten in svilnat občutek. Kot tak dopolnjuje biftek v poprovi omaki, jedi iz divjačine, florentinski zrezek in srednje dozorele sire. A+ rdeče zvrst tega vina vzgajajo le v letinah, ko so posamezne sorte dovolj kvalitetne. Je vino, ld sporoča združljive lastnosti vin Gorišldh brd. Vsaka od sort (merlot 70%, cabernet sauvignon 20% in cabernet franc 10%) je posebej in skrbno macerirana , ločeno zorena na drožeh v barrique sodih s tedenskim dvigivanjem, potem jih vsaj petnajst mesecev zorijo v točno določeno starih barrique sodčkih, šele po vem tem polnijo v steklenice. Tako vino ima zamolkel vonj po slivii in višnjevi marmeladi, kandiranih pomarančah, poprovi meti in vanilija ter kakava. Ima malce sladkast, topel okus, vendar poln in močan. Zapusti dolg in plemenit žametni okus. Velja se pomuditi še pri avtohtoni sorti Gorišldh brd, tokrat so predstavili Verduc. Grozdje te sorte trgajo izključno ročno. Fermentacija in zorenje je v inox tankih. Vino je sveže in ima idealno razmerje med sladkorjem in kislino, vonj pa spominja na listje gozdne jagode in aromo akacijevega cveta. Najbolj se prilega k sadnim omletam, pitam, zavitkom, strnjenkam. Prvin je mlado vino, sestavljeno iz merlota, cabernet sauvignona in cabernet franca po karbonski metodi, kar pomeni, da ga pod vplivom ogljikovega dvokisa macerirajo v inox tankih, kjer prehajajo arome in barva iz kožice jagode v sok. Metoda znana iz franciske pokrajine Beaujolais. Zanimivo je, da ima to mlado vino tudi lastnosti staranja. Kar pomeni, da ga tudi po 31. januarju mirno lahko pijemo tudi kot zrelo vino. Ima prijetno svežino in nas spominja na vonj gozdnih sadežev, maline, zrele češnje in višnje. Poda se k pečenemu ali kuhanemu kostanju in kolinam. Zapisal MM Slike: arhiv Zasavca VINOTEKA 'KLOPOTEC Tržnica Zag,orj trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica KŠEFTI GSM 040 107 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p..Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica. marn@siol.net,www.mam. informacija.net "7Ct CA zn © pomNt&A Podjetniška stran Irene Meterc: Začetek tekmovanja za najboljše slovensko start-up podjetje Tovarna podjemov skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije ter drugimi partnerji začenja slovensko tekmovanje začetniških, t.i. start-up, podjetij. Iskali bodo najboljša novoustanovljena slovenska podjetja z inovativnimi idejami in globalnim tržnim potencialom. Spodbujanje podjetništva zaradi priložnosti je pomembno. S projektom želijo prispevati k dvigu podjetniške aktivnosti v Sloveniji in promociji pomena inovativnega podjetništva v slovenski družbi nasploh. Start-up podjetja se lahko do 20. februarja prijavijo na tekmovanje, in sicer s svojim poslovnim načrtom, ld ga lahko izdelajo s pomočjo brezplačnega orodja za poslovno načrtovanje Tovarne podjemov. Zmagovalno podjetje prejme 10.000 evrov nagrade ter podjetniško usposabljanje CEED Top Class. V okviru letošnjega tekmovanja bo podjetje Najdi.si (na natečaju Najdi.si kapital) najbolje uvrščenemu spletnemu start-up podjetju podelilo posebno nagrado v obliki spletnega oglaševanja v vrednosti 10.000 evrov. V okviru konference Podim bodo 25. marca 2009 razglasili, katero podjetje si bo s pomočjo najboljšega poslovnega načrta in prepričljive osebne predstavitve pred strokovno komisijo prislužilo naslov Start-up leta 2009. Odprt razpis za nagrado NETKO Tudi letos bo podeljena nagrada Netko za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji. Nagrada Netko se podeljuje podjetjem, ustanovam, uradom, skupnostim ter posameznikom, ld izstopajo s kakovostjo svojih spletnih strani. Cilj projekta je spodbujanje uporabe interneta kot komu-nikacijsko-poslovnega orodja, vključevanju uporabnikov in dvig kakovosti spletnih predstavitev. Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavila razpis za nagrado Netko 2008 za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji. Letošnja nagrada Netko je usmerjena predvsem v spodbujanje dvosmernega dialoga z uporabniki in uporabo inovativnih pristopov v slovenskem spletnem prostoru. Nagrada Netko se podeljuje od leta 1999, ko je imela pravzaprav zelo skromen cilj: preveriti, kako največja slovenska podjetja uporabljajo svetovni splet in koliko pozornosti temu mediju namenjajo. Danes skoraj ni več podjetja ali organizacije, ld se ne bi zavedala njegove pomembnosti in ga tako ali drugače vključevala v svoj poslovni proces. Tekmovalne kategorije letošnje nagrade Netko: predstavitve podjetij s področij industrije, storitev, trgovine in financ, predstavitve institucij s področij državne in javne uprave, mediji in informativni portali, spletne storitve, produkti in blagovne znamke, celovit spletni nastop organizacije, inovativno komuniciranje (interakcija) in poslovanje s ciljnimi javnostmi. Rok za prijavo na razpis je 15. november 2008. Slavnostna podelitev nagrad bo 2. decembra 2008 na Gospodarski zbornici Slovenije. Več informacij o nagradi in razpisu najdete tudi na spletni strani: http://netko.gzs.si/slo/. Finančna kriza bi lahko močno udarila po izvoznikih Kriza z ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil je v zadnjem mesecu močno udarila po preostalem svetu, tudi po Evropi, kjer so se finančni sistemi nekaterih držav močno zamajali. Posamezne države in EU so sprejeli nekatere ukrepe, ki že kažejo pozitivne učinke, kljub temu pa se zdaj kriza seli na podjetja, to pa obremenjuje tudi izvoz. Največji slovenski trgovinski partnerji so članice Evropske unije, predvsem države območja evra, tako da so slovenska podjetja dobro seznanjena z ukrepi posameznih držav, saj morajo biti vsi ukrepi, tudi nedavno sprejet sklep slovenske vlade o neomejenem garantiranju bančnih depozitov, usklajeni z ostalimi članicami EU. Zato pri trgovanju z državami članicami EU vsaj zaradi (ne)poznavanja finančnih razmer v državah ne bi smelo biti težav. Druga zgodba pa je upočasnjevanje gospodarske rasti v nekaterih največjih slovenskih gospodarskih partnericah (Nemčija, Italija ...), ki ga je finančna kriza dodatno spodbudila. Podjetja v teh državah, tako kot drugje po uniji, zelo težko pridejo do posojil, saj so banke močno zaostrile kreditne pogoje. To bi se po ocenah gospodarstvenikov lahko negativno poznalo pri investicijskih in proizvodnih ciklih, kar bi privedlo tudi do manjših naročil. Zmanjšanje naročil v glavnih slovenskih gospodarskih partnericah pa bi zagotovo močno prizadelo slovenske izvoznike, ki bi morali iskati nove trge oz. znižati obseg poslovanja, s tem pa tudi zmanjšati število zaposlenih. Manj znani so ukrepi držav nečlanic EU, s katerimi želijo posamezne države obvarovati svoj bančni in finančni sistem. V večini držav nekdanje Jugoslavije finančni ministri trdijo, da so njihovi finančni sistemi stabilni, da ni potrebno uvesti kakršnihkoli ukrepov in da ni težav, saj da nimajo neposrednih povezav z dogajanjem na ameriškem in evropskih finančnih trgih. Vendar to po ocenah številnih gospodarskih analitikov povsem ne drži, predvsem zaradi dejstva, da je večina bank na Hrvaškem, v BiH, Makedoniji, Črni gori in tudi Srbiji v rokah tujih bank, pretežno bank iz držav članic EU (Italija, Avstrija, Nemčija, Grčija). To pa v primeru težav matičnih bank pomeni tudi težave za hčerinske banke in tudi za bančne sisteme teh držav, ld so relativno nerazviti. Posledično bi težave s financiranjem v državah nekdanje Jugoslavije lahko imelo negativne posledice za slovenske izvoznike, saj bi se s finančnimi težavami v regiji, s tem pa tudi z zmanjšanjem že tako relativno nizke kupne moči prebivalstva, povpraševanje po slovenskem blagu precej zmanjšalo. Ruski trg je veliko bolj stabilen, saj ima država več kot 550 milijard dolarjev deviznih rezerv, ruska vlada pa je ob morebitnih težavah v finančnem sistemu napovedala finančne injekcije, s katerimi bi preprečili primanjkljaj gotovine. Kljub temu pa obstaja nevarnost, da bi v primeru nadaljnje finančne krize v ZDA in EU padlo povpraševanje po nafti, kar bi močno znižalo njeno vrednost, to pa bi lahko povzročilo manjšo gospodarsko rast v Rusiji, ki je kot največji izvoznik energije na svetu precej odvisna tudi od prodaje nafte. To bi po ocenah ruskih gospodarskih analitikov lahko privedlo do manjše porabe države (zdravstveni sistem, različna javna naročila), pa tudi prebivalstva. To pa ne bi bila dobra novica za slovenska podjetja, ki so se zelo dobro pozicionirala v največji državi na svetu. Vir: www. izvoznookno. si Projekt “Zdravje za Zasavje” se je po dveh letih zaključil. Izkazalo se je, da je zasavsko prebivalstvo manj zdravo od prebivalstva drugih slovenskih območij, zato je potrebno nadaljevati s prizadevanji za boljšo zdravstveno sliko. To ne pomeni, da nikjer v Sloveniji ni takšne obolevnosti za rakom in boleznimi dihal kot v Zasavju, saj se je primerjava opirala na slovensko povprečje. Prav tako obstajajo razlike znotraj Zasavja. Večje tveganje za zbolevnost za rakom obstaja na vzhodu regije. Največji problem je pljučni rak, najbolj pa so rakavim obolenjem izpostavljeni ljudje, ki živijo v bližini cementarne in termoelektrarne v Trbovljah ter v okolici steldarne in kemične tovarne v Hrastniku. Bolezni dihal pri otrocih so na močneje onesnaženih območjih Zasavja dvakrat pogostejše kot na malo onesnaženih območjih. Glede na slovensko povprečje Zasavje negativno odstopa tudi po bolniškem staležu. Predstavitev ugotovitev projekta je zbudila precejšnje zanimanje med zainteresirano javnostjo. Projekt je vodil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, občinami Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ter več drugimi slovenskimi zdravstvenimi ustanovami in znanstvenimi inštituti. Njegove ugotovitve so bile predstavljene v sredo 5. novembra v Regionalnem centru za razvoj v Zagorju. Vodja projekta dr. Marko Vudrag je opozoril, da bodo rezultati raziskovanja zdravstvenega stanja Zasavčanov ostali mrtva črka na papirju, če se ne bodo zganili onesnaževalci in lokalna politika. Za premike na področju izboljševanja zdravja bi bilo potrebno med drugim sprejeti programe varstva okolja na občinski ravni, prepovedati dodatno onesnaževanje v regiji ter takoj začeti izvajati lokalne akcijske načrte za okolje in zdravje. Svoj delež k dviganju ekološke zavesti bi morale dodati vzgojno-izobraževalne ustanove. K ukrepom za odpravo zdravstveno-ekoloških problemov v Zasavju spada tudi zamenjava goriv, ki jih uporabljajo industrijski obrati, in kuriv za ogrevanje stanovanj. Vudrag je dodal, da bi morali lokalna in državna politika, zasavsko gospodarstvo, zdravstveni strokovnjaki in ekološka gibanja sodelovati pri uresničevanju vizije čistejšega okolja, boljšega zdravja in bolj kakovostnega življenja Za-savčank in Zasavčanov. Poudarek je na besedi “sodelovanje”. Dolder se bodo omenjeni akterji obnašali kot nasprotniki in drug v drugem videli le slabe namene, se zdravje prebivalstva ne bo izboljšalo. Navedel je primer Lafarge Cementa. “Podjetje bo moralo še veliko storiti za okolju prijazno proizvodnjo, vendar mu je potrebno priznati, da je v zadnjih letih naredilo veliko za ekološko sanacijo. Njegovo prikazovanje samo v črni luči, kot to počnejo nekateri, ni pravi pristop k reševanju okoljske problematike,” je še pristavil Vudrag. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik med nagovorom. Poleg nje sedi dr. Marko Vudrag, vodja projekta Zdravje za Zasavje. Zaldjučne predstavitve ugotovitev projekta “Zdravje za Zasavje” se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Dejala je, da so tovrstni projekti v Sloveniji redki, zato so še toliko bolj dobrodošli, zlasti ko gre za regije, kjer je raven zdravja na tako nizki ravni kot v Zasavju. Omenila je pomen nastajanja in aktivnega delovanja ekoloških gibanj, kot je zasavski Eko krog. “Pravica do življenja v zdravem okolju je namreč temeljna človekova pravica, zapisana tudi v slovenski ustavi, zato smo državljani poklicani k prizadevanjem za njeno uresničevanje v vsakdanjem življenju. Potrebno je ustvariti pritisk na podjetja ter lokalne in državne politične oblastnike. Samo v tem primeru bo mogoče priporočila, kakršna so zapisana v sldepnem dokumentu danes predstavljenega projekta, uveljaviti v praksi,” je bila realna Travnikova. V tej luči je pohvalila sodelovanje treh zasavskih občin v projektu in izrazila upanje, da je to dober znak za dolgoročno izboljšanje zdravja zasavskega življa. Besedilo: Boštjan Grošelj Sliki: Boštjan Grošelj in Roman Rozina 7CI CA tr* • Vi • ® min/£Ho V ne preveč toplem sobotnem jutru so se trboveljske starejše gasilke in gasilci z dvema avtobusoma odpravili na izlet na slovensko obalo. Predlog izleta je pripravila komisija za delo z starejšimi gasilci. Upravni odbor GZ Trbovlje pa je predlog izleta sprejel. stično kmetijo Fajdiga, kjer smo imeli večerjo. Lepo je bilo opazovati starejše gasilke in gasilce iz vseh prostovoljnih in prostovoljno industrij sluh društev pri njihovem navdušenju nad vožnjo z barkami, ogledom slovenske obale in prisluhniti pogovorom o tem kako je bilo, kako je in kako si še želijo, da bi v bodoče še organizirali takšna srečanja.