: GT1F] ENAKOPRAVNOST ?I| ■ fc, Oglasi v tem EQUALITY Best IkS j$£|f\ listu so Advertising JhiM\ e jaiLm uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium JgflL^......, | JOUJME XXIV. — LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 18, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 271 ; WYKA PREMOGARJEV JE 1 ; SEDAJ ŽE V POLNEM RAZMAHU l 1 - I^mpanije si bodo prizadevale zlomiti i stavko in odpreti rove. - Tisoče premogarjev na simpatijskih stavkah. FORMIRANJE BOJNIH ČRT I 18. novembra. I L Jnes je bilo odrejeno mas- ®St v 'anje Premogovnikov v U' giniji in Pennsylvani-j® zavladal štrajk, ker ni L^°Se^enega nobenega spora-||j delodajalci in zastop-LUniJ'e Premogarjev. Tisoče Ptti°gar'lev v komercialnih K0°Sovnikih je izjavilo, da 12 simPatije zastavkali. P^an --- L !s So se pričelfe oblikovati L črte v štrajku premogar-L^lenih v rovih, ki jih Iti) jeklarske kompanije, 1L, sletJnje izjavile, da bodo j u,e stavko. tednik Roosevelt molči ' I Ph dnik Roosevelt ni po-rHn°bene izJave> odkar so rje 11 Lewis1, predsednik. 'Ipff^ogarjev, in zastopni-f J>vnikov obvestili, da -Lajanja obtičala na mrtvi *telaVnem stanu premogar-So izjavili, da ne žele lk^ zastoja dela v komer-■Hve) prem°govnikih, kjer je I Javljena unijska delavni- *|LZastoj vsega dela ML Se poroča, je zastalo A Se delo v rudnikih, v ka-PlWj 2aP°slenih' 54,000 pre-od katerih jih. že 95 .. I procentov pripada premogarski - uniji. , j Nek predstavnik United Sates - Steel korporacije je izjavil, da i se je včeraj priglasilo v Fayet- - te County, Pennsylvania, 25 od- - stotkov premogarjev, katerih je j tam zaposlenih 13,000 za delo. 1 Nekateri premogarji, ki niso 1 člani unije, so šli včeraj na delo v West Virginiji, kjer je včeraj ostalo doma približno 3,000 pre-i mogarjev, kateri so zaposleni v - komercialnih rudnikih. 1 V večini premogovnikov se je > pričela stavka brez vsakih inci-1 J dentov. « Vile rojenice Včeraj so se zglasile pri dru-3 žini Mr. in Mrs. Kulwin, 1210 j t. E. 177th St., vile rojenice ter I - pustile krepkega, nad 9 funtov] i težkega sinčka prvorojenca. Ma- i terino dekliško ime je bilo Mary Vidmar. Mati in dete se naha- - jata v ugodnem stanju v Huron j Rd. bolnišnici. Naše čestitke. Pev. vaja na odru Nocoj ob 7:30 se vrši glavna vaja za jubilejni koncert' pevskega zbora "Zarja", ki se vrši v četrtek, na Zahvalni dan. 3 Vsi pevci in pevke, bodite toč- - no na mestu, da nam ne bo tre- - ba biti na odru pozno v noč. — 5 Tajnik. Francija stoji pred usodnimi odločitvami Nemci zahtevajo od Francije tesnejše sodelovanje, vporabo francoske mornarice in odstavljenje Wei-ganda. BARCELONA, Španija, 17. novembra. — Maršal Petain je naredil zdaj tvojo prvo potezo za odstavljenje generala Wei-ganda z njegovega mesta, od poveljstva v francoski severni A-friki. Dalje se je stari maršal odločil, da bo odpotoval v Pariz, in sicer zdaj prvikrat po okupaciji, kjer se bo sestal z neko visoko nacijsko osebnostjo, po vsej priliki s Hitlerjem. Kolikor se je doznalo, zahtevajo Nemci tesnejše sodelovanje Francije z Nemčijo. Med drugim naj bi francoske bojne ladje spremljale nemške in francoske konvoje ne samo v francosko Afriko, temveč tudi v ita- j lijansko Libijo, in francoska mornarica naj bi prevzela v svo-1 je varstvo del francoske obali, j ki je zdaj zasedena po Nemcih, j ki bi radi na ta način oproščeno vojaštvo poslali proti Rusom. — Prav tako zahtevajo Nemci od Petaina, da naj slednji nadomesti Weiganda v Afriki s kakim drugim generalom, ki bo |bolj voljno orodje Nemcev kakor je Weigand. POLJAKI MED SRBSKIMI UPORNIKI NEW YORK, (JCO) — Poljski list "Novi Sviat", ki izhaja v New Yorku prinaša vest iz zanesljivih virov, da se vojne v Jugoslaviji udeležujejo v vrstah srbskih četnikov tudi mnogi Poljaki, ki so bili v trenutku nemškega vpada v Jugoslaviji. Ti so, ko je bila Poljska premagana, pobegnili k nam, skrivajo se po Madžarski in končno so se pridružili jugoslovanskim bratom v borbi proti skupnemu sovražniku. Po skrivnih vezah so se prijavili svojim prijateljem na tej strani oceana in jim sporočili: "Bratje Srbi nadaljujejo vojno, kajti Srbija je neosvojlji-va". PET SMRTNIH OBSODB V RUSIJI KUJBIŠEV, Rusija, 15. novembra. (Zakasnelo). — Rusko | vojaško sodišče je obsodilo da-(nes na smrt pet uslužbencev ne-!ke neimenovane tovarne, ker so Irazpečavali kontra - revolucionarno literaturo, i Med obsojenimi sta bila dva inženirja, dva tehnika in en e-konom. Nov grob V ponedeljek zvečer je preminila po kratki in mučni bolez-Ini Mary Šimenc, rojena Tihle, 'stara 66 let, stanujoča na 1402 ]E. 34th St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa, doma I iz Doljne Straže pri Novem mestu. Soprog je bil tudi več let bolehen. Pokojna zapušča tudi !štiri otroke: Mary, omoženo i Gaydosh, Ann, Louisa, ml. in Rose. Pokojna je bila rojena v vasi Bukovje pri Krki na Dolenjskem. Tukaj je bivala 40 let ter je bila članica društva Srca Marije (staro). Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in sinovi po-: grebnega zavoda na 6502 St. ,' Clair Ave. Dan in čas bomo ja ■ t; vili prihodnjič. Bodi ji ohranjen l (blag spomin. Preostalim naše sožalje * "mm SPREJEL JAPONSKA DRŽAVNIKA V BELI HIŠ \ _ Va Pa sta prišla v skrajno neugodnem trenutku, kaj / ho pret* njunim prihodom je prejel predsedni ^ v e dokaze o japonsko-nemškem sodelovanju. l^NGTON, 17. novem- V redsednik Roosevelt se SeStal 3 Posebnim ja- j fcp^v^siancem Kurusujem, 6'VV Bel° V SPrem" Cš.kega državnega taj-i ^ a H* japonskega postavi111 po sestanku z Ja-^ Ptv'rtfa Pfedsednik pod-Hfe logo, s katero se pre-\ briški nevtralnostni j Sq „ Hi ^ Opravljali v Beli hi-Vil ' jaP°nski poslanik V> g Casnikarjem samo to, 0>«li o marsičem. To-| r'Vlt6ga dvoma ni, da je Poved-i 1 Japoncema, te 0 agresivnosti Ja-, 0Sjyv 0 njenem sodelovanj^ Certi, ker je imel pred St lnizi nove, tehtne do- % zaloge za Nemčijo V red to usodepolno kon- namreč ameriški ' department sporočil S'aH' imela nem" a, ' ^ ' je vozila pod ame- i v>b ° in katero je dne 'J11 \J^zasegla neka ame- riška križarka, na svojem krovu 3,000 ton surovega kavčuka in tovor ameriških avtnih pnevmatik (obročev iz kavčuka), kar je naložila v Jokohami na Japonskem ter nameravala odpeljati v Bordeaux v Franciji, kjer bi razložili tovor za nemško armado. "Tajerje," ki jih je vozil nemški parnik, je nakupila Japonska v Ameriki, ko še niso bile uvedene napram Ja- j ponski ekonomske restrikcije. j Ameriška vlada ne bo popustila j Neki visoki uradnik državne- [ ga departmenta je izjavil, daj vlada Zedinjepih držav ne bo popustila na svojem stališču, da mora Japonska končati vojno s Kitajsko ter dati jamstva, da bo tudi v drugih smereh končala svojo agresivnost. Ekonomske restrikcije, ki so jih u-| vedle proti Japonski Amerika,! Anglija in Holandska Vzhodna! Indija, so tako učinkovite, da je, zelo prizadetih že dve tretjini | [japonskih tovarn, dočim se je v nekaterih obrat že popolnoma ustavil. OSEB UMRLO ZA OPEKLINAMI ■ Tex-> novem- j JV!81 oseb, ki so se vče-' / na cesti, da si ogle-' C* C,dveh trukov'je u-1 ' (1 eu ltlami, ko je nena-p;lV8pl0diral gasolinski f izmed trukov ter se vnel. /K w 1illjni osebi sta bili tu-varn0 opečeni, da bo- sta najbrže podlegli poškodbam ' dočim je še šest drugih oseb do bilo resne opekline. | Kolizija se je primerila, ko S( je neki tovorni avto zaletel \ i drug truk, ki je bil natovorjen : : lesom. Oba truka sta se vnela [ in ljudi, ki so pristopili