SIN. 91 O Ljubljani, u ponedeljek, dne Z9. aprilu 1907. UtO XXXV. *mrtfrj&t-r. tštm "r------. ^ ---------- - ■ _ _ « __UP Jl^k flf M BBB Bt Bf BBHB ris B ^B B B ^^ AH ^^ s ^ r. ^b B B BI flp Bb B"BjQ ^B ■ ■ ^B ^B^^B BBPBB ■ v reklamnih noticah Stane leta H W B B ^AB H B BH B B hkratnem en mesec „ „ 170 ^B ^ ^B ^B H^V ^B ^B ^B ^B javljenju primeren PoSllj. na dom 20 h na ^^^^^B ^^L^^L ^^L^^B ^^B ^B BB ^B^ ^ ^ft ^^^B^^B ^^B^^V ^^B ^^^^^B ^B ^^^ta^B ^^^^^B IzvzemSi 10 ^BBl^^P ^BB^ BB JP^B BA BA ^B^^^B In ^^^^^ popoldne. - -k« s?.:.^ političen list za siovensKi narod Volivni bo]. SIJAJEN SHOD »S. L. S.« V LJUBLJANI. Včerajšnji shod S. L. S. v Ljubljani je privabil toliko volivcev, da je bila velika dvorana »Uniona« nabito polna. Vsak kotiček iz globin dvorane pa tik do odra ie bil poln; vse je napeto pričakovalo govorov dr. Šusteršiča in kandidata S. L. S. za Ljubljano, Ivana Kregarja. Shod otvori predsednik dr. Pegan v imenu S. L. S. Najprisrčnejše se zahvaljuje volivcem, ki so v tako ogromnem številu prihiteli na shod. Vspored današnjega shoda je: Dr. Šusteršič bo osvetlil program kandidata liberalne stranke, Ivana Hribarja, Ivan Kregar (Živahni, dolgotrajajoči živio-klici) pa bo govoril o Ivanu Hribarju in slovanskih jezikih. Današnji shod je bil nujno potreben. Sedaj smo v najhujšem volivnem boju, bolj kot Ic kdaj je zdaj potrebno, da spoznamo svojega kandidata in predvsem kandidata nasprotne stranke. Imeli smo o Ivanu Hribarju že en shod; ker ie pa izkušal Hribar preteklo nedelo v »Narodnem Domu« nadalje poveličevati samega sebe, je potreba, da danes nadaljujemo. Hribar se je do zadnjih časov grel v nekem nimbusu, katerega mu je dalo njegovo talmi-slovanstvo m cekinstvo. Da se ta nim-bus do zadnjega pramenčka razprši in otem-ni, to je namen shodov. Namenjen jc naš shod tudi še za take, ki se Ivana Hribarja boie, češ, če Hribar 14. maja pade. bo v svojem srdu kar celo LJubljano podrl, kakor pripoveduje slovaška pravljica o nekem goslarju, ki je bil zaradi nezvestobe svoje žene tako raz-srjen, da je goslai tako, da so jela drevesa pokati in se podirati. Tako utegne Hribar, če ga podere 14. maj, začeti podirati ljubljanske hiše s svoiimi slovanskimi ieziki. (Burna veselost.) Volivci naj bodo le pomirjeni, Ljubljana sc ne bo porušila, če Hribar pade. Nato podeli dr. Pegan besedo dr. Šusteršiču. GOVOR DR. ŠUSTERŠIČA. Burno in navdušeno pozdravljen jame dr. Šusteršič govoriti sledeče: On še vedno kandidira (Veselost) in skoro jc videti, da bo svojo kandidaturo vzdržal do 14. maja. Na njegovi kandidaturi sc torej nič ni izpremenilo, izpremenili so svoje lice zgolj liberalni volivni stu di. Preje jc na teh shodih spuščal dr. Triller svoje trilerje (Veselost), zdaj pa na njih dr. Kokalj kokodajska (Ponovljena veselost), kakor koklja, kakor da bi bil vsakokrat najmanj deset jajc znesel. (Živahna veselost.) Namesto Trillerja, ki je šel bogvekam v začasni penzijon, so liberalci izvlekli iz kota drugega političnega penzijo-nista, dr. Tavčarja. (F5onovljena veselost.) Silno dobro sc jc ta. mož, kakor je sam pravil, počutil v svojem zasluženem pokoju in zelo nečloveško je bilo in krščanski ljubezni na- LIKCK. Pred držauno2borsklml uolitoami. Komedija v enem dejanju. Spisal Janez Duhvekdo. Osebe: Zupan deželnega stolnega mesta Ljubljane in državnozborski kandidat. Zancek, njegov sluga. Dr. Triller, kandidat za županski stolec in hud politikar. Kam, njegov sluga, pardon: koncipijent in »hud« liberalni agitator. Janko Bleiweiss vitez Trsteniški, prezi-dijalni tajnjk in rotovški žlahtnik. Nekdo, ki je Zancka samo v trebuh brcnil, pa nič nastopil. Igra se vrši v županovi sobi meseca aprila 1907. (Elegantno opremljena soba, s krasnimi preprogami po tleh, električni lestenec. Vrata v sredi sobe ter na desni strani.) Prvi prizor. Zupan s a m. Zupan (hodi po sobi semtertja): Vrag vzemi vse babe in pa še volitve na vrhu. To- sprotno, motiti ga v njegovem lepem miru. Neusmiljeno ie bilo, da so liberalci od njega zahtevali in dosegli, da jc prišel v »Mestni dom« preteklo nedeljo nedeljo reševat Ivana Hribarja. Najprej se moram torej pečati z dr. Tavčarjem. Zaklicati mu moram: Si tacuis-ses, philosophus mansises! Ako bi bil molčal, bi bilo gotovo zanj bolje. Ne bom se z njim prerekal, ker je dejal, da ic on manj dostojen kot Hribar. Vsak človek ima pravico ponižati se in če dr. Tavčar izvršuje težavno operacijo, da sam sebi \ obraz pljuje, jc to stvar njegovega okusa, njegova zgolj osebna stvar, ki nas prav nič nc briga. Nekaj drugega pa je, da je dr. Tavčar z ozirom na moj govor na shodu v »Unionu« 14. t. m. podtikal meni stvari, ki iili nikoli nisem govoril in je moje besede izkrivljal. To pa ni zgolj njegova osebna stvar in zato moram reagirati. Dejal je Tavčar, da sem jaz v svojem govoru zažugal liberalnim uradnikom z maščevanjem, ako pride v deželnem zboru na krmilo S. L. S. iu da sem na ta način nanje pritiskal, da nc bi svobodno po svojem prepričanju volili. (Burni klici: Ni res!) Vsi, ki ste tukaj navzoči in ki ste že zadnjič bili na shodu, kier sem jaz govoril, lahko izpričate, da kaj takega nisem izustil (Nikdar! Ni res!); dejal sem le, da mora vsak uradnik, bodisi deželni. državni ali magistratni, odsihmal spoštovati politično prepričanje svojih podrejen-cev (Burni klici: Tako jc!), svojih uslužbencev, in če bi izkušal nanje pritiskati, ga bo zadela zaslužena kazen. (Tako jc!) Govoril sem o volivni svobodi, katero potrebuje v svoje varstvo vsak pošten volivec, vsaka poštena stranka. Kajti čemu naj je volivna pravica, če ni svobodna? (Tako je!) Zato smo sklenili posebno postavo v obrambo volivne svobode in te .se bomo poslužili, kadar se bodo liberalni uradniki osmelili pritiskati na svoje podložnike. Cc pa bomo, kadar zavlada naša Ljudska stranka v deželn. zboru, kruto postopali s takim deželnim uradnikom, ki bi izkušal na podložnike pritiskati in jim kratiti volivno svobodo, je to naša sveta dolžnost. (Viharni klici: Res je, tako je!) To je naša dolžnost, kajti kdo bi mogel imeti pogum, da bi ostal in vztrajal na naši strani, ako bi ne prijeli takih uradnikov in jih kaznovali? Svobodna volitev za vse, tudi za magistratove uslužbence! (Živahni in burni bravo - klici.) Vsak magistratni uslužbenec naj voli po svojem prepričanju, ali pristaša S. L. S., ali liberalca ali socialdemokrata, tega pa nikoli ne, da bi gospodovalna klika na kogarsižebodi svojemu kandidatu v prid pritiskala! (Burni klici: Tako ic!) Šc je pravica v Avstriji! (Dolgotrajni bravo- in živio-klici.) Sicer pa dr. Tavčar ne bo mene učil, kako spoštovati politično prepričanje uradnikov, on, ki jc žc marsikaterega deželnega uradni- liko časa me je drezala in drezala, da sem se ii vdal in sprejel kandidaturo. Seveda, je rekla, ako jc bil doktor Tavčar za državnega poslanca dober, boš menda tudi ti, ko vendar govoriš več jezikov, kakor ima vsemogočna Tavčarica zob v ustih. Vidiš, Ivane, mene kar mrzlica trese, kadar vidim, kako viha svoj nos ta Tavčarica in povsod sili v ospredje. Seveda jc bila kolikortoliko upravičena v to, kajti njen soprog je državni in deželni poslanec iu deželni odbornik, ti pa samo župan deželnega stolnega mesta Ljubljane. Da si predsednik raznih konsorcijev, bank in tako dalje, to jako malo zaleže. Ekscelenca, minister, zlasti finančni minister, ker si tako v številkah podkovan, ali pa celo ministrski predsednik, to bi zaleglo; potem bi se jaz postavila in vsemogočna Tavčarica bi morala pred nienoi zlesti pod mernik. No, ženske imajo včasih prav! Lepo bi res bik), ko bi me doletela čast ministra, plemstva ali kaj takega. Sposoben sem za vse. Svojstva imam za državnika in sam slavni diktator Metternich bi bil muha proti meni. ko bi sc bil popel do njegove stopinje. Kaj pa je bil Vega? Kmet in naposled baron. Pa čemu segati tako daleč v preteklost, saj imam dokaze poznejše dobe pri rokah. VVinkler, Dctela, Bleiueiss in tako naprej. Vsi ti še senca niso bili proti meni in vendar Drugi prizor. Zupan i n Z a n c e k. Zancek (pokuka pri srednjih vratih): Gespud zepan. En moz je zimi. ke b iih rad neki prosu. ka zaradi njegovega politiškega prepričanja masakriral. Ali naj mu zopet kličem v spomin tc duhove? (Klici: Sch\veiger!) Nečuveno je Ivan Tavčar kršil uradniško svobodo! (Ogorčeni klici, viharni protest.) In tudi k Ivanu Hribarju ne bom šel v šolo, kar se tega tiče. Vemo, kako jc ta postopal z uslužbencem mestne hranilnice, ki je sodeloval pri listu, ki ni bil Hribarju všeč. Ce danes kljub temu dotični uradnik pred Hribarjem na trebuhu leži, je to njegova stvar. Povdarjam šc, da ko sem zadnjič govoril o deželnih uradnikih, sem imel enega samega v očeh. (Klici: Poznamo ga !), eksponiranega deželnega uradnika, o kojem se mi je povedalo, da pritiska na svoje podrejene za kandidata liberalne stranke. Zadnji dan jc danes, da ga resno svarim, dokler jc še čas. (Bravo-klici. Proč ž njim!) Medtem pride na oder kandidat S. L. S. za Ljubljano, Ivan Kregar. Komaj sc prikaže, zadoni cela dvorana burnih živio-kliccv. Nato nadaljuje dr. Šusteršič: laz spoštujem vsako politično prepričanje in nočem nič drugega, nego da vsakdo voli po svojem prostem prepričanju. Meni lahko vsak izmed uslužbencev da izpričevalo, da spoštujem njegovo politiško prepričanje in še nikoli nisem vpraša! koga izmed njih, katerega bo volil. Zdelo se mi jc to pod mojim dostojanstvom. (Zivio-klici.) Nadalje je trdil dr. Tavčar na shodu v »Mestnem domu«, da jaz pripovedujem okoli, da ima kandidat S. L. S., Gostinčar, prazno glavo. (Smeh.) Kako dr. Tavčar do tega pride. mi je čisto neumljivo. To je čisto navadna laž. Cc mi dr. Tavčar dokaže, da sem res tako kje govoril, mu plačam cel cent cckinov, boljših kot je Ivan Hribar. (Živahna veselost.) Kadar sem jaz o praznih glavah govoril, sem vedno imel v mislih le liberalne butice, kajti tako neumnih gumpcev, kakor so naši libcralci, res nikjer na celem svetu ni. (Burni klici Res je! Bravo!) Dr. Tavčar ie tudi trdil, da stoji na čelu naše stranke škof dr. Anton lk>-naventura. Tavčar ima v tem oziru pravo monomanijo, kajti on ne more niti enkrat ust odpreti, da ne bi omenil škofa. (Buren smeh.) Mi smo svobodna, ljudska stranka in naši zaupniki svobodno izvolijo strankino načelstvo. Slučajno sem sedaj jaz načelnik stranke, ker sem bil pred dobrim letom izvoljen za tri leta. (Dolgi živio-klici.) Novembra prihodnjega leta sc bode pa zopet volil načelnik. (Ponovni živio-klici.) Toda Tavčar jc šel v svojem čudnem resnicoljubni še dalje. Trdil je, da ni res, da bi bil on 1. 