« Vodstvo in celotni Upravni odbor GZ Trbovlje jim bo, kot doslej tudi v prihodnje, posvečal vso pozornost - saj si jo tudi zaslužijo, mar ne. Besedilo: Srečko Kerin Poveljnik Srečko Kerin je zapisal: »Po uri vožnje smo se ustavili na Lomu, kjer je bila malica in priložnost za kavico. Pot nas je vodila do Portoroža, kjer sta nas je na pomolu že pričakovali dve turistični ladji z prijaznima kapetanoma. Po pozdravu gostitelja smo se vkrcali na ladji, ki sta zapluli ob slovenski obali. Ob postanku v Piranu smo imeli priložnost ogledati si Pomorski muzej, bolšji trg in drugih zanimivosti kraja. Na krovu ladje je bilo za nas izjemno poskrbljeno. Postregli so predvsem morske specialitete in pijačo. Tudi tisti, ld jim morski sadeži ne teknejo, niso ----i/-x *2* Ob slovenski obali bili lačni. Pozno popoldne smo se na pomolu poslovili od ladijskega osebja in se odpravili proti Temenici na Turi- SasčM m wi!SM v/ mtm BojN# »Gaaaaaaasiiiciiii so prišliiiii,« je bilo slišati veselo dobrodošlico iz ust mladih navihancev, ko so 22.10.2008 prišli na obisk gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje in gasilci PGD Trbovlje-mesto. Ker je oktober mesec požarne varnosti, so v tem času gasilci še posebej poskrbeli za osveščanje občanov in s preventivnimi akcijami in vajami opozarjali na pomen požarne zaščite in pokazali vso tehniko, ki jo premorejo za reševanje ob različnih dogodkih. Otroci v vrtcih so »mahnjeni« na gasilce, če pa pridejo k njim na obisk, je to še posebej navdušenja poln dogodek. Obisk gasilcev V vrtec Mojca so se pripeljali z gasilskim vozilom s cisterno, tako da je bilo kaj videti. Vzgojiteljice so otroke razdelile v dve skupini, da ni bilo prevelike gneče in so si nadobudneži lahko od blizu ogledali, kaj vse je v gasilskem vozilu in za kaj se uporablja. Da pa ni ostalo le pri ogledu gasilskega vozila, so jim gasilci pripravili presenečenje. S seboj so pripeljali stojala za tarče z vso potrebno opremo, ki jo uporabljajo najmlajši gasilci na vajah. Tako so otroci lahko v »živo« poizkusili zbiti tarčo s stojala, da ne omenjamo, kolikšna gneča je bila pri gasilcu, ko je izbiral, kdo bo naslednji lahko poizkusil biti gasilec. Seveda so jim na glavo dali tudi prave gasilske čelade. Tudi jaz sem lahko gasilka Skupinska gasilska Na koncu so še vsem vzgojiteljicam razdelili zgibanke in zgodbice o Ježku Snežku (preventivno-poučne zgodbice), otroci pa so se posladkali s čokoladicami. Tako učitelji kot otroci so vajo pohvalili in z upanjem, da se še kdaj vidijo na podobnem prikazu, pomahali v slovo. Seveda so vsi tudi izreldi znani stavek: »KO BOM VELIK BOM GASILEC« in se poslovili z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Sandi Lepoša, Mentor mladine PGD TRBOVLJE-MESTO ~7CX CA/O Počitniške dejavnosti so potekale od 27. oktobra do 30.oktobra med 9. in 13. uro. V povprečju se jih je udeleževalo 25 otrok med 6 in 14 letom starosti. Največ se jih je udeležilo plavanja v Laškem, najmanj interesa pa so pokazali za orientacijski izlet, nad katerim pa so bili vsi tisti, ld so se nam pridružili, navdušeni. Uspešno je potekalo tudi risanje na tekstil in izdelovanje igralnih kart ter ostalih družabnih iger. Večino časa je bilo vreme lepo, tako da smo vsak dan kakšno uro preživeli tudi na prostem ob družabnih in športnih igrah. V tem času je sodelovalo 10 prostovoljcev, ld so opravili 66 prostovoljnih ur. Za DPM Trbovlje Sekretarka Lavra Izgoršek Počitniški užitki na igrišču Partizan Vodni raj ~7cx c\\/n © mušn/em V Sloveniji se bolniki, oboleli za diabetesom ali preprosto sladkorni bolniki, združujejo v društvih diabetikov, ki se povezujejo v Zvezo društev diabetikov Slovenije. Boj z diabetesom bije čedalje več ljudi in 14. november so si izbrali za »svetovni dan diabetesa«. Posebej slovesno bo letos v Litiji. Leta 1956 je na pobudo slovenskega diabetologa prof. dr. Ljudevita Merčuna začela z delom organizacija sladkornih bolnikov Slovenije. V letu 2006 so praznovali častitljivo petdesetletnico organiziranega delovanja. Ob jasno začrtanem programu, vztrajnem delu prostovoljcev, medsebojni povezanosti s stroko in veliki želji sladkornih bolnikov za čim bolj normalno in kakovostno življenje, se število društev in s tem tudi članov iz leta v leto povečuje. Celotno območje Slovenije je pokrito z 39 društvi, med katerimi so tudi zasavska društva. V druženje je vključeno že več kot 17.500 članov. Kot humanitarna organizacija, ld deluje v javnem interesu, se čutijo odgovorne, da se v polni meri vldjučujejo v dogajanja in razprave, ld so na državni ravni povezana z zdravstvenim varstvom sladkornih bolnikov. Zaradi hitrega naraščanja sladkornih bolnikov, tako v Evropi kot v Sloveniji, je v EU zaznati vedno večjo pripravljenost, da se v zdravstveni načrt EU kot prednostno nalogo vid j uči tudi sladkorna bolezen. Zveza je od leta 1994 polnopravna članica Mednarodne diabetične zveze (IDE) in s tem tudi njene evropske regije IDF-EURO. V vseh organih te zveze in tudi na mednarodnih srečanjih, še posebej tistih, ld so namenjeni sladkorni bolezni, aktivno sodelujejo. Društvo diabetikov Litija praznuje letos 20-letnico, katere praznovanje so združili z osrednjo slovensko prireditvijo ob svetovnem dnevu diabetesa. V soboto, 15. novembra 2008 ob 17.00 pripravljajo svečanost v Športni dvorani v Litiji. Častni pokrovitelj prireditve je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Po pozdravnem govoru Darje Zupančič, predsednice Društva diabetikov Litija bo goste pozdravil župan občine Litija Franci Rokave. Sledil bo nagovor predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije. Slavnostna govornica bo Mojca Drčar Murko, poslanka v parlamentu EU, pogled v zgodovino litijskega društva pa bo usmeril Mirko Kaplja, član društva. Na slovesnosti bodo podelili priznanja ZDDS in DD Litija. Slavnostni program, ki ga bo povezovala Andreja Štuhec, bodo popestrili vokalna skupina Pavza, Leseni rogisti in Otroška folklorna skupina Javorje. V osrednji knjižnici Litija je bila 11. novembra 2008 v sodelovanju z Društvom diabetikov Litija predstavitev knjige Ivana Godca z naslovom 20 let Društva diabetikov Litija (1988-2008). Ivan Godec je pronicljiv popisovalec svojega kraja in njegove zgodovine. Prvo njegovo delo je bila knjižica Valvasorjev Bogenšperk, nato je kot avtor in soavtor sodeloval še pri dvanajstih knjigah, pričujoča knjiga je trinajsta. Svoje bogato vedenje in znanje Ivan Godec za vedno shrani v svojih knjigah, ld so velik vir podatkov in informacij. MaH Območno združenje Rdečega križa Zagorje ob Savi in Gasilska zveza Zagorje vabita na krvodajalsko akcijo, ki jo skupaj organizirata ob mesecu požarne varnosti. 'OvEt\>> V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi pričakujejo krvodajalce v ponedeljek, 17.11.2008 od L< 8.00 do 15.00 ure in | torek, 18.11.2008 od 7.00 J j do 13.00 ure j, Vabljeni vsi, ld smejo in hočejo darovati svojo kri, 1 saj je to naj dragocenejše darilo. Na krvodajalsko akcijo ne prihajajte tešči! http://www.radio-kum.si Droge - kako In zakaj? Osnovne skupine mamil in psihotropnih snovi: Splošna klasifikacija, ki jo upoštevata Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), mamila in psihotropne snovi deli na štiri osnovne skupine: depresorje centralnega živčnega sistema (opij, morfin, kodein, heroini stimulanse (kokain, crack. speedball. eestasv. amfetamini) halucinogene droge (LSD. halucinogene droaet kanabis (marihuana, hašiš, skunk) Razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo opredeljuje Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Vzrokov za uporabo drog je več. Ena od ključnih lastnosti takih osebnosti je nizko samospoštovanje, nizko vrednotenje samega sebe in hkratno poveličevanje vrednosti drugih in njihovih težav. Značilna je zavrta agresivnost, oz. je ta usmerjena proti samemu sebi, češ, saj tako nisem nič vreden. Izražena avtoagresivnost oziroma destruktivnost pa se lahko kaže tudi v prevelikem uživanju katerekoli psihoaktiv-ne snovi (samomor na obroke). Nekateri uporabniki drog naj bi bili predisponirani k impulzivni uporabi psihoaktivnih substanc zaradi pomanjkanja nekaterih transmiterskih snovi v centralnem živčnem sistemu. Odkritje endogenih opioidov (endorfinov), ki se sproščajo ob ekstremnih psihofizičnih obremenitvah (avto doping), kaže na morebitno upravičenost te domneve. Uporaba drog je zahrbten, uničujoč proces. Začne se z eksperimentiranjem in jemanjem drog zaradi druženja. Nadaljuje se z namenom, da učinki droge vplivajo na posameznikovo počutje in vedenje. Ko droga preide v navado, pa postane osrednje gibalo življenjskega sloga. Odvisnost je bolezen, ki prizadene telo, razumsko in čustveno stanje, duhovnost ter odnose z drugimi. Je samopovzročena poškodba centralnega živčnega sistema, ki ob kontinuirani uporabi psihoaktivnih snovi povzroči nepovratne spremembe centralnega živčnega sistema, kar vodi v spremenjeno vedenje, doživljanje in čustveno odzivanje odvisnikov. Eksperimentatorji Mladostnike v prvi poskus droge žene radovednost in hlepenje po novostih, novih izkušnjah, samopotrditvi in lažji socializaciji ali pa uporniško vedenje do avtoritet. Uporabnik si poišče novo družbo, vrstniki pa mu veliko pomenijo. Socialna raba Droga se uporablja v raznih okoliščinah, predvsem zaradi občutka sprejetosti, enostavnejše in prijetnejše socialne adaptacije. Vedenjskih in psihičnih motenj uporabnik in okolica ne zaznata. Uporabnik posega po novih drogah, jih kupuje, uporablja pa jih le ob koncu tedna. Pred starši, učitelji in staro družbo skuša ohraniti staro podobo, med uporabniki drog pa se povsem spremeni. Pojavijo se prvi znaki nemotiviranosti. Instrumentalna raba V tej fazi posameznik drogo uporablja zaradi užitka ali stresa. Pri hedonističnem načinu gre za iskanje ugodja, sproščenosti, pri kompenzacijski rabi pa skuša uporabnik lažje preživeti stresno situacijo in prebresti neprijetna čustva. Habitualna faza Posameznik drogo uporablja vse večkrat, pojavijo se tudi znaki bolezenske odvisnosti. Kontrole nad količino uporabljene droge ni več in uporabnik izgubi samonadzor. Droga mu uravnava življenje. Čustveno stanje se po učinku droge ne normalizira, ampak se pojavi depresija, motnje koncentracije, spomina, nemir. Opazimo prve odtegnitvene znake. Kompulzivna faza (obsedenost z drogami) To pomeni, da ima uporabnik vzpostavljen odnos le še z drogo, obseden je z njo. Nadzor nad drogo ni uspešen, zato njegovo samospoštovanje pada, pojavijo se tudi razmišljanja o samomoru. Pogosti so preveliki odmerki droge in flash-back stanja. Odvisnost Odvisnik ni navajen le na drogo, je tudi sebičen, osebnostno spremenjen, agresiven, obupan in depresiven hkrati; izgubljen nadzor nad seboj skuša nadomestiti tako, da nadzira druge. Kaj storiti, če sumite, da se vaš znanec, prijatelj ali celo vaš otrok srečuje s prepovedanimi drogami, jih uživa in zlorablja? Kako pristopiti, kako se pogovoriti in kaj svetovati? Se vaš otrok drogira? Če menite, da vaš otrok jemlje droge, je čas za ukrepanje - ne zatiskajte si oči, saj to ne bo rešilo ničesar. Hitreje boste ukrepali, bolje bo. Se vaš prijatelj drogira? Težko je ugotoviti, da ima nekdo težave z drogami. Redko se zgodi, da bi prijatelj prišel k tebi in te prosil za pomoč. Nasprotno, navadno se zelo trudi, da skrije svoje težave - vendar lahko kljub temu ugotoviš, kaj se dogaja. Vzgoja za NE drogam Že vse od predšolskega obdobja lahko svojemu otroku vcepljate zdrav in razumen pogled na vprašanje zlorabe drog. Z njim se lahko pogovarjate o užitkih zdravega življenja, mu vcepljate odgovornost za lastna dejanja, težave spremenite v priložnost za učenje, ga pohvalite, ko pomaga.. “UP” DRUŠTVO ZA POMOČ ZASVOJENCEM IN NJIHOVIM SVOJCEM SLOVENIJE (tudi v Trbovljah, v prostorih CSD) Opis programa: Program, ki ga društvo izvaja že precej let, je namenjen reševanju problematike zasvojenosti v družini, zasvojenim in njihovim svojcem nuditi popolne informacije, usmerjati zasvojence v abstinenčne programe zdravljenja, socialne rehabilitacije in reintegracija v življenje brez drog. Vse storitve, razen reintegracije in zdravljenja v terapevtski skupnosti, so za uporabnike brezplačne, http://www.drustvo-up.si/ MaH ________ Pogovor Staše Radunovič Obe se spominjava najinega prvega srečanja. Bila je decembrska nedelja. Dan je bil eden tistih, hi še ne prinašajo snežink, so pa hladni, z vonjem po zimi in bližajočih se praznikih. Mari Drobne Na šoli v Čemšeniku je bil sprejem za starostnike. Poleg drugih so nastopili tudi čemšeniški malčki, ki so nestrpno stopicali sem ter tja in radovedno pogledovali proti gostom, Id so prihajali po dva, trije ali posamič in si mimogrede ogledovali izdelke pridnih otroških rok in njihovih učiteljic. Rdeči križ sta predstavljala takratni predsednik dr. Franc Grošelj in sekretarka Mari Drobne. Mari, ko se bo končalo to koledarsko leto se boste upokojili. Koliko časa ste že aktivni pri Rdečem križu? Kot prostovoljka sem začela okrog leta 1984 ali 1985. Vedno mi je bilo v veliko veselje, če sem le lahko komu pomagala, mlajšim, starejšim, bolnim ali slabotnim. Takšne občutke deli z menoj tudi moja družina. Doma sem na Izlakah, kjer sem bila že od začetka aktivna in sem bila nekaj časa tudi predsednica RK. Takrat sem bila še zaposlena v Siporexu, v računovodstvu. Pred petimi leti pa sem nadaljevala svoje službovanje kot sekretarka RK Zagorje. Spoznali sva se na srečanju starostnikov v Čemšeniku. Mislim, da je tudi sedaj čas za ta srečanja, saj so starejši zelo hvaležni za vsako pozornost. Nekako v tem jesensko prednovoletnem času pripravljamo srečanja za naše starostnike, starejše od 70 let. Trudimo se, da ne pozabimo na starejše krajane v vseh naših krajevnih skupnostih in to nam nekako uspeva. Iz- jema je le Šentlambert, vendar upam, da bomo tudi tam kmalu uspeli s svojo dejavnostjo in vsaj za kakšno urico razveselili njihove starostnike. V našem okolišu je tudi precej starejših od 85 let in te običajno obiščemo na domu, kakor tudi tiste, ki se zaradi bolezni ne morejo udeležiti srečanja. V pr ejšnji številki našega časopisa smo pisali o akciji Drobtinica in o menjavi doniranega kruha in peciva za prostovoljne denarne prispevke. Kakšni so rezultati? S pomočjo večjih trgovin in privatnih pekarn smo pripravili akcijo, v kateri smo s prostovoljnimi prispevki zbrali okrog 550 evrov. Zbrana sredstva smo namenili kot pomoč zagorskim učencem, ki imajo v celoti regresirano prehrano. Bliža se veseli december in spomnim se, da ste pred leti obdarovali precejšnje število osnovnošolcev. Bo tudi letos tako? Žal bomo letos razveselili le učence Grumove šole in mogoče še koga. Vse je odvisno od donatorjev in ljudi dobre volje. Časi so težki in to se pozna tudi po številu donacij. Akcija zbiranja starih oblačil in obutve v sodelovanju s zagorsko Komunalo je odmevna, ali še vedno v teku? Uradno ni prekinjena, vendar je Komunala do pretelde pomladi že odstranila kontejnerje. V njih se je nabiralo dosti vsega in včasih so bili prenapolnjeni. Težko jih je prazniti večkrat kot je dogovorjeno, posebno pozimi. Ko pride pomlad in lepše vreme, bodo kontejnerji spet tam, kjer so bili. Torej lahko oblačila in obutev prinesejo do takrat tudi k vam. Bi še kaj glede tega sporočili našim bralcem? Zelo smo hvaležni za kakršno koli pomoč, le naprošamo, naj bodo podarjena oblačila in obutev čista. Veliko otrok je hvaležnih vaši organizaciji, ker jim omogoča, da letujejo na morju, predvsem na Debelem rtiču. Kaj pa sredstva, tudi za to jih je treba zbrati.... Da, naše letovišče je tradicionalno Debeli rtič in tam smo že kar domači. Da bi uspešno izvedli akcijo letovanja, se vsako leto prijavimo na razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje za sofinanciranje. Omeniti moram tudi podjetje TUŠ, Id je doniralo sredstva za 500 otrok in vesela sem, da se bodo akciji pridružili tudi drugi donatorji. V letovanje smo začeli vključevati tudi starejše odrasle, ne samo otroke. Še vedno je dosti ljudi, ki morja še nikoli niso videli, pa tudi posebnih možnosti za to nimajo. Tako bo od 16. do 23. 