bliže, d? ■ si ogledajo požar, je oškropi ■' goreč gasolin. K 25-letnici pevskega j 1 zbora "Zarja" š aHK Hgjgl^.." -^B v ^ _ .. ^^^^^ 11 HSkBH ' ■ ^ ' * ^^^fflM® Si LEONARD POLJŠAK s "Zarjin" predsednik c P a v n zi n o č: n b JOSEPH V. KRABEC pevovodja "Zarje" S. ..Na Zahvalni dan bo prazno- s val pevski zbor "iferja" 25-let- t< nico svojega kulturnega in pev- ii skega obstoja, katero bo prosla- n vil z izredno lepim koncertom v F Slovenskem narodnem domu na i| St. Clair Ave. — O tej proslavi s bomo jutri podrobneje poročali, t: ________ š NASILJA V STAVKI j Pri United States Coal s and Coke Co., W. Va., sta p bila danes obstreljena dva ]\ moža, ko so si piketi priza- z ' devali, da pregovore neka- s tere premogarje, naj ne ho- g dijo na delo v rudnike, v li katerih je proglašen štrajk. L Kakor naznanjajo zad- ]< nja poročila, je stavka sitno g učinlovita, ker je izostalo š od dela skoro celotno števi- t lo 53,000 premogarjev. i c ___\ t Rajni Paul Oblak t Rajni Paul Oblak, o katerem r smo včeraj na kratko poročali, - ^ je preminil v starosti 78 let in bil eden izmed prvih naseljen- £ cev zapadne strani. Oblakov c dom se nahaja na 3421 W. 97th 2 St. Rajni je bil zadnjih par let i zadet po mrtvoudu. Njegova soproga Josephina je umrla na i- j I sti dan pred 6 leti. Zapušča j x i hčer Mary Kolentz, sinove: j j I Paula, Franka in Daniela. Bil je!. I stari oče 11 otrokom. Mirolju- i, jben mož, ki je radi dolge in j j I mučne bolezni mnogo prestal inj< z njim tudi družina Mr. in Mrs. j, Kolentz. Iz njegove družine se j, !nahaja več sarodnikov tudi v|, i Detroitu, Mich. Truplo rajnega j I bo položeno v kapeli A. Grdina : in Sinovi 1053 E. 62 St., danes " 1 I .popoldne, pogreb se bo vršil v|' I cerkev sv. Vida v petek ob 9.!' ) uri in nato na pokopališče Cal- i II varija. Naj bo pionirju ohra-> njen blag spomin. Družini izre-- kamo naše sožalje! Nova trgovina 1 Anton Lazar, 1235 E. 55th 2 St. je dobil licenco za pivo in vino. Katoliški škofje Amerike podpirajo obrambo dežele Škofje pozivajo delavstvo k sodelovanju pri obrambi dežele ter izražajo upanje za delavski mir. WASHINGTON, 17. novem- j bra. — Katoliški škofje Zedi-njenih držav so obljubili danes vso pomoč ameriški obrambi ter izrazili upanje, da ne bodo j "delavski voditelji storili niče- c sar, kar bi bilo v škodo splošne- i mu blagru." £ Njihova izjava, ki nosi naslov \ "Kriza krščanstva", priporočaj spoštovanje do oblasti in njenih j > civilnih uradnikov ter izraža u-' r panje na "delavski mir." j2 Škofje pravijo v svoji izja- j vi, da so že često obsodili zlo1 j neomejenega kapitalizma ter ^ pripominjajo: ! c "Vsemogočni je izročil skrb j za človeški rod dvema oblasti-' j ma: duhovski in posvetni. Ena j ^ odločuje o božjih, druga pa o j človeških zadevah." Izjava tudi dalje navaja izjavo papeža Pija XI. ki je obso- g dil i nacizem i ateistični komu-: I nizem ter izrazil željo za dobro-; 2 bit ruskega in nemškega ljud- j 1 stva. 1 RUSI SO ZAPODILI NEMCE 8 MILJ PALEC IZ MESTA TULE Rusi poročajo, da beže Nemci "v gatah" po mrzlih in zasneženih cestah iz mesta, katerega so včeraj zavzeli. RUSKE DIJAKINJE IZVABLJAJO NEMCE V NJIHOVO PROPAST Ruske čete so vrgle včeraj ^emce nazaj ter jih zapodile o-:em milj izven mesta Tule, o caterem so Nemci poročali, da io ga zavzeli. Ruski napad je )il tako nepričakovan in prese-letljiv, da so jo ubirali Nemci 'v gatah" po mrzlih in zasneže-lih mestnih ulicah, kakor na-:nanjajo ruska poročila. Pri Ljeningradu pa so Ruoi irelomastili v svojih napadih }o?icije, ki so bile že dva mese-| :a v oblasti Nemcev. Na drugi strani pa poročajo ^emci, da so zavzeli mesto Kerč r bližini Krima. 'Nemci beže, bežs, bež^ ..." Glede bojev in nemškega be-ja iz Tule, poročajo Rusi, di ^emci "v paniki beže, beže, be-;e . . . " Prav tako se Nemci u-nikajo iz svojih pozicij pri Kaminu in Možajsku. ________ zi Prireditev mlad. pevs. zbora S. D. Doma u , in Nedeljska prireditev mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Wa-, terloo Rd., je bila izredno lepa in je nudila vsem navzočim mnogo vsestranskega užitka.1 Poleg mladine, ki je tvorila vse j igralsko in pevsko osobje, so si stekle za krasen uspeh zasluge I tri osebe: Steblaj, pod čigar ve- j ščim vodstvom se je mladina vi igralskem oziru izpopolnila za tako lep nastop; Šeme, ki je postavil mladino s svojim pevskim poukom na odlično mesto, in Mrs. Josephine Nagode, katere zasluga je prelestna pestrost, ki so jo nudili mladi igralci in i-gralke v svojih slikovitih oblekah francoskega dvora 17. stoletja. Naravnost neverjetno je, kako se je mogla lotiti tako o-gromne naloge prikrojitve in se-šitja tolikšne obilice prekrasnih toalet, obrobljenih s čipkami in okrašenih z neštetimi vložki. In vse to ogromno delo je izvršila ta narodno-požrtvovalna žena brezplačno, zgolj iz ljubezni do mladine, do njene slovenski vzgoje in do slovenske pesmi. Vsi mladi igralci in igralke so bili izredno dobri, s čemer so dokazali, da so bili sprejemljivi za izborno šolo in pouk, katerega so bili deležni. Zelo sta ugajala Marijana, revna kmetica, ki jo je dovršeno predstavljala Marion Kapel, in Markiz de Beladon, ki ga je z neprisiljeno eleganco govora in kretenj podal Marjan Steblaj. Kraljico je z velikim dostojanstvom nazorno podala Alice So-I mrak, ki ji je tudi njena junon-jska postava pripomogla do u-ispeha. Ekscelenco pl. Zlatopera !je prav tako zelo dobro igral Eddie Terlep, baronico pl. Pet jpedi pa Angie Cvek. Prav tako j je ugajala Asther Nagode v vlogi kontese pl. Cicifuj. Kot ljubka igralka in dobra pevka se je odlikovala Betty Cerjan, hčerka kmetice Marijane, dočim Julia Godec v vlog: Nežkine prijateljice Uršike n mogla biti boljša. Nadvse ljubki so bili prizor nastopa Palčkov, ki so uglašene peli in vlogam primerno igrali. Izborno je bil izveden ples minuet, na študiran in izveden po naukih režiserja Steblaja. Med lepimi prizori pa je bil nedvomno najlepši prizor Nežikinih I sanj, v katerih se ji je prikazal kot čvrst preprosti fant ! Marjan Steblaj, dvorni ceremo-jnijar, ki ga je bila v tem prizo-[ru sama kmečka ljubkost in preprostost. Izborno je pel in igral. S prekrasnim duetom, ki sta ga zapela on in Nežika v najlepši zlitini glasov, sta užga-la publiko, da jima je spontano aplavdirala. Zelo ljubek in posrečen je bil 1 tudi nastop kmečkih plesalcev ; in plesalk, ki so na godbo svoje-Jga harmonikarja zaplesali pred kraljico. Po dovršeni igri so nastopili I pevci in pevke mladinskega zbo-ira, ki so pod vodstvom svojega J učitelja Šemeta in ob spremlje-1 vanju klavirja, na katerem jih i je spremljala gdč. Artelj, zape-,li z največjo harmonijo glasov 'nekaj večno lepih slovenskih pesmi, med katerimi je v sedanjih usodepolnih časih segla najgloblje do srca koroška narodna, v kateri je sledeča pretresljiva tožba: Zdaj vse minulo je, nič več pev ne bom, ker ni več preljubi, dragi dom . . . Hvaležno občinstvo je vse tri osebnosti, ki so si stekle največ zaslug za to lepo prireditev: re-. žiserja Steblaja, pevovodjo Šemeta in go. Josephine Nagode nagradilo s šopki svežega cvet-• ja. Zaslužili so ga! Pa tudi neumorni in požrtvo " valni predsednik in mecen mla 1 [ dih pevcev Mr." Terlep, je doži " i vel svoj veliki dan, ko so mi ' j njegovi varovanci, mladi pevc ' i in pevke, podarili krasno zla : to zapestno uro! 1 j Morda se ni še nikoli tak< r; kakor baš v sedanjih usodepol - jnih časih pokazala velika potre i. ba po slovenskih mladinski! i