1901 nasprotoval predlogu, ki sva ga stavila iaz in Vcncajz, naj sc odpiše potresno posojilo. Komaj šest let ie ta stvar stara. splošno je znano, da je Tavčar temu predlogu res nasprotoval, 48 članov dotičnega odseka to ve, da iaz sem si cclo zapisal, kaj Zupan (nevoljno); Poberi se! Reci, da ne utegnem. Naj pride drugikrat. (Zancek odide.) Tretji prizor. Zupan s a m. Zupan: Sama beračija. Bilo bi komaj, da bi človek samo beračem županoval, in vendar imam drugih skrbi čez glavo. Vse skrbi nalože samo meni. Bilo bi komaj, da bi imel deset glav, kakor srednjeveški lintverni. Grad bo treba preurediti, vzpenjačo napraviti, prevsem pa dobiti potrebnih sredstev. Tudi sto in sto drugih obljub bi mi bilo šc treba izvršiti, katerih se niti več ne spomnim. To jc neznosno: ako enemu zamašim usta, jih odpre drugi Četrti prizor. Zancek in ž u p a n. Zancek (pokuka pri srednjih vratih); Prosm, gespud zepan. gespud dohtar Triller želeja iz nim guvort! Zupan: Naj vstopi. (Zancek odide.) Peti prizor. Dr. Triller in ž u pa n. D r. T r i 11 cr (vstopi pri srednjih vratih): Dobro jutro, prijatelj! Kaj ti pa je, da si tako zbegan? Ali tc je vznemirila zopet kaka neprijetna novica? Z u pan: Prijatelj doktor Triller! /a take novice skrbiš pač v prvi vrsti ti sam! Dr. Triller: Oho, počasi, prijatelj gospod župan! je dr. Tavčar v odseku dejal, in sedaj se drzne Tavčar to tajiti! Dr. Tavčar jc takrat v odseku dejal: Bilo bi krivično in bi napravilo slab vtis, ako odpišemo potresno posojilo. Ali se to ne pravi predlogu nasprotovati? (Burni klici: Tako je!) Vladni zastopnik v odseku je to takoj razumel in se je dr. Tavčarjevih besed takoj oprijel, češ, kako morete od vlade zahtevati, naj odpiše dolžnikom potresno posojilo, ko je vendar poslanec ljubljanskega mesta sani izjavil, da bi to bilo krivično in bi slab vtis napravilo? (Klici: Škandal! Sramota') Kakšno čelo more imeti mož, ki si upa tako utajiti svoje besede! Bil sem osupnjen. ko sem bral, kako ie utajil. (Cujte!) Res, Tavčar sc drži reka, katerega on navadno podtika duhovščini: Si quid fecisti, nega! -Ce si kaj storil, utaji! (Smeh.) S tem se poslavljam od Ivana Tavčarja m nimam povoda se z njim delj pečati. Ni kandidat in menda tudi nikoli več ne bo in sc torej niti nc izplača, o njem več govoriti. (Tako jc!) Zakličem mu še enkrat: Si tacuis-ses, philosophus mansisses ljubi dr. Tavčar, ostani v svojem zasluženem penzijonu in pusti, naj se Hribar sam pere. (Živahna vcselost.) Sedaj pa preidem k županu, kandidatu in programu v eni osebi. Gospod Ivan Hribar jc čiovek, ki nobene kritike nc prenese. Ne prenesejo njegovi rahli živci, čc mu kdo pravi, da ni res, ali da ni najboljše, kar on govori in dela. On jc človek, ki se ima v Ljubljani za. papeža. (Buren smeh.) Ker pa kot liberalcc ne pripozna nezmotljivosti pravemu papežu, jo prisvaja sebi in ima samega sebe za nezmotljivega. Njega liberalna svetost Ivan Hribar (Smeh) se je torej dvignila in zaletela v mojo osebno čast. Jaz tukaj izjavljam, da se jaz, kar se čistih rok tiče, nočem pustiti primerjati z Ivanom Hribarjem v tem oziru naj Ivan Hribar konkurira z drugimi! (Bravo-klici. Zivio!) Bilo bi pod mojo častjo, da pod častjo S. L. S., ako bi jaz na to odgovarjal. (Res je!) Najznačilnejše za značaj Ivan Hribarjev pa jc to, da obenem, ko napada mojo osebno čast, špekulira na moje dobro srce in plemenitost, računajoč na to, da bom jaz o gotovih stvareh še nadalje molčal. Gospod Hribar naj pomisli, da jaz kot oseba pač lahko molčim, da pa zna on s svojimi napadi stvar tako daleč pritirati. da sc bom moral resno vprašati, ali nisem stranki in ljubljanskim volivcem dolžan, da govorim.(Burni klici:Bravo!) Naj Hribar to pomisli, kajti le še danes mu prizanesem. (Viharni klici: Nič prizanašati!) Očital mi je Hribar, da ga osebno sovražim. Ivan Hribar mi do zadnje nedelje nič žalega ni storil, čemu naj ga torej sovražim? Še Tavčarja ne sovražim, ki mi jc marsikaj zlega storil ali skušal storiti. Osebno sovraštvo je moji naravi čisto tuje. Kako sc pa mo- Z ii pan: Nikari se preveč ne razburjaj! Kar sem trdil, ponovim! Kai ti jc bilo treba obešati na veliki zvon mojo kandidaturo? Kdo te je pooblastil čvekati o kompromisu s socialnimi demokrati, kdo? D r. 'T r i I I e r' Storil sem to, ker sem to spoznal za pravo in pa, ker jc bilo resnično. Zupan: Dobro! Recimo, da je bila resnica; toda ako bi bil ti diplomat, ravnal bi drugače. Kaj je bilo treba že sedaj izpostavljati sc volivnemu boju, nastavljati grbo, da bije po njej vsak, komur iu kolikor se mu zl.iubi. Dr. Triller: Kdor hlepi po časti, ne sme biti prerahločuten. \ko si se bal boja, prepustil hi kandidaturo pogumnejšemu. Zupan: Prijatelj dr. Triller! Strahopct-nosti mi vendar ne boš očital! Toda čemu se nastavljati ves mesec poprej, da imajo nasprotniki čas nabirati gradivo proti meni in ga izrabljati, ko bi teden dni zadostoval za našo agitacijo. Dr. Triller: Prijatelj, ti si predomiš-Ijav! Ali res misliš, da bi nam zadostoval teden dnij za ovržbo vseh očitanj, s katerimi tc obkladajo nasprotniki, za razbobnanje vseh tvojih dobrih in namišljenih svojstev? Motiš se! Še prekratek utegne biti čas do štirinajstega maja in ti utegneš Šesti prizor. Zancek, dr. Triller in ž u p a n. Zancek (pokuka pri srednjih vratih); Gespud zepan! Gespud dohtar Kam cakaja pred vratmi. \ nej ili zapudim? re ravno Ivan Hribar drzniti trditi, da ga jaz osebno sovražim, ko dobro ve, da sem mu še nedavno storil tako uslugo, kakršne mu v celem življenju nikoli noben liberalec ni izkazal. (Klic: Za kruh kamen!) Ce hoče, še je čas, da krene na drugi pot! Toda roko stran od moje osebne časti! (Tako ie!) Kaj pa imajo gospodje liberalci od tega, da se vame obregujejo? laz vendar ne kandidiram v Ljubljani. V Ljubljani kandidira Kregar. (Zivio Kregar! Klici dolgo ne ponehajo.) Kandidirajo Del Cott, Kristan itd. S temi naj se pečajo, jaz pa kandidiram v ljubljanski okolici (Zivio-klici), in sicer ne na mojo osebo, ampak na program S. L. S. Rekel sem svojim volivcem: Če mi zaupate, da bom izvrševal program S. L. S., me volite. Ce bi pa izprevideli, da jaz temu programu ne bi ostal zvest, bi bili nespametni, ako bi mene volili. Kajti ne voli se oseba, ampak za stranko se voli! (Dolgotrajni vihar, klici: Zivio! Takoje!) Liberalcem se pri tem gre zgolj za staro taktiko. Liberalna stranka je vsled mojih odkritij jako neprijetno zadeta. Napadajo me samo zato, da bi sc jaz pral in bi sc obrnila pozornost proč od programa, Ivana Hribarja. Toda, jaz se bom do 14. maja s tem programom pečal in celo čc bi mi očitali, da sem srebrne žlice kradel (Viharen smeh), ne bom odgovarjal, ampak neprenehoma program Ivana Hribarja študiral in razmotrival. (Ponovni smeh.) Hribar se je na shodu v »Mestnem do-lim« bridko pritoževal, da sc toliko z njegovo osebo bavimo. Toda 011 je vendar sam rekel: »Jaz sem moj program«, torej si moramo Hribarja ogledati, saj je treba programe gledati. (Smeh.) On pravi: Kje pa je krščanska ljubezen. da me tako ogledujete? Hribar misli pač, da se krščanska ljubezen pri njem začenja in pri njem neha. (Bravo-klici.) Toda -on jc svoj program, torej moramo njega gledati! (Viharna veselost.) Se nikdar nisem slišal, da prepoveduje krščanska ljubezen volivcem program kandidatov gledati in .raz-motrivati. Drugega kandidata ni v Ljubljani, ki bi bil sam svoj program. (Smeh.) Saj nas je Hribar izzval: Mene poglejte, jaz sem program. Dobro, mi si bomo ta program ogleda-vali; če bo dober, ga bomo volili, če nc, ga pa bomo pustili. (Veselost.) 