11. skupina odraslih letovala v našem letovišču v okviru akcije Peljimo jih na morje. V času novoletnih počitnic Mlajši za starejše bomo tja poslali še nekaj naših malčkov. Drugih zimovanj žal nimamo. Zmagovalce našega kviza smo za nagrado popeljali na kopanje v Zusterno in verjamem, da so preživeli čudovit dan. Kar nekaj aktualnih akcij je v teku.... V sodelovanju z Gasilsko zvezo Zagorje bomo 17. in 18. novembra izvedli krvodajalsko akcijo v ICC Zagorje. Vabljeni so vsi aktivni gasilci od 18 do 65 leta. Druga akcija je vseslovenska Podari igračo in nasmeh? V sredo, 15.10.2008, se je z otvoritvenim dogodkom za medije, Id je potekal na Petrolovem servisu na Kajuhovi ulici v Ljubljani, pričela humanitarna akcija zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih okolij Slovenije, Hrvaške, Na delovnem mestu Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Id jo organizirata Petrol in Rdeči križ Slovenije. Častna pokroviteljica akcije je soproga predsednika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk. Humanitarno akcijo podpirajo medijski sponzorji RTV Slovenija, Europlakat in Žurnal 24. Igrače zbirajo na Petrolovih servisih na 312 lokacijah v vsej Sloveniji in pred razdeljevanjem v centralnem skladišču jih bodo razvrstili in očistili v skladu z v EU veljavnimi merili. Rdeči križ Slovenije bo prevzel skrb za dostavo in razdelitev zbranih igrač otrokom iz socialno ogroženih okolij. K sodelovanju so povabljeni tudi veleposlaniki držav prejemnic v Sloveniji. Akcija poteka že od 15. 10. 2008, trajala bo do 30.11.2008 in se bo zaključila s podelitvijo igrač v mesecu decembru. To je skupna humanitarna akcija, ko otroci z veliko igračami le-te podarijo otrokom, v katerih rokah se igračke znajdejo le priložnostno. Vloga te ak- V domu starejših na Izlakah cije je dvojna: pri otrocih, ld darujejo, spodbuja razvoj navade aktivnega sočutja do manj privilegiranih v družbi, pri otrocih, ki prejemajo, spodbuja zaupanje v možnost pozitivnih sprememb. Vsakdo, ld odda igračo, lahko na Petrolovih črpalkah, kjer so zabojnild akcije Podari igračo in nasmeh, prevzame spominsko zapestnico. Zapestnica je statusni simbol darovalca in izraža sočutje in skrb za druge. Dobimo jo zato, ker storimo nekaj koristnega, nekaj kar bo polepšalo in izboljšalo življenje tistemu, ld nima enakih možnosti. Zapestnica je nekaj čisto posebnega, saj predstavlja nasmeh, ld smo ga priklicali na obraz otroka s podaritvijo igrače. Danes je vse bolj aktualno tudi darovanje organov in vse več ljudi se odloča za to humano gesto. Je tudi pri nas tako? Rdeči križ ima pooblastilo, da od darovalcev lahko pridobi izpolnjeno prijavo za darovanje organov. Ko darovalci pridejo izpolnit potrebni obrazec, s seboj prinesejo zdravstveno kartico. To pa zato, ker se na njo vpiše nevidni zapis o darovanju. Vse več ljudi je osamljenih in zaradi tega poleg otrok najbolj trpijo najstarejši člani naše skupnosti. Kako jim pomagati? Tudi na to smo mislili in že načrtujemo ustanovitev skupin za samopomoč. Skupine naj bi imele štiri do šest oseb, ki bi se z nami sestajale enkrat tedensko. To bodo druženja, izleti, delavnice, obiski predstav, praznovanja, tudi skupni nakupi... vsekakor zanimiva zadeva. Zato vabim vse starejše osebe, ki se počutijo osamljene ali pa si enostavno želijo spremembe, da se nam javijo in se vldjučijo v delo skupin. Ne bo jim žal! Ko se bo končalo koledarsko leto, boste odšli v zasluženi pokoj. Ali to pomeni prekinitev aktivnosti v tej humanitarni organizaciji? Nikakor, moje delo se bo nadaljevalo. Se naprej bom prostovoljka in se bom najprej vključila v omenjeno skupino za samopomoč, saj se pravkar izobražujem tudi za to delo. Nova sekretarka bo Štefka Suša, ld mi je ogromno pomagala in upam, da bom sedaj jaz na vrsti, da se ji na isti način oddolžim. Tako bo od novega leta novo vodstvo v RK Zagorje. Dobili smo že novo predsednico, nadvse prizadevno Metko Podpečan, ki se ji bo pridružila še Štefka. Mari, pravijo, da upokojenci nimajo prostega časa. Verjamem, da bo z vami to isto. Kaj pa čas, ki ga ne boste podarili dobrodelnosti? Kaj je tisto, kar vam v življenju lahko da dodatni zagon? Moja družina bo vsekakor v mojem prostem času prišla bolj v ospredje. Zelo rada potujem in hodim v hribe. Plavanje tudi pozitivno deluje name, pa obisk opere in podobnih predstav in prireditev. Veliko je načrtov... Pa srečno Mari! Slike in besedilo St.R. za avc © NAJSTNIŠKA 44 sreča n j e mla d i!h> filmskih! V Izoli je 16. in 17. oktobra potekalo 44. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev. Patricija, Maša, Eva in Klemen so o tem povedali:«Srečanja mladih filskih ustvarjalcev smo se udeležili tudi učenci in učenke multimedijskega krožka OS Gradec. Na festivalu smo sodelovali z dvema filmoma in sicer anketo Kje je Litija? in igrano-dokumentarnim filmom Nori Svet. Oba sta se uvrstila v izbor najboljših filmov, tako da so jih na samem festivalu tudi predvajali. Film Nori svet je prejel tudi posebno priznanje strokovne žirije za enega izmed najboljših filmov celotnega festivala. Naj omenimo še udeležbo na srečanju, ki je bilo letos res dobro obiskano, saj so poleg domačih sodelovali tudi ustvarjalci iz zamejstva. Obisk kinodvorane, kjer so predvajali filme mladih ustvarjalcev, je bil letos večji kot prejšnja leta, kar daje samemu srečanju večji pomen. Več o festivalu si lahko ogledate na spletni strani http://www.jskd.si Posneli smo kar nekaj dobrih slik, ld si jih tudi lahko ogle- P.S.: privoščili smo si lahko celo kečap!« date na naši strani http://www.rtvslo.si/blog/mmk/44-sreca- Patricija, Maša, Eva, Klemen! nje-mladih-filmskih-ustvarielcev/16960# 1 V imenu uredništva Zasavca čestitam mladim ustvarjal- Imeli smo se zelo dobro. Po končanem srečanju je šola čas- cem in jim želim še veliko uspešnega ustvaijanja. tila pizzo!!! St. R. Zdrava hrana je eden od pomembnih dejavnikov zdravega življenja. To se zavedajo tudi na SŠ Zagorje. Že tretje leto so se udeležili zasavskega ekološkega sejma na Izlakah, ki je bil v soboto. 11. 10. 2008. »Letos smo imeli postavljeno svojo stojnico. Pripravili smo skodelice iz recikliranega papirja za darilno embalažo. Dijaka Matej Bravec in Matej Knez sta spretno prodajala okusne sirove in jabolčne pite, ki so jih spekli dijaki 3. letnika kuharjev in natakarjev pod mentorstvom profesorice Mojce Omahne. Pite so bile narejene iz ekološko pridelanih sestavin. V današnji družbi se je potrebno zavedati, da je temelj odgovornega odnosa do okolja izobraževanje, ki ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulturnega obnašanja in ravnanja. Na SS Zagorje s projektom eko šola želimo graditi te vrednote, zato smo 21. 10. 2008 v sodelovanju s slovenskim E-forumom pripravili delavnico »Solarni show dr. Klime« in predavanje Ogrevanje z obnovljivimi viri. Delavnica je bila na tržnici v Zagorju, predavanje pa je potekalo v prostorih S S Zagorje. Darko Koporčič, ki je kot sodelavec Ekološkega sklada RS dolga leta spremljal in vrednotil številne projekte, je spregovoril o ogrevanju z obnovljivimi viri. Zavedamo se, da bomo dijaki lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve v ekologiji v prihodnosti, zato je eko šola pomemben ambasador za uresničevanje tega cilja. Na SS Zagorje bomo skozi šolsko leto organizirali različne aktivnosti, ki gradijo na medsebojnih odnosih, skrbi za okolje in naravo ter zavesti o zdravem načinu življenja. Vse te smernice so tudi osnovno vodilo ekološkega razmišljanja in osnovni pogoj ozaveščanja sedanje družbe.« Besedilo in slike: Bernarda Kričej za avc MeuA/QALemw ni /Süfla SMö Dö3 iId 3^^ Popolna preobrazba 9° A ^riJDl€ Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,12701.itija TELEFON: (01) 89 81 088 Vesela novica za Marjano Milojevič, Cesta zmage 12, 1410 Zagorje, trenutek je za njeno preobrazbo. Marjani čestitamo in jo naprošamo, da takoj pokliče Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori o datumu preobrazbe. Še enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti kuponi, ki prispejo na naslov uredništva: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. In veliko sreče naslednjič! KUPON STILSKA PREOBRAZBA i|_ Ime: SUPER PONUDBA M+S PNEVMATIK CONTINENTAL »'rtflffma BRIDGESTONE L ; ^PNEUMAT/C = TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje. Tel.: 03 563 18 30 ii MICHELIN UNIROYAL BARUM GOODYEAR SAVA SPORTIVA EUROTEC STAR PERFORMER DUNLOP $► HANKOOK TOYO OUIVLOM’ JP5 www.jps-pneumatic.si jurij.plevcak@siol.net Delovni čas: pon - pet 8-12 in 13-17 sob 8-12 nedelja ob lepem vremenu obratuje pralnica 9-12 * Tel.: 03 563 18 31 Faks.: 03 563 18 32 GSM: 041 758 578 NAJNOVEJŠA AVTOPRALNA LINIJA Z NEŽNIMI CAR LITE KRTAČAMI MONTAŽA, CENTRIRANJE, MENJAVA OLJA, FILTROV, PLOŠČIC PREGLED IN DIAGNOZA VOZILA NA TESTERJU jml. m KMALU PROFESIONALNA TRGOVINA Z AVTODELI ZAVORNE PLOŠČICE TEXTAR MINTEX FILTRI FIAAM FRAM SVEČKE BERU BOSCH IZPUHI WALKER NOVAK AKUMULATORJI ALU PLATIŠČA, JEKLENA PLATIŠČA, KOMPLET KOLESA Ujemite svetlobo sonca v V9Š dom. Prijazno vabljeni v prodajalno Velana v Trbovljah, kjer vam bodo pomagali izbrati najprimernejše zavese za prostor, ki ga opremljate. Za brezplačno svetovanje in izmero na domu pokličite na telefonsko številko 01 360 31 29 ali 01 360 31 93 med 7.00 in 17.00 uro ali pošljite elektronsko pošto na naslov izmere@velana.si. www.velana.si Prodajalne: Ljubljana: Šmartinska cesta 52, t: 01 360 31 28; BTC Hala A, Šmartinska cesta 152, t: 01 541 23 58; Lesnina center Brdo, Cesta na Bokalce 40, t: 01 244 73 00 j Kranj: TC Dolnov, Šuceva ulica 23, t: 04 234 33 80 | Postojna: MC Postojna, Tržaška cesta 59, t: 05 721 23 60 [ Maribor: Mlinska ulica 26, t: 02 250 27 43; Planet TUŠ, Na poljanah 18, t: 02 420 2140 j Celje: Planet TUŠ, Mariborska cesta 128, t: 03 425 13 90 | Murska Sobota: BTC Center, Nemčeve! ID, t: 02,531 19 09 ] Dravograd, PE Sonček: Podklanc 31, t: 02 872 36 50 j Trbovlje: TPC Spar, Trg svobode 14, t: 03 563 08 70 j Brežice: NC Intermarket, Tovarniška cesta 10, t: 07 499 30 13 E 1 ■MM Vrltovski ofirači v elementu. Gostilničarka Fanika s Cepinčkovim Poldetom in Binče Prireditvena dvorana je bila polna in imela je kaj videti, slišati in doživeti. V dveurnem programu so z novimi skeči poskrbeli za smeh gostilničarka Fanika, Cepinčkov Polde, Binče, Pepca, Gelca, policaj Tone, mehanik Darko, Jožek, Kori in Cvetka. S pesmimi in recitacijami so navdušili otroci iz Colnišč in okolice, zaslišale so se ubrane melodije domačega ansambla Colniški fantje ter izvirni inštrumenti glasbenih posebnežev Vrbovških ofiračev. Sledil je ples za staro in mlado ob zvokih ansambla Beli cvet. Društvo KRT je hvaležno vsem, ki so kakorkoli prispevali k prijetnemu večeru. Med njimi so tudi donatorji, ki so dodali nepogrešljiv finančno-materialni delež k uspešni organizaciji dogodka, ki širi v svet dober glas o Čolniščah in krtovcih. Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Matej Strgaršek in Simon Kmetič Luka Mravlje je že 3 leta član plesnega kluba KUD B-Boy, kjer je začel plesno pot pred tremi leti s treningom break dance-a. Pred dvema letoma se je vpisal še k treningu Hip-hopa, ki ga poučuje trener iz Trbovelj Janez Vozelj. V sezoni 2007/2008 je pričela v KUD B-boy poučevati disciplino Disco dance trenerka Darja Kersnič iz Ljubljane in takrat se je vpisal še k tej zvrsti plesa. Luka Mravlje Vsega treninga je bilo le malo preveč, zato se je odločil, da trenira le dve zvrsti in sicer Hip-hop in Disco dance. Letos je tekmoval na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih v štirih kategorijah in sicer v kategoriji Hip-hop solo pionirji (3. mesto), v kategoriji Hip-hop formacije pionirji (skupno z dekleti v skupini - 6. mesto), v kategoriji Disco dance solo pionirji (2. mesto) ter v kategoriji Disco dance formacije pionirji (skupno z dekleti v skupini -5.mesto). Zaradi dobrega rezultata na državnem prvenstvu v solo kategoriji se je uvrstil na svetovno prvenstvo v Disco dancu, ki bo potekalo na Slovaškem, v mestu Martin od 2. do 4. 12. 2008. V času krompirjevih počitnic je v Sarajevu - točno 1. 11. 2008 potekal “1. balkansku kup u modernim plesovima”. Na tem pokalu je sodelovalo preko 500 plesalcev iz petih držav in iz različnih plesnih klubov. Med njimi je bilo pet plesnih klubov iz Slovenije. Devetletni Trboveljčan Luka Mravlje (član KUD B-Boy) se je tja odpravil skupaj s plesno šolo Plesno mesto iz Ljubljane (njegova trenerka Darja prihaja iz te plesne šole) in osvojil 1. mesto v kategoriji Disco dance solo pionirji (kot posameznik), skupaj s plesalci Plesnega mesta pa so osvojili kar 1 1 kolajn od tega 7 zlatih, 3 srebrne in 1 bronasto. Poleg dobrih rezultatov si Luka in ostali plesalci in plesalke zelo želijo, da bi k sodelovanju pridobili kakšnega sponzorja. Dresi, dodatni treningi (prevoz v LJ), koreografije in ne nazadnje poti na tekme v tujini (starši morajo spremljati svoje otroke zaradi njihove mladosti) veliko stanejo, kar počasi že načenja njihov »proračun«. Tudi Lukov starejši brat Jure tekmuje v Disco dancu (sicer le v skupini, pri plesni šoli Urška Zagorje), ki gre na svetovno prvenstvo na Slovaško, saj so bili 3. na državnem prvenstvu v kategoriji Disco dance formacije mladinci, o čemer smo v Zasavcu že pisali. V imenu mladih obetavnih plesalcev vabimo zasavske in druge ljubitelje plesa, da jih finančno podprejo v njihovih prizadevanjih. MaH KO OGENJ ZAGORI, BONPET POGASI! V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONPET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. — Systems ■© onpel trbovlje ■ d.o.o. Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje tel. 03/561 47 20 e-pošta: bonpeWsioLnet www.bonpet^i'^1 ^ trb, U|// Z3sa Rnyrarfofrnrnrcrt^^ W§3l5a^aB5XmnaQ83SQ, BdlKnga^fiiXti&^Oggacäa&Iä^ÜglfirDGrmajdEs^^ UWxvT Stroji so hvaležen objekt fotografo\ Tudi vreče so lahko zaiti mi- s prave In beremo dalje: »Stroji so scenski elementi in Žaklji so rekviziti, ki čakajo, da jih igralci potegnejo v dogajanje. Predstava govori o spominjanju in pozabljanju...« In zaključi: »In če bi lahko izbirala, bi se spet rodila v Zasavju.« Tako ljubezen in spoštovanje do zasavske industrijske dediščine izražajo pri svojem ustvarjanju tudi člani Foto kluba Hrastnik. Tokrat so se lotili Steklarne, Tovarne kemičnih izdelkov in Industrije gradbenega materiala Zagorje. Razstavljajo: Matevž Kostanjšek, Jernej Biderman, Vinko ;-------------- Žagar, Simon Tanšek, Matjaž Kirn, Miran Amon, Lucija Večer sta popestrili gojenki GŠ Hrastnik Patricija Draksler Senčar, Janez Ravnikar in Andrej Zdovc. Fotografije si lab- (violina) in Andreja Lukič (violončelo), spremljal pa ju je ko ogledujemo še do 20. novembra vsak dan od 17. do 19. Pr°fesor Dejan Jakšič. Slike in besedilo: Fanči Moljk ure. vokalna skupi na Irls lesen prinese žetev in sadove, dolge večere in čas za knjige, gledališče in koncerte. Prav takšnega pripravlja tudi Vokalna skupina Iris za vas to jesen, da se bo pokazalo, kako dobro in bogato je bilo to leto. Vokalna skupina Iris »Kaj je obrodil čas, ld smo ga preživele na vajah, prireditvah in koncertih!? Koliko je bilo truda, koliko smeha, solz in odpovedi, vse to se odraža v našem petju. Za vas smo pripravile ljudske pesmi, ker so to naše slovenske korenine, črnske duhovne pesmi, ker so vedno privlačne s svojim ritmom in ker so črnsko dušo vedno spodbujale v upanju in vokalne pop-jazz pesmi, ker so vedno bolj zanimive za nas izvajalce.« Zato vabljeni na letni koncert Vokalne skupine Iris, ld bo 21. novembra, ob 19.00 uri, v dvorani Kulturnega doma Mlinše. Z njimi bodo fantje iz Kamnika, ki so združeni pod imenom Klapa Mali grad Kamnik, predstavili bodo dalmatinsko petje, ld je nekaj novega za naše kraje. Zanimivo bo, zato vabljeni, pa tudi vstop je prost. IS., wMnjifea a n Sambia Odmeven koncert in jubilejna zgoščenka Pred dnevi se je v Radečah zgodil koncert ob 15. obletnici ansambla Cvet. Dobro razpoloženi jubilanti so v športni dvorani gostili ansambel Petra Finka, Iskrice, Aljo Breznikar, Cito in Jožeta Galiča, Id je program tudi povezoval. Obiskovalci so bili poleg glasbenih užitkov deležni še ene posebnosti. Iz Kostanjevici pri Krki so v goste prišle trebušne plesalke in požele bučen aplavz obiskovalcev. Ansambel Cvet je ob praznovanju svojega rojstnega dne izdal tudi novo zgoščenko, z naslovom Lepi spomini, na kateri je kar nekaj na festivalih nagrajenih skladb. Nekatere izmed njih so zaigrali tudi na koncertu, ki so ga začeli s sldadbo zgovornega naslova Petek je in trinajsti. Nadaljevali so tako, kot se spodobi. Z lepimi spomini, ld se je v minulih 15 letih nabrala res veliko. Obiskovalci so z navdušenjem prisluhnili vsem nastopajočim, svojega navdušenja pa niso skrivali, ko je z ansamblom Cvet zapela mlada pevka Alja Breznikar, ld tako kot člani ansambla Cvet prihaja iz Radeč. Skupaj so zaigrali in zapeli sldadbo Mati mi je govorila, ld je med poslušalci naletela na odličen odziv. Velja omeniti, da je to tudi skladba, s katero se je ansambel letos predstavil na Ptujskem festivalu in osvojil nagrado za najboljši kvintet. Članom ansambla Cvet so čestitke za uspešno delo v minulih leti izrekli šte- vili avtorji njihovih skladb, prijatelji, ld so prišli na prireditev od blizu in daleč pa tudi njihovi otroci, ld so z vrtnicami presenetili svoje starše na odru. Uro in pol trajajoč glasbeni večer so člani ansambla Cvet sklenili z venčkom Naših 15 let, v katerega je glasbeni avtor večine sldadb Igor Podpečan vpletel nekaj najbolj prepoznavnih sldadb tega ansambla. Ob izvajanju te pesmi, so se članom ansambla Cvet pridružile še Iskrice. Sicer pa je za ansambel Cvet značilno, da še vedno nastopa v isti sestavi, kot je bila pred petnajstimi leti, ko so pričeli s skupnim muziciranjem. Druži jih iskreno prijateljstvo pa tudi sorodstvene vezi. Radi povedo, da je glasba njihov hobi in da tudi zato ne izdajajo novih projektov vsako leto, se pa pri njihovi pripravi potrudijo in želijo, da bi bili poslušalcem všeč. Prisegajo tudi na odlične avtorje. Po glasbeni plati v zadnjem času največ sodelujejo z Igorjem Podpečanom, kot dober par pa sta se izkazala tudi Jože Umek in Robert Zorec. Na zadnji CD plošči so kot avtorji besedil podpisani Ivica Cvild, Janez Hvala, Bernard Miklavc, Darinka Kovač, Jože Galič, Metka Ravnjak-Jauk in Irena Vrčkovnik. Po 15. letih delovanja so člani ansambla Cvet ponosni na prehojeno glasbeno pot. Nastopili so na skoraj vseh pomembnejših festivalih v Sloveniji, kjer so bili večkrat nagrajeni, pa tudi v Steverjanu v sosednji Italiji so stalni gostje^ Nagrade so prejeli na festivalih v Steverjanu (dvakrat najboljši kvintet, absolutni zmagovalci festivala v letu 2007), na Ptuju (4 zlati Orfej, najboljši kvintet 2008), na festivalu v Cerkvenjaku in v Marija Reld. Čeprav je izjemno lepo prejeti nagrado na festivalu, jim zelo veliko pomeni odziv publike ter podpora družin. Brez njihovega razumevanja bi težko usklajevali službe, družinsko življenje in ljubezen do glasbe. Zagona za nadaljevanje dela imajo še dovolj in po končanem praznovanju se ponovno vračajo v tirnice vsakdanjega dela in smelo načrtujejo prihodnost. V letošnjem letu jih čaka še nekaj nastopov, hkrati pa že razmišljajo o novih sldadbah, s katerimi bi se v naslednjem letu predstavili poslušalcem in obiskovalcem festivalov narodnozabavne glasbe. Besedilo in slika: ZZ 0 mum Maj^innina GOML - Gledališče za otroke in mlade Ljubljana gostuje v okviru abonmajskih predstav letošnje gledališke sezone 13. novembra ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah s komedijo Najemnina. Komedija z glasbenimi vložki “Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location«“ je nastala iz želje po iskanju komičnih plati soočenja jezikovno zavednega posameznika s stvarnostjo, ki jo prinaša globalizacija. Drug problem, ki se ga loteva predstava, je vse bolj absolutna vladavina angleščine. Ali nas bo, če nas bo, pobralo zaradi moči angleščine ali zaradi naše lastne omejenosti, nesproščenosti in nekreativnosti? Govora je o srečanju starejšega najemnika denacionaliziranega stanovanja z novo lastnico, v tujini rojeno in vzgojeno dinamično mladenko. V predstavi, Id se ukvarja z razmerjem med nacionalnim in globalnim, igrata avtor in režiser Andrej Rozman Roza kot Mirko in Mirel Knez kot Friede. Predstava je brez dvoma preizkus slovenske sposobnosti za samoironijo in je označena kot »komedija!« - komedija s klicajem »komedija pod mus«. Poleg medijske pozornosti in blišča je predstava dobila tudi vrsto ugodnih kritik in odzivov. Pohvaljeni sta bili komična, a ne žaljiva obdelava aktualne tematike in trdna dramaturška struktura. Ugodno kritiko in podporo je dobila tudi s strani Ministrstva za kulturo oz. Sektorja za slovenski jezik. Pri postavitvi so sodelovali še Sebastjan Starič, ld je skrbel za gib, Goran Završnik, ld je ustvaril glasbene efekte, Meta Sever, kot kostumografinja in Matjaž Štirn kot oblikovalec luči in zvočni tehnik. Igralca v komediji sta Andrej Rozman Roza, ki je predstavo tudi režiral in Mirel Knez. Ardreju Rozmanu Rozi je prvo polletje letošnjega leta naklonilo niz prijetnih dogodkov. Poleg odmevne obeležitve pete obletnice Rozinteatra* je velik uspeh doživela njegova nova gledališka komedija Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location, Za piko na i mu je še Društvo slovenskih pisateljev podelilo stanovsko nagrado za mladinsko književnost. Desetnico je prejel za zbirko zabavnih in napetih zgodb z naslovom Kako je Oskar postal detektiv. Predstava Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location utira pot tudi Rozovi soigralki. Mirel Knez se je v igralske vode podala že v rosnem šestnajstem letu, ko je začela obiskovati srednjo dramsko šolo na Švedskem, kasneje pa je študij nadaljevala na danski igralski akademiji, kjer je tudi diplomirala. Kljub temu, da se je rodi- la na Švedskem in je v skandinavskih gledališčih uspešno odigrala kar nekaj vlog pravi, da se v Skandinaviji nikoli ni počutila doma. Zato se je pred štirimi leti odločila, da pride v rodno deželo svojih staršev. Rada se pohvali, da je že prvo leto igrala v petih premierah in s tem nekaj stanovskim kolegom, ld so ji slovensko gledališko sceno opisali kot, za mlado igralko, zelo neobetavno, do- «MW Komedija o zakonskem življenju z recepti za dober zakon se bo v sredo, 26. november 2008 ob 19.30. uri. dogajala »za izven« v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje. Zgodba govori o težavah v zakonskem življenju in reševanju le teh in je plod ekipe Gustav filma, katerega član je tudi Matevž Luzar, mladi nadarjeni scenarist in režiser, ki je bil letos nominiran za nagrado Oskar 2008 s svojim študentskim filmom Vučko.V režiji Matevža Luzarja bosta recepte za dober zakon delila Pia Zemljič in Primož Pirnat. Ona+on je komedija o dveh zakoncih - Petri in Petru. Njun zakon po desetih letih pride na preizkušnjo. Vse se začne nekega dne, ko Petra vidi svojega moža z žensko. Namesto praznovanja desete obletnice poroke, nastane pekel v hiši. Petra se odloči, da bo Petru dala lekcijo. Tako Peter, nič hudega sluteč, pride domov. Petra ga pričaka in njuna komedija zmešnjav se začne. Ona+on je tretja komedija Gustav filma o medsebojnih odnosih in je nadaljevanje prejšnjih predstav. Prvi je bil Jamski človek, ld je predstavil moški pogled na odnose, nato Kolumbovo jajce - ženski pogled, sedaj pa Ona+on preizkusi njuno teorijo v praksi. In kmalu se vidi, da je teorija drugačna od prakse. Po virih: Mati kazala, da je mogoče prav vse, česar si človek res želi. Izkušnje, ki jih je Mirel pridobila s selitvijo v Slovenijo, so veliko doprinesle k uspehu Najemnine. Vloga mladenke, ki se iz Nemčije vrne v denacionalizirano stanovanje svojih slovenskih staršev, ji je resnično pisana na kožo. Igra Mirel Knez je prepričala tudi režiserko Majo Weiss. Presenečena in navdušena nad uigranostjo igralcev, ki sodelujeta prvič, je Mirel povabila na avdicijo za njen nov celovečerni film Skriti spomin Angele Vode, ki bo nastal v produkciji RTV Slovenija. B^atlesmv V zagorskem Delavskem domu se obeta posebna glasbena poslastica za mlade in stare. V soboto, 15. novembra 2008 bo tam gostovala skupina The Beatles revival. To je ena izmed najboljših in najbolj uspešnih evropskih revival skupin. Nastala je leta 1996, od takrat so imeli že več kot 1300 nastopov na Češkem, Poljskem, Nizozemskem, Madžarskem, Franciji, Slovaški. Ključ njihovega uspeha je odlična interpretacija pesmi Beatlov, popolna fotografsko enaka kostumografija, instrumenti in odrska koreografija ter vokalna in vizualna podobnost originalnim Beatlom. Nastopajo v kulturnih centrih in teatrih, koncertih v klubih, TV oddajah, glasbenih festivalih, plesnih zabavah, večjih otvoritvah... za avc Knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju pripravlja za drugo polovico novembra pester program. V njem bo gotovo za obiskovalce zelo privlačen literarni večer s Ferijem Lainščkom 20. novembra ob 18.30 uri. Ob dnevih slovenskih splošnih knjižnic bo gost Knjižnice Mileta Klopčiča v Zagorju popularni vsestranski avtor Feri Lainšček, rojen 5. 10. 1959 v vasi Dolenci na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, nato pa je na FSPN študiral novinarstvo. Bil je sodelavec dnevno-informativnega uredništva Radia Ljubljana, sodeloval pa je tudi z uredništvom igranega programa. Od leta 1983 ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in živi v Murski Soboti. Je solastnik Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, ki ga je ustanovil 1992 s slavistom Francijem Justom. V tem pretežno založniškem podjetju opravlja naloge urednika. Piše za literarne ter druge revije, ukvarja pa se tudi s slikarstvom. Piše vse zvrsti literature za mladino in odrasle, vendar prevladujejo prozna besedila, ki so deležna tudi največje pozornosti tako bralcev kot kritike. Lainšček s samosvojimi pripovednimi postopki pripoveduje o svetu malih ljudi in ljudi na robu, ki iščejo svoje mesto v svetu. Predvsem zadnja dva sta napisana izrazito modernistično. Romani, ki so nastali v devetdesetih letih pomenijo odmik od (postmodernističnega vzorca k realistični fabuli. Zadnja njegova romana obravnavata vprašanja ljubezni, telesnosti in s tem povezane individualne svobode. Lainšček je zelo uspešen tudi kot mladinski pisatelj. Manj opazna sta njegova poezija in dramatika. Čeprav se je poglabljal v dramaturška vprašanja, je odrska dela prenehal pisati, ker se ne strinja s prevladujočim vizualnim spektaklom, Id v sodobnem gledališču vlada nad dialogom. Pisati dramatiko, ne da bi se uprizarjala, pa zanj ni smiselno. Lainšček se od svoje generacije ustvarjalcev loči po tem, da se ni vključeval v literarne skupine svojega časa, npr. v krog Nove revije ali revije Literatura. Ostajal je samorastnik in samohodec in s tem si je, po lastnih besedah, izbral daljšo in samotnejšo pot. Romani, devetnajst jih je že, so doživeli tudi filmsko upodobitev. Petelinji zajtrk kot istoimenski film, Namesto koga roža cveti kot Halgato, Ki jo je megla prinesla kot Mokuš, Vankošta-nec kot Traktor, ljubezen in rock ‘n’ rol. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Z gostom se bo pogovarjala Staša Le-pej. Zenski pevski zbor Iris z Izlak bo poskrbel za prekmursko zvočno kuliso, saj je gost od tam doma. Poleg literarnega večera pa pripravljajo knjižno čajanko 20. novembra ob 10,00 v prostorih knjigarne Mladinska knjiga, ure pravljic, ki bodo ob 17.00 uri 24. novembra v Knjižnici Kisovec, 25. novembra v Knjižnici Izlake in 27. novembra v Knjižnici Zagorje. Srečanje članic SK BMK pa bo 24. novembra ob 18.30. uri. Po vmh: MaH V sodelovanju z Gimnazijo Litija tudi litijska knjižnica pripravlja srečanje s Ferijem Lainščkom. Avtor jih bo 19. novembra ob 19.00 uri obiskal na srečanju »Zvestih bralcev« v dvorani Gimnazije Litija. Prireditev je organizirana ob zaključku projekta »Zvesti bralec« in je posvečena dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembru. V torek, 18. novembra bo v prostorih knjižnice o Islandiji pripovedoval Borut Vukovič, ki bo doživetja in izkušnje s potovanja delil z obiskovalci na potopisnem predavanju. Krajevna knjižnica Šmartno vabi v petek 21. novembra ob 18.00 uri na otvoritev razstave akademskega slikarja Jožeta Megliča ob njegovi 69. letnici rojstva. Razstava je prodajna, izkupiček pa namenjen izdaji likovne monografije. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic bodo knjižničarke pripravile pestro in zanimivo dogajanja tudi v trboveljski knjižnici. Od 17. do 22. novembra bo od 9.00 ure dopoldne do 19.00 ure zvečer potekala Mini bukvama na mladinskem oddelku, oddelku za odrasle in v Domu svobode. Na mladinskem oddelku bodo ustvarjalno delavnico posvetili knjigi 19. novembra ob 17.00 uri. V čitalnici oddelka za odrasle pripravljajo srečanje na literarnem večeru, 19. novembra ob 19.00, z Vlasto Nussdorfer, ki jo zasavski obiskovalci knjižnic že poznajo, saj so se z njo srečali ob deklicah z vžigalicami, Naši dečki z ulice... Tokrat bo govor o vrednotah skozi življenje. V pravljični sobi Tončiča Knjigoljuba na mladinskem oddelku bo 26. novembra ob 17.00 pravljična ura Tiho, tukaj beremo. Uspešen mČM&k mm% t%nišfee l mmm% m fE ÄS litija Pričela se je nova teniška sezona 2008/2009 in tekmovalci TK AS Litija so odlično začeli. Prvi so s tekmovanji pričeli v kategoriji do 12 let, kjer v novi sezoni igralci TK AS Litija zasedajo najvišja mesta. Tako je Grega Kokalj na 2. mestu slovenske teniške lestvice do 12 let, Nejc S ter pa na 3.mestu slovenske teniške lestvice do 12 let. Odličen je tudi Luka Lilija, ki je na 7.mestu. Vsi trije so tudi člani slovenske teniške reprezentance do 12 let. Zaradi visoke uvrstitve na lestvici jim ni bilo potrebno igrati kvalifikacij za finalni turnir, ld bo 29.novembra v Litiji in so vsi trije že direktno uvrščeni v A finale. So se pa v kvalifikacijah odlično odrezali ostali tekmovalci TK AS Litija. Prvo mesto v skupini so brez poraza osvojili Gal Novak v Ljubljani, ter Nina Jamšek in Žana Lukač v Krškem. Finale A bo 29.novembra in sicer za deklice v Ljubljani, za dečke pa v Litiji. Tako boste lahko navijali za Grega Kokalja, Nejca Ster, Luko Lilija, Gala Novaka, povabilo organizatorja pa bosta dobila še Mark Mesarič in Nik Poglajen. in v Franciji in Valentih Horvat v Moskvi na evropskem turnirju do 14 let. Nik je žal obakrat izgubil v 1 .kolu, v Franciji mu je žreb že na začetku namenil 4.nosilca turnirja, Id je bil tokrat še premočen. Tudi Valentin je v Moskvi izgubil v 1 .kolu. Nastja Kolar in Anita Kosmač pa bosta v prvih dneh decembra nastopih na ITF turnirju v Zagrebu. Grega Kokalj na drugem mestu v Sloveniji Nejc Šter na tretjem mestu v Sloveniji Grega Kokalj, Nejc Ster in Luka Lilija so se udeležili 08. ni 09. novembra dvodnevnih reprezentančnih priprav na Otočcu. Tenis klub AS Litija je na razpisu TZS za organizatorje turnirjev v zimski sezoni dobil kandidaturo za kar sedem turnirjev, kar je največ doslej. Tako bomo 29.novembra gledali v dvorani AS finalni A turnir za dečke do 12 let, že 6.decembra pa finalni turnir za deklice do 14 let. Konec decembra se bodo pomerili fantje do 16 let, nato pa 17. januarja sledi Državno prvenstvo do 12 let. Nina Jamšek gladko v A finale Odlično mesto na lestvicah TZS zasedajo v ostalih kategorijah še Nina Jamšek na 12.mestu pri deldicah do 12 let in Žana Lukač, Id je na 14.mestu do 12 let. Pia Čuk je na 6.mestu do 14 let, Lara Kralj, je na 15.mestu do 14 let, Valentin Horvat je na 7.mestu pri fantih do 14 let, Nik Razboršek je na 3.mestu do 16 let, Blaž Bizjak pa na 11.mestu do 16 let, Anita Kosmač je na 12.mestu do 18 let. Na mednarodnih turnirjih sta nastopila Nik Razboršek na ITF-u v Andom Tik pred pričetkom ligaškega tekmovanja je Tenis Idub AS Litija organiziral Odprto prvenstvo AS Litija za moške posamezno. Po hudih bojih so se v finalne tekme uvrstili Primož Novak in Tomo Bizjak iz Litije, Denis Uranič iz Zagorja ter Jaka Brezigar iz Ljubljane. V polfinalu sta bila uspešnejša od domačinov Uranič, ki je premagal Novaka in Brezigar, ki je ugnal Bizjaka. Končni zmagovalec pa je po tesni zmagi nad Brezigarjem postal Denis Uranič. Denis Uranič bo letos branil tudi naslov zmagovalca rekreativne lige AS, ki se je začela 8.11.2008. Že prvi dvoboji so prinesli kar nekaj zanimivih rezultatov, pri čemer gre izpostaviti predvsem gladko zmago Draga Stera nad Tomom Bizjakom kar z 9:1. Prva liga je letos izredno močna in prav Dragee Šter - gladka piva zmaga v novi sezoni tako kot boji za vrh bodo zanimivi tudi boji za obstanek. Kot vedno so tudi letos tekme prve lige ob najbolj udarnih terminih in sicer ob sobotah in nedeljah zvečer. TK AS Litija za avc V soboto, 8. novembra je klub borilnih veščin PON DO KWAN Zagorje, v sodelovanju s Kichbo-xing zvezo Slovenije, organiziral 25. mednarodni turnir v kikboksu. Tekmovanje, ki velja za enega najmočnejših odprtih turnirjev v Evropi se je udeležilo rekordnih 487 tekmovalcev iz 65 klubov iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in Škotske. Športniki, med katerimi so bili štirje aktualni evropski in dva aktualna svetovna prvaka, so se tako pomerili v športnih borbah šemi in light contacta ter disciplini glasbenih form. Večerna prireditev se je sklenila s predstavitvijo demonstracijske ekipe Pon Do Kvvan Zagorje ter z atraktivnimi borbami dvojic v absolutni kategoriji »2 na 2« ter z absolutno kategorijo glasbenih form. V športnih borbah sta bila najuspešnejša aktualni evropski prvak ICrisztian Jaroszkievicz ter aktualni svetovni in evropski prvak Szolt Moradi iz Madžarske, katerima sta morala priznati premoč domača aduta Primož Bračič in Klemen Juvan. V absolutni kategoriji glasbenih form pa je bila najuspešnejša domača predstavnica Tina Koder. Zagorje Open 2008 REZULTATI DOMAČIH TEKMOVALCEV: Glasbene forme kadetinje 1. Eva Bartelme, kadetinje pod 16 let 2. Tjaša Vozel, kadetinje pod 16 let 3. Tjaša Kovačič, kadetinje pod 16 let Glasbene forme kadeti 1. Jernej Drnovšek, kadeti pod 16 let Glasbene forme članice 1. Tina Koder 2. Tjaša Krajnik Glasbene forme absolutna kategorija 1. Tina Koder 2. Tjaša Krajnik šemi kontakt kadeti in kadetinje 3. Tjaša Vozel, kadetinje pod 16 let -50 kg 2. Melinda Ramadani, kadetinje pod 16 let -46 kg 3. Nejc Taškar, kadeti pod 16 let +69 kg 3. Nejc Taškar, kadeti pod 16 let -69 kg šemi kontakt člani in članice 3.Tjaša Krajnik, članice -65 kg 2. Lilijana ICoban, članice -50 kg 2. Primož Bračič, člani +89 kg 3. Primož Bračič, člani-89 kg 3.Tomaž Groboljšek, člani -84 kg 2. Klemen Juvančlani, -74 kg 1. Klemen Juvan, člani -69 kg Absolutna kategorija “2 na 2” 1 .Kiraly Team 2. PDK Zagorje/Kwon Besedilo in slika: Aleksander Cilenšek Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP . . . E-niail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! *ite 1/1(111 \ sko ■ — O V petek, 31. oktobra 2008 se je, na povabilo Karate kluba Pljevlja iz Črne Gore, devet trboveljskih karateistov odpravilo na mednarodni turnir v Plevlja open 2008, ki se ga je udeležilo preko 800 tekmovalcev iz 7 evropskih držav. Nato so se odzvali tudi vabilu Karate kluba Finida iz Poreča in nastopili na njihovem 10,-tem mednarodnem turnirju »EURO CUP ISTRE 2008«. Na turnirju v Plevi ji so kot tekmovalci Karate kluba Trbovlje nastopili: Tea LOPAN, Lejla DORIC, Tim ŽLAIC, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA. Vodila sta jih trenerja Jernej SIMERL ter Miha KOVAČIČ. Tekmovalci so se dobro zavedali, da v Črno Goro niso odšli samo na izlet, zato so dali res vse od sebe. V katah ekipno so SALKIČ, UMEK IN ROZINA izgubili šele v finalu in tako osvojili srebrno medaljo. Tudi v posameznih nastopih so bili zelo uspešni, saj je bronasto medaljo osvojil Žiga ROZINA ter srebrno Almin SALKIČ. Zmagovalni ritem so nadaljevali tudi v športnih borbah, pravzaprav so ga samo še stopnjevali, saj se je kar štirim trboveljskim tekmovalcem uspelo uvrstiti v finale. Almin SALKIČ in Timi UMEK, Id je izgubil šele v podaljšku, sta osvojila srebrni medalji. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra pa sta stopila Tim ŽLAIC in Aljaž VESENJAK. Zlati medalji sta dokaz, da sta tekmovalca tokrat imela svoj dan. Po končanem tekmovanju so bili Trboveljčani, skupaj s trenerjema Jernejem in Miho, zelo zadovoljni s sedmimi osvojenimi medaljami. Organizatorju so zaželeli dobrodošlico na 36. Mednarodnem turnirju v Trbovljah, 13. decembra letos. Tekmovalna sezona je v polnem teku in tekmovanja se vrstijo kar drugo za drugim. Kljub temu, da je zbolela večina najboljših tekmovalcev v klubu, so se trboveljski karateisti odločili, da se odzovejo vabilu Karate kluba Finida iz Poreča in nastopijo na njihovem 10.-tem mednarodnem turnirju »EURO CUP ISTRE 2008«. Na zelo dobro organiziranem tekmovanju je nastopilo preko 600 tekmovalcev iz devetih evropskih držav. Trener in predsednik trboveljskega kluba Bogdan SIMERL je v Poreč, v hrvaško Istro pospremil štiri trboveljske tekmovalce Teo LOPAN, Jerneja HUDOMALJA, Žigo ŠANTEJA in Tinti-ja UMEICA. »Euro Cup Istra 2008« - Poreč Kljub slabemu počutju pred odhodom je Timi UMEK upal, da se mu bo zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da bo lahko nastopil na tekmovanju. Med potjo mu je bilo samo še slabše, zato sta se skupaj s trenerjem odločila, da tokrat ne bo stopil na borišče. Prva je nastopila Tea LOPAN. Njeni prizadevni treningi v klubu in na reprezentančnih pripravah so začeli rojevati prave rezultate. Tea je v prvih treh kolih, predvsem z umirjenostjo in raznovrstno tehniko, premagala tri hrvaške nasprotnice. Hrvaške tekmovalke in tekmovalci imajo sicer v karate svetu precej višji rating in temu primerno tudi boljše rezultate, zato je res lep uspeh, zmaga na njihovem terenu. V finalu se Tea je pomerila s precej višjo avstrijsko tekmovalko. Kljub temu je odločno nastopila in po regularnem delu dvoboja je bil rezultat neodločen. V podaljšku borbe so po obojestranski akciji sodniki točko in s tem tudi zmago prisodili tekmovalki iz Salzburga. Naslednja sta v članskih kategorijah nastopila Jernej HUDO MAL) in Žiga ŠANTEJ, vsak na svojem borišču. Prikazala sta dobro formo in predvsem veliko borbenosti, vendar je bilo to tokrat premalo za vidnejše rezultate, saj sta oba izgubila že v začetnih kohlt. Ob takem nadaljevanju treningov in prizadevnosti bosta kmalu tudi ona dva posegala po višjih uvrstitvah. Po končanem tekmovanju je bil trener Bogdan SIMERL zadovoljen s prikazanimi nastopi trboveljskih tekmovalcev Id odhajajo v Zapolje pri Logatcu na skupne priprave za Mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo konec januarja prihodnje leto v Parizu. Trboveljskih kandidatov za nastop v Franciji pa je kar nekaj. V vodstvu lduba upajo, da se bodo tekmovalci do takrat pozdravili, da bodo lahko zdržali vse naporne treninge pod vodstvom reprezentančnih trenerjev. Besedilo in sliki: Bogdan SIMERL NJüf pmimm t€mm mmmc8a leies na srajjca Človek si za vsako življenjsko obdobje, pa naj bo to obdobje mladosti, odraščanja ter odrasla doba, zastavlja različne načrte. Vedno nas spremlja želja, da bi bili še boljši. Za vsako preobrazbo organizma je potreben določen čas ob intenzivnih dražljajih. Ko zaključimo fazo adaptacije za določeno aktivnost, se prične nov cikel vadbe na višji ravni. Vaša volja je ldjučna, ni pa stopno navaditi na dnevno ene mišične skupine, ples, lična glede na učinek jih loči-najpomembnejša, ko želimo aktivnost. masaža...). Ohranimo ritem, mo na: prilagoditev mišic in spremeniti navado. Večini Postopnost. Vaše telo se na- Vadite vsak dan. Lahko je sklepov, povečanje mišične uspe vztrajati teden ali dva. vadi na dnevno aktivnost. Po reči: “Vadil sem pet dni, saj mase, zvišanje največje moči, Tistim z najmočnejšo voljo dveh tednih (minimalen čas, ne more biti škode, če danes hitrostna moč, vzdržljivost ali motivom tudi mesec dni. Id ga vaše telo rabi za prila- ne, ker...”