j pevskih zborih, ki bi nadalje go jili slovensko pesem ter nasto . pili s tem slovensko dediščino 1 d (Dalje na 4. strani) Rusi bijejo naciste pred Ljenin-gradom Pred Ljeningradom dobivajo ruski protinapadi moč in značaj i kontra-ofenzive. United Press kvotira moskovski radio, ki naznanja, da so ruski letalci pobili s svojimi strojnicami in bombami v dvanajstih dneh 12,000 Nemcev. Nemci nimajo ničesar poroča-1 ti z moskovske in ljeningraj-jske fronte, razen da priznavajo izredno silne ruske protinapade. Glede Kerča, o katerem pravijo Nemci, da je padel v njihovo oblast, trdijo, da je zanje bolj važen kakor pa Sevastopol. Rusinje zapeljujejo naciste RIM, 17. novembra. — Tu-rinski časopis La Stampa pravi, da ruske vseučiliščne dijakinje, katerim so znani razni tuji jeziki, zapeljujejo nemško vojaštvo, ki ga med tem obkoljujejo in .uničujejo ruski četniki. Časopis pravi, da so zalotili Nemci j v nekem sektorju mlade ruske I dijakinje, stare od 18 do 20 let, j ki so operirale z dinamitom. — I "Amaeorike so izjavile, da so dijakinje moskovske univerze. Poslane so bile nemudoma v koncentracijska taborišča." Slika nacijskega zatiranja Dan za dnevom čitamo v časopisih o grozodejstvih, ki jih izvajajo fašisti v črnih in rjavih srajcah nad podjarmljenimi evropskimi ljudstvi, pri čemer so Slovenci tudi silno prizadeti. Vendar pa si more le malokdo med nami ustvariti točno men-! talno sliko strašnih razmer v j Jugoslaviji in drugih podjarm-i ljenih deželah. Ampak kdor bo ' videl dramo "Z vero v vstajenje" 1 ki jo bo vprizorilo v nedeljo ,1 popoldne v Slovenskem narod-' I nem domu na St. Clair Ave. 'jdramsko društvo "IvanCankar" II si bo poslej lahko živo predstavljal divjanje Hitlerjevih bandi- 1' tov in njegovih italijanskih pod- repnikov nad našim nedolžnim ljudstvom. Cisti prebitek od te 1 predstave je namenjen skladu, ki ga zbira za naše nesrečne 1 brate in sestre onkraj morja slovenska sekcija Jugoslovan- ' j skega pomožnega odbora. — X. } Y. i Rojstvo in smrt J Družini Mr. in Mrs. Stanley Močnik je bila rojena snoči hčerka-prvorojenka, ki pa je že nekaj ur nato, ko je uzrla luč sveta, umrla. Oče je sin poznanih trgovcev Mr. in Mrs. John Močnik. Naše sožalje! Seja V sredo večer se vrši seja j Progresivnih Slovenk, krožek ■i št. 2, v Slovenskem narodnem . domu, soba št. 1. — Članice so prešene, da se gotovo udeležijo. 0 1 Kultura k. J1 VAJA Danes zvečer ob šestih se vr-' 1 . ši v Slovenski dvorani na Prince 1 JAve. vaja "Kanarčkov" in sicer pod vodstvom novega ' učitelja. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ...................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50 r Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto ........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 t Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 za 6 mesecev.....................................$2.50; za 3 mesece .....................................$1.50 J, Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, J Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. g ___ 1 BODOČNOST JUGOSLOVANOV PO { VOJNI j Zanimivo je pogledati, kako Madžarska rešuje ta « vprašanja. Po poročilih tamkajšnjih listov je bila med 2 prvimi odločitvami madžarskih zasednih oblasti ta, da 1 je v jugoslovanski Bački odpravila eno najbolj naprednih kmetijskih sprememb, kar jih je bilo po vojni v "versaill- ' skih državah." Človek, ki je začel svoje lastno .življenje , in uživati sadove svoje setve, ki mu omogočajo zboljšanje ] življenjskih pogojev in možnost vzgoje svojih otrok ter j se zato čuti kot član svobodne države, se mora vnovič ' vrniti v množice brezposelnih, ki iščejo dela. Taki ljudje j vedo, kakšno je tako življenje, zlasti, ker niso pozabili na ; čas, ko so kakor mnogi drugi narodi v avstro-ogrskem ' cesarstvu bili brez pravic do narodnega življenja in ; gospodarske pravičnosti. Ameriški prijatelji me včasih vprašajo, če Avstrija le ni morda bila nekaj Združenim državam podobnega, država z mnogimi narodi z različnimi izvori, ki so živeli pod eno oblastjo z zelo zamotanim načinom vladanja in živeli v svobodomiselni okolici, čeprav jim je bila na čelu stara in toga evropska habsburška vladarska hiša in katoliška cerkev. Za nekatere prijatelje, ki jih vznemirja dejstvo, da Evropa more biti razdeljena na tako mnogo malih držav se zdi, da bi vrnitev k taki federaciji bila dobra rešitev po videzu nerešljivega vprašanja. Ne bom se spuščal v ugotavljanje razlik med starodavnim ustrojem, ki prihaja iz srednjeveške Evrope in novim, v katerem si narodi sami izbirajo obliko življenja, kakor v Združenih državah, mislim, da zadostuje navedba dejstva, da je večina izseljencev iz Srednje Evrope prostovoljno zapuščala avstro-ogrski ustroj, da bi našla zaščito v Združenih državah, življenjski pogoji v Srbiji, Črni gori in Rumuniji so bili v času tega izseljevanja zelo slabi in nedvomno slabši kot življenjski pogoji v Avstro-Ogrski, pa vendar Srbi, Črnogorci in Rumuni, ki so prihajali v Združene države niso prihajali iz svojih neodvisnih držav, temveč iz pokrajin pod Avstro-Ogrsko. Čc bi bilo Jugoslovanom, Rumunom ali Črnogorcem imeti tako življenje, kot bi ga imeli v svobodni Srbiji, Rumuniji in Črni gori, bi jih danes ne bilo tukaj v tako velikem številu. Nasprotno, v prejšnji vojni so bili tisoči dobrovoljcev, ki so zapuščali svoje domove in svoje rodbine, da bi se pridružili srbski vojski in se borili proti avstro-ogrskemu cesarstvu. Danes ni brez razloga, da je njim popolnoma postranska stvar, če je tukaj mlad avstrijski vladarski naslednik in ni brez razloga, da on ne išče stikov z njimi. Samo dejstvo, da ta naslednik išče oporo samo med izseljenci avstrijske, nemške in madžarske krvi kaže, da bi ta nova skupna država bila obnovitev stare Avstro-Ogrske z vsemi njenimi napakami, zaradi katerih je tudi propadla in ki so obstajale v tem, da se je vladalo iz Dunaja in Budimpešte, v resnici pa je to bila samo krinka za nemško prodiranje na vzhod, "Drang nach Osten." Kar jugoslovanski narod more dati novemu svetu, je odvisno največ od ustroja in reda varnosti, ki ga bodo zgradile zmagovite demokracije. Vemo, da bo filozofsko, politično in gospodarsko človeštvo šlo dalje in dalje po poti napredka k dovršeni civilizaciji. Daleč od tega, da bi hoteli ustavljati ta razvoj upamo, da bomo v prvih vrstah narodov, ki slede tem idealom. Upamo, da bomo spopol-njevali svoje razumevanje, svoj način življenja, svoj način dela, da bi bili koristni našemu delu Evrope in človeštvu sploh. Prepričani smo, da ogromni napori v tej vojni ne bodo zastonj, temveč, da bodo privedli do uresničenja skupne politične zamisli, filozofske in socijalne pravičnosti, po kateri bodo narodi mogli živeti v bližnjem sodfelovanju in brez nevarnosti vojn in neredov. Dve desetletji je bila Jugoslavija članica Društva narodov in širokih zvez, kakor Mala antanta in Balkanski sporazum. V tem združenjih je Jugoslavija pomagala iskati temelje za mednarodno varnost in za dopolnjevanje narodno zavednega življenja doma in zunaj. Prav tako žele Jugoslovani sedaj združeni in svobodni v vsako sodelovanje in skupnost narodov, ki bi bilo posvečeno vdanosti, pravičnosti in napredku. S temi istimi upi se je naš narod odločil pridružiti se močem, ki so se združile, da se bore in rnrejo. On verjame, da njegove žrtve ne bodo zastonj." , , Konstantin Fotič. UREDNIKOVA POSTA SREBRNI JUBILEJ "ZARJE" Cleveland, O. — Pozdravljen nam slovesni dan, dan radosti no ponosa," se bo glasila pesem be "Zarjanov" na Zahvalni dan, lakot simbolični izraz dneva, ob se priliki zborovega jubilejnega je slavja v avditoriju Slovenskega je narodnega doma.' vc Zagorele bodo lučke, petin-dvajsetero, kot zagorijo jubi-lantom ob takih slovesnih prili- (vinki, močnih kril, katera o- že^ :ta biti še mnogo peta po de- na vskih zborih. "Oprezno dekle" no ; tudi udomači. Ženski zbor se pripravil z mogočno Dolinar-vo "Moja mamica" in Jobsto- re] ) "Mlačev", nov dotok. sla Kot pevski gostje bodo za- j™ ;opani češki zbor "Vojan", — Svoboda" iz Detroit, Mich., — Sloga", "Slavulj" in "Slovan in ^ idran". Čas programa je 3:30 ^ opoldne, zvečer pa poskočnice i vse, stare in mlade pod Pe- , j , m< m s vodstvom. , da Vstopnina za vse to je le 50e. 