1ZI. Sfnilto.
i vmm, t pm#uu, i jatu im.
um. ino.
.^^^^^^^^^^^^^b       ^^^^^^^^^^^_                            ^^m^^^        .^^hb^^^^^m^^^^^^^^^b   ^^^^^hh^^h^^m^^^m      ^^^^^^^^^     ^^^^^^^^^_                ^^^^^^^^^^^^^^k       ^^^^^^^^^^A^^^fl^^M^^b ^  ,^^^^^^^^^^^^                                         ^^^^^^^^h      ^^^^^^^^^^                   ^^^^^^^^^                   ^^^^^^^^^^^^^^^_                                                                         ^^^^^^^^^B^^^ta^.
.Stovenski Narod* velja v l|m*lfaai
na dom  dostavljaš:                ■            ▼ apravništvu prcjeman:
rclo leto naprcj    •   .   •   .   K 24-— I cdo leto naprej   .   t   .   .   K  22-—
pol leta        m       •   .   •   .    • 12-— I pol leta        .        •...»  U*—
fcetrt leta     m       ••<•>•   .    •   6*— I čctrt leta     m      .   .   #   .    .    5*50
na mescc    .       .   •'*   .   •   2*— ■ na mcscc    m      •   .  .  .   .    1*90
Dopisi naj se frankirajo. RokopUi se ne vračao. ITredniitvo: SnaHova ulica 41. 5 (v prttfltju le*o,) *•!■••■ M. tC
huerati veljajo:   peterostopna  petit  vrata za eakrat  po  16 viau, z*  dvakrat
po 14 vin., ta trikrat ali   večkrat   po 12 via.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Podano vrsta 30 vin. Pri večjHi ituerdjah po dogovoru.
UpravaHtvu naj te po&ljajo naročame, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvart
^—^^—•   r—■■)!■« itevllka vajjfa 10 Tftcrr   -\   ——— Ha ptoMam natočila brez istodobne vpoclatve naroCr.iic m m OfJav
Htt^^h^^hA   44^^^kW ^aia^B^B^^B^aH   a^^h^^^h^H^v^^^n    ^la      ^^**
•Slovenski Narod* vclfa po pošti i
za AvstroOgrsko;                 .                    za Nemfljo:
cek) leto skupaj naprej     *   K 25-— I ćelo leto naprej       .   .   .   K 30*—»■
pol leta       m        m     •   -    m 13*— I
četrt leta     m ,       "     .         *    6*50 I    M Ameriko in vse druge dežele;
na mesec    .         •     I   *    .   2-30 ■ ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35,—
Vpraianjeai glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamks, Opi ■■Milio (spodaj, đvorifeL icro), ZaaflOYa ulica *L 5, ttUtoa *L ti
Hlerihalci se tivalijo.
Lampe se zaveda. kaka odgovornost leži na njem. ker se je brez rremisleka in brez preudarka lotil akcije za izrabo vodnih sil. Začel je to delo na način, da so strmeli vsi strokovnjaki, toda naduti popič se za svarilne glasove izvedenih mož ni zmenii. S tisto lahkomiselnostjo in površnostjo, s katera so časih kapla-ni po deželi snovali k on šumna društva, a ko se je pričel polom, so se dali premestiti na drug kraj, kmetom pa prepustili placevanje škode, tako se je Lampe lotil akcije, ki je sam piti pojmiti ne more.
Ves čas, kar eksperimentira Lampe z deželnim denarjem tako iz-vrstno, da mu je dr. Šusteršič vzel glavni del finančnega referata in ga 7 daj sam opravlja, skrbi Lampe za rekiamo svoji osebi in svojim veliko-poteznim nacrtom. Pri vsaki priliki se hvali in povzdiguje svoje nacrte v deveta nebesa, a ko so napredni po-slanci v deželnem zboru zahtevali. naj 3im pokaže račune, se je tega z vso silo ubranih
V soboto je zopet v »Slovencu? ubral stare strune in obeta sedaj, da bo privabi! industrijo v deželo.
Lepo bi bilo in koristno za vso deželo in zlasti tuđi za kmečki stan, če bi se pri nas razvila industrija. Neka} pcgojev je za to, in če bi bila električna sila poceni, bi bil to nov, dober pogoj. Toda pri Završnici vidimo, kako malo utemeljene so te sanje. Završnica bo toliko veljala, da bo njena električna sila za industrijo dosti predraga. Dežela vendar ne bo mogla delati z izgubo in bo morala nastaviti visoke cene za električno silo, če bo hotela zazidani kapital obrestovati in investirati.