. Ključna je do- v moči, specifični trening v Potrebno je naučiti telo, da je goditev) se postopoma po- slednost, torej vadite vsak športni panogi, telesna aktivnost del vašega daljša vadba in poveča obre- dan. Če se vam pa zgodi, si Preden pričnemo z vadbo, je vsakdana. menitev. Trajanje vadbe se ne očitajte. Pojdite naprej, priporočljivo, da nekaj ted- Spremembo dosežemo tako, podaljša na 30 do 40 minut, Oblikujte navado, ld postaja nov namenimo adaptaciji da telesno aktivnost izva- lahko tudi do 1 ure. Nato pa del vašega življenja. Ostanite skeletno-mišičnega sistema, jamo vsak dan in jo tako postopoma povečujemo še aktivni. Pomembno je, da vzdržu- vključimo v življenjski ritem, obremenitev. Pri športni vadbi ni nekega jemo telesno pripravljenost Običajno nam svetujejo tele- Uživajte. V prvih tednih se skupnega recepta, ld bo za- večkrat tedensko. V vsak sno aktivnost 3 do 4 krat te- prepustite in se veselite vad- nesljivo učinkovalo in bo trening vključimo aerobno densko, kar zahteva od nas be. Občutite svoje telo, izo- učinek pričakovan. Vedeti vadbo. Ta del vadbe lahko veliko truda, težko pa bomo gnite se bolečini. Torej poča- moramo, da vsaka struktura izvajate kjerkoli v naravi, spremenili način življenja, si, sledite programu. Izberite vadbene enote vsebuje fazo lahko pa uporabite, tako Mnogo večja verjetnost za dodatni tip stimulacije, mor- napora in fazo odmora. imenovane »kardio« trena-uspeh je, če telesno aktiv- da z malo glasbe, nova priče- Faza napora je razdeljena iz žerje, ld so kvaliteten in celo nost v začetku izvajamo vsak ska, novi športni copati... uvodnega dela, ki predstavlja spodbujevalen pripomoček, dan. Preprostost. Uporabite kar fazo ogrevanja , trajala naj bi Z aerobno vadbo vplivamo Nekaj preizkušenih nasve- vam je na voljo brez zaplete- okoli 20 minut. Intenzivnost predvsem na krepitev srca in tov: nih in dragih priprav (in na- je običajno na začetku nižja, ožilja ter dihalni sistem, iz- Določite uro. Odločite se prav). Preoblecite, preobujte kasneje tudi visoka. Napor v boljšamo funkcionalne spo-kdaj boste vadbo najlaže se in začnite. Program vad- tej fazi ne povzroča utrujeno- sobnosti, učvrsti mišice in vključili v svoj dan. Zjutraj - be naj vključuje tisto kar že sti. V glavnem delu vadbene sldepe, vpliva na telesno pre-opoldne - zvečer, ni pomemb- imate na razpolago. enote, športnik premaguje snovo, pridobi na življenjski no. Najpomembneje je, da se Individualnost. Vadite po napor. Uresničuje cilj vadbe- energiji. Naprave za aerobno izbrane ure držimo. Kadar programu, ld je prilagojen ne enote. Navadno je vadba vadbo so: tekoča prepro- čas vadbe ni določen, boste vašim željam, zmogljivostim, vzdržljivosti razpotegnjena ga, kolo, simulator hoje po vadbo najverjetneje prelagali opremi, prostoru, času, nači- po celi vadbeni enoti. stopnicah, simulator veslali časa, se ne počutim, delo nu življenja... Faza odmora se prične s n ja, eliptični trenažerji... Če za službo, gospodinjstvo, ob- Pestrost. Imate cilj. Pot do sldepnim delom vadbene delate v fitnesu, potem pri-iski, otroci...) na popoldne, tega cilja naj bo zanimiva, enote. Postopno znižujemo poročan raznovrstno izbiro večer, jutri... Vadba postane Vldjučuje naj različne ak- intenzivnost vadbe do popol- kardio naprav, ld pa naj bo v navada, ko se držite ure. tivnosti, ld so pogojene z ne umiritve. Predstavljajo ga skladu s celotnim programov Začnite z lažjo vadbo. Obi- razpoložljivostjo, letnim ča- iztek, razplavanje, umirjanje vadbe. Ni boljše ali slabše na-čajno začnemo z vadbo polni som... ob mirni glasbi, masaža... Ta prave, na vseh boste pridobi- energije in navdušenja. Po- Dan za regeneracijo. Telo po- faza traja do začetka nasled- li. Na različnih napravah se gosto se precenimo. Kadar trebuje počitek. Ob lažji, 20 nje vadbene enote. vldjučujejo različne mišične začnemo z prevelikimi obre- minutni dnevni aktivnosti, Pri vsaki vadbi, ld jo izva- skupine v različnih zapored-menitvami obstaja nevar- dan za počitek ni potreben, jamo, moramo biti pozorni jih. Svetujem vam, da upo-nost poškodb, izčrpanosti in Pomembno je, da po 6. dneh na smiselno zaporedje vaj rabite vsaj dve napravi, saj nenazadnje opustitve vadbe, vadbe, ne izpustimo dneva v in posameznih obdobjih, od boste tako enakomerno kre-Ključ: začnite z 20 minutno celoti, ker bi s tem ogrozili katerih vsako obdobje pri- pili telo. Pa veliko uspeha pri vadbo, prilagojeno vaši tele- navado, naš ritem. Ta dan ob speva svoj delež. Vsako ob- vadbi in srečno, sni pripravljenosti. Za za- uri za vadbo vsaj 20 minut dobje ima svojo zakonitost, četnike je dovolj 10 do 15 počnimo nekaj drugega (raz- pristop, količino in intenziv- minut. Cilj je vaše telo po- tezne vaje, hoja, vaje za moč nost. Obdobja vadbe so raz- Tomaž Kogovšek R/izmmo H------- 3KI REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. =. zsr - E ■ST S3 SL o P R A S K B R O D A R rsi R E Z I N A “ST O G A rT D V B O -S G A J 55? V I O L A š ■s M 0 -i O R J A K I|g A M A ž A R K I "SS" gg. f-v E e N i K 2= U V 1 D ~A R = D G =f s T O N E ™| T O M O S N E S S- D 2 •se E M I L TS" O D K L O N iE! M E K I N J E 4 A K I E A T E N E 1 M A G 1 K S L E N A R T M O N A ■£• A R E -=■ C Č £s s I S A R 7 8 9 4 i 3 6 2 5 4 3 6 9 2 5 1 7 8 5 1 2 7 8 6 3 4 9 2 5 4 1 6 8 9 3 7 8 7 3 5 9 2 4 6 1 6 9 1 3 4 7 5 8 2 1 6 8 2 3 9 7 5 4 9 2 7 6 5 4 8 1 3 3 4 5 8 7 1 2 9 6 SUDOKU KAKURO NURIKABE 2 9 8 5 6 6 8 1 7 6 4 1 3 9 5 4 7 8 8 7 9 1 3 5 3 3 2 3 1 2 4 3 4 5 3 4 2 -7CL Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 22.11. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 23/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 22/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Starina Renata, Župa 8, 1423 Dobovec - bon za 20,86 € - Urška Korošec, Pod gozdom l/a, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 € - Mateja Jecl, Novi log 19/E, 1430 Hrastnik - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU ZA SLASTNI ZAJTRK ALI PRIGRIZEK POSEBNA PONUDBA FRANCOSKI ROGLJIČ-KOROSAN 1 KOM SAMO 0.50 € POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 13.11. DO 26.11.2008 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznale? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 21.11. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA VRAČEVIČ m o lej Valvazorjevo % IZLAKE, Tel.: 05/56-74-1 $7 Kuhamo s Stašo Jesenska enolončnica s kolerabo Sestavine: 1 večja koleraba ali 2 manjši, I kg krompirja, 30 dag fižola, 30 dag prekajenega mesa, žlica rdeče paprike, žlica paradižnikove mezge, žlica moke, sol, poper, 2 žlici olja. Priprava: Fižol namočimo čez noč. Kolerabo narežemo na manjše koščke, krompir pa na kocke in stresemo v lonec. Dodamo namočen fižol in prekajeno meso.Vse skupaj kuhamo do mehkega. Na olju porumenimo žlico moke, dodamo mezgo in papriko ter vse skupaj stresemo v enolončnico. Meso vzamemo iz lonca, ga narežemo na koščke in vrnemo v enolončnico. Malo še pokuhamo in po okusu solimo ter popramo. Če je preredko, jed zgostimo z žlico drobtin. Dober tek! Staša -7CL Drage bralke, cenjeni bralci! Svet je poln krivic, marsikdo bo deležen tudi ne prav rožnatih posledic gospodarske krize. Prej ali slej se bodo razmere izboljšale, saj zgodovina poteka kot dviganje k soncu in spuščanje v objem hladu. Enako je s človeškim življenjem, to bilko na širnih planjavah prepiha. Enkrat smo na konju, spet drugič se počutimo povoženi kot asfalt. Trezen človek se lahko odlično počuti, a marsikdo si do lepšega pogleda na svet pomaga z opojnimi substancami. Ena najbolj znanih je vino, s katerim je povezanih veliko običajev. Prvak vinskih praznikov je gotovo martinovo. Upam, da ste novemu vinu dostojno nazdravili. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ČRNA CELINA Misli brez misli, oči brez leska, gluha ušesa, glave upognjene, rame povešene, hrbtenice skrušene, roke mlahave, nohti pogrizeni, kri zvodenela, jetra razžrta od bede, črevesja od pokvarjene hrane, pljuča od smradu. Otroci prepuščeni ulici, materam in ženam ukradena čast... Se še ne boste zbudili? Igor Goste POETI (NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ld bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. STABILIZACIJA Kriza gospodarska celi svet mori, samoupravna družba naša se s stabilizacijo bori. Kako premagovati težave, ki mučijo današnji svet, saj potrebe naše ne moremo zatret’? Gospodariti moramo tako, da vse koristilo nam bo -potrata naj gre v pozabo, na odpad le, ker ni za rabo. Na smetišču naj ne bo več kruha, a pri delu ne lenuha.. Da prebrodimo to krizo gospodarsko, s svetovno vizo, si vzemimo za vodilo: “Govoriti malo -delati obilo!” Maks Marinčič “Vztrajno delo in nuja v hudih časih sta premagala vse težave.” (Vergil) “7 !?\/n OB KOZARČKU Zlagam pesmi kot veliki pesnik, ob kozarčku vina, mi z njegovo pomočjo vedno sede rima fina. Bolj ko kreše se v glavi, bolj navdih se mi ponuja, da z besedo naredim, da se človek več ne kuja. Moje dvigajo zdravice, ode, himne se med vas, ko odmevajo žgečkljivke, pa nikomur ni dolgčas. Nezadržno dan se bliža, ko zapustil bom ta svet, do takrat bi rad še mnoge s pesmijo prišel ogret. Ko sedmina se bo pila in bom le še lep spomin, verzov mojih sila priča naj, da bil sem ognja sin. Pesmi strastne pa donele bodo vsaj še tisoč let, kdor jih hotel bo užiti, bo z navdušenjem objet. Dobri Znanec MARTIN GA JE KRSTIL, ZATO NAJ PO PAMETI VINCE SE PIJE! Aleksi) Porednih: PIJANEC N Al BO! Kdor ne uživa alkohola, je v družbi bolj zapostavljen kot ljubitelji vina in drugih opojnih tekočin, ld vsebujejo vinski cvet. To je zlasti očitno v teh dneh, ki so zaznamovani z martinovanji. Veselice, ki nosijo ime sv. Martina, so posledica nemoči oblasti, da bi ukrotila pijanska nagnjenja. Ne mislim zgolj na trenutno oblast, ampak na posvetno in cerkveno oblast, ld je v preteklosti praznovanje martinove-ga dovolila kot kompromis med željo po abstinenci in željami ljudstva po opijanju. Uživanja alkohola namreč ni mogoče prepovedati. V ZDA se je recimo največ alkohola zaužilo v času prepovedi prodaje alkoholnih pijač. Človek, ld želi iti v korak z družbo, v kateri živi, enostavno mora piti alkoholne pijače. Imamo sicer izjeme, a večina abstinentov je vendarle odrinjenih na stran. Praktično vsak družabni dogodek je v znamenju alkohola. “Vsaj nazdravi s ‘ta pravim’, če ga že potem ne boš pil,” začne druščina siliti abstinenčno usmerjenega člana (ali članico) k pitju alkoholnega pripravka. Večina ljudi seveda ni dovolj močnih, da bi odklonili tovrstno spodbujanje. “Dobro, enega bom spil, potem pa preidem na sok in vodo,” si misli siljeni ter prime kozarček in spusti žlahtno vsebino po grlu. Po koncu zabave se neredko drži za glavo. Družba torej spodbuja k uživanju alkohola. Pozivi policije in zdravnikov k pametnemu pitju ter visoke kazni za tiste, ki ‘preveč napihajo’, nas ne bodo obvarovali negativnih posledic aktivnega čaščenja pivskega boga. Omenjeni ukrepi namreč niso namenjeni odpravi pijančevanja, ampak preprečevanju prometnih nesreč, za katere je več možnosti, če so vozniki alkoholizirani. Nihče ne preverja alkoholnega stanja pri prestopanju domačega praga. Za štirimi stenami trpi veliko žensk in otrok, ld so žrtve mož ali očetov, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec. Alkohol namreč pri večini ljudi sprošča agresivnost. Reševanje družinskih težav je zaradi družinskih članov ‘pod dozo’ še toliko težje. Če se zakonca nista sposobna pogovoriti v treznem stanju, tudi alkohol ne bo pomagal. Seveda pa je jasno, da se ljudje, ld jim v zakonu škripa, običajno ne naslanjajo na šank, da bi težave rešili, ampak pozabili. Alkohol jih zaziba v stanje, ko se jim ‘jebe’ za vse, zato jim je tudi čisto vseeno, če ob prihodu domov premlatijo še ženo in otroke. Ko se streznijo, se mnogi kesajo, vendar se še vedno ne upajo soočiti z resnico. Bolečina ob misli nanjo je prevelika, zato vidijo izhod samo v alkoholu. Začarani krog družinskega nasilja je tako sklenjen. la. Krivde za to ne moremo naprtiti pijači. Enostavno večina izriva manjšino. Enako kot večinski kriteriji diskriminirajo invalide, se dogaja z abstinenti. Večina ljudi nima zadržkov, da zvrne vsaj kozarček ali dva, zato so tisti, ki se temu upirajo, zanje črne ovce. “Če ga pijemo mi, ga boš tudi ti, sicer med nami nimaš več mesta!” lahko nekoliko bolj grobo povzamemo nestrpnost do abstinentov. Življenje slednjih je zaradi njihovega odnosa do alkoholne pijače vsekakor trezno, vendar oteženo. To je žalostno dejstvo, a po drugi strani je priložnost za zavedne abstinente, da kaj storijo za izboljšanje večinskega odnosa do njih. Večino bi morali pripraviti k razmišljanju o vzrokih in posledicah preglobokega gledanja v kozarec. Zamisliti bi se morala, da pivske druščine oblikujejo svoje člane po načelu: “Pijanec naj bo!” Kljub morebitnemu enakovrednemu obravnavanju abstinentov, čeprav se to zdi utopično, pa se bo pijančevanje nadaljevalo. Veliko prijateljev alkohola tarna nad nizkimi plačami, ampak za pijačo ni denarja nikoli premalo. Alkohol jim daje uteho v vsakdanjih bojih, zato ga v kriznih časih še bolj častijo. Alkohol sam po sebi ni kriv za družinsko nasilje. Če ga ne bi bilo, bi se za omamljanje uporabljale druge substance. Na voljo so mamila, tablete in še kaj. Gre enostavno za zavedanje, da je težave mogoče rešiti le tako, da se soočimo z njimi in prenehamo prelagati odgovornost zanje na soljudi. Kdor se tega zaveda in v skladu s tem zavedanjem tudi deluje, ne bo škodoval soljudem, a še vedno lahko škoduje sebi. Veliko je ‘vikend’ uživalcev alkohola. Z omamno kapljico se sprostijo. Če imajo poskrbljeno za prevoz in jim zjutraj ni potrebno zgodaj vstati, se kaj hitro spozabijo in pijančevanje je tu. Temu družba ne nasprotuje. Veliko več nasprotovanja so deležni tisti, ld se v druščini upirajo uživanju allcoho- Vm-vVi' J® mo/omsmA 10 Delavsld dom Zagorje Petek 14. 11. ob 17.00 Nedelja 1 16. 11. Ponedeljek 17.11. 18. 11. 21.11. 22. 11. 23. 11. 25.11. sreda 19. 11. ob 18.00 VOJNA ZVEZD: četrtek 20. 11. ob 18.00 VOJNA KLONOV, ob 20.15 anim.akc. domiš. petek 21. 11. ob 18.00 HELLBOY II : ZLATA ob 20.15 ARMADA, akc.domiš. sobota 22. 11. ob 18.00 pustol. ob 20.00 VOJNA ZVEZD : nedelja 23. 11. ob 18.00 VOJNA KLONOV ob 20.00 VOJNA ZVEZD : ponedeljek 24. 11. ob 18.00 VOJNA KLONOV torek 25. 11. ob 18.00 Petek Sobota Nedelja Torek Ponedeljek 24. 11. ob 19.00 ob 10.30 ob 18.00 ob 17.00 VOJNA ZVEZD : VOJNA KLONOV ob 19.00 HELLBOY 1 I : ZLATA ARMADA ob 19.00 Film teater: DARFUR: VOJNA ZA VODO, slov. celovečerni dokumentarni film ob 19.00 ŽAGA 5, grozljivka ob 19.00 NEVARNOST V BANKOKU, akcijski triler ob 19.00 ŽAGA 5 ob 19.00 Film teater: POKRAJINA ŠT.2, slovenski triler ob 19.00 NEVARNOST V BANKOKU Kino Izlake edelja Nedelja 16.11. ob 19.15 HELLBOY II : ZLATA ARMADA, akc.domiš. pustol. 23.11. ob 19.15 NEVARNOST V BANKOKU, akcijski triler o Delavsld dom Trbovlje 13. 11. ob 18.00 ROKER ob 20.00 NEVARNOST V BANGKOKU, triler 14. 11. ob 18.00 NEVARNOST V BANGKOKU 16. 11. ob 18.00 ROKER ob 20.00 NEVARNOST V BANGKOKU ponedeljek 17.11. ob 18.00 NEVARNOST V BANGKOKU 18. 