'Zarja" že 25-letje kultivira sa troj vrt glasbeno in duševno, m! olikor je pač v danih razme- jj: ih mogoče. Naselbina bi ime- vji i brez dvoma drugačno lice si, rez res naprednih delavskih m slic kot je ta, to nam dokazu- nj jjo naselbine drugod. Za to pa vsa pevska in na- redna publika, od blizu in da- ;č 20. novembra, na "Zarjino" J* lavie v Slovenski narodni dom. * J K Leo. Poljšak p( -;--7 bi e ornaniziral načelnik kampanj- 02 kega odbora Joško Penko, so je iodile pred volitvami in na vo- k, ilni dan od hiše do -hiše in opo- je ainjale volilce, da gredo goto- Sž ro volit. Kar kosale so se med rj leboj, katera bo več hiš obiska- Z( a. Rad bi vsako posebej ime- n loval, pa žal nimam imen. bi Vsi tisti, ki ste količkaj pri- p lomogli in pomagali, da se je k raša varda tftko lepo pokazala t( ; 9266 glasovi za župana Lau- jr scheta, najiskrenejša vam hva- a! n John Rožanc, vardni vodja. n it 1 • - n Umrl je moz ,, S truplom rajnega Mr. Jer- v lej Knausa je bilo položeno v b jrob izmed Slovencev telo naj- g Dolj delavnega, najbolj pre vid- o nega gospodarskega ter najbolj b adkritega moža! s Naj mu bo napisanih nekaj s vrstic, kar je zaslužil kot tak. 3aj je bil on, ki je dal naselbini b največjo podlago, da se je raz- t vila. On je bil tisti, ki nam je p zapustil nauk in vzgled, kako d moramo ravnati, da postanemo s neodvisni in sami svoji gospo- e darji. t Napisali želim o njem, kar v r srcu mislim in čutim; nikdo ga I ni bolj poznal kakor jaz, saj a sem bil toliko let njegov sosed r in v tesni zvezi z njim. Rečem, j c da sem ga visoko cenil in spo- c štoval. r Blagopckojnik je bil. svoje vr- 1 ste mož, kdor ga ni dobro po- 5 znal, ga je skoro v nekaterih 2 njegovih značajih slabo sodil, { nikakor jaz. Spoštoval sem ga in sicer zato, ker je bil mož dela in mož gospodarstva. Bil je c tudi značajen in za pomoč dru- £ gih vedno pripravljen. j\ Prav lahko se bodo dobili )ju- ;Č d je, ki bodo porekli: "Kaj pa jc,l bilo potreba, da je Knaus šel na j s drevo obsekavati veje, kaj ta- 1 kega ni bilo njemu potreba". j Morda tako, kdor ne zna dru- 1 gače soditi. Temu bi odgovoHl t tole: "Čast možu, kateri rad de- ] la. Delati ali pri delu umreti, je Častno! Tisoče in tisoče je ljudi, 1 kateri bi radi delali, pa ne mo- 1 rejo. ali nimajo prilike. Zato ; morajo nekateri delati več, de- 1 lati za druge. Mr. Knaus je de- -lal za druge, to bom še doka- i zal. Delal je za narod. Delal je i za to, da imajo drugi sedaj vsaj ' deloma preskrbljeno streho, ko je on odšel. : Mr. Knarg ie res ljubil delo. Ljubil ga je tako, da če ne bi on ok imel prilike in veselje do dela, To bi bil že lahko zdavnaj v grobu, kjer je že toliko bilo njegovih roi vrst—mlajših po starosti. "De- žrv laj in moli", se glasi pregovor ko in rajni Knaus se je tega poslu- vii zeval. Delal je in bil veren mož, toi na podlagi vere je imel uravna- de no vse gospodarstvo. E Mnogim je pomagal Rajni Knaus ni nobenemu odrekel pomoči. Nikakor ni bil pr sladkousten. Tega, ki je k nje- no mu prišel za pomoč, je najprej di; temeljito poučil o gospodarstvu, ta Rekel je: "Jaz ti bom posodil ve denar, toda, vedi da bom zahte- te val tudi, da mi boš vrnil nazaj, oz Če ne misliš varčevati in prav če gospodariti, ti niti posoditi ne pi morem, če boš pa prav gospo- pc daril, sem ti v pomoč. in Mr. Knaus je mnogim podpi- tr sal tako zvane "note" in za or mnoge je moral tudi plačati. — se Mnogim je pripomogel do trgo- si vine. Hlapci, ki so pri njem služili, so večinoma postali sami trgovci po njegovi pomoči in la njegovim nasvetom. si čl Bil je odkrit in pravičen Ne morem si misliti bolj pra- v; vičnega v vseh ozirih gospodar- ži stva, nego je bil rajni Jernej V Knaus. S katerim je imel in kaj b: posla, bo vsakdo povedal, da je z: bil Knaus mož na mestu v vseh šl j ozirih. Bil je kremenit značaj, on je dobro vedel, da mn ne bo ni- ti kdo ničesar dai zastonj, vedel z; je pa tudi, da se mora varovati z< sam, da ga drugi ne bodo izko- p ristili, za to se je nekaterim li zdel, da je bolj sam sebi naklo- v njen in da je katerikrat trd v n besedah, to je bila pa njegova F prirojena navada, toda, samo za t kratek hip, takoj se je zavedal č tega in'takoj "je postal uljuden in prijazen. b Do družin, ki so stanovale v t njegovih hišah je bil kakor o- ^ če, za to so vedno ostale druži- g ne v njegovih stanovanjih stal-no in ako so morale oditi so se ga vedno hvaležno spominjale, . vsega tega sem se sam prav do- J bro prepričal, najemnina v njegovih hišah je bila najnižja in r oskrba stanovanj vedno v dq-j brem stanju, popravljati hiše in . stanovanje je bilo največje ve- 2 i selje rajnega Knausa. ^ Kdo bi utegnil misliti, da je ^ i bil rajni Knaus za taka darila trd, to bi kdo sklepal iz tega, ^ i ker je bil varčen gospodar, to-» da, motili bi se. Ravno v tem > se je pokazal on šele pravega ; - moža, ker je znal hraniti tam, ^ kjer je bilo potrebno in pamet- ^ 7 no, nikoli pa ne da bi rajni 1 Knaus odrekel podpore cerkvi j ali njenim napravam. Imel je J 1 navado, da je rad malo pogo-, jdrnjal, kakor smo vsi taki, to- | - da, potem je pa tudi svojo dolž ' nost v veliko večji meri izvršil - kakor je bila njegova dolžnost. . - Z njim je izgubila fara sv. Vida 1 zelo dobrega in stalnega pod- j , pomika pa tudi zagovornika. 1 Bil je v korist narodu Prav nič ni Knaus zaostajal z ^ 2 dobrimi doprinesi za narodno - stvar. On je narodu postavil pr- , jvo in dokaj primerno dvorano, -;če vpoštevamo razmere takrat d j ko je naredil dvorano, v kateri i j se je pričela potom izobraževal • - nega in takrat najbolj imenitnega kulturnega društva "Trigla- - va" izvajati na odru tako po-1 trebna kultura, to ne smemo • pozabiti. e On je bil tisti podjetni mož, i, ki je naredil iz mlake umaiane - vode, ki se je vila po grabnu po o zapuščeni zemlji Norwood in - Munick cesto, sedaj E. 62nd St. - — je Mr. Knaus na tem grab- - nu, kamor so dovažali odpadke e in smeti postavil trgovski blfck j z dvorano. d S tem je pripomogel, da so se začele 1'azvijati okrog trgovine ). in zidati še druge hiše in da je kolica postala nekaj vredna, i 7o se ne sme pozabiti! Prav tako je on podpiral na- j odne ustanove. V njegovem j ;ivljenjepisu se bere, da je ta- | :oj takrat, ko je pričel s pr-'im slovenskim lističem g. Anon Kline, rajni Knaus postal lelničar tiskarskega podjetja.