Klerikalno hvalisanje je pa prav dane^ toliko manj umestno, ker je silovanje novih industrij v Avstriji pač za dolgo časa izkiiučeno. Av-trijska industrija se nahaja v najhuj-sih ^tiskah. Manjka ji kapitala in izgubila je velik del svojih trgov. Koliko je Avstrija eksponirala samo na Balkan, a kako se je to skrčilo. ne samo vsled slabe politike, nego največ zaradi tuje konkurence. Nemčija producira    bolje in ceneje    industrijske
produkte, kakor Avstrija, ker ni tako obremenjena z davki in zato zavoju-je trg za trgom, kjer je časih gospo-dovala avstrijska industrija. O kapitalu pa že ćelo ni govoriti. Saj vidimo, da se država nima nič kredita in da si mora z najobupnejšimi manipu-c i jami pomagati.
Da, lepo bi bilo, če bi se pri nas razvila industrija. Šuklje je imel dobro misel, ko je sprožil ustanovitev sladkorne tovarne. A ker je to Šuk-Ije sprožil, so mu klerikalci nasproto-vali. Ljubše jim je bilo, da se nič ne ustanovi, kakor da bi imeli industrijo po Šnkljetovi zaslugi. Kako sladkor-na industrija obogati kmečki stan, to vidimo na Češkem. A klerikalcem ni bilo ne za kmeta in njegovo korist, ne za pridobitev industrije: rajši naj ima vse škodo, kakor da bi Šukljeto-vo ime bilo na čelu.
In taki omejeni. smešno malen-kosrni in brezvestni Ijudje naj bodo v stanu, da privabijo industrijo v deželo! Se to. kar imamo, bodo pregnali. Kranjska industrijska družba na Savi ima svojo tovarno skoro tik Završnice, pa jo Lampetove obljube nič ne zadržujejo, ker ve. da ji ne bo kazalo iemati elektrike. Tuđi druge industrije so z razmerami na Kranjskern skrajno nezadovoljne in bi raje danes kakor jutri odšle. Na Ogrskem daje vlada industrijalcem, ki hočejo ustanoviti novo tovarno, svet zastonj, pa še lepe denane. samo da pridejo v deželo. in jim zagotovi dol^oletno oproščanie od vseh davkov in do-klad. Pri nas pa ima vsak. kdor hoče kako tovarno ustanoviti, največje te-zave že z državo, potem r>a ga še klerikalna većina deželnega zbora osreči s takimi dokladami. da bi naj-raje pobegnil.
2e verjamemo. da Lampeta industrija veseli, saj je solastnik velike tovarne čevljev v Tržiču. a da je z industrijo velik križ, to Čuti tuđi sam, saj vidi, kako mu gre pri tovarni čev-!jev. To je pa že mogoče, da mu iz-guba pri tovarni čevljev ne ti-'-la posebnih skrbi; bo pa zopet dež* a dala rar centov bankovcev Zadružni Zve-zi kot subvencijo in izguba L: npeto-ve fabrike bo pokrita, drugi irdustri-jalci pa nišo v tako srečnem oloža-iu, da bi kdo plačeval njihove  zgube.
Naj torej Lampe le preveč ne govori in preveč ne obeta s svojimi električnimi napravami. Saj borno kmalu videli, kako in kaj in tedaj se bo tuđi izkazalo, kdo je imel v tej stvari prav.  _________
D mesf nem gospodarstvu v Postojni.
Shod v Postojni.