14. maj jc že pred durimi, nam se zato mudi programe ogledat. (Burna veselost.) Tudi iaz si ga moram ogledati, kajti sem vesten volivec. Hribarju pa še to-le povem: Delam ga osebno odgovornega za vsak napad na mojo osebno čast iz liberalnega taborja. Proti njemu boni izvajal brezobzirno vse konsekvence, katere bo Hribar sam nosil. Osobito ne bom veljati pustil izgovora, da ni odgovoren za pisavo »Naroda«. Držal se bom izključno njega. To naj si zapiše za svoja ušesa. Iaz sem pripravljen, če je on, to pa je drugo vprašanje. (Burno pritrjevanje.) Iz vsega nastopa Hribarjevega se vidi. na kako trhlih nogah stoji njegova stranka. Hribar mi ie na shodu v »Mestnem Domu« podtikal izjave, ki jih nikoli nisem izustil, potem je pa polemiziral s temi izjavami podoben rajnemu Don Kišotu. Hribarju pa so navdušeno pritrjevale njegove verne ovčice. Obžalovanja vredni so taki volivci! Tako ie dejal Ivan Hribar v «Mestncni Domu«, da sem mu iaz predbacival njegovo dozdevno premoženje in od niega zahteval, da mora berač biti. Vsi tu navzoči, ki ste slišali moj govor 14. t. m., veste, da to res in. (Tako je!) Jaz sem kritiziral samo Hribarjev nastop 7. aprila, ko je pred ljubljanskimi volivci tolkel na svoj žep, češ, jaz nekaj imam, zato me morate voliti! Rekel sem, da je čisto vseeno, ali ima kak kandidat kaj v žepu ali ne, ampak da ie odločilno to, kar ima v glavi in v srcu. (Res!) Zaradi mene Zupan: Gospod doktor Kam na.i vstopi. (Zancek odide.) Sedmi prizor. K a ni, d r. T r i 11 c r i n ž u p a n. Zupan: Kake novice nam pa vi prinašate ? K;', ni: Klanjam se, ponižni sluga, gospod župan! Vesele! Vse je za nas! Zupan: kako za nas? Ali tudi vi kandidirate? Kam: Oprostite, prevzvišeni gospod župan! Mislil sem: za Vas ! Zu pan: Dobro! Ali ste govorili z vsemi volilci ? K a in (v zadregi): Z vsemi ravno nc, toda govoril sem s Turkom, s Franchettijem, s Zirkelbachom Zupan: Dovolj! Govorite še z mojim slugo Zanckom; morda je tudi on za nas, potem imamo itak vse na naši strani. Z Bogom! Kam: Moj najponižnejši poklon, gospod župan. (Odide malo poparjen.) Osmi prizor. 0 r. Triller in ž u p a n. Zupan: Prismoda je ta tvoj koncipijent in naš agitator, prijatelj dr. Triller! Šc par takih možakarjev, pa nas proglase za Dr. Triller (se popraska za ušesi): Posebno duhovit mož res ni, toda čemu to meni očitaš? Setn li jaz kriv njegove omejenosti ? Zupan: No, pustiva to! Kakoršen šef, tak--— Dr. Triller: Končal! Ti si danes na-taknjen! Ne misli pa, da boš nad menoj svojo čemernost in sitnost znašal! Doslej sem delal zate, boril se za tvojo slavo popolnoma nesebično namestništvo župana mi pa še na ima Hribar lahko miljarde, iaz mu jih ne zavidam,kakor on meni zavida moje šimeljne. (Veselost.) V privatne razmere se jaz načeloma ne vtikam, on je pa moje besede le za to zavil, da bi mogel meni očitati vse, kar baje imam. Sedaj pa liberalci ves čas ugibajo. ali imam milijon ali ne. (Veselost.) Se knofe menda štejejo. (Buren smeh.) Ima milijon, nima milijon, ima, nima itd., dokler ne pridejo do pravega.(Viharna veselost.) Jaz pa načeloma odklanjam vsako javno izjavo o svojih zasebnih trgovinskih razmerah, ker te nikogar ne brigajo, kot lc mene samega.(Tako .ic!) Vendar rečeni: Vsak somišljenik lahko pride k meni, če se zanima za moje privatne zadeve in lahko izve vse, kar želi vedeti — ker nimam prav nič skrivati. Moje življenje je odprta knjiga, v kateri lahko vsakdo bere. (Živahni živio-klici.) To malo, kar imam, sem si pošteno zaslužil. (Res ic! Zivio Šusteršič.) Nikdar pa nisem zahteval, da naj me kdo voli, ker nekaj imam. (Dolgotraja-joči živio- klici.) Pa tudi Ivan Hribar naj ne tolče na svoj žep, ampak svoja načela naj nam razodene in pot pokaže, po kateri misli hoditi, da bo v blagor ljudstvu. (Tako je! Klic: Sram ga je, da je liberalec!) Očital mi ie preteklo nedelo, da se vtikam v njegovo razmerje z njegovimi delavci. Toda cenjeni volivci ali ni to socialna plat Hribarjevega programa? Mi moramo vendar vedeti, kako on, ki je sam svoj program, z lastnimi delavci postopa, da bomo vedeli, kateri je njegov socialni program v obče. (Tako je!) To ie vendar, kar nas pri Ivanu Hribarju naibol zanima, sedaj, ko ne bo volil samo bogatin, ampak tudi revež. (Viharni živio-klici! Frenetičen aplavz.) On je v »Mestnem Domu« dejal, da sem jaz od n.iega zahteval, naj svoje premoženje razdeli med delavce. Tega jaz nikdar nisem trdil (Niste! Tako je!), ampak sem rekel, da Ivan Hribar svojim delavcem zaslužene mezde nc plača in da se je to pri javni sodnijski obravnavi dokazalo in sicer ne enkrat, ampak opetovano. (Po dvorani završe pri tej priči burni klici ogorčenja: Pfuj! Sramota! Škandal!) Hribar naj o svojih delavcih nikar preveč ne govori. Ako bi se tu še nadalje odkrivale gotove stvari, mu to gotovo nc bo v čast. Izgovarjal se je na svojega oskrbnika; kaj bo k temu dejal oskrbnik ne vem. To ie ire-gova stvar. Toliko pa vem, da v slučajih, katere sem jaz navedel, Ivan Hribar ni imel pravice se nanj izgovarjati. Slučaj ie bil tale: Oskrbnik ie dal od delavcev potrditi, da so izplačani. Pobotnice ie poslal Ivanu Hribarju, da bi ta na podlagi pobotnice delavce izplačal. Hribar je pobotnico sprejel, denarja pa ni poslal, ne oskrbniku, ne delavcem. (Sramota! Pfuj-klici!) To je dokazano: nikoli Hribar tega ne bo mogel ovreči: to stoji in bo vedno stalo. Vsak delavec, ki ima v sebi količkaj stanovske časti, ve, kaj naj županu odgovori dnč 14. maia! (Klic: Plača nai, bomo rekli!) Saj je Ivan Hribar že plačal, ampak sodnija ga je morala preje prisiliti, da jc plačal. (Burna veselost!) Sploh pa moram Ivanu Hribarju svetovati, naj o svojih pravdah raje molči. Ivan Hribar da sodnijam strašno veliko dela, vse njegove pravde pa so čudne, Ali naj ga spomin am na Franceta Grebenca iz Škofje Riže, mlinarja in Žagarja. (Viharno vzklikanie po dvorani) očeta sedmih nepreskrbljenih otročičev, katerega je Ivan Hribar nc pozna ga slovenski jezik izraza, da bi to dejanje mogel primerno ožigosati katerega je Ivan Hribar z vsemi silami izkušal pripraviti na be-raško palico! (Viharni fuj - klici ! Sramota! Dol s Hribarjem!) Očeta številne rodbine j<; hotel uničiti (Ponovni burni klici!) Ic zato. da bi svet, ki ga ie Grebene od njega kupil, zopet poceni nazaj dobil! (Ogorčenje.) Koliko truda jc stalo, da se mu ta namera ni misel ni prišlo, čeprav me s tem klerikalci dražijo ti pa me v zahvalo zbadaš! Agiti-raj zase odslej sam, doktor Triller sc odpelje v Nico. Z Bogom! (Razljučen odide.) Deveti prizor. Z u p a n s a in. Z u p u n : Moža sem razdražil. No, druge sem žc tudi, vendar mi še vedno hodijo brisat prah s črevljev; prirejajo mi bakljade in serenade. Vriskajo veselja, ako jim pokažem le količkaj prijazen obraz. In baš to je najlepši dokaz, da imam svojstva komandanta, da sem rojen za nekaj višjega. Siccr sem priplezal že precej visoko, od lesene žlice do srebrne — Deseti prizor. Zancek in ž u p a n. Zancek (pokuka pri srednjih vratih):, Lepu jh prosili, gespud zepan, nej nckar tku glasilu na guvareja ud zlic; uzuiii jh en gespud čaka in se je ud jeze kar stresu, k jc slisu ud srebrnh zlic. Zupan: Odpravi tega gospoda, da se ne bo tresel pred mojimi vrati. (Zančck hoče oditi.) Stoj. Ko boš odpravil gospoda pred mojimi vrati, vrni sc in pospravi mi po sobi, zlasti pa te opozarjam, da dobro sobo prezračiš. laz odidem. (Zancek odide.) Enajsti prizor. Z u p a n s a m. Zupan (viha nos): Zlasti prezračiti se mora soba. kajti današnji obiski so mi okužili ves zrak. Kam, brrr, dr. Triller, brrr! Ti ljudje niso zame! Odkar sem z Lucgcrjem, z nekaterimi ministri in tako dalje, kolegijalno občeval, so mi kar zoprni ti ljudje. No, nekaj časa bom moral pač še potrpeti ž njimi; da, posrečila. Cenjeni volivci, to je dokumenta-rično dokazano! (Dol s Hribarjem!) Sedaj razumete, zakaj sem izpočetka rekel, da naj tak človek, kar se čistih rok tiče, gre konkurirat s kakšnim drugim, ne pa z menoj! In še več slučajev jc, ki to potrjajo. (Klici: Zupan!) Za danes naj to zadostuje! Glede na socialni program Hribarjev smo si torei čisto na jasnem. Ogle ino si ga sedaj nekoliko kot agenta banke »Slavije«! Agentu ra je častivreden stan. Agenture torej Hribarju nc očitam. Nedopustno in čudno pa je, če kdo, ki je župan ljubljanski, to častno mesto zlorablja v konkurenčnem boju napram drugim zavarovalnicam. Vprašam vas, ali je to dopustno, ali se to za župana spodobi? (Klici: Ne!) Asi se spodobi, da pošilja pod kuverto »od Publjanskega župana« pisma, v katerih pozivljc k zavarovanju pri banki »Slaviji«? Ali je prav, da so mestna poslopja pri tei banki zavarovana, zato ker je on župan? Ni samo za župana grdo, za celo Ljubljano je sramotno (Tako jc! Res je!), če njen župan to častno dostojanstvo uporabPa v take namene. Je pa to tudi skrajno krivično napram vsem drugim zavarovalnicam, ki tudi plačujejo mestne doklade (Tako je!) Ivan Hribar sc jc nadalje tudi zato vame zadri, ker sem dejal, da so se za časa njegovega županstva doklade zvišale za 316%. Dejal je, da obžaluje moje poslušavce, ki so kai tak cga morali poslušati. (Klic: Sebe naj obžaluje! Smeh.) Ivan Hribar jc očividno pozabil na regeldetrijo, če jo jc sploh kedaj znal, kajti ni mi znano, v katerem razredu je Ivan Hribar moral svoie študije prenehati. Preden ic postal Hribar župan, smo plačevali 6% doklade. Sedaj .iili pa piačuemo 25%, tedaj za 19% od direktnega državnega davka več. To se pravi: od 100 K direktnega državnega davka se je preje plačevalo 6 K mestne doklade; sedaj pa ta davek iznaša za 19 K več, t. j. 25 kron. 19 je pa kar pokaže re-geldetrija 316% in šc nekaj več — v razmerju do 6. Sicer je pa tudi brez regeldc-trije vsakemu razumliivo, da sedaj plačujemo več kot štirikrat večjo doklado, kakor tedaj, ko je županoval Grasselli. Grasselli je bil sicer tih človek, ni toliko vetra delal, kakor ga Hribar, tudi ga nisi ob vsaki uri na magistratu dobil, ampak dokiad nam le ni povišal. Bil