-Bančni ustanovi je bil pravi steber Kakor je bil Jernej povsod pravičen in natančen za pošte-rost, je bil prav tako mož kot lirektor slovenske banke vsa le- « :&. V kolikor daleč je mogel on ] /edeti bančno poslovanje, se je , :ega poslužil in v debatah se ni ' oziral na to, kdo je poleg njega, :e je bilo potreba zagovarjati pravičnost bančne ustanove in , poslovanja. Ko bi rajni Knaus -imel podlago učenosti, ki je po- . trebna za tako ustanovo, bi bil on najboljši mož, kateremp bi se lahko poverilo tudi milijonsko bančno premoženje v roke. Bil je društven član Kakor je bil rajni Knaus, bi lahko rekli v premoženju preskrbljen, pa je vendar bil rad član številnih naših podpornih društev, dasi tega ni potreboval, zanimal se je za društveno življenje ves čas bivanja tukaj. V dokaz je to, da je bil glavni blagajnik SDZ dolgo vrsto let, za časa svoje smrti je pripadal štirim društvom. Vedno je bil pa tudi patrijo-tičen kot ameriški državljan, zanimal se je za volitve redno, zelo se je veselil izvolitve v županskih volitvah, na dan usto-ličanja je bil ves vesel in srečen v mestni hiši, da je pozdravil novoizvoljenega župana Hon. Frank J. Lauscheta, to je bil pa tudi zadnji dokaz, da je on vse častno dovršil. Naj dostavim tudi to, da je bil rajni Jernej kot oče ljubitelj svojih otrok in pa svojih zetov. Velikokrat mi je pripovedoval, kako je vesel, ko vidi, da si znajo le gospodariti in da so dobri drug drugemu. Knausovo družinsko življenje je bilo vredno pohvale, to ve le tisti, ki je večkrat bil med njimi. Naj k temu dostavim še par besedi o njegovi, sedaj tako u-žaljeni soprogi. Rajni Jernej Knaus si je izbral za tovarišico blago ženo, ki je z njim ves čas srečnega zakona delila v sporazumu vse, vesele in žalostne dogodke. Nikar ne smemo misliti, da je bilo v Knausovi hiši z medom in mlekom posejano. V Knausovi hiši se je oglašala težka bolezen in dva izmed sinov je bolezen pustila deloma pohabljena. Smrt je še ne dolgo vzela iz njih družine priljubljenega zeta Franka Verbiča. Starejši sin John tudi ni popolnoma zdrav. j Dolga so leta, težko je življenje na svetu za one, kateri skušajo živeti pravično, toda, kakor se nam zdi, da je dolgo, pa mine vse tako hitro kot da smo šele začeli živeti. Koliko je doživel in preživel rajni Knaus, pa ga že več drri več med nami. Žal, da je prerano odšel, ozirali se bomo okrog, pa ga n? bo. Bil je pri vse,m tem, da je rad in veliko delal, vendar zelo vesele in družabne narave, kadar Pc ) s 3 ?s a 1 ŠKRAT iBRmnaiiiniiiiiiicjniiiiiiiiiiaiiiiiiniiiiuiiiiiii"111®"""11"13* RADO MURNIK: y Ženini naše Koprnele immnumiiMiuiiamirainiDnniuiliiiaiiuiirtBP Gospodična učiteljica ^ drnjala nejevoljno: KaJ ^ tako praskate? To ni lepo-se ne spodobi! Mirno! Mi otroci smo se nekaj ^ premagovali, potem Pa s®0^, zopet marljivo praskali, ker je tako presneto žgačkalo- Učiteljica je ukazala g 0 Obnašajte se dostojno! ^ poreče gospod ravnatelj, ^ de danes k nam, če se b^ die tako nerodno! , tfa-' Pa to ni nič pomagal^^ zadnje se je praskal ves z učiteljico vred! Po sobi J šalo zoprno. v . p- Komaj je izgovorila, že J bi] šel gospod ravnatelj, ki ^ radoveden, če smo ne naU . ^ kaj bolje nemški. Nehale & praskati in smo se sam° jj Tudi učiteljica se je zvlJa' premikala. lave- Na šolskem glabusu je 1 pj, 1 lika stenica po Srednji ^ I ! Potovala je naravnost I< • tlantsko morje in po SeVg j l meriki v daljne tuje ; Gospod ravnatelj je Gledal nas je debelo in ^ J. I ; Zakaj niste mirne? To je ■ To mi ni povšeči! 1 Ne dolgo potem pa se J $ _ - srdito popraskal po hr 1 smo se praskali vsi, ka- ^ 5 bilo v razredu! Kaj tal ^pj^ bilo v šoli. To bi bilo » ? pega za kino! t^5 ^ Takrat je pripotov^^.^ A' - stenica na globusu iz ^ ^ zije čez hribe in doling ^ r zopet v Evropo d°m<'^to' - minutah je dovršila P okoli in okoli sveta. ?telj ^ Ko jo je gospod rav» ^ f >, gledal, je takoj vede.1, ^ r a. Nemudoma nas je vse ^ ^ i i, mov. En dan ni bilo 111 . se ^ bi se iznebili lazic. p/j a je posrečilo! Rada bi da. s- gala še drugim razred0 _ gS t j / imeli malo več pro9t0' F \ I a sem upala. ; 1- Tudi doma so S3 1a ' a ne živalice po vsem s o Mama je bila strašno t<1 J I i- Stokala je: Kako b^ * ^ i- snagoispet odpravil". sf >- Vsa jezna je očitaj ^ H, Mažarju: Kaj ste "^it/ J r- to golazen! Pustili bi P , \ ri ske uši in stenice d°l1lt.e nT; 1, Gospod Mažar Pa ^p^ ^ d, odgovoril: Nič ne de, ^j! • • a Saj tam jih imamo & Q rfT I je To pa jc mamico t mi m s, 'čilo, da mu je odpovej i. vanje. Gospod ^aZf.,iZCu ^ 1- kakor bi moral za 3. na bodeči žični ogi'aJ1'- M d j (1\ aduljevanJ^^M se je znašel v družbi _ ^ f, I ^ reden človek, kakor S ■ njemu para. ^ t * M Res je delal m <^ & J liko doprinesel za a JB imel od vsega tega ^ kor žuljeve roke. ^'- Jm bo ostal blag spo"11^ bo govorila v j ska beseda in bodo z vi prijatelji in jc M Častno je um" . ,,bi ^ pri hišnem delu v 9 je drage, ki jih J* bij i* M vse drugo ljubil m1 0K« H Bog mu daj več'11 ^ kreni prijatelj! ^ntoii j" Mo N. Rogelj: PO 25 LETIH J Vlak se je ustavil na mali rstaji. Pogledam skozi okno K to ni glavno mesto države 1 v ' mestece Columbus, I !-itana. I Pozdravljena, Montana, po pet Jwajsetih letih! Tako nekako r® govoril sam s seboj ter L lla nedeljo v mesecu maju l6' ko sem odhajal iz mesta J?1 Helena, Mont., proti ame-|-femu vzhodu ter se naselil v j eMandu, Ohio. I pehote sem se nasmehnil. Vili; pred seboJ samega se-|'(desetletnega fantiča, žive Jf 100 funtov,—ki bi lahko |CSake skrbi hodil med 1JU" } L ,! a|j kanibali, ne da bi se , |Jj5o treba bati, da si ga L.««!« za večerjo. Fantiček » hi takrat rabil vrečo' da K TOiSV0Je nadležne in vidne ' L ' ce bi se iste razdrle ne- a rlfo a" Hm, zdaj pa prihajam 5 K^o s 175 funti. Narava Harriman poroča časnikarjem iVe., . i — i'0?" vidimo W. A. Harrimana, načelnika ameriške misije 1 ^ Ije v pogovoru z ameriškimi časnikarji v Beli hiši, kjer Por°ča predsedniku o rezultatu razgovorov v ul^8'7'* ie predzadnjj, na desni strani. Air I —--------- Cerkveno opravilo v armadi Vh ............• :mm >qsyj ra j,.,. i'^frVW vidimo Prizor v ameriški armadi, ko prisostvujejo P. vere cerkvenemu opravilu na svojih vojaških .pv*1v°jak igra na harmonij. ■ ^A hI ---------------- °cni boi na Sredozemskem morju FC ^i • ....... ; ^ vidimo fotograf ični posnetek nočnega boja na Sredo-ki prikazuje angleško bojno ladjo v akciji., že gleda na to, da starim ko- n stem naloži mesa za pokoro. ž V Livingstonu, kjer je prehod g v Yellowstone park, tam ustavi d 'i vlak za deset minut. Tam izsto-0 pim iz vlaka. Hladan jutranji g e zrak, ki diši po zgodnjem jesen- d !> skem snegu, udari v nos. Ozrem b se naokoli ter vidim, da so dalj- k t ni gorski grebeni že pokriti s š 0 snažnim belim snegom. Čez ne- n r kaj dni se prične uradna l:cle- z 11 darska jesen, a montanski hribi a so že ovenčani s snegom. Prav č je imel tisti Šved, ki je pred leti F v odhajal iz Montane, pa so ga s vprašali v Chicagu: Koliko me- ^ secev je zima v Montani, pa je t; odgovoril: Trinajst mesecev.