V bistvu in v formalnem zadeti na glavo, to so vedeli klerikalci, da bodo na shodu, ki ga je sklical po-stojnski župan gospod Josip Lavren-čič, za včerajšnji dan v Postojni. Od-krito rečeno, jim privoščimo to blamažo, privoščirm tem bolj, ker so se vedno širokoustili s svojimi Iegijami volilcev, zlasti pa, ker so se pri zadnjih volitvah posluževali goljufivih sredstev, kakršna bi morala biti v civilizirani državi izključena. Pravi-jo. da hočemo, da naj se javnost bavi z vprašanjem, na kakšen način je bil storjen sklep o razpustu gospodar-skega odbora za mesto Postojno in ne s tem, kakšna je podlaga temu sklepu. Na to vprašanje je dobil so-botni »Slovenec« na shedu v Postojni prav temeljit odgovor. Ne samo v formalnem oziru. tuđi v bistvu sta dala oba govornika »Slovencu in onim. ki stoje za njim, prav pošteno lekcijo ne le o političnem poštenju sploh, marveč zlasti o njih postopa-niu zlasti pri zadnjih volitvah. Shoda, ki se je vršil v Narodnem domu, se je udeležilo toliko volilcev. da je bila prostrana dvorana z galerijo vred do zadnjega kotička zasedena, tako, da mnogo ljudi niti ni dobilo več prostora. S sobotnim »Slovencem- v roki sta oba glavna govornika razkrila vso podlost pisarenja tega časopisja ter zbranim volilcem podala jasno sliko gospodarstva v Postojni in v deželi sploh.
Shod je otvoril kot sklicatelj, burno pozdravljen postojnski župan gospod Josip Lavrenčič, s pozdravom došlih udeležencev. Predstavil je okrajnega glavarja gospoda Pil-hoferja. nakar je bil izvoijen za pred-sednika shoda g. Arkn, ki je dal tak oj besedo prvemu govorniku županu gospodu
Lavrenčiču.
Častiti someščani!
Orsare tutto! To si je postavila v svojem času za načelo istrska kamarila v političnem boju. Orsare tutto, to se pravi: Vse poskusiti, da doseže svoj namen,si je vzela kot načelo tuđi naša deželnozborska veči-na, ki pa v sredstvih za dosego svojih namenov, kakor nam preteklost kaže, ni izbirčna. V znamenju tega načela se je pričela od strani deželnega odbora proti našemu mestu prava gonja. Da preidem takoj na nabolj perece vprašanjc. vam hočem s stevilkami odgovoriti na zadnje napade ? Slovenca«-.
Proračun meeta in občinske dokJade.
Mestno oskrbništvo je potom žu-panstva predložilo deželnemu odboru kranjskemu proračun za I. 1913., ki je bil v občinski seji z dne 21. novembra 1912 odobren in ki izkazuje: potrebščine . . . . K 46.589/0 pokritja pa.....» 31.75500
primanikljaja . . . . K J4.S34 70 V pokritje primanikljaia se je sklenilo v mestu Postojni od za naše mesto za leto 1913. predpisanega davka v znesku 24.738 K 27 h pobirati 60^ naklado, ki znese 14.842 K 96 h, tako. da je ta ororačun izkazal še 8 kron 26 v prebitka. (Odobravanje!)
Ta proračun je bil od deželnega odbora brez zadržka odobren, in ker plačujemo meščani tuđi 60T naklado za politično občino postojnsko. je deželni zbor odobril sklen. da se sme pobirati v pokritje primanjkljaiev mesta Postojne in politične občine postojnske 120^ naklada od zgoraj izkazanega, Postojni predpisanega davka.
Za leto 1914. je mestno oskrbništvo potom županstva predložilo proračun, ki ie bil v občinski seii z dne 31. decembra 1913. odobren in ki izkazuje:
potrebščine       ....   K 50.977 97 pokritja         .....» 35.909 25
torei primanjkljaja . . K 15.068*72 Tuđi ta printanjkljaj naj bi se po-kril s 60 ^ naklado od za mesto za leto 1914. predpisanega davka 25.645 K 69 h, kar znese 15.387 kron
ti h, tako, da se izkaže prebitek 318 kron 69 vinar je v.
Ker imamo Postomci tuđi za leto 1914. prispevati politični občin! postojnski v pokritje primanjkljaja 60 ^ naklade, znašajo za letos naše skupne naklade tuđi 120 c kakor za leto 1913.