je dober človek. (Veselost.) Hribar pa je na shodu v »Mestnem Domu« dejal, da so doklade, dasi so višje kot takrat, ko ni on županoval, šc vedno nizke. (Burna veselost.) In njegovi somišljeniki so mu celo pri tem menda pritrjevali, zakar jih iskreno obžalujem, posebno če bi bili vmes tudi davkoplačevalci. Neznansko se je pa Ivan Hribar osmešil s svojo dozdevno akcijo v prilog delavskim hišam. Danes pred štirinajstimi dnevi sem vprašal, zakaj šc ni ničesar storil za zdrava in cena delavska stanovanja. On pa nato odgovori v »Mestnem Domu«: Saj sem se na Dunaj peljal in sem govoril z ravnateljem tobačne režije in sem mu svetoval, naj delavske hišice zgradi! Jaz nisem vprašal. ka; je ravnatelju tobačne režie svetoval (Veselost.), ampak kaj sta on in občinski svet za delavska stanovanja storila! (Nič!) Ne samo, da nič nista storila, ampak celo polena so metali nasproti tistim, ki so za to vprašanje kaj storili. (Tako je!) Ivan Hribar ja pa končno sam moral priznati, da jc vspeh njegovega dozdevnega posredovanja bil celili 500 gld.! (Viharna veselost.) To je bila vsa njegova »akcija« za delavske hiše. En vspeh pa ie naš shod 14. t. m. vendarle imel: Hribar si je začel glavo praskati (Živahna veselost), ko je premišljeval, da imajo odslej tudi delavci volivno pravico. Sad tega premišlievanja jc bil, da je danes teden v »Mestnem Domu« svojim vernim ovčicam dejal, da bo v kratkem predlagal, na se nekie celo z Bolčevim Pepetom, s Zirkelbachom in drugimi takimi koštruni bo treba koketirati in kazati jim prijazno lice, dokler se ne pop-nem do svojega vzvišenega cilja. Potem, no potem - Dvanajsti prizor. Z a n c e k i n ž u p a n. Zancek (vstopi pri srednjih vratih in se z roko snaži po trebuhu); Tesku sni ga udpravu; kar ni ton it. Jest na vem, kuku je tu, de s jc tku tiste ta srebrne žlice, kc sa preh ud nh guvurl, tku h src uzeu. Z u p a n: No, pa sedaj je odšel? Zancek: Sevede je udsou, ampak sm mogu prou iz grda; pol 1112 je pa zatu se u trebuh iz noga brcnil. Zupan (smehljaje): Ti si pa res siromak, Zancek! No, Ic potrpi tudi ti nekoliko, saj moram dovolj trpeti tudi jaz, čeprav me še ravno v trebuh ne brcajo z nogami. Le lepo vse uredi, kakor sem ti ukazal. Jaz odidem; za koliko časa, šc ne vem. Pokliči mi šc poprej gospoda prezidijalnega tajnika! Zancek: Ja, gespud zepan! (Odide pri stranskih vratih). Trinajsti prizor. Zupan s a m. Zupan (pogleda na uro): Skrajni čas, ua si pridobim drugih moči za agitacijo. Z doktor Trillcrjcni ni nič! Ta je odšel v Nico prespat moj ukor in svojo blamažo. Doktor Kam se ic tudi nekoliko ohladil zame, kakor sem videl. No, pa takih mož itak ne potrebujem, ti so mi lc v napotje, da nc morem tako naglo naprej, kakor bi rad. Treba mi bo drugih mož, ki imajo nekaj ugleda, ki niso |x>li-tično tako prononsirani, ki kupi zemljišče za delavske hiše. (Klici: Kje pa? Veselost.) 10 let Ivan Hribar ni ničesar naredil, sedaj pa, ko imajo tudi delavci volivno pravico, hoče —- predlagati. (Smeh.) Ali Hribar res misli, da so delavci tako zabiti, kakor njegovi pristaši? Toda Ivan Hribar je naenkrat postal ves socialen. (Veselost.) O11 »pripravlja« predlog, da bodo mestni delavci tudi v nedeljo dobili plačilo. (Veselost.) On — čujte — pripravlja predlog. (Burna veselost.) 10 let se ni spomnil na to, sedaj pa kar predloge pripravlja! (Ponovna burna veselost.) Od tega pripravljanja delavci ne bodo siti. (Tako je!) 31. decembra iih je v javni seji v občinskem svetu blatil, češ, da zanikrno opravljajo svoje delo (Ogorčeni klici: Sram nai ga bo!), sedaj pa dela za njih skrivnostne blagotvorne priprave. Kakšnih vražjih priprav pa je treba zato? Pošteno naj jih plača, pa bo vse! (Viharni odobrujoči vzkliki: Tako je!) Ravno v interesu teh slojev je, da Hribar 14. ma a pade. Kajti, to vam povem, čc Hribarja vržemo 14. maja, potem tudi leto 1908 ne bo minulo in Hribar ne bo več županoval ljubljanskemu mestu! (Živahni vzkliki: Zivio! Tako je!) Jaz zadnjič nisem dejal, da bo tudi na ljubljanskem magistratu zagospodovala S. L. S., ampak sem dejal, da bodo ljudske stranke sploh ondi zavladale. (Zivio-klici.) Če se bo šlo za to, da vržemo gnjilo, buržo-azijsko magistratno stranko, ki v imenu svojega plesnjivega liberalizma in v prid par mogotcem, zatira ljudske pravice, potem bomo ponudili vsakemu poštenemu nasprotniku roko, da ta gnjili terorizem skupno vržemo! (Tu zaorijo burni vzkliki po dvorani: Tako je! Res!) Potem bodo še pred pretekom leta 1908 na magistratu delale pametno in moderno socialno politiko ljudske stranke. Mestni delavci pa naj sedaj pri sebi - na glas tega seveda ne smejo, (Živahna veselost.) da jih magistratovski terorizem ne ugonobi rečejo: Ivan Hribar svoje ljubljence na mestne stroške bogato plačaš, za nas pa imaš šele sedaj, ko ti voda v grlo teče obiiube; zato ti mi poplačamo 14. maja! (Viharni, dolgotrajni bravo-klici.) Bil jc pa Ivan Hribar še bolj predrzen. Obregnil se je ob našo obštrukcijo v kranjskem deželnem zboru. Večje nesramnosti ni moč niti misliti, da se zaletuje v našo obstrukcijo mož, ki je komaj pred enim letom v deželnem zboru na lajno igral, in vihtel kravji zvonec. (Sramota!) Če stoji danes deželni zbor v znamenju obstrukcije, je tega kriv le Hribar in njegovi pajdaši, kajti samo ti obstruirajo sedaj 111 nihče drugi. (Burni klici: Tako je!) I11 potem je mož še tako predrzen, da govori o naši obstrukciii! Ali nc morem prezreti šc enega nesramnega obrekovanja od strani Ivana Hribarja. Ponovil ie v »Mestnem Domu«, da sem jaz žrtvoval koroške Slovence. To jc neumnozlobna neresnica. (Tako ic!) Mi nismo bili in tudi sedaj nismo z razdelitvijo volivnih okrajev zadovoljni, ker so Slovenci prikrajšani, v prvi vrsti pa koroški Slovenci. Toda, ali naj bi bih zavoljotega z obstrukcijo onemogočili in vrgli celo volivno reformo? Kaj bi bili na to rekli naši volivci? Kamenjali bi nas bili in po pravici! (Navdušeni vzkliki: Tako e!) Eno stoji kljub vsem pomanjkljivostim: sedanja volivna pravica jc veliko boljša in poštenejša kot jc bila prejšnja. Kakor hitro bi bili 1111 začeli z obstrukcijo, bi bila volivna reforma pokopana in nove volitve bi se vršile po starem krivičnem volivnem redu, kar so tudi Hribar in njegovi kom-panjoni iskreno želeli. (Sramota!) In če bi bili mi oštruirali, bi se bil dvignil isti Ivan Hribar ter bi bil po shodih oznanjal: Glejte jih, preprečili so splošno in enako voliv. pravico in prikrajšali ljudstvo! (Tako je!) Nihče se za Korošce ni toliko trudil kakor jaz, (Dolgotrajni, živahni živio-klici) vse moči sem Štirinajsti prizor. Zancek i 11 ž u p a n. Zancek (vrne sc pri stranskih vratih):. Prec prideja gespud prezidialn tajnik. Se en koscek vrzinke maja za pukadet, pa uja tuki. Zupan: Vražja žlahta, da sem si K) moral nakopati na glavo. Jaz ga ne bom čakal. (Gre proti srednjim vratom, katere mu Zancek do ta! priklonjen odpre.) Petnajsti prizor. Zancek (stisne roke v žepe, natakne si ščipalnik na nos ter začne hoditi semtertja po sobi): Dons sa pa gespud zepan slabe vole. Prmejs, dohtar Kama sa ze tku ekspederal, de se je sc men revez smilil. Gespud dohtar I rillar sa tud tku grdu gledal, kc sa zapusti moja kanclija, de sm se jh se jest skori ustra-su. Buli ve kaj bo iz tega. (Se prime za trebuh.) Prmejs, me trebuh buli. Kuku me ie ta mrha hrenu, kar zvejzde sm vidu. Šestnajsti prizor. Prez i d i j a Ini tajnik vitez Bleivveis s i 11 Zancek. B I e i vv c i s s (pokuka pri stranskih vratih); Ali ni več gospoda župana? Zancek: Ša ze sli, pa hedi sa bli! Sa reki, de nc na veja, kdaj uja prsli nazaj. Bleivveis.s: U jc! (Izvleče viržinko iz žepa ter jo vtakne v usta): Zancek, maš malo ognja? Z a 11 c e k :'Tistga pa zmeri zadost. (Prižge Bleivveissu viržinko.) Bleivv eiss: Hvala! Zdaj pa odhajamo tudi mi. (Odhaja.) Apropos! Zancek, ko bi se gospod župan nenadoma vrnil, pa mi telefoniraj k »Elefant« v kavarno. Adi.io! (Odide. Od zunaj sc še sliši pasje lajanje, nato vse utihne. Zancek se vsede za županovo mizo ter prebrskava po »šriftah«.) (Zagrinjalo pade.) Preljubi moj Tavčar, zakaj si šel spat; zakaj si prepustil mi boj za mandat? Poglej kak se moram zanj, revež, potit'! Do grla teh bojev že davno sem sit. Vsak, kdor me Kje sreča, smeji se m' v obraz; in to, dragi, moram prenašati jaz!? Glej, srce mehkejše 'mam kot »margarin«; oh, predno bom zvoljen desetkrat bom hin 1 x. Ij Nečuveno postopanje! — Pozor vo- vcl! Pristaši magistratne stranke so kar a v en dan izreklamirali veliko število vo-vcev, ki že nad eno leto stalno prebivajo v jubljani in so bili v volivnem imeniku vpisni kot volivci. Liberalci so se poslužili na-adriega sleparstva, ker računajo na to, da se otični tekom 24 ur ne bodo oglasili na magl-iratu in dokazali svojo pravico. Izreklami-ani so splošno znani gospodje pod lažnjivo iretvezo, »da ne bivajo eno leto stalno v Lju-iljani«. Izreklamirani so taki posestniki, ki so eta in leta v Ljubljani, uradniki, ki so bili vedno v Ljubljani in veliko število delavcev. Nekatere delavce so izreklamirali pod lažnji-o trditvijo, »da jih ni več v tem stanovanju« magistrat jim je pa to v ista stanovanja lostavil! S. L. S. ie izreklamirala le one nasprotnike, o katerih se lahko dokaže, da niso ino leto v Ljubljani, liberalci so pa izreklamirali vsakega, kdor jim je prišel pod roke. Tudi take sleparije liberalcem ne