— d e Toda gorski zrak je tako lahak, J o pa vendar oster. Precejšna raz- P _ lika od zraka, ki ga imamo v k e Clevelandu, Ohio. š a Vlak zopet vozi napeto nav- s le zgor med gorske pečine. Ni več k a tiste večne in prostrane ravnine, S e ki jo nudi North Dakota. Očem n se nudijo najrazličnejši prizori S a planinskih pokrajin, katerih se s a ne more primerjati s pokrajina- c -_--d )- mi drugih držav na svetu. Dr- j žava Montana ima nekaj svoje- r d ga, goratega, zato je dobila ta ž n država svoje ime po gorovju. s )- Kako prijazno je mestece Bel- z ji grade. V taki mehki in ljubki j 1- dolinici stoji, da na prvi pogled p n bi človek mislil, da se vozi skozi k j- kako dolino v domovini. Potem I s še naše slovensko ime: Beligrad, t nad katerim plovejo ameriški 1 3- zrakoplovi v poznem jutru. k )i V Loganu izstopim, kjer me t v čaka vlak za Heleno, Montano. I ti Poslovim se od Amerikanca, ki a se je pred par tedni vrnil v ^ i- Ameriko. Bil je zadnja štiri le- ^ je ta časnikarski poročevalec in ra- ^ - dijski oznanjevalec v Tokio, na j c, Japonskem. Vrnil se je preko u i- Panama kanala in New Yorka, ^ v kjer se je ustavil nekaj dni. Se- ^ šla sva se takoj v Chicagu ter r. sva postala družabnika na via- j g ku. Prvotno je mislil izstopiti v r St. Paul, Minn., toda se je pre- z n mislil ter kupil vozni listek do c -i Spokane, Wash. Čudak prve vr- r ;e ste, dober pripovedovalec, tip r t. človeka, v katerem sta živela j - dva svetova: Mladostno dijaško ^ življenje v Ameriki, ki se je za- c ključilo z dovršitvijo študij na j univerzi v Chicagu, potem živ- c ljenje naučenega človeka, ki je s zašel v Kitajsko, pozneje na Ja- r ponsko, kjer ga je prevzela at- j, mosfera tamkajšnega doživetja. c In za njega je bila največja živ- j ljenjska katastrofa, ker je bil ^ prisiljen, da je moral odpotovati ^ iz Tokia. Zakaj, tega mi ni hotel g razodeti. ^ Krepko sva si stisnila desnici, r Obljubil mi je, da bom o njem še s kaj slišal. i Iz Logana v Heleno vozi lo- C kalni vlak. Samo pet potnikov j je na vlaku, ki ustavi na vsaki 2 mali postaji. Sprevodnik je dru- I žaben človek. Po voznem listku c spozna, da sem iz Clevelanda, j zato takoj prične pogov'or, kako \ je na vzhodu. Obratno ga jaz t povprašujem, kako je v Heleni, j katero mi opisuje zelo natančno, t Pozna dosti ljudi, ki so živeli r tam pred pet in dvajsetimi leti. i To je za mene zelo zanimivo, t ker oživljam spomin na ona leta, katera sem preživel v East j Heleni, Montana. V mestecu Towsend zapazim, J da je pričelo deževati. Jesenski t dež v Montani ni priljubljen; I kaj rad se spremeni v sneg. Mo- 2 ja slutnja se je uresničila. S tem * uresničenjem so bili pokvarjeni r tudi moji načrti, po katerih bi s preživel v East Heleni dva dni. J Postaje Winston, Placer in Louisville postajajo nekako do- f mače. Tudi okolica je nekako £ r znana, čeprav je zameglena od dežja. Bliže in bliže prihaja E mesto East Helena... Čudni in t nepopisljivi so občutki, ki se c porajajo v človeški domišljiji. Vse prehitro vozi vlak, da bi si r ogledal obe strani iz vlaka. Do- * življam baš iste nepojasnene ° občutke, katere je naš sloven-sko-ameriški pisatelj Louis Ada- c mič tako mojstersko opisal v 1 knjigi Two-Way Passage, kjer 1 omenja sodnika Otto Kerner-a in njegovega prijatelja Ross \ Wills-a. Baš prejšni dan sem či- ® tal njegovo mojstersko delo, ko c sem se vozil preko North Dako-:J te, zato menda še bolj zaživi v * meni odmev preko pet in dvaj- ' set let. Vse je tako neverjetno 11 in čudno, pa vendar resnično: 11 Gledam East Heleno, mesto mo-11 jih mladih dni, kjer sem pre-1 ^ :hqh_* živel moja prva leta v Ameriki. 1: Da, to je East Helena, sicer vsa v drugačna, prenovljena in po- i pravljena, odkar sta tam napra- s vila svoje obiske ogenj in po- ~ tres. Da, to je tudi železniška J postaja v East Heleni, in glej, tam stojita Mrs. Angela Hrella, moja sovaščanka iz domovine, in Mrs. Mary Langenfus, ses- j, tričina moje žene. v Pozdravimo se, nakar se odpeljem v Heleno. ^ Glavno mesto države Montane g je Helena. V pet in dvajsetih le-tih se ni dosti spremenilo. Za- ^ pazil sem posledice in ostanke zadnjega potresa. Stoji še nekaj ^ hiš in stavb, katere po potresu . niso popravili, ampak so jih pu- l stili v enakem stanju, kot jih ^ je pustil potres. Zakaj mestna oblast ne po- s pravr in odstrani razpokane in gole stene, mi je pač uganka. Če bi bilo to kako mesto turi- ^ stov, potem bi lahko učinkovi- , tost potresnih sunkov kazali radovednim turistom ter spravlja- 0 li njih dolarje. Toda Helena tega F najbrž nima, in meni se zdi, da 2 te podrtine stojijo tam samo ra- c di lepšega. Stavim en lesen he- 11 lenski nikel, katerega so mi trije t obljubili, toda vsi pozabili' iz-ročiti, ko sem odhajal iz East , Helene. Prva stvar, katera me je ta- 0 koj spomnila, da sem na ameri- s škem Zapadu, je bila blagajni- š čarka v restavraciji, katera mi d je za drobiž naštela devet težkih F in velikih srebrnih dolarjev. 11 Spravim jih v hlačni žep, pa so F padle hlače iz ravnotežja radi r Ipreobile teže srebrnega denarja. d ! Zato sem jih začel pospravljati; E ■ v vsak žep je šel po en dolar, d I Oh, kako sem bil bogat, v vsa- g kem žepu je bil denar. c Je že tako, na Zapadu ne vr-jv jamejo v papirnati denar, tam!s imajo srebro in zlato, tam je!'S doma bogastvo vse Amerike, s Iz Helene v East Heleno me c je odpeljala Mrs. Angela Hrella. 1 Hvala! Njenega moža, Franka r ' sem ga našel tam, kjer sem ga t pustil pred 25 leti. Ne vem, če je; 1 bil med tem časom že kaj doma. J1 ; Moj prijatelj je ostal tak, kot je 1 ——'' 1 ————— , bil ob mojem odhodu, poln zdra-, vega humorja in belih zob, visok ■ in rdeč, le pluča so se mu povesila ter mu silijo nekam nižje. Stara se, pa se mu veča spodnji obseg. Ubogi France! C Nadaljevanje.) "Nova Doba" 1 Pretresljiva povest Hrvata, ki je pobegnil iz Paveličeve "države" j Na potu Si v taborišče ti Neko noč je planil v sobo, ii kjer sem bil jaz, vstaš z dolgim -seznamom imen v roki in nas Ii poklical, naj se pripravimo na pot. Ko so nas pripeljali iz sobe v g hodnik, je tam že bila skupina ^ jetnikov. Od enajstih zvečer do ^ šestih zjutraj smo tako stali na hodniku in potem so nam uka-zali, naj se vrnemo v sobe. To y se je nekolikokrat ponovilo. Ne- j( kega jutra pa so nas vendar j( popeljali skozi Petrinjsko ulico do zagrebškega Zbora, kjer je g bilo sto in sto moških, žena in n otrok. V zagrebški zbor so pri- g peljali tiste, ki so bili določeni t za taborišča. Med tem, ko smo g čakali, da pridemo na vrsto, so j( nalagali skupino za skupino na ^ tovorne avtomobile in jih vozi- j li. Kam? Bog ve kam. « Domov prav gotovo ne. r Ko bi videli prizore, ki so se ^ odigravali v teh prostranih pro- £ štorih, kjer so moški bili pome- g šani z ženami-in z otroci! Nik- 0 dar se niso prej videli, nikdar ^ poznali, a zdaj se kakor bratje, p nič jih ne razdvaja, ne vera ne e pripričanje. Nesreča jih je zedi- n nila in samo smrt jih more raz- j-dvojiti. Neko jutro so z drugimi potlačili v tovorni avtomobil tu- z di mehe. Ko so nas pripeljali do ^ glavnega kolodvora, so nas vkr- o cali v živinske vozove, ki so jih r jvstaši zastražili. Prepustili smo 'se usodi in se predali na milost . ! ali nemilost stražarjem. Vlak se je pričel pomikati in okrog devetih dopoldne smo prišli na kolodvor v Koprivnici, kjer so nas izkrcali in zvrstili in potem smo s stražo šli naprej peš. Taborišče v Drnju ! pri Koprivnici. V vasi Drnje pri Koprivnici 30 hlevi in skladišča "Danice", :ovarne drog in gnojil. Te hleve n ta skladišča so spremenili v — taborišče. Prostor so ogradi-i z bodečo žico in zastražili. Zgradbe so trhle, z razbitimi )kni in semtertja z luknjami v strehah, tako da je' dež, veter n mraz prihajal po mili volji. Nekatere zgradbe so preuredili / "na-dstropne", tako da so tudi :isti prostori, kjer so prej ime-i seno in slamo, bili dobri za rv jetnike. Na pod so nametali malo slame in to je bilo vse, kamor si mogel leči. Odej ni bilo. Sredi taborišča, med posameznimi hlevi, so izkopali meter globoke meter široke in več metrov dolge jame. V te jame so se metale smeti in te jame so bl-ie namesto stranišč. Zakaj so še bile vam bom povedal pozneje, ro