V letošnjem zasedanju deželnega zbora je bila tuđi na dnevnem redu tozadevna prošnja, naj se dovoii v mestu Postojni pobirati 120% ob-činsko naklado, toda poročevalec g. dr. Pegan je predlagal, naj se rešitev te zadeve odstopi deželnemu odboru, ki naj se informira, zakaj so občinske naklade v Postojni tako visoke. Ta predlog je većina deželnega zbora tuđi sprejela. Očividno je ta predlog stavil dr. Pegan pod vtiskom završene deželnozborske volitve postojnske, kajti ako bi deželni odbornik, ki je referent v občinskih zadevah, pre-gledal proračune mesta Postojne iz zadnjih let, bi se prepričal, da se je pobiralo leta 1911. \22cr, leta 1912. in 1913. pa po 120% občinske naklade in torej iz te strani ni nobenega vzroka odklanjati proračun za leto 1914., zlasti ako pomisli, da je deželni zbor za leto 1914. dovolil pobirati so-sednji občini Hrenovice 156%, obči-ni Britof 100%, Bukov je 150%. Kalu 211%, Nadanje seluJ00%, Narirm 100%. Petelinje 100%, Radohovi vaši 100% in Suhorju 1415^. Iz tega naslova tore] ni bilo odklanjati prošnje mesta Postojne, ker je vendar jasno, da se mora pravica deliti vsim enako
Mestni dolgovi.
Razširjala se je zadnje čaše go-vorica, da ima mesto 600.000 kron dolga, ta vest pa se je razširjala se-veda, kakor bodem kasnije pojasnil, v volilne namene. V resnicl ima pa mesto sledeče dolgove:
Na Fentlerjevem posestvu, ki je bilo kupljeno za šolske namene. ob-stoja še danes v prid Kranjski hranil-nici dolg 10.000 kron.
Deželni odbor kranjski je dovolil z dopisom z dne 25. julija 1900, št. 9120. za popravo in razširjenje po-kopališča in napravo čest in kanalov 10.000 K, od katerih obstoji a saldo 30. junija 1914 še 3000 K.
Nadalje se je najelo pri istem zavodu z dovoljenjem deželnega odbo-
LiSTEK.
SrsžnB Lupin s zaporu.
Svojega imena ni vreden turist, ki ne pozna bregov Seine in ki na potu odJumiešKih razvalin do razva-Hn Saint - Wandrille še ni opazi! znamenitega fevdalnega gradiča Ma-aquis. ki tik ob reki tako ponosno stoji na svoji skali. Obokan most ga veže $ cesto. Temelji njegovih mračnih siolpičev se zlivajo z granitom, ki jih nosi, ogromno skalo, ki Jo je odtrgaia strahovita zemeljska sila kdo ve od katere gore in jo vrgla sem. Okoli in oKoli se tiha voda veli-ćastne reke igra med grmovjem in pastaričice poskakujejo vrhu rao-krega proda.
Zgodovina gradu Ma!aquis je odurna kakor njegovo ime, osorna kakor njegova silhouetta. Same bitke, obleganja. napadi, ropi in pokoli. Mraz spreletava prebivalce provin-ce Caux, kadar na večer vzbujajo spomine na zločine, ki so se tu izvr-5il:. Pripovedujejo se misterijozne legende. Govore o slovitem podze-meljsKem hodniku, ki je včasih vezal opatijo Jumieges z bivališčem Agne-ze Sorel, lepe prijateljice Karla VII.
V tem starodavnem zavetišču junakov in brigantov stanuic baron Natan Cahorn, baron Satan, kakor so ga nazivali včasih na borzi, kjer ie
obogatel na nekoliko preveč brez-obziren način. Oospodje Malaquis, na robu propada, so bili prisiljeni, prodati mu za kos kruha bivališče svojih dedov. Tu sem je spravil svoje čudovite zbirke pohištva, slik, fajans in lesnih rezbarij. Živel je sam v družbi treh starih služabnikov. Nik-do nima pristopa v grad. Nikdo še ni ogledaval med okraski teh starih dvoran njegovih treh Rubensov, dveh Watteaujev, prižnice Jeana Gouiona in toliko drugih čudovitosti. ki jih je s pomočjo bankovcev iztrgal najbogateišim obiskovalcem javnih dražb iz rok.
Baron Satan živi v strahu. Ne boji se za-se. ampak za zaklade, ki jih je bil nakopičil s tako trdoglavo strastjo in amaterju lastno previd-nostjo, da se najprebrisanejši trgovci nišo mogli bahati, da so ga speljali v zmoto. On jih ljubi svoje dragoceno-sti, ljubi krčevito kakor skopuh, z zavistjo kakor zaljubljcnec.
Vsak dan ob solnčnem zahodu zapre in zaklene Štiri z železom okovana vrata, ki obvladujejo oba roba mostu in vhod na glavno dvorišče. Pri najmanjšem šunku zazvene električni zvonci v splošni tihoti. Od strani Seine se ni ničesar bati: tu se skala dviga navpik.