11. ob 18.00 BANČNI ROP, krim. roparski film r - tek n nedelja m O torek sreda 26. 11. ob 18.00 ob 20.00 četrtek 27. 11. ob 18.00 ob 20.00 Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 13. 11. ob 19.00 petek 14. 11. ob 19.15 sobota nedelja 15. 11. ob 17.00 ob 19.00 16. 11. ob 17.00 ob 19.00 sreda 19. 11. ob 19.00 četrtek 20. 11. ob 19.00 petek 21.11. ob 19.15 sobota 22. 11. ob 17.00 ob 19.00 nedelja 23. 11. ob 17.00 ob 19.00 sreda 26. 11. ob F9.00 četrtek 27.11. ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku petek 14. 11. ob 17.00 petek 21.11. ob 16.30 BANČNI ROP NA MUHI, akc.triler BANČNI ROP NA MUHI BANČNI ROP BANČNI ROP NA MUHI BANČNI ROP NA MUHI NA MUHI DIVJAKI NJA DIVJAKINJA POKRAJINA, slovenski triler POKRAJINA DIVJAKINJA IRINA PALM, drama VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV, anim.akc. domiš. VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV IRINA PALM VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV IRINA PALM PONAREJEVALCI, vojna krim. PONAREJEVALCI HELLBOY II : ZLATA ARMADA, akc.domiš.pustol. HELLBOY II : ZLATA ARMADA PONAREJEVALCI HELLBOY II : ZLATA ARMADA PONAREJEVALCI SODNI DAN, akc.drama SODNI DAN VOJNA ZVEZD: VOJNA KLONOV, anim.akc. domiš. HELLBOY II : ZLATA ARMADA, akc. domiš.pustol. Torek 18.11. ob 19. uri - Film teater: DARFUR : VOJNA ZA VODO Slovenski celovečerni dokumentarni film ( 88min) Dar Fur pomeni “domovina Furov“. Furi so največje žrtve vojne za kozarec vode. “Dar Fur - Vojna za vodo" je celovečerni dokumentarni film o misiji Toma Križnarja, neodvisnega publicista in znanega aktivista za pravice staroselskih ljudstev, ki ga je februarja leta 2006 tedanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek poslal kot svojega odposlanca med upornike v Darfur. Križnar naj bi preveril kaj se v resnici dogaja v prepovedanih, obkoljenih in obleganih, področjih nekdanjega samostojnega sultanata. Obenem naj bi različnim frakcijam upornikov predstavil mirovni predlog, ki gaje predsednik istočasno poslal tudi sudanskemu predsedniku. Križnar naj bi tudi raziskal, kam bi bilo najbolj smotrno posredovati pomoč, ki se je v veliki akciji na predsednikov poziv medtem zbirala v Sloveniji. Torek 25.11. ob 19. uri - Film teater: POKRAJINA ŠT. 2 slovenski, trilerjih 30min) Igrajo: Marko Mandič, Janez Hočevar, Barbara Cerar, Slobodan Čustič, Janez Škof, Jaka Lah, Maja Martina Merljak Med povsem običajnim vlomom mala kriminalca Polde in Sergej dregneta v veliko in nevarno zaroto iz preteklosti. Poleg dragocene slike Pokrajina št. 2 namreč odneseta tudi dokumente, ki razkrivajo tragično ozadje povojnih pobojev nacističnih sodelavcev. Sile iz ozadja za nobeno ceno ne želijo, da bi resnica prišla na dan, zato najamejo likvidatorja Inštruktorja, da bi zlepa ali zgrda zabrisal vse sledi, kar povzroči niz nepričakovanih dogodkov. ZAPOSLIMO gradbenega tehnika, inženirja gradbeništva ali diplomiranega inženirja gradbeništva Kontakt: 041 625 913 ali 03 5648 841 - Primož AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško BOB BOWLING OGLAS ZA ZAPOSLITEV: V restavraciji in pizzeriji BOB Bowling v Litiji redno ali honorarno zaposlimo : - kuharja ( zaželeno tudi znanje peke pizz ) - natakarja ali natakarico v restavraciji Nudimo delo v mladem kolektivu s stimulativno plačo. K sodelovanju vabimo tudi študente za strežbo v baru, tudi med tednom, predvsem pa ob vikendih. Zainteresirani naj se dogovorijo za razgovor s Poglajen Andrejem ali Poglajen Melito na tel: 031-693-330 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v J mali oglasi ► ------------------------------ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod GAŠPER KRIŽNIK iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. II 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:. Naslov:......... Ü .. c 8 1 3 § o ^ Podpis:. 1 I ^ § 8 Telefon in e-pošta:....................................... .1. H <5 S Davčna številka:. Številka TRR:..... *vsl podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 21 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek vsaj dveb igralcev iz filma POKRAJINA ŠT. 2 Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo. Tokratna srečna izžrebanca sta: Beti Janežič (Zagorje) in Tamara Grešak (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. “7Ct CA 0 m&wm Kofetfcanje z Ljubo Rižnar, ki... ...Jjnia! M@ijJ ansainMČ Ljuba Rižnar je skoraj 35 let poučevala na Dolu pri Hrastniku matematiko. No, nekaj let tudi v Hrastniku. Upokojila se je leta 2005. Kako je doživljala prehod v tretje življenjsko obdobje, kako živi sedaj, kako se spominja svojega učiteljevanja, so bila prva vprašanja, ki smo jih zastavili v njenem lepem domu ob cesti v Cerdencu. »Učila sem rada,« je odgovorila. »Najprej učiš tako, kot se spominjaš svojih učiteljev. Ko dobiš otroka, spet drugače. Nam Pedagoška akademija ni dala dovolj praktičnih izkušenj, bolj smo bili natrpani s teorijo. Vendar praksa naredi svoje. Moji učenci niso imeli večjih težav na srednjih šolah in zelo sem vesela, ko mi ob srečanjih to povedo.« Vendar je imela predvsem zadnja leta nenehne težave z zdravjem. Imela je glavobole, premalo energije, napadali so jo žolčni kamni, zbadalo in tiščalo jo je pri srcu. »Saj ni čudno, v šoli ne moreš izklopiti. S šolskim delom si obremenjen tudi ob vikendih, praznikih in tudi v počitnicah se znebiš pritiska šele takrat, ko moraš spet začeti...« pravi. Na prelomnici ob upokojitvi pa je vse skupaj planilo na dan. Stanje se je še poslabšalo. Pa ji niso ničesar našli. Ugotovili so, da vse temelji na psihični podlagi. Bila je v globoki,depresiji. Pol leta je jemala tablete, ki se jih na srečo ne navadiš, in huda kriza je minila. Vendar se je morala vprašati, kako naprej. In si odgovorila, da bo treba bolj poskrbeti zase. Prva stopnička k popolni ozdravitvi je bil hišni ljubljenček Capko, saj je morala vsak dan z njim na sprehod. Dvakrat, ob vsakem vremenu. Capko je sploh spremenil na bolje tudi življenje moža Borisa in hčerke Metke, saj je s svojim nedolžnim pogledom vse uročil. Z možem sta začela pogosteje zahajati tudi v Rimske Toplice, kjer imata manjši vikend, in se priključila tamkajšnji skupini, ki trenira in tekmuje v ruskem kegljanju. Pa z njihovo pohodniško skupino sta se kdaj odpravila po bližnjih hribih. Zadnje leto enkrat tedensko trenirata tudi v Hrastniku, kjer imajo blizu šole lepo urejeno, veliko kegljišče. Pa joga ob jutrih in skupinska joga enkrat te- densko v dolski telovadnici vpliva nanjo izjemno ugodno. Pomirjalo jo je tudi igranje na električno Idaviaturo, saj ima za sabo nekaj let glasbene šole na klavirski harmoniki in je to znanje le obnovila. To pa še ni vse. Tast, ki je v domu starejših, je včasih igral na frajtonerco, vendar jo je zaradi bolezni prodal, a si jo je spet kupil, ker jo je pogrešal. Pa ni šlo, zato jo je posvojila Ljuba. Toda kako začeti? V šolo ni hotela, zato je iskala informacije na internetu. Našla je računalniški program na CD-ju z enostavno šolo učenja. In je začela z vadbo. V začetku je prsti niso najbolj ubogali, vendar je bilo vsak dan bolje. Dobila je notne zapise kakih petdeset narodnih pesmi, ki jih zdaj že odlično obvlada, kar smo preverili v živo. Mož se je potem enkrat pohvalil z njenim igranjem pred pohodniško skupino v Rimskih Toplicah in - ideja je padla: letos poleti so ustanovili ansambel. Tudi prvi nastop je že za njimi. Članice Skupina stari časi, kot so se poimenovale, vadijo enkrat tedensko. Ansambel sestavljajo poleg harmonike še rifl mašina, napihnjena rokavica, ki deluje kot bas, kovinski lijak se sliši kot trobenta, ropotuljici sestavljata jogurtova lončka z rižem, pa tudi zvončki ne manjkajo. Ljuba se nadvse rada posveča tudi cvetju in vrtu, česar je vajena že od doma. Pred leti je dobila nagrado Turističnega društva Hrastnik za najlepše urejen balkon in še vedno je njeno cvetje med najlepšimi v tem koncu Dola. Slike in besedilo: Fanči Moljk ftRgec + Zgodovina pravi, da so celjski große in plemiči na svojih lovskih pohodih zašli tudi v Zasavje in v Trbovljah naj bi postavili lovski dvorec, ki je tudi najstarejša hiša v Trbovljah, zato smo »pofirbcali« preko hribov in dolin k sosedom. HEtoSip PilMlil» WIEÄ Zgodovinski kulturni projekt mesta Celje v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje in številnih partnerjev V petek, 7. novembra 2008, je bila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premiera opere Teharski plemiči Benjamina Ipavca, v kateri so se, ob orkestru in zboru Društva ljubiteljev umetnosti Celje v režiji Mihe Alujeviča in pod dirigentskim vodstvom maestra Simona Dvoršaka, predstavili vodilni celjski operni solisti. Gre za monumentalen projekt, ki je nastal v produkciji celjskega Društva ljubiteljev umetnosti in pod svoje okrilje združil več kot 100 sodelujočih posameznikov ter številne partnerje. S premiero se je v kulturni zgodovini mesta odprlo novo poglavje, saj je z izjemo enega, več ali manj spodletelega poskusa celjskih Nemcev v začetku 20. stoletja, to prva lastna operna produkcija v Celju, obenem pa je to eden največjih kulturnih projektov v mestu v zadnjih 100 letih. Na odru SLG Celje je bila uprizorjena prva slovenska opera z zgodovinsko snovjo, ki se neposredno navezuje na zgodovino mesta in slovite rodbine Celjskih. Gre za Teharske plemiče. Trodejanka je izpod peresa šentjurskega skladatelja Benjamina Ipavca, katerega stoletnice smrti se spominjamo to leto. Libreto je delo Antona Funtka, za celjsko predstavo pa je okrajšave govorjenih delov pripravil dr. Kozma Ahačič, uvodna ekspertiza pa je delo prof. dr. Igorja Grdine. V dobro uro in pol trajajoči operi se prepleta vrsta motivov, ki so imeli v času narodnega preporoda simbolen pomen. Zgodba se opira na tiste čase zelo priljubljeno povest žalskega pisatelja Ferda Kočevarja, ki pripoveduje o teharskih fantih, ki so izkoristili skomine grofa Ulrika po teharskih dekletih in dosegli, da jih je povzdignil med plemiče. Protagonista povesti, Mlinarjevega Janeza, so takrat imeli za pravega slovenskega junaka in njegova slava je v drugi polovici 19. stoletja daleč presegala Krpanovo. Naslovne vloge so prevzeli celjski operni solisti Andreja Zakonjšek Krt (Marjetica), Martina Zapušek (Jerica), Matjaž Stopin-šek (Ivan), Boštjan Korošec (Urh, grof celjski), brežiški basist Janko Volčanšek (Pengar), stransko vlogo romarja je prevzel mlad celjski solist Miha Hliš, govorni vlogi pa sta si razdelila starosta celjskih igralcev Borut Alujevič (Valentin) in Marko Grad (glasnik). Projekt je združil tako rekoč vse celjske ustvarjalne sile. Koreografijo je prevzela Goga Stefanovič Erjavec, plesne dele pa so izvedli plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje (solistki: Sabrina Železnik in Nadja Skataro), scena je zamisel študenta Matije Kovača, izdelali pa so jo na Srednji gradbeni šoli Šolskega centra Celje, kostumografija je delo Darje Vrebac. 50-članski zbor v katerem pojejo sedanji in nekdanji dijaki I. gimnazije v Celju, Gimnazije Celje - Center in gojenci Glasbene šole Šentjur vodi Gregor Deleja, v orkestru pa sodelujejo dijaki, študentje ter profesionalni glasbeniki iz Celja in okolice. Častni pokrovitelj produkcije je Mestna občina Celje, projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS, generalni pokrovitelj je Rotary klub Barbara Celjska. Petkove premiere, ki je del celjskega kulturniškega projekta Knez Ulrik, so se udeležili številni domači in tuji ugledni gostje s področja gledališča in kulture, politike ter gospodarstva, prva repriza je bila v nedeljo, 9.11.20-08, v Celjepa je pripeljala rotarijce iz vse Slovenije, saj je bila predstava dobrodelnega značaja. Pred novim letom bo v Celju opera ponovljena štirikrat, nadaljnje predstave in gostovanja pa se načrtujejo še za prihajajoče leto. Premiera je bila deležna stoječih ovacij navdušenih gledalcev. Po virih: MaH Slika: Katra Petriček ~7cx cxitn Marsikatera bolezen ali poškodba lahko v kratkem času privede do nastanka življenjsko ogro-žujočega stanja oziroma šoka. V klinični praksi je prepoznava šoka težavna, pristop k bolniku pa je za zdravnika stresen, saj hitenje z odločitvami lahko vodi do neoptimalnega zdravljenja. Šole je stanje, pri katerem se prekrvitev tkiv tako zmanjša, da pride do napredujočih okvar tkiv in organov, ki vodijo v smrt bolnika, če šoka ne prekinemo. Pri šoku pride do celičnih in obtočnih sprememb ter do odpovedovanja organov. Pojavijo se poškodbe celic zaradi nezadostne preskrbe tkiv s kisikom, sproščanja posrednikov vnetja in prostih radikalov. Obtočne spremembe se kažejo v padcu krvnega tlaka, zmanjšani črpalni funkciji srca in v spremembah v prekrvitvi periferije (koža, ledvice). Zaradi šoka se aktivirajo mehanizmi ld kompenzirajo te spremembe: zadrževanje tekočine, povečanje krčljivosti srca, prerazporeditev krvi v življenjsko pomembne organe (srce, pljuča, možgani), itd. Glede na težo razdelimo šok na tri stopnje. Prva je predšok, kjer kompenzatorni mehanizmi uspevajo vzdrževati zadostno prekrvitev telesa. Druga stopnja je manifestni šok, kjer mehanizmi ne morejo več vzdrževati zadostne prekrvitve telesa in prihaja do simptomov iz znakov okvare delovanja organov. Zadnja stopnja je nepovratni šok, kjer pa bo zagotovo prišlo do smrti bolnika Idjub vsem pravilnim in pravočasnim ukrepom. Težko je ločiti med drugo in tretjo stopnjo, značilno pa je da so pri nepovratnem šoku prisotni hujši znaki okvar organov ter opazno je odpovedovanje kompenzatornih mehanizmov. Šok povzročajo različni dejavnild, ld so tudi osnova za njegovo razvrstitev v 4 skupine. Hipovolemični šok nastane zaradi izgube tekočine iz znotrajžilnega prostora. Pojavi se Vsak dan na cestah, tudi na slovenskih, tudi na zasavskih, ugasne vse več življenj, veliko ljudi je poškodovanih, nekateri ostanejo invalidi vse življenje. In med njimi so tudi otroci. Zavod Varna pot si prizadeva pomagati žrtvam prometnih nesreč, organizirajo pa tudi številne druge preventivne aktivnosti, da bi bilo manj žrtev na cestah. Tretjo nedeljo v novembru so Združeni narodi določili