pomorejo! Vsi, ki dobe obvestila, da so Izreklainovani, naj se nemudoma potrudijo v naše uredništvo, ker imajo za svoj odgovor magistratu le 24 ur iasa! — Ij »Naša Sloga« in županovi banketi. »Naša Sloga« v Pulju je navdušena za kandidaturo Ivana Hribarja pl. Programa. To navdušenje menda prihaja od občudovanja slo-,-anskc gostoljubnosti, s katero je župan Hribar postregel z vabili »od ljubljanskega župana« raznim gostom ob vseslovenskem shodu. Gospodje so se čudili Hribarjevi požrtvovalnosti mi pa smo zvedeli, da je bil v posebni seji občinskega sveta nakazan Hri-braju zato znaten kredit. Tako bi torej pogo-ščal lahko tudi županov Zancek za tuj de-iar. Zato gospodje okolu »Naše Sloge« ne i\alisajte Hribarja za zasluge - drugih! Vi ste v Pulju, mi pa v Ljubljani, Ivana Hribarja in vse lepe njegove lastnosti mi mnogo bolje poznamo. Lc Ljubljančanom prepustite, kaj laj store ž njim! (Shod trgovskih uslužbencev) so priredili socialni demokratje v soboto zvečer v pivo-varniški restavraci i pri Perlesu. Udeležencev c bilo okolu 40, med temi je bilo pa tudi kakih 10 socialnodemokraških železničarjev. Shod je otvoril Kocmur, ki je dejal, da liberalci vabijo uboge, nezavedne delavce v gostilne, kjer jih do nezavesti upijanijo. Nato je govoril Kristan. Med drugim je izjavil, da bi on ne kandidiral, če bi se zato šlo v državnem zboru, kako bi sc na Gradu napravila oštarija in kapelica. Obdeloval jc tudi precej liberalno stranko s Programom. Liberalci gredo k delavcu, pa mu dajo 10 K, seveda ne zaradi tega, da bi Hribarja volil, ampak zato, da bo agitiral za njega. Libcralci upajo na zmago edino s svojim denarjem. Od 1. 1900 do 1907 niso niti enkrat stopili med ljudstvo, niti Hribar, niti Tavčar. Sedaj pa bi radi šli povsod med ljudstvo, ker potrebujejo' ljudske glasove. A takrat, ko so delavci štrajkali, so jih iz ro-t(.vža vozili po ->šub« iz Ljubljane. Liberalci sleparijo. Ce more liberalna stranka zmagati, more le s sleparijo in z denarjem. Treba je, la sc par liberalnih sleparjev zapre še pred volitvijo. Ce store volivci svojo dolžnost, mora priti socialni demokrat v ožjo volitev. Ce vas bo kdo vprašal, kaj sem vam obljubil, rečite nič. Posamezni poslanec ne more v Iržavnem zboru nič. Kdor ima večino v državnem zboru, tisti bo odločeval. Hribar je skozi šest tednov en dan bil pripravljen kandidirati, drugi dan pa zopet ne. Šele, ko je petelina vstrelil na jagi, se je vesel odločno izjavil. Na Dunaju noben poslanec ne bo vedel sega, kajti, če bi eden vse vedel, bi ne bilo treba državnega zbora. Ko jc nehal sodrug Kristan, je povedal sodrug Kocmur, da se govori po Ljubljani, da imajo liberalci za 14. maj najetih že 50 do 60 fijakarjev. Povedal je tudi, kako so knjigoveza Zirkelbaeha vrgli iz neke gostilne na Marija Terezije cesti ven, ker je agitiral za Hribarja. Ko je bila stavka pri Koslerju, so šli socialni demokratje prosit Vončino, da bi se jim za shod proti plačilu prepustila dvorana »Mestnega doma«. Von-čiua pa je dejal, da ne more tega on dovoliti, sicer pa če se delavcem pri Koslerju ne do-pade, gredo lahko delati drugam. Ko so pa prišli socialni demokratje h Hribarju, je ta odločno izpovedal, da ne more dovoliti, ker se nc mara nikomur zameriti. Kocmur ie dajal volivcem še razne nauke in potem sc ie shod zaključil. li Magistratni uslužbenci in shod S. L. S. Sijajen shod S. L. S., ki sc jc včerai vršil v »Unionu«, jc že naprej spekcl magistratovce. Spravili so zato v sobotni »Narod« laž, da so magistratni uradniki in sluge vabila nazaj poslali. »Narodu« v pomirjenje konštatiramo, da vabila nihče ni nazaj poslal! »Narodove« notice tudi na magistratu nc bodo nikogar ustrašile temeliito sc poslužiti — tajne volivne pravice. Hribarjevo in »žlahtino« pro-tekcijsko gospodarstvo bo 14. maja tudi od strani magistratnih uslužbencev dobilo zasluženo plačilo! lj Občinski svet ljubljanski ima jutri zvečer sejo. Na dnevnem redu je tudi volitev župana, podžupana in odsekov. Ij Afera Dachs. ..Slovenski Narod" z velikim zadovoljstvom piše o tem, da je v znani kazenski pravdi med njim in gospo Dachs bil Malovrh obsojen samo na 30 K Mislili smo, da bo „Narod" o stvari molčal. Lepega se pri razpravi o Malovrhu ni prav nič čulo in le naši honetnosti naj se zahvalijo, če za danes še o marsičem mol čimo, kar meče na kavalirja Malovrha posebno snažno luč. Poročila o razpravi ne prinesemo, ker v celoti ni bila zanimiva, pač pa hočemo povedati posamezne zanimivosti. Zastopnik Malovrhov, dr Tavčar, je po naročilu Malovrhovem priznal, da je njegov glavni urednik Miroslav obrcal gospo Dachsovo. To je značilno za kavalirja Malovrha, ki še vedno koraka v Sokolskih vrstah. Kljub nizki kazni se pa Malovrhu ni prav dobro godila tekom razprave. Ni veliko manjkalo in prišel bi bil v preiskavo in skoraj gotovo tudi v obsodbo zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Če se je stvar drugače zasuknila, se ima zahvaliti samo okolnosti, da ni dr. Foedransperg takoj prvi dan gospe Dachsove notranje preiskal, ampak šele čez dva ali 1 rt dni. Gospa Dachsova je namreč takoj po napadu Malovrhovem težko obolela in po zdravniškem izreku ne bo ozdravela vsaj še tri tedne. Ker je pa dr. Foedransperg ni takoj notranje preiskal, se danes ne da več z vso sigurnostjo dognati, da je njena težka bolezen posledica Malovrhovega ravnanja. Sodni izvedenec g. dr. Plečnik je sicer izrekel mnenje, da je zelo verjetna zveza med boleznijo gospe Dachsove in Malo-vrhovim ravnanjem, a s sigurnostjo, ki je potrebna za obsodbo, se to ne da potrditi. Vsa pravda je bila odvisna od izvida in zdravniškega izreka dr. Foedransperga, ki pa se je celo bal k sodišču priti zoper Malovrha pričat. Če bi bil dr. Foedransperg ali kak drug zdravnik gospo Dachsovo takoj prvi dan, ko je tožila o notranjih bolečinah, tudi notranje preiskal, bi najbrže Malovrh ne popival od veselja, ker je pri celi zadevi dvakrat odletel, kakor Nemec pravi, „blos mit einem blauen Aug". Prvič je namreč dobil „modro oko" od roke gospe Dachsove v resnici, drugič pa v prenesenem pomenu z globo. Do sodbe sploh tudi ni kazal Malovrh posebne korajže. O prvi razpravi niti poročali niso v ..Narodu", k sodišču pa Malovrh nikdar ni imel korajže priti. Prišel je obakrat Pustoslemšek. kojemu je dr. Tavčar dal javno zelo potrebno lekcijo, ko je rekel: „Pri-znam pa odkrito, da je imela gospa Dachs ves povod biti razburjena zaradi pisanja v „Narodu". Čeprav sem gospodom že ope-tovano naročil, naj v listu puste ženske pri miru, so vendar gospo Dachs po nepotrebnem napadli!" —Pustoslemšek sam zna še priti v položaj, da mu bo silno neprijetno, če se bo pisalo o tej ali oni dami, zato naj si nauk dr. Tavčarjev dobro zapiše za ušesa ! — Povemo pa, da afera Dachs še ni končana. Šla bo stvar naprej in sramotilci naših žen naj bodo sigurni, da vsakega izmed njih še zadene zaslužena kazen. Za to ne bomo pustili v prihodnje skrbeti več ženskih, ampak skrbeli bomo sami! Malovrhu in pa vsem pri „Narodu" dajemo pošten svet, naj nas z afero Dachs in slič-nim ne izzivljejo, ker sicer bomo g o -v o r il i! lj Ravnatelj g. Rajko Samsa je danes zapustil Ljubljano ter se je preselil s svojo velecenjeno rodbino v Opatijo. Naj bi našel ob sinji Adriji popolno zadovoljnost, ter naj bi še mnogo let se veselil najboljšega zdravja. Njegovi tukajšnji mnogoštevilni častilci pa žele, da bi se skoro zopet povrnil v njihovo sredo ! Štajerske nouice. š Grofica Lonyay aretirana. V Celju so na zahtevo orožništva ustavili avtomobil, v katerem se je peljala soproga umrlega prestolonaslednika Rudolfa, grofica Lonyay z dvema spremljevalkama. Tukajšnji oblasti se je iz Rake na Dolenjskem brzojavilo, da je grofica povozila nekega moža. Vendar druga došla poročila trdijo, da je dotičnega moža povozil neki drug avtomobil. Razne stvari. Stavka pariških natakarjev. Gostilničar-ska zadruga ie izjavila, da zatvori rajše gostilne, nego da sc pogaja z natakarji. Stavka pariških kuharjev. V Parizu stavka 2000 kuharjev in kuharskih vajencev. Telefonska in brzojavna poročila. SHODI NA GORIŠKEM. Gorica, 29. aprila. Včeraj je priredila »Sloga« šest shodov. Liberalni shod v So-vodttjah je bil razbit. CESARSKI RAZGLAS. Praga, 29. aprila. Cesar je izdal razglas na obedve narodnosti v češkem kralje- stvu, kjer pravi, da se je na podlagi splošne in enake volivne pravice ter mlnisterstva v katerem so zastopane različne narodnosti, ustvaril predpogoj za sporazum med vsemi avstrijskimi narodi. »Smatral bi za svojo največjo srečo, če bi potem, ko sem prestal sam vse bolečine narodnostnega boja, tudi užival kedaj veselje, da se je povrnil mir med vsemi narodnostmi.