Neki petek v septembru se je prikazal, kakor navadno, pismonoša spredaj na mostu. In po vsakdanji navadi je baron na pol odori težkc duri.
Ze leta sem je ogledaval moža tako minucijozno. kakor bi ga sploh ne poznal, to dobro veseljaško lice in te šaljive kmetske oči. Mož pa mu je odgovoril:
»To sem še vedno jaz, gospod baron. Jaz nisem kdo drugi, ki je vzel mojo bluzo in mojo čepico.«
»Kdo more to vedeti?«, mrmral je Cahorn.
Pismonoša mu je izročil kup ča-sopisov, nato pa pristavili
*Sedaj, gospod baron, pa nekaj novega.«
»Novega?«
»Pismo ... in ćelo priporočeno.«
Osamljen, brez prijateljev in oseb, ki bi se zanimale zanj, baron ni prejemal nikakih pišem. Zato je takoj vse to smatral za nič dobrega obeta-joč dogodek, ki mu daje dovolj povoda, da se razburja. Kdo je ta zagonetni dopisnik, ki ga vznemirja v nje-govem zavetišču?
»Podpisati morate, gospod baron.«
Preklinjaje je podpisal. Potem je vzel pismo v roke, počakal da je pismonoša izginil ob cestnem ovinku in, ko je most parkrat premeril s ko-raki, se je naslonil na ograjo in od-prl ovitek. V njem se je nahajal kariran list s sledečim napisom na čelu: Jeca de la Santć, Pariz. Pogledal ]e podpis: Arsene Lupin. Začuđen Je brai:
»Gospod baron!
»V galeriji, ki veže vaša dva salona, se nabftta slika Filtoa de Cham-
pagne, delo izvrstnega mojstra, ki mi neskončno ugaja. Vaši Rubensi so tuđi po mojem okusu, ravno tako kakor vaša dva nekoliko manjša Wat-teauja. V desnem salonu omenjam kredenco Ludvika XIII., preproge de Beauvais, mizico v empiru z označ-bo Jakob in renesančno škrinjo. V levem ćelo stekleno omaro z dragimi kainni in minijaturami.«
»Za enkrat se zadovoljim s temi predmeti, ki se bodo, kakor mislim, dali hitro spraviti v denar. Prosim vas tore... da iste primerno zavijete ter jih odpravite (poštnina plačana) na moje ime na kolodvor Batignolles in sicer najkasneje v osmih dneh ... ker pridem sicer v noči od srede 27. do četrtka 28. septembra sam k se-litvi. Potem se — in to po vsej pravici — ne bodem zadovoljil z gori naštetimi predmeti.«
^BIagovolite mi oprostiti malo neprilike, ki vam jo povzroČam in spreje'i zagotovilo mojega najodlič-nejšega sroštovanja.«
»Arsene Lupin.«
»P. S. —Zlasti mi nikar poslati največjega Watteauja. Dasi ste zanj plaćali na javni dražbi tridesettisoč frankov, tedaj je vendar le samo kopija« original je namreč za časa direktorija neki večer ob priliki orgije zažgal Đarras. Le berite neizdane Garatove memoare.«
»Tuđi mi ni nič ležeče na gra-ščakinji iz časa Ludvika XV., njena oristnost se mi zdi dvomljiva.«
To pismo je barona Cahorna po-rolnonia zmešalo. Razburilo bi ga bi-io pošteno, naj si bi bilo podpisano od kogarkoli drugega. Toda podpisano o-l Arsena Lupina!
Marljiv bralec časnikov, dobro poučen o vsem, kar se je prigodilo iia svetu na polju tatvin in zlocinov, poznal je vse čine tega peklenskega vlomilca. Seveda, vedel je. da je Lupin. prijet v Ameriki po Ganimardu, svojem sovražniku, zaprt in na var-nem in da se — s kakimi težavami!
—  vrši proti njemu preiskava. Toda vedel je tuđi, da treba biti od njegove strani na vse pripravljenim. Sicer pa je bilo to točno poznanje   gradu, razmestitve slik in oprave eno naj-strašnejših znamenj. Kdo ga je pod-učil o stvareh, ki jih nikdo ni   vi-del?