ni bilo edino taborišče v "neodvisni". Taborišča so v Ke-restincu pri Zagrebu in v Dja-kovu, kjer so sami Hrvatje; v Doboju, kjer so ujetniki pomešani in v Tuzli. V taborišču na stoku Pagu so bili večinoma ži-ije. V taborišču v Dmju šo Hrvati, Srbi in židje. Samo iz sne vasi, Belega Polja, je bilo nad petsto Srbov. Hrvate so v Drnju zaprli v poseben hlev in z njimi ne ravnajo tako hudo kot s Srbi in z Židi, vendar tudi oni ne uidejo slabemu ravnanju. (Nadaljevanje) General Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. Za svobodo na morjih Splovitev ladje za preganjanje podmornic, v Pittsburghu, Pa. To je prva izmed petnajstih takih ladij, ki jih bčdo izdelali v Pittsburghu, nakar bodo odplulo po Ohio in Mississippi reki na U morje. II Predsednik Roosevelt je ukazal vojaškim oblastim, naj pre- I vzamejo v svojo upravo Air" Associates, Inc., tovarno, kjer je I bila stavka CIO delavcev. Na gornji sliki vidimo v pogovoru od I leve na desno: polkovnik R. M. Jones, major Peter Beasley in j Anthony Grimaldi, CIO organizator v tovarni. STARS ON PARADE STENSKE KOLEDARJE velike — srednje — majhne si TRGOVCI in OBRTNIKI LAHKO NAROČIJO pri ENAKOPRAVNOSTI 62&1 ST. CLAIR AVE. HEttderšon 5311 Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinesel vzorce, iž katerih si lahko izberete one, ki vam Hojbolj ugajdjo. by TONI ROSSETT ...... • ■ . . _____r I FRANCE BEVK 2 i LJUDJE POD OSOJNIKOM Besede so imele rahel prizvok škodoželjnosti in posmeha. "Grlo je imel rajni veliko," je pritrdil Jernač. Pogledal je Petra, ki mu je bila zastala roka z žlico. "Morda je njegova smrt rešila hišo." S peči se je bilo potegnilo dekletce, počenilo prav nasproti Petru in si potegnilo krilce čez kolena. Deček je opazoval njeno bledikasto polt in črne oči. "Zakaj ,te nič ni bilo k nam?" ga je vprašalo dekletce. "Oče me ni pustil." "Zdaj so ga pokopali." Prikimal je. Stežka se je u-branil solza. "Zdaj boš pri nas?" "Ne vem," je skomizgnil. Urška se je zamislila. "Tudi jaz nimam več očeta," je tiho spregovorila. "Pa ti tudi matere nimaš," je dostavila sočutno. Peter je položil žlico v skodelico. Grenko se mu je bilo dvignilo v prsih. Na oči mu je bila legla megla; zdelo se mu je, dai gleda skozi motno šipo. Zakril si je z rokami obraz in tiho za-plakal. Solze so mu tekle skozi prste na srajco. Sramoval se je pred Urško, pred vsemi, toda ni se mogel več premagati. Saj ni vedel določno, čemu joče. Radi razgovora pogrebcev ali radi Ur-škinih sočutnih besed. Morda pa se mu je vse, kar je doživel in občutil tiste dni, tako tesno zadrgnilo v srcu, da mu je iztisnilo solze. Pogrebci so bili položili žlice na mizo. "Če govoriš o volku, je že pred vrati." Vstopil je suhljat kmet, dolg ko žrd; zdelo se je, da se bo prelomil pod stropom. Rjava, zgu- bana koža mu je tesno padala 0 čez lične kosti. Postal je za vrati in pogledal po navzočnih, ka- ® kor da je to njegova hiša in je : zalotil tujce v nji. "Pri bratu sem našel prazno v hišo, pa sem pogledal sem," je spregovoril, ne da bi prej po- s zdravil. "K sosedu smo se zatekli," je : rekel Jernač. "Kaj bi tam, kjer £ ■ ni žive duše." "Mislili smo, da prideš kropit ' ali vsaj k pogrebu," je zinila Ruparica. r Mož je pomislil,» sedel, oprl komolec na mizo in izpljunil. "Včeraj sem vozil gnoj," je govoril besedo za besedo tako * počasi in tehtno, kakor da so po ^ grošu. "Danes sem s potjo pri-nesel v mlin. Če ste ga že za- , grebli, je prav. Pomagati bi mu . 1 tako ne bil mogel." ^ Pogrebci so se spogledali. j Krivec ni imel ožjega sorod- j stva razen tega brata, Balanta t ^ iz Rovtov. Ljudje so bili že po- l zabili, da sta se nekoč grizla za- ^ radi deležev po očetovi smrti, a ^ ona dva sta hranila sovraštvo ^ . ko ogenj pod pepelom. Ni prene- ^ halo niti tedaj, ko je Matija šel | od hiše in se je priženil k Ba- 1 i lantu. Še poglobilo se je, ko je . Krivec zafrečkal del posestva. Je že res, da je bil rajni prav- dar in pijanec, toda Matija je bil | 1 tako trd in skopuški, da ni uži- i" i i! val ne ugleda ne ljubezni. "Dobrega varuha bo imela hi- f ša," je menil Znojilar. "Pob je lahko vesel." J t "Kateri pob?" i i "Kdo drugi?" je Jernač pokazal na Petra. "Glej ga tam! Še , ; bo lahko gospodaril." j "Če ne bo gospodaril bolje - kot rajni, bo slaba," je zagodr- |njal Balant. "Kako mu je že i-| me?" š "Kaj pa delaš, Peter?" je Ruparica stopila k peči. "Poglej strica! Tvoj novi oče je." 1 Deček je uprl solzne oči v s Balanta; videl ga je prej samo s enkrat, pokazali so mu ga bili I i pred cerkvijo. O njem je le malokdaj kaj slišal, ker ga oče nikoli ni jemal v misel. Ni mu bil I všeč. Njegov mrzli pogled ga je otipaval od vseh plati. g "Čemu jočeš, cmerikavec?" j ga je pozdravil stric. "Boga r hvali, da je tako! Pa zakaj se potikaš po tujih hišah? Pojdi- j va!" j Ker se deček ni zganil, je pri- j stopil, ga zgrabil za roko in po- ] tegnil s klopi. I "Zdaj boš drugačno življenje začel," mu je rekel, ko sta i bila pred hišo." ; Dečku je bilo do joka, a se je bal strica. Solze so mu ostale ] nekje v srcu in so ga zbadale . drobno ko šivanke. 1 3 Pogrebci so odšli in se poraz- 1 gubili na klancu. Medtem je Balant s počasnimi . koraki prehodil vse prostore v hiši in zunaj nje. Stopil je bil v hraVne in v kleti, tudi podstreš- 1 ja ni pozabil. Hlev je prebrskal do zadnje staje, kakor da išče v gnoju kako dragotino. Pogledal je v skedenj, v šupo, zlezel je tudi na kozolec. Odprl je v staro omaro, v vse skrinje, zaboje in shrambe za žito. Bilo je vse prazno; še miši ni bilo, povsod le pajčevina in smeti. V hlev« nič živine, v kurniku niti ene 'kokoši. Le na podu se je prestrašila rjava mačka in planila po pažu v podstrešje. Obšel je tudi sadovnjak, njive in strmino nad klancem. Dal | si je pokazati gozd pod vrhom hriba. In veliko senožet in malo njivo. Hm, da — senožet in njiva nista bili več Krivčevi. Ustavil se je v veži, preletel vse še enkrat v duhu, računil in tlesknil s prsti. V skopuškem nasmehu, ki mu je spreletel ustnice, je bilo več! tihe jeze kot zadovoljstva. Stopil je v izbo in sedel. n a u r u a v u o i | "Ali imaš kaj jesti?" je vpra- , šal Petra. i "Suhe hruške." ; Stric je zamahnil z roko, ka- ' kor da to ni vredno besede. Ko ; se je ozrl, je zagledal na oknu ; skledo hruševe vode. Napil se je : in si obrisal brke. "Kaj boš pa zdaj?" Peter je skomizgnil z rameni. Ni vedel, kaj naj rece. i "Sam ne moreš ostati pri hiši. Naš Janez in Micka bosta prišla, da bosta malo poskrbela. Ti boš pasel. Ali si zadovoljen?" Deček je bil zadovoljen. Saj ga je na tihem skrbelo, kaj bo sam v hiši. Vendar ni vedel, kaj naj pase, ko ni bilo niti repa v hlevu. Pa tega ni zinil, ker ni ljubil nepotrebnih besed. Saric se je dvignil in strmel nekaj časa v leseni strop, ki mu je visel tik nad glavo. "Jej hruške, pij vodo in počakaj! Že pridemo!" - Odšel je, ne da bi se še enkrat ozrl. Peter je pokleknil na klop in pogledal skozi zamazane šipe. Stric je meril klanec s počasno, nekaliko švedrasto hojo. Izginil je med debli dreves. Dečka je bilo groza prazne izbe. Zapahnil je vežna vrata, se stisnil v kot na peč in se zavil v cunje. Ni hotel slišati Rupa-rice, ki je trkala na vrata in ga klicala skozi okno. Zaspal je in se predramil šele, ko je bil že velik dan in je nekdo z vso silo nabijal na vrata. Planil je s peči in pogledal skozi okno. Pred hišo je stal voz, v katerega je bil vprežen cikast vol. Zadaj je bila privezana krava z junigo. \ Odpahnil je vrata. V