« .CESAR NI HOTEL SPREJETI DEPUTACIJE NEMŠKIH ZUPANOV. L i b e r c e , 29. aprila. Zastopniki in župani nemških mest na Češkem so se nameravali podati v posebnem odposlanstvu k cesarju, da mu razložijo nemške želje in razjasnijo, da je baje potrebna upravna razdelitev Češke v dva dela. Ministrski predsednik Beck pa je odposlancem naznanil, da cesar deputacije ne bo sprejel, na kar so ti seveda svojo namero opustili. Cesar ne želi dotakniti se politiških vprašanj, ki bi neugodno vplivala na Cehe. STROMBOLI BRUHA. M e s i n a , 29. aprila. Včera je začel Stromboli zopet bruhati. Iz njegovega žrela se je vlila precejšnja reka lave. Mnogo šip v okolici je bilo razdrobljenih. Izbruh je uničil brzojavno zvezo med Lipari in Strombolliem in se more občevati le ponoči z optiškim br-zojavom. ČASTNIK, KI JE USTRELIL ODERUHA, OPROŠČEN. P i s a , 29. aprila. Tukajšnje sodišče je oprostilo nadporočnika Ventura. ki je pred letom ustrelil nekega oderuha, ki je lz njega hotel izsiliti veliko svoto denarja. V boju, ki se je vršil med nadporočnikom in oderuhom, je bila ustreljena tudi oderuhova mati in ranjen njegov sin. Ljudstvo je oproščenemu častniku burno aklatniralo in ga na ramenih neslo iz dvorane. KMEČKO ODPOSLANSTVO PRI CARJU. Berolin, 29. aprila. Car je posebno kmečko odposlanstvo, ki se je k njemu podalo, milostno sprejel in je vsakega posebej vprašal za agrarne razmere v njegovi vasi. Car je nato kmetom predstavil malega prestolonaslednika, katerega je carica prinesla v sprejemno sobo v naročju. Kmetje so se gi-njeni klanjali carju in sinčku ter se nato podali vsi k obhajilu, hvaleč carja. SNEG NA GORIŠKEM. (i o r i c a, 29. aprila. Tudi na Goriškem je včeraj padel sneg. Po hribih je inedlo ponekod cel dan. Dobro ohranjeno 9H9 3—3 damsko kolo skoro novo, se proda po zelo nizki ceni zaradi selitve. Naslov pove upravništvo ..Slovenca". r^r ♦J Sladoled Ledena kava pri 97 i 1 Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Zahvala. Za vse srčne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda Jakoba Dolinarja gostilničarja „pri kroni'' kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu dragega pokojnika izrekam tem potom vsem in vsakemu posebej svojo srčno zahvalo. Š k o f j a Loka, 29. aprila 1907. Marija Dolinar. Ugodna prilika. | Na Gorenjskem v lepem kraju se proda po ceni hiša-« v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa okrog 40.000 K. Hiša je pri župni cerkvi in blizo železnice. 997 3-1 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca". Zahvala. Poselsko društvo sv. Marte v Ljubljani se iskreno zahvaljuje slavni kranjski hranilnici za velikodušni dar 300 kron. Bog; povrni stotero! Za društvo sv. Marte: 974 1 Jos. Potokar t. č. predsednik. radi prevelike zaloge blaga j M obleke in površniki za eospode m dečke J°P ce za dame in dekli- ; ,, ce> Paletofi, l ' kostume | n 1 K o F O i K O N 5. N« ! ti ' 3 » O ffi 3 .....* kakor tudi , klobuki in l M slamniki l £ v angleškem skladišču oblek O. Bernatovlč, Ljubljana Mestnt trg 5. 903 12—6 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, poklicati k Sebi našo predobro, iskreno ljubljeno mater, oziroma staro mater in taščo, gospo Marijo Florjančič soprogo ažitninskega sprejemnika ki je danes ob 6. uri zvečer, po dolgem trpijenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 70 let preminula. Pogreb nepozabne rajnke se vrši v nedeljo ob 4, uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1907. Zahvala. Ignacij Florjančič, sprejemnik užitninskeg« zakupa sc najiskrenejše za-' hvaljuje v ojem in v imenu svojih otrok vsem ;m sorodnikom, znancem in prij • -a mnoge izraze odkritosrčnega sv, ,it ob bolezni in smrti ljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, gospo Marije Florjančič kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujem se posebno gospodom uradnikom užitninskega zakupa za častno udeležbo pri pogrebu in po-klonitev krasnih vencev. Še enkrat hvala vsem! V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1907. 972 Žalujoči ostali. i Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. Štev. telefona 210, priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o 5J469 160-3* mapcno pi^o v lotlcih in steklenicah. U Dragi pri Zati.ini tik glavne ceste le na prodaj hiša st. 31 po domače pri „Ferberžarji" z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, radi rodbinskih razmer. Poslopje je tik tekoče vode in le pol km. oddaljeno od nost. Zatičlna. Kupci naj se oglase ravnotam. 977 1-1 U$odna prilika! Trgovina z modnim in galanterijskim blagom se radi opustitve proda pod usodnimi pogoji. Ponudbe pod „Affarist 1000", poste re-stante Gorica. 942 4—2 Vjugozapadni Istri, na prijaznem griču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bolehni župnik 956 8 3 ^ab^idijarja za prav lahko službo, katero zmore tudi duhovnik v pokoju Dohodki so prav dobri in stalni. l'rijaznih priglasov prosi na upravništvo „Slo-venca", kjer povedo natančne pog je. Ugodno in ceno se proda lepa enonadstropno MJa, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. —- Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečic« 15, p. Bled. 784 20— 16 9J O 3—3 OnCC^iJd za sostllnlSKo obrt se takoj odda. Več o tem : Vegove ulice 6, i. nadstr. Pridnega in vestnega sprejme pod ugodnimi pogoji parna mlekarna v Medvodah. 947 s-3 se po nizki ceni čisto dobro ohranjena okna, vrata, leseni podi, železne ograje I.t.d.i.td. od demolirane Jkrjnnžeue hiSe u Kopitarjevi ulici.. Cene Izvedo se pri stavbn. podjetju na licu mesta. Prednost Imajo oni kupci, kateri prevzamejo vsesorl navedene predmete i c$ozor! <$ozor ! Največja zaloga nagrobnih spomenikov katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi nagrobni okviri. Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah. Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah. Z velespoštovanjem 871 12-3 Ignacij Čamernik kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani. SESir!^ 975 1-1 27 1 61 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin, Pri o. kr. okrajnem sodi&ču v Idriji, odd. i., je po prošnji kuratorja Apolonije Brence, Franceta Primožiča v Žireh na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer zemljiSče vlož št. 5 katastr. občine Dole v celoti ali na kose: A. v celoti na................11446 K 57 B. na kose : 1. stavbišče pare. št. 39 s hišo, hlevom in kozolcem vred za ceno............. 630 „ — 2. njiva pare. št. 327 na.......... 127 53 n » »» 332 ..... 123 »» 21 4. „ n 334 .....204 78 5 * M * n 335 .....669 n 63 n 6. travnik „ n 333 .....1335 n 94 7. . i 336 ..... 86 « 67 n 8. gozd „ M 326 ..... 2821 08 n 9- „ 338 .....744 n 50 tr 10. pašnik „ » 237 ..... 4703 » 23 n Dražba se bo vršila dne 8. maja 1907 ob 9. uri dopoldne na licu mesta vDoleh £1. 2 2. — Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Kurator Franc Primožič ima pravico tekom 3 dni po dražbi preklicati domik. Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, oddelek 1., ali pa pri dražbi C. kr. okrajno sodišče v Idriji, oddelek I., dne 22. aprila 1907. Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C. J. Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^ priporočilo. Proda se posestvo na Glincah pri Ljubljani J?J? Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi veliko zalogo prav lično izdelanih nagrobnih spomenikov. Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji. V hiši je že nad 50 let obstoječa j gostilna z velikim senčnatim vrtom in z vrtom za sočivje. — j Zraven je velika vinska klet, pripravna za kakega vinskega trgovca in ve- j liko skladišče, pripravno za vsako trgovino. — Naslov pove upravništvo ..Slovenca". 932 7 Kunovar, p kamnosek pri Sv. Križu Ljubljani in v Dolnicah Št. Vid nad Ljubljano. 1. Opozarjam, da izvršujem naročila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma. 800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah. 10-7 Podružnica s v Spljetu. s Delniška glavnica i i i K 2.000.000, i i Ljubljansko kreditno banka v Ljubljani ponaja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predajeme na srečke in drage vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno Jevize v Vloge na knjižice in v tete očem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'2° aiklh lirab. O Rentni davek plača banka sama, Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i I Praffa s menjalnicami Lipa, Citika kamalea, In Libcre«. Podružnice: Oraben 25, Mil. itran. Molt alle. 17, Bad.a, t!Mk« Moravski Zumbcr*, MAiUIng, Ho Ti Jlfln. Plr.n, HrlUra 46 160 »7 Menjalnic« na Dunaja: I. Wnlli.ll« 10, II. T.bontr.ii« «, III Ungargaiit 77 (vogal R.nnv.ga), lil. L6-vtngaaat 27, IV Wltdn«r Hanplitraiic 12, V 5chftnbrnnn.ritr.il« 88 ., VII M.rl.bll.ritr.aa. 7«, VIII L.rcb.nl.ld.ralr.aac 132, IX. Alirrilr.ii« 32, X. Favorit .nitrata« S9, XVIII. Vlfarln(«rilraii« «2, XIX. Dftbllng.r H.uptatr. si, XIX. Haoptalra.it 22. 