za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Tudi Slovenija se bo z različnimi aktivnostmi pridružila številnim državam Evrope in sveta. Slovenske ceste so od leta 1954 zahtevale 22.769 življenj. Od osamosvojitve je krvni davek zahteval 6.096 življenj, 199.066 je bilo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Slovenija ostaja po kazalcih prometne varnosti in urejenosti še vedno na dnu evropske lestvice. Čas je, da zapusti to dno in stopi naprej med tiste države, ki stremijo k viziji 0. Čas ni mogoče zavrteti nazaj, lahko pa je izkušnja in opomin za bodočnost. S prižiganjem svečk po slovenskih mestih v soboto, 15. novembra, bodo obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. pri krvavitvi, obsežnih opeklinah, pri zelo hudi driski ali bruhanju in sladkorni bolezni. Klinična slika je odvisna od količine izgubljene tekočine. Druga oblika šoka je kardio-geni šok, ld nastane zaradi odpovedovanja srca kot črpalke. Najpogosteje nastane zaradi bolezni srčne mišice (infarkt), njenih zaklopk ali motnje srčnega ritma. Obstrukcijski šok nastane zaradi oviranega obtoka krvi izven srca. Ponavadi sta vzrok ali pnevmotoraks (zrak v prostoru med pljuči in prsno steno) ali pljučna embolija (zapora pljučne arterije s strdkom ki je nastal največkrat v veni spodnje okončine). Četrta oblika šoka je distributivni šok, ki nastane zaradi prerazporeditve krvnega obtoka in nastane pri sepsi, piku žuželk ter poškodbi hrbtenjače. Simptome in znake šoka delimo na tri skupine. Prvi so simptomi in znaki osnovne bolezni, ki je povzročila šok in so zelo raznoliki. Ostali dve skupini sta posledici delovanja kompenzatornih mehanizmov in motenega pretoka organov. Pri bolnikih opazimo padec sistolnega krvnega tlaka za > 40 mmHg oziroma izmerimo sistolni tlak pod 90 mmHg, frekvenci utripa in dihanja sta povišani, opazne so spremembe kože (večinoma hladna, potna koža), motnje zavesti ter zmanjšano odvajanje seča. V laboratoriju najbolj izstopa povečana vrednost serumskega laktata, ld kaže na spremembe v presnovi. Vsak šokiran bolnik sodi čimprej v bolnišnico, kjer mu bodo opravili potrebne preiskave, mu nadzorovali vitalne funkcije ter nudili ustrezno zdravljenje. Maja Knez, 'dr. med. 90. obletnica konca 1. svetovne vojne Težko, da je imel vojak Martin, ld je kasneje postal škof, kakšen prispevek k temu, da se je prav na njegov god, 1 L novembra 1918. leta končala I. svetovna vojna. Letos je minilo od konca 1. svetovne vojne 90. let. Na fotografiji je spomenik padlim v 1. svetovni vojni, ki je bil v Zagorju ob Savi postavljen leta 1928 ob 10. obletnici konca vojne in pred časom obnovljen, svojemu namenu primeren in dostojen pomnik nekega časa. Slika: spletna stran Občine Zagorje m ‘'1/čaiifz je. dotzaz zazumeuanja, da zazumei. najuecjecja ne. Üdattaiaz ^zaaian »Pridelek« v trboveljski porodnišnici v zadnjih štirinajst dneh je trinajst novorojenčkov: sedem dečkov in šest deklic. 27.10.2008 Maja Kočar, Pod skalo 5, Radeče - sin Urh 29.10.2008 Mateja Grošelj, Medijske Toplice 16, Izlake, Zagorje - sin Žiga 31.10.2008 Anica Fidler, Trg Franca Kozarja 16a, Hrastnik - sin Klemen 01.11. 2008 Marija Šmid, Trg Na stavbah 11, Litija - sin Marsell Bec 02.11.2008 Darja Drnovšek, Senožeti 2, Zagorje - hči Kaja Režun 03.11.2008 Mateja Avsec, Šklendrovec 45, Zagorje - hči Maša Avsec Jozič Nedeljka Zorič, Za Savo 5, Hrastnik - hči Maja Diotec T Semiconductor Podjetje Diotec d.o.o., proizvodnja elektronskih komponent, zaposli: • Vodjo vzdrževanja Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe (dipl. ing elektrotehnike ali dipl. ing. strojništva); znanje angleškega jezika; komunikativnost; smisel za timsko delo in organizacijo dela. Delo obsega: organizacijo in vodenje vzdrževanja v podjetju, konstruiranje in vzdrževanje zahtevnejših strojev in naprav, uvajanje izboljšav na področju strojnih naprav in sklopov v proizvodnji, vzdrževanje energetske dejavnosti v podjetju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Nudimo urejeno delovno okolje, možnost izpopolnjevanja znanja in stimulativno nagrajevanje. • Strojnega vzdrževalca Pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe (strojni tehnik); znanje angleškega jezika; zaželeno poznavanje cad/cam programov za programiranje in oblikovanje, samoiniciativnost, iznajdljivost, logično mišljenje. Delo obsega: vzdrževanje naprav, gradnjo mehanskih delov in naprav, izdelavo in pripravo delovnih mest, splošna opravila vzdrževanja v podjetju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Nudimo urejeno delovno okolje, možnost izpopolnjevanja znanja in stimulativno nagrajevanje. Vaše ponudbe za zaposlitev lahko pošljete na e-mail: zaposlitevPdiotec.si ali na naslov Diotec d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje. Dodatne informacije: 0356 27 155. NAŠA BObOČNOST © 05.11.2008 Danijela Urana, Pot na Kal 13, Hrastnik - hči Hana Lia Vidmar 06.11.2008 Kristina Jeretina, Valvasorjeva 12, Izlake - hči Lara Kotnik Urška Sodec Bedrač, Podlipovica 44, Izlake - sin Martin Lenart Bedrač 07.11.2008 Barbara Dušak, Novi dom 64, Hrastnik - hči Nina Aldiana Delič, Opekarna 18, Trbovlje - sin Amar 09.11.2008 Bernarda Sadikovič, Ulica talcev 36, Zagorje - sin Ajdin Iskrene čestitke! Naši malčki že vedo! Kosmat vlak Učiteljica vpraša učence: “Kaj je vlak?” Zelo živahna deklica odgovori: “Vlak je prevozno sredstvo in je kosmat. ” Učiteljica se začudi: “Kosmat, zakaj pa?” “Zato, ker ga moj oče, ki se vozi z njim v službo, vsako jutro ujame za las!” Demokracija George W. Bush je odšel v osnovno šolo, da bi govoril o vojni. Ko pove, kar je mislil, reče, da je čas za vprašanja. En mali fant dvigne roko in George ga vpraša kako mu je ime? “Billy.” “In kaj me boš vprašal, Billy? “ “Imam 3 vprašanja. Pivo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? In tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu?” In takrat zazvoni zvonec za začetek odmora. George obvesti otroke, da bodo nadaljevali po odmoru. Ko nadaljujejo, George reče: “OK, kje smo ostali? Aja, točno. Cas za vprašanja. Kdo ima vprašanje?” Drugi mali fantek dvigne roko in George ga vpraša: ”Kako ti je ime?” “Steve. ” “In kakšno je tvoje vprašuje, Steve?" “Imam 5 vprašanj!” Pivo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? Tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu? Četrto, zakaj je zvonec za odmor zvonil 20 min prehitro? Peto, kje je moj sošolec Billy?” Ura zemljepisa: Učiteljica reče Janezeku, naj poišče na zemljevidu dve mesti.. Ker Janezek ni našel, mu da enico. Naslednji dan pride oče v šolo pa vpraša, kako lahko njegov sin dobi enico, sploh pri zemljepisu, če stvar obvlada. In tako učiteljica pojasni: “Gospod, kako nebi dala vašemu sinu enice, če je pa iskal Veliko Nedeljo in Mursko Soboto po koledar-ju!” © Hemo/KLEPBAINM Drugačen svet? Nedavne predsedniške volitve v ZDA so bile, kot trdijo vsi, zgodovinske, pa ne samo za Američane, temveč za cel svet. Ne glede na to, kaj bo v svojem mandatu novega postoril Barrack Obama, je že samo ustoličenje temnopoltega predsednika v Beli hiši nekaj tako novega in še do nedavna nepojmljivega, da je vredno dogodek uvrstiti med največje zgodovinske prelomnice, kar jih beleži človeštvo. Predvsem dejstvo, da se je kolesje v glavah prebivalcev gospodarsko, vojaško in politično najbolj vplivne države na svetu, začelo vrteti v do sedaj povsem nesprejemljivo smer nakazuje, da je sicer globalno gledano vsega sita Ante rilca vendarle lačna sprememb. Simpatije, ki jih je v dolgotrajni predvolilni kampanji bil deležen Barrack Obama po celem svetu, so popoln dokaz, kako sito je bilo prebivalstvo celotne zemeljske oble ameriške prevlade, pri čemer velja opozoriti, da se ZDA svoji dominantni vlogi zagotovo ne bodo zlahka odrekle. Zgodovinski dogodki si vedno sledijo v nekem logičnem zaporedju. Tudi tokrat je bilo tako. Dogoditi v prenovljeni Evropi, vse močnejša Kitajska in spremenjene razmere na območju nekdanje Sovjetske zveze pa tudi na Balkanu, so kot veliko zgodovinsko kolo po dveh desetletjih začele spreminjati tudi podobo ZDA. Na ameriško miselnost je zagotovo vplival tudi 11. september, ki je v vsej svoji negativnosti, ki se kaže v terorizmu, vendarle opozoril Američane, da niso nedotakljivi, kot so bili prepričani do tistega usodnega leta 2001 in da so kljub svoji vsestranski moči tudi oni zgolj del neke celote. Martin Luther King, nekdanji ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice, je na nekem zborovanju svojim belim nasprotnikom spregovoril: »Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero lahko to trpljenje zdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili...« Izrečene besede in njegovo celotno miroljubno prizadevanje za pravice temnopoltih, so Martinu Luthru Kingu leta 1964 prinesle Nobelovo nagrado za mir, leta 1968 pa mu je življenje vzela krogla sovraštva. Barrack Obama je preživel predvolilno kampanjo in tudi zmago na volitvah. Težko je trditi, da lahko samo drugačna barva polti predsednika v Beli hiši povsem preobrazi državo in celoten svet. Zagotovo pa drži, da je glede na pozitivno odmevnost Barrackove zmage v svetu, le-ta dobil mandat za korenite spremembe tudi na svetovnem političnem prizorišču. Mefisto Je čas sovražnik ali prijatelj? Tempo vsakdana naporno odmeva v naših glavah, prepira se z našimi mislimi in zvišuje naš srčni utrip do kritične točke. Čas, čas, kako ga ujeti za rep, ga povleči nazaj in mu reči: Hej ti, kam pa greš, kdaj imaš dopust, malico ali karkoli že. Jaz bi samo malo, da se zaustavim in oddahnem. Iz kakšne si to neuničljive in nevidne preje ustvarjen? Kje sta tvoj začetek in konec? Slišim govoriti: - V starih časih pa ni bilo tako.to mi pove, da obstaja tudi tvoj mlin, ki teče. Samo ti se obnavljaš kot Feniks. Z vsakim novim bitjem se znova rojevaš. In potem se z njim staraš vse do tistega trenutka, ko pravijo: - Njegov čas se je iztekel. Kaj pa ti? Kam greš? Res zmoreš biti povsod in z vsemi? Za nekoga otročiček, za drugega zreli človek in tretjega nebogljeni starček. Prizanesljivost ni tvoja vrlina. - Air, to so bili hudi časi, je slišati. Pa se tolažijo, da vse pride in gre. Da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Je čas rojstva in čas smrti, čas veselja in čas žalosti, čas revolucije ali vojne in čas miru, delovni čas in čas praznovanja in oddiha, čas poštenja in čas prevar, čas ljubezni in čas sovraštva, čas otroštva in čas zrelosti.... Pride pomlad in z njo pomladni čas, za njim poletni, pa jesenski in na koncu še zimski. Ali kaj takega še kje obstaja? Povsod so lepljive niti tvoje mreže, ki nas spremlja od spočetja in vse do konca, ko se srečamo s praznim ničem. Si last vsakogar in nikogar. Mnogi so sanjali o nesmrtnosti in upali, da jim bo čas usmiljen. Zaman. Zakaj spolziš mimo, kot pesek skozi prste? Ne preneseš ukan? Ukanil si že marsikoga, le tebe še ni nihče,.a vsi si tega želijo. Dolgčas? Nikoli ne bi nikomur smelo biti dolgčas. Že zato, ker si preveč dragocen, ker ti ne daješ upanja, ne daješ kredita in ne zalog. Vzemi ali pusti. Takoj in zdaj, drugače ne gre. Živeti je treba za ta trenutek, prejšnji se nikoli več ne povrne, a prihajajo novi in novi v neprekinjenem mimohodu. Takoj, ko je eden tu, je že novi na vrsti in tako znova in znova. Ne zapravljaj časa! Čas je zlato. Ura izgubljena, ne vrne se nobena! Rana ura, zlata ura. Kar lahko narediš danes, ne pusti za jutri. Ljudski reki in modrosti so priče tvojega pomena za nas, ki smo odvisni od tebe. Nisi sovražnik, vendar tudi prijatelj nisi. Brez protekcije, saj še nikomur nisi prišepnil največje življenjske skrivnosti. Bolje je tako. Lahko porečemo, da smo kupili čas, ampak to je le figurativno. Četudi smo te kupili, se nisi zaustavil. Včasih se nam v posebnih trenutkih zazdi, da si se za hipec potuhnil. Vse je le privid. Življenja ura tiktaka in pelje po poti, ki si nam jo ti izmeril. St.R. TILIA Zavarovalnica Tilia, d.d. Članica skupine SavaRe Vabimo vse prebivalce Zagorja in okolice v svoje nove poslovne prostore. Od 8. oktobra dalje lahko za svojo varnost poskrbite na Cesti zmage 11 v Zagorju, kjer vam bomo z veseljem svetovali in prilagodili zavarovanje glede na vaše želje in potrebe. POSLOVALNICA Zagorje Cesta zmage 11, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03/ 56 68 532, fax: 01/ 56 68 533 www.zav-tilia.si DELOVNI ČAS Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 17.00 od 7.00 do 15.00 od 7.00 do 13.00 Zavarovalnica Tilia, članica skupine Sava Re. Z isa C Mi trije smo najboljši par NLB Naložbeni par Sestavite si varno naložbo s pravilno razpršitvijo sredstev. Večji del vašega enkratnega vplačila vplačate v NLB Depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in z dobo vezave 13 mesecev ter manjši del, vsaj 15 %*, v katerikoli vzajemni sklad družbe NLB Skladi ali v življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega. Na voljo imate dve možnosti, vsaka od njiju vam nudi usklajeno naložbo, v katero modro porazdelite vaša vložena sredstva. V vsakem primeru pa boste dobili izvrsten depozit, ki bo varoval vašo naložbo tudi v negotovih časih. Ponudba velja od 15. oktobra do 30. novembra 2008. Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico ali pokličite na brezplačno številko 01 477 20 00. NLB@ * Minimalno možno vplačilo v posamezni produkt znotraj NLB Naložbenega para ne sme biti manjše od 15 % vseh vplačanih sredstev oziroma minimalno 1.100 EUR. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi -Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoka tehnologija. NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Globalni delniški sklad in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. | Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada. | Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo banke bančne mreže, ki nastopajo kot zavarovalni posredniki, ter za donose in izplačila ne jamčijo. NLB Naložba Vita Mega ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec. www.nlb.si/nalozbeni-par :e 2, 10(