izbo je stopil velik, koščen fant z bičem v rokah in se je oziral po stenah. "Tu je pri Krivcu?" je vpra-1 šal. "Da." "Pojdi in pazi na vola!" Ob vozu je stalo rdečelično, malce pegasto dekle s pšenični-mi lasmi, ki je mežikalo, kot da se ji blešči. Premerilo je Petra z ! dolgim, radovednim pogledom, nato je stopilo v hišo. Peter je vzel dolgo šibo in se pomaknil pred vola. Doteknil se m ga je za moker gobec, nato za uhlje, slednjič za roge. Žival ga je gledala s topim pogledom, iz velikih oči ji je sijalo vdano prijateljstvo. Stopil je h kravi, ki je bila velika, marogasta, en rog ji je visel navzdol. Pogledala je dečka nezaupljivo in stres-nila z glavo. Medtem je stopil fant iz hiše, odvezal kravo in ponujal povo- j dec Petru. "V hlev jo pelji!" mu je u-kazal. Peter ga je gledal. Tako dolgo že niso imeli živine pri hiši, da se je bal krave. Hkrati mu niso bili samozavestni novodo-šleci nič pogodu. Iz nezaupanja in odpora mu je zrasla upornost. "Kdo pa si ti?" se je postavil pred fanta. Ta je odprl usta, kakor da se ne more načuditi. Sprva ni vedel, kaj jiaj gdgovori, nato ga je oblila rdečica. "Balantov Janez sem," mu je razlagal s posmehom, a mu je rasla jeza od besede do besede. "In če hočejo vedeti še več, gospod, ta tu je moja sestra Micka. Ti boš pasel in molčal. In če ne boš, kakor se za smrkavca spodobi, veli, da znam tudi bir-movati." Po teh besedah mu je priložil tako krepko zaušnico, da je1 Peter zastokal in se opotekel. Le stežka se je obdržal na nogah. "Nikar tako!" je . vzkliknila Micka. Peter je pobegnil v podstrešje. Stisnil se je k sajastemu tramu in se razjokal. V srce mu je kanila mržnja ko kaplja strupa. Ko si ^e obrisal solze, je pritisnil obraz k pažu in opazoval, kaj se godi pred hišo. Janez in Micka sta hodila o-koli voglov, kakor da sta na Odda se stanovanje 6 sob, vse spodaj, fornez. 16016 Saranac Rd. Pokličite Liberty 0522 od 5. do 7. ure zvečer. Ženska išče delo Ženska srednje starosti išče hišno delo, ali delo v restavra-! ciji ali v kuhinji, pri Slovencih ! ali Hrvatih. Pokličite MUlberry 6613. REVMATIČNE BOLEČINE? Dobite dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-Expellerjcm — čudovitim mazilom. Nad 18 miijonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi y^aTX Pain- Expeller s Sidrom na skatijici. f | A P A I N - E X1 P E L L E R VSSJ^ Strawhecker Cleaner Vse delo garantirano in zavarovano 29c in naprej 14301 Sylvia Ave. Tel.: Liberty 7258 . Pobiramo in razvažamo na dom Oblak Furniture Co, Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom W12 ST. CLlAIR AVE. HEnderson 2978 OLAJŠATE BOLEČIN ¥ i MIŠICAH NA LAHAK NAČIN JOHNSON'S RED CRGSS PLASTER V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH Qotvmvn *J^otwwon . svojem. Živino sta privezala v hlev, voz potisnila pod kozolec. 1 Kurniček s putkami sta postavila v vežo, cule in nekaj košev i blaga sta znesla v klet in v izbo. Janez je nasekal drv. Micka je nalomila tresak. Dim, ki je prihajal v podstrežje, je naznanjal, ■da je Krivčevo ognjišče po dol- ,' gih dneh znova obiskal ogenj. ■ j Čad je dražil Petra v grlu in j i v nosu, v očeh, vendar se ni u-1 • maknil iz svojega skrivališča.' ! če bi ne bil začel kašljati, bi ga ■ (v mraku Micka ne bila našla. ^ fDalie prihodnjič) Prireditev mlad. pevs. zbora S. D. Doma (Nadaljevanje s 1. strani) * | stare i nove domovine. Tisti, ki i so tukaj pričeli s slovenskim 3 ■ petjem, polagoma odmirajo, v domovini pa je naša pesem po- 2 polnoma zatrta. Zato je naša mladina danes tista, ki je pokli- Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno pr-a vovrstno delo. Popravljamo staji re čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. I FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. e OGLAŠAJTE V- l "ENAKOPRAVNOSTI" cana, da nam ohrani in sk|bn° očuva to, kar je v naši kuM najlepšega. Mladina in «effi * čitelji. želeti je, da bi se * slovenska ameriška, zlastl . velandska javnost zavedla v _ riosti tega velikega in rJsneS trenutka ter nadomestila -to, kar je bilo v preteklosti ^ -mujenega. In zamujenega je ^ |lo veliko . . . j Toliko, da danes, ko je ® ' pesem v domovini zn^te tudi naši pevski zbori v ki — z redkimi častnim' ^ mami — vidno pešajo m * imamo čedalje manj j. ^ i':ga pevskega naraščaja, ma ta naraščaj vse pog°J dolgega, zdravega in clleg 1 jen ja!__I READY TO WW® n , : TOPCOATS AP » ; OVERCOATS ; ■ Durable Fabrics ........................... ^ Wide Choice .....22-5" ^ of correct styles .......................... . ^ k , Plus distinction that only can give you- % MADE TO ORDER jfl - SUITS, TOPCOATS ^ I 27,56 - OVERCOATS ..........................h BRAZIS CLOTHS' i 6905 SUPERIOR jf 6122 ST. CLAIR A* £ 15602 WATERtOO^^ ^ DEKLETA IN ŽENE ^ All veste, da si boste prihranile precej dsnarja, če si naročite jf-zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost w DAJ na "WILL-CALL." , STERLING SUKNJE so od .......................$14.50 naprej FUR COATS so od .........................................$69.00 naprej Ne odlašajte, samo pokličite me. BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison Rd> I NAZNANILO I V četrtek 20. novembra 1941 je Zahvalni dan in POSTAVNI PRAZNIK I vsled česar jI ® CLEARING HOUSE BANKE ne bodb odprte za poslovanje na ta d*0' THE CLEVELAND CLEARING H0US& ASSOCIATION Jubilejni koncert ? Soc. pev. zbora "Zarja* J na Zahvalni dan, 20. novembra, * \ ob 3:30 popoldne V S. N. Domu, 6417 St. Clair Ave. % PROGRAM: f, ,-loVC3' A '' 1. "K 25-letnici Zarje" (Joseph Jauch) '.'Glas de* ^ deklamaciji—Sylvia Gliha in v 1 / 2. "Slavnostna" (zbirka iz Zarjinega arhiva) ^ h 3. Nagovor—Milan Medvešek ^ V0^ J' 4. Izčrpki iz operet in oper: "Kovačev študent ^^ gfjjj pivec); "Turjaška Rozamunda" (J. Ivanusch),, ^ Celjski" (V. Parma); "Srce in denar," (V. Vodop1 ^ ^ Can't Be Done," "Čevljar in vrag," "Pri zlate® ^ ^ (D. Cerar), "Slamnati vdovec" (F. Lorenza), \ • ki" (D. Cerar), in "Povodnji mož" (V. VodopiveCjn g/ pijo: Albert Fatur, John in Frank Kokel, Andy ^ k Turkman, Ivan Ceh, Jennie Fatur, Victoria Poljsa^Pi A1' ^ Wess, Eleanor Šter, Zdenka Mahnič, Katrine Jur Vidmar in Josephine Turk. ^t \ Odmor. . h v 5. Nastop pevskih gostov "Svobode" iz Detroit 6. Nastop pevskih gostov "Sloge" 7. Nastop pevskih gostov "Slavulj" < 8. Nastop pevskih gostov "Slovan" ^ ^c 9. Plesi iz opere "Prodana nevesta"—mešan t \ 10. a. "Rudarska koračnica" (ar. J. V. Krabec) ^ b. "Oprezno dekle" .........................mešan % 11. Jennie Fatur—solo J * 12. a. "Mlačev" (A. Jobst) b. "Moja mamica" (Dolinar) ........ ženski zb ^ 13. "Pravljice dunajskih gozdov" (J. Strauss)"' jtf < • gla5 t J. V. Krabec, pevovodja Edwin Poljšak, Pn b ^ Za ples igra Pecon's orkester ^ $ >) Vstopnina za popoldne in zvečer 50c, samo zVe Slovenska publika je prija^no^ablj^n^^^^ ^ (Izredno bogatost, —to je vzrok št. 1 za presenetljivo izbornost IMPERIALA. To izborno ameriško žganje poseda tisti "drag okus," kot da je importi-rano, ker so žganja, iz katerih ,sestoji, distilirana tako, da posedajo svojevrstno kako- t vost—potem pa zmešana za J ustvaritev "okusa prvega £/ reda." fj (Izredno mehkost) —to je vzrok št. 2! Izbrani špiriti, dejansko narejeni v istih kotlih kot izbrana temeljna . žganja, so potem "omlajeni" na sličen način k, kot pri izdelovanju finega škotskega žganja. m ' ' DAJTE IMPERIALU samo eno poizkušnjo W pri vaši bari—ali vzemite še danes eno ste- klenico tega izbornega žganja domov! i/i'