99 Menjainična delniška druiba M E R C U R" Dunaj, l., Wollzeile 10. Ako kapital K 18.000 000. R«t< so ljudje to videli, so bili grudna siti in nihče ni izobesil zastave. (Shod volivcev v Sostrem) sc jc vršil v nedeljo dopoldne ob polu 9. uri ter je bil nepričakovano dobro obiskan. Zbrani volivci sledili so z zanimanjem izvajanjem došlega govornika, dr. V. Sclnvcitzerja, kateri je pojasnjeval zahteve ljudstva do novega parlamenta osobito z ozirom na agrarno vprašanje. Označil je stališče S. L. S. in nje dosedanje delovanje v kmetijskem vprašanju, in so navzoči glasno odobravali to delovanje in pritrjevali programu S. L. S„ ter sklenili voliti kandidata tc stranke, dr. Šusteršiča. (Spitalič.) Včeraj ob 7. uri je bil pri nas volivni shod, ki so se ga udeležili domala vsi volivci naše občine. Predsedo val je domači gospod župan. Poročal je dr. Krek. Po zanimivem razgovoru se je soglasno sklenilo, da oddajo vsi zborovavci svoje glasove kandidatu S. L. S. (Motnik.) V nedeljo dopoldne se je v Flegarjevi gostilni zbralo lepo število volivcev. Shod je vodil gospod župan. Po po ročilu dr. Kreka se je razpravljalo o več zadevah, zlasti o potrebi železniške zveze Kamnik-Polzela. Starodavni trg Motnik bo dne 14. t. m. iznova pokazal, da stoji ne omajno v taboru naše stranke. (V Zagorju in Knežaku) sta bila včeraj navzlic slabemu vremenu razmerno dobro obiskana shoda, na katerih sta govorila kandidat dr. Žitnik in župan Stanonik. Tudi v Zagorju sc dani. Oba shoda sta sc vršila v najlepšem redu. (Volivni shod S. L. S. na Savi ob Južni železnici) se jc vršil dne 28. t. m. zjutraj ob 7. ob obilni udeležbi zavednih volivcev S. L. S. Govoril jc Moškerc o strankah, ki sta nastavili svoje kandidate v tem volivnem okraji. Nadalje je govoril tudi o potrebi, da pristopijo kmetje »Kmečki zvezi«, ki se ustanavlja za Pogorje. Navdušenje za kandidata S. L. S. g. Povšeta na shodu veliko. Zborovanje je spretno vodil domači gospod župnik Koblar. (Shod volivcev S. L. S. v Št. Lambertu.) Ob 11. uri dopoldne dne 28. t. m. jc bil v St. Lambertu shod volivcev S. L. S., ki jc bil prav dobro obiskan. Poročal jc Moškerc, ki jc dokazal, da ne morejo zavedni kmetje voliti kandidata socialnodemokraške stranke, ker sovraži socialna demokracija kmečki stan in ga hoče uničiti. Socialno demokraška stranka ie načeloma brezverska stranka. Zaveden katoličan ne more voliti kandidata socialne demokracije. S. L. S. ima obširen načrt, kako pomoči kmečkemu stanu. Kandidat S. L. S. svetnik Povše .ie priznan strokovnjak glede na kmečke stvari. Dosedanje njegovo delovanje in nastopanje je bilo predvsem posvečeno kmečkemu stanu. Zato ga bo volil vsak zaveden kmet in tudi delavec, ker S. L. S. zastopa z vso odločnostjo nc Ic za kmetove, marveč tudi delavčeve koristi. Obrazložil je govornik tudi načela »Kmečkih zvez« in poživljal zborovalce, naj vstopijo v »Kmečko zvezo«, ki se ustanavlja za Pogorje. Domači župnik g. Plantarič je govoril osobito z ozirom na dejstvo, da sovraži socialna demokracija krščanstvo in pred vsem katoličanstvo. Zborovalci so navdušeno klicali »živio«, kadar je bilo izgovorjeno ime kandidata S. L. S., gospoda Povšeta. (Politično društvo »Vodnik«) je sklicalo za isti čas kot socialni demokratje svoj shod pri Štigelnu, shod v telovadnici »Sokola«, v Šiški. Na tem shodu se je predstavil neodvisni kandidat za ljubljansko okolico, nadučitelj Zirovnik. Ta kandidat je tako neodvisen od liberalnega »programa«, da njegove voliv. shode aranžirajo liberalni uradniki ljubljanske policije (!) Jančigai. Vseh udeležencev jc bilo na tem shodu pobližno 30. Potem pa pravijo, da Šiška, kier je 5000 prebivalcev, ni liberalna! — Za popoludne jc sklicalo isto društvo, ki nosi ime po menihu, volivni shod v Rožni dolini pri Končanu. Isti uspeh! Na shodu so bili tudi liberalni uradniki in podobni ljudje iz Ljubljane. Udeležba velikanska—40. Značilno za ta dva shoda je to, da niso pustili notri »Slovenčcvcga« poročevalca, dočim je bil na shodu v »Unionu« prost pristop »Narodovemu« poročevalcu. Menda so sc gospodje zbali, da nc bi javnost zvedela, kakšna je neodvisna Zirovnikova pamet. Kmalu bomo doživeli, da bodo gg. nadučitelj Zirovnik, magistratni uslužbenec Jančigaj iu osiveli »Program« prirejali samo šc »čajne večere.« (Socialnodemokraški kandidat Petrič) jc imel včeraj ob 10. uri ziutrai vol. shod v Šiški pri Štigelnu. Udeležencev .ic bilo okolu 90. Predsedoval jc sodrug Udovč. Petrič jc trdil, o S. L. S., da je nasprotna delavcu, malemu obrtniku in malemu kmetu. Nastopajo razni neodvisni kandidatje, ki pa se iih ne more resno upoštevati. V Ljubljani kandidirajo liberalci Hribarja. V slučaju, tla bi bil izvoljen, kaj pa nai počne osamljen program na Dunaju? S. L. S. pride veliko boli v poštev in s to bomo imeli večje boje. ki nai izpadejo ka-koržckoli. Ljubljana ima pač lepe hiše, a za temi stenami so gnezda bolezni in revščine. Ko c hotel bogataš Gorjup zidati delavske hiše, mu magistrat m dovolil, istotako tudi ne »Kranjski hranilnici«. Nas poznajo le takrat, kadar potrebujejo naših glasov. Shod je trajal poldrugo uro. (Laški krščansko-socialni kandidati v Trstu.) Italijanska krščansko-socialna stranka v Trstu je sedaj proglasila sledeče kandidature: Dr. Anton Vattovaz, župnik, za 1. okraj (Sv. Jakob); Ludovik Dean za II. okraj (novo mesto); dr. Dcpanghcr za III. okraj (stara Barriera). dr. Dompieri za IV. okraj (Kiar-bola.) Lep voliven shod v Trstu.) V soboto, 27. t. m. se je vršil v »Narodnem domu« v j rstu slovenski volivni shod, katerega sc je udeležilo nad 1200 oseb. Navdušenje .ie bilo zlasti ob govoru dr. Rybara velikansko. Socialdemokrata Klinca, ki je zavpil »Zivio Pit-toni«, so vrgli iz dvorane. (Samostojno kandidira) proti mladočc-škemu kandidatu Chechu v praškem novem mestu dosedanji poslancc Brcznovsky. (Narodna mlačnost.) Iz Maribora: Nemci mariborski in tudi socialni demokratje so prav pridno reklamirali svoje volivce. Slovenskih volivcev manjka največ v imeniku; toda mnogi mariborski Slovenci so ali mlačni al. leni, da bi si dobili potrebnih dokumentov, s katerimi bi jih lahko reklamirali tisti, ki sc zanimajo za volitve. Odslej hočemo vse take mlačnosti pribiti, naj so iz tega ali drugega tabora. Pomen števnega kandidata za Maribor jc na pol potlačil v blato zagovornik socialnih demokratov g. dr. Rozina. Ker je veljal in hotel vedno veljati za slovenskega voditel a na Spodnjem Štajerskem, se šc vedno ne morejo ločiti od njega nekateri možakarji in bi se tudi ne ločili, čc bi zahteval ta mož nekaj docela protinarodnega. Ni čuda toraj, da se ne morejo preveč vsi ogreti za slov. števnega kandidata. Pribiti se pa mora, da je celo g. ravnatelj nekega zavoda čudno postopal glede reklamacij; on naravnost ni izročil na zahtevo krstnih listov, da bi bili lahko reklamirali 12 volivcev. To si bodemo zapomnili. Radovedni smo. če bode nadomestil g. ravnatelj teh 12 glasov z agitacijo da gredo drugi na volišče, ki bi sicer ne šli. Kaka nemarnost ni brezbrižnost jc ravno pri ljudeh, ki so pri časi piva največji »bier-politiki«, dokazuje najbolj dejstvo, da jim že to preveč da dela, da bi si poiskali krstni list in ga oddali drugim, ki hočejo kaj storiti v tem oziru. Priprave za te volitve v Mariboru ravno od strani inteligence so bile toraj jako klavernc. Včeraj so bili sklicani slovenski hlapci na sestanek, na katerem se bode govorilo o volitvah. Mi gremo svojo pot; čc združimo le 10 glasov na svojega slovenskega kandidata, ustrajali bodemo; bodočnost bode pa sodila tako brezdomovmsko, nenarodno početje takozvanih rodoljubov, ki bodo s tem činom potisnili šc ta mal del mariborskega Slovenstva ob steno. (Iz ormoškega okraja.) Dolgo se je govorilo po trgu Središču in po sosednjih župnijah, da bode gospod Šinko na središkem »pan-hofi« kandidat, vendar tega nekateri nismo verjeli, niti mogli verjeti. V novejšem času pa se je govorilo, da bo gospod Jakob Zadravec, posestnik paromlina ali kakor »zavedni« Središčani naJrajše pravijo, posestnik »damfara« kandidat. Tudi to je bilo neverjetno, in vendar je res. Dvomili smo po pravici, da bi bil gospod Šinko kandidat, ker je bil pred dobrimi 30 leti v Središču začasni učitelj, a ker ni naredil skušnje sposobnosti, jc modro storil, da ie zapustil učiteljski kruh. Obenem jc ta gospod žc prileten. Vsak lahko sodi in tudi tovve gospi.d Sinko, da ni sposoben z;; kandidata. (iospod Ivan Kočevar ie kot zasebnik zelo lju-beznjiv, obenem izvrsten gospodar. Zato ga tržani zelo čislajo kot takega .Čislamo ga v ormoškem okraju sploh. Vendar pa z dr. P lojem sc še ne meriti ne more. (iospod Jakob Zadravec, posestnik paromlina, jc kot zaseben gospod zelo prijazen in prilično bogat. Zato ga Središčani in okoličani spoštujemo. Vendar ako bi postal poslanec, nc bi dosegel K Kočevarja, Tukaj mi pride na misel »Schuster, bleib bei deinem Leisten«. Za »Narodno stranko« je zelo žalostno, čc nima boljših kandidatov. Voditelji tc stranke vedo tako, da ta kandidat ne prodere, ampak to delajo samo, da motijo volivce Plojevc, da se cepijo ti volivci in da bi gospod dr. Ploj dobil manj glasov. Naj je poslanec kmet ali iz kakega viš-:ega stanu, mora dobro poznati potrebe ljudstva, mora znati dobro govoriti, vsako stvar dobro presoditi, torej mora biti nadarjen. Mora svoj narod tako ljubiti, da je pripravljen se zanj žrtvovati, mora torej biti tak, ki jc že kaj i arodu koristil v javnosti, in vsled tega mora biti tudi narodu poznan. Mora biti sposoben, da očitno nastopi itd. (iospod Zadravec ne bode menda razžaljen, čc mu rečemo, da teh zmožnosti nima. Zato bi vi, gospod Zadravec, sami protestirali proti svoji kandidaturi, ko bi vi to vedeli presoditi. Vam ni zameriti, ampak tistim, ki so vas postavili za kandidata. To si vzemite k srcu vsi Središčani, in vsi okoličani, sploh vsak, ki ve, da ni sposoben za kandidata, da sc ne da zlorabiti. In zato kličemo vsem volivcem ormoškega in ptujskega okraja, ne dajte sc motiti po narodni stranki, ki dela politiške komedije, ampak vsi volite dne 14* maja gospoda dr. Miroslava |'loja, ki jc dosedaj žc veliko storil za naš narod, tudi za posamezne osebe. Storil pa je t< I ko. ker spada med naše najsposobnejše poslancc, ko je zelo nadarjen in učen, pozna ir. ljubi naš narod. BENETKE TRDNJAVA. Beneške utrdbe mrzlično hitro grade. Prenarejajo v moderne utrdbe že obstoječe trdnjave proti morski, kakor tudi proti kopni strani. Grade tudi popolnoma nove moderne utrdbe osobito pri Maestri zgrade silne nove trdnjave. Tudi v Veroni na vso moč popravljajo utrdbe in grade nove. POZIV ZA RAZPUST DUME. »Zveza pravih ruskih ljudi« objavlja oklic, v katerem navaja: Car! Razpusti ljudsko zastopstvo! Ce tega ne storiš, boš odgovoren za prelito kri, ki mora slediti. RUSKO-JAPONSKA ZVEZA. Pogajanja med Japonsko iu Rusko hitro napredujejo. Cez nekaj dni že podpišejo rus-ko-japonsko pogodbo. NEMIRI V INDIJI SE PRIPRAVLJAJO. Iz Calcute poročajo, da sc v Mymensingi ni pojavilo novo uporno gibanje. V Calcutti sc splošno govori, da se tajno oborožujejo Indijci in Mohamedanci v Dekanu, Naraya-nyju in Mimensingi. »Indian Daily Ne\vs« poroča, da bodo nemiri v Indiji tako resni, da še ni bilo takih. BOJI MED SRBI IN BOLGARI V MAKEDONIJI. (Od našega belgradskega dopisnika.) Belgrad, 27. aprila. Tri bolgarske čete so napadle srbsko vas Lisolac. Kmetje so napad odbili in enega Bolgara ubili. Bolgarski četovodja Jurij Popov jc napadel srbsko vas Nikodim. Kmetje so Bolgare spodili ter ubili Popova, in več drugih Bolgarov. Turški vojaški oddelek jc pri vasi Unjak razkropil bolgarsko četo pod vodstvom Konstantinova, ki jc bil ubit. Dnevne novice. Iz justične službe. Prestavljeni so gg.; sodnijski adjunkti dr. Rihard Tscheh iz oo-štanja in dr. Jurij Račič iz Ptuja v Celje, Franc Pernuš iz Metlike v Litijo, dr. Oton Ingruber v Št. Pavlu v Radgono. Za sodnij-ske adjunkte so imenovani praktikantje gg. dr. Ivan Tertnik za Šoštanj, dr. Fr. Bicek za Metliko, dr. Iv. Polec za Trebnje in Ernst StOckl za Črnomelj. Imenovanje. Ritmojster 1. razreda g. Jer. Andrejka pl. Livnograd prve are. telesne straže na Dunaju je imenovan za majorja. — Umrla je 27. t. m. ponoči v Zavratcu pri Idriji gospa Marija Bezeljak, trgovčeva soproga in mati nadučitelja Ivana Bezeljak, v 53. letu starosti. Bila jc razumna žena, izvrstna gospodinja in najboljša soproga in mati. Sveti ji večna luč! — G. Peternel na Bled ponesrečil. Bivši župan, lastnik hotela pri Triglava na Bledu se je v Četrtek popoldan zelo hudo ponesrečil. Padel je z odra 7 m globoko, zlomil si roko v rami, potolkel po obrazu in glavi. Zdravniki trde, da ni nobene notranje poškodbe, ponesrečenec hudo trpi iR ne more sam na noge. — Volitve na Bledu. Prihodnjo sredo bodo na Bledu obč. volitve. — Dopoldan volijo podobčine tri po 1 odbornika in 1 nam., pop. vsi 3 razredi vsak po 5 odbornikov in po 2 namestnika. Letos se volivci zanimajo za volitve. Celo mesto se je prestrašilo v soboto večer ob 8. uri, — namreč Kranj — ko jc strela udarila v drog električne napeljave poleg župne ccrkvc. V trenutku je bilo vse mesto v svetlobi, en pok — in električne žarnice so vse ugasnile nastala je črna tema. Dve osebi, ki sta bili slučajno pri vodnjaku ob župni cerkvi, sta bili vrženi ob tla, strahu pa jc strela povzročila veliko. V cerkvi, kjer se je še izpovedovalo se .ic čutilo, kakor da je nekdo močno ustrelil iz samokresa. Po nekaterih hišah so se razpočile »hruške«. — Novomeški semenj sv. Jurija dan jc bil prccej dobro obiskan. Prignali so živinorejci obilo lepe živine, toda kupčija ni bila posebno živahna. Trgovci niso bili kaj zadovoljni. Ljudje imajo ravno sedaj mnogo dela, pa malo denarja. — Sejmi v Kandiji. Dne 22. t. m. smo priobčili med dnevnimi vestmi tudi poročilo o zadnjem živinskem sejmu v Kandiji. Na naše začudenje pa se nam iz Novega mesta poroča, da ie dobila kn igarna J. Krajčevi nasledniki, kjer se prodaja »Slovenec«, to pot le pet iz-tisov namesto običajnih 15. Ne samo to! Šc v teh petih izvodih je pri nekaterih manjkala ravno priloga, kjer ic bilo dotično poročilo natisnjeno. Splošno pa se ie opazilo, da je bil list pri večini naročnikov ravno na tisti strani tudi prerezan. To vse skupaj se nam dozdeva iako čudno, celo jako sumljivo. Zavitek ie bil kakor običajno frankovan tudi to pot za 15 izvodov. Pomota pri ckspediciji .ic torej skoraj izključena. Kai pa, ko bi sc teli 10 iz-tisov kje na pošti izgubilo? Dokler nam manjka dokazov, ne maramo nikogar sumničiti. Lunini kolobarji — zanesljivi vremenski proroki. Ne samo pretečeni ponedeljek, kakor smo žc poročali, marveč v torek so se' opetovano opazovali velikanski koiobarii okrog lune. To pot so bili kar štirie v primerni razdalji. Najlepši ie bil tretji, popolnoma temno-modre barve. Kakor je iz zunanjih poročil razvidno, se je prognoza našega opazovalca v Kandiji uresničila. Sicer so bili kraji ožje naše domovine kolikor toliko obvarovani. zato pa so divjale sile elementarnih izbruhov po drugih krajih tem izdatneje. Celo vrsto poročil o povodnjih, orkanih, potresenih iu vulkanskih izbruhih donaša dan na dan br-zojav tudi iz raznih krajev. Pri nas na Do- lenjskem. ie bilo le v sredo večer nekoliko dežja, v četrtek popoldne viharno; ponujal su je tudi dež, vendar ga je mrzli močni severovzhodnik pregnal. — Nova šola in nova cerkev v Prečlni. Kakor mravlje na mravljišču, tako se gibljejo pridni delavci v Prcčini pri Novem mestu. Dokončava se impozantno poslopje nove ljudske šole. Zgradba bo do septembra popolnoma zgotovljena. Obenem so pričeli kopati temelj nove iarne cerkve. Ena izmed najmanjših župnii bo imela eno največjih in najlepših farnih cerkva na Dolenjskem. Cerkev bo stala na prijaznem holmcu med župniščem iu šolo, 40 metrov dolga, v pročelju 18 metrov široka; zidana bo v gotskem slogu z lepimi okraski. Pri tej priliki naglašamo, da jc t<. cerkveno stavbo prevzelo pristno slovensko podjetje Ivan Stepančič iu Ign. Spacapan i/ Rehč. Njuno delo .ie tudi nova cerkev na Za-plazu pri Čatežu, nova šola v Vavta vasi ter novo poslopje gospoda dr. Globcvnika v Novem mestu. Noua zima. V noči od sobote na nedeljo je zapadel nov sneg. Plast snega je proti poludnevu napol izginila, popoludne pa je začelo z nova snežiti m jc sneg padal cclo noč. Temperatura ra .ie padla od 10" R na 10 na ničlo. Iz Celja sc nam poroča: V soboto, dne -7 t. m. je bilo po celi Savinjski dolini dopo-ludnc megleno, popoludne jc začelo malo deževati, okolu (). ure pa se je zjasnilo. Proti sedim uri pa se pridrvi nevihta z gromom, bli. skom in točo. Ponoči je začel naletavati sne« včeraj pa je snežilo celi dan. kakor v decembru lz Bohinja pišejo: Včeraj ponoči je začelo snežiti. Snega jc padlo skoro 20 cm. V Domžalah jc, kakor nam poročajo, včeraj cel dan po malem naletaval sneg, ki pa je sproti skopncl. Po noči pa je tako zapadel da se lomi že drevje. Veliko škode je napravil pri sadnem drevju, še večjo pa v gozdovih, kjer leži drevje prilomljeno vse navskri-zem, posebno, kjer je še mlado. Sneg uale-tava še vedno »kakor bi cunje trgal«. Zapreke vsled snega. — Telefonske in brzo-javne žice pretrgane. — Sneg sprožil v Ljub-liani top. Vsi včerajšnji jutranji vlaki so imeli zamude. Mnogo telefonskega in električnega omrežja v Ljubljani je potrganega, tako, da bodemo zopet nekaj časa čakali, predno se vse popravi. Tudi nekaj telefonskih drogov se e podrlo vsled teže snega na žicah. Ob Karlovski cesti sc jc na Svečarjevem vrtu podrlo staro drevo, ki jc padlo čez žico električne cestne železnice in jo pretrgalo. Vsled tega vozi električni voz samo do cerkve sv. Florjana. Zjutraj ob polu 4. se je pa usul sneg s strehe na Gradu in priletel na žico, ki je napeljana iz čuvajevega stanovanja v barako, kje so topovi za alarmiranje ognja. Vsled tega se je top sprožil in ljudje so mislili, da kje gori. Tudi danes dopoludne jc še snežilo. Poplave v Avstriji. Iz celega podonavskega ozemlja prihajajo poročila o povodnjih. Tudi več ljudi je utopičnih. Cclerska, tolfganška, halstetska in gmundenska jezera so se vzdignila za 75 cm in poplavila obrežje daleč naokolu. Mnogo rodovitnega polja jc posutega s peskom iu kamni, pogorski hudourniki so napravili mnogo škode. Poroča sc sledeče. Solnograd, 28. aprila. V močno narasli reki Konigsbach so utonili štirje delavci. Eden izmed niih, Jurij Planitscher je oče osmih otrok. Deželna cesta Ablenau-Gollingcr je zasuta in promet ustavljen. Z gora sc utrgu-jejo skale. Travniki v dolinah so poplavljeni. Pri Bischofshofnu je poplavljena državna cesta. Haselbach je odnesel mnogo lesa. Sv. Ivan v Pongavu, 28. aprila. V Ka-prunski dolini je snežni plaz podrl vodniško hišo. Inomost, 28. aprila, lun je mogočno na-rastla. Na valovih plavajo debla dreves in mrtva divjačina. Cesta iz Kossena v Kitz-biichl je poplavljena, hm je narastel včeraj na štiri metre. Monakovo. 28. aprila. Škoda, ki jo je napravila reka Isar, se ceni na "U miljona mark. Šivilja Sauer ie v reki utonila. Promet pri Rabelju vsled plazov ustavljen. Rabelj, 29. aprila. Včeraj je razsajal tu strašen vihar. Cez noč je zapadel debel sneg. Danes sneži celi dan. Na ccsti proti Predelu je vse polno plazov. Promet je ustavljen. Ljubljanske novice. Ljubljanske volivne. Vojaštvo dobilo bo v kratkem, nekoliko boljši komis. Oh, Trillerju se pofrtičil s socialci je ves kompromis. Prekrasna bo tržna palača, zastonj bomo jedli meso, Na Grad bo vozila »špinača«, čc imela voziti kaj bo. Ce kdo je na živcih bolehen, najraje se v Nico poda; a Triller tedaj tja potuje, čc tu se mu kaj spakedra. Po let, ko vročina pritiska vse polno je vrabcev prosri. -Ce prav barometer nam kaže. kmal' več liberalcev nc bo. Pri »Roži« najboljš je pijača, tako vsaj sam Rohrmann fefla. -»Program« jc tako vsemogočen, da klati kar zvezde z neba.