Baron je povzdignil oči in motril
—  divje   obrise   Malaquija,   njegov strmi temelj, obdan od globokih voda in zmajal z rameni. Ne, prav gotovo ne, tu ni bilo nobene nevarnosti. Nikdo na svetu ni mogel prodreti do nedotakljivega    svetišča     njegovih zbirk.
Nikdo, da, toda Arsčne Lupin? Ali Arsčrie Lupin sploh pozna vrata, dvigalne mostove, zidove? Čemu naj služijo najbolje zamišljene zapreke, najpripravnejša varnostna sredstva, če je Arsčne Lupin sklenil do-seči svoj cilj?
(DaUe prihodnllč.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 8. junlji 1914.
128. Stev,
*a % dne 24. funija 1091, št. 7192, odnosno št. 5529, v svrho poplačila stroškov za napravo kanalov 13.000 kron.
Za regulacijo in razširjenje po-Icopališča in za napravo nove ceste proti kolodvoru 20.000 K, od katerih obstoja a saldo 30. junija 1914 še 8000 kron.
Pri mestni hranilnici ljubljanski tiaielo se je z dovoljenjem deželnega odbora z dne 3. marca 1902 št. 3082 za zgradbo vodovoda 30.000 K od katerih obstoji a saldo 31. dec. 1912 še 26.628 K 79 v in za električno omrežje tuđi 30.000 K, od katerih obstoji a saldo 31. decembra 1912 še 26.635 K 67 v.
Nadalje pri istem zavodu z dovoljenjem deželnega odbora z dne '22. maja 1905 št. 6584 za zgradbo vodovoda 62.000 K od katerih obstoja a saldo 31. decembra 1912 še 57.494 kron 06 v.
Pri istem zavodu z dovoljenjem deželnega odbora z dne 3. nov. 1908 gtev. 13.761 za zgradbo kanalov, ki so se morali zgraditi po nesrečni bo-lezni legarja 1. 1906 in 1907 45.000 K, od katerih pa obstoja a saldo 31. decembra 1913 še 41.593 K 69 v.
Pri občinski hranilnici v Postoj-nj z dovoijenjem deželnega odbora z dne 4. marca 1908 št. 3170 v porav-navo primankljajev 28.000 K. od katerih obstoja a saldo -31. dec. 191." Ž6.430 K 76 v in pri Kranjski deždr banki z dovoljenjem deželnega odbora z dne 24. avgusta 1912 št. 6687 110.000 K, od katerih obstoji a saldo
30.  iunija   1914   še   109.770 K   25 v. Končno je še za 51.000 K posojila, in so se dotične   menice   ori  občinski hranilnici   v Postojni    eskomptirale, kateri znesek   je kriti z dovoljenjem deželnega  odbora z dne 9. jun. 1909 št. 9299 in o kateri zadevi bodem še kasneje    govoril.    Skupaj   ima tedaj mesto Postojna dolga 360.553 K 22 v.
Jaz moram tukaj z vso odloč-nostjo zavračati podla obrekovanja in natolcevanja, kakor da bi mesto Postojna pod mojim županovanjem napravilo 600.000 K dolga in to še brez dovoljenja deželnega odbora. Iz predležečih podatkov je razvidno, da većina dolga obstoja še iz prejs-njih let in da je nesramnost prve vrste, ako se hoče sedaniemu načel-stvu podtikati, da je napravilo ogro-men dolg 600.000 K. (Pritrjevanje.) Tuđi tedaj, ako prištejemo gori izka-zani vsoti. posojila. katera je najela za svoje potrebe politična občina postojnska. ne dosežejo skupni dolgovi 600.000 K.
Politična občina postojnska je najela z odobrenjem deželnega odbora z dne 5. februarja 1905 š:. 1502 10.200 za zgradbo ljudske sole v Postojni pri mestni hranilnici ljubljanski 60.000 K, od katerih obstoji a saldo 31. decembra 1913 še 50.713 K 14 vin.
Za razširjenje ljudske sole v Stu-'denem z dovoljenjem deželnega odbora z dne 55. februarja 1905 št. 1502 15.000 K.   od katerih obstoii a saldo
31.  decembra 1913   še 13.715 K 48 v.
V iste namene pri Kranjski hranilnici z odobrenjem dež. odbora z dne 25. aprila 1901 št. 4960 40.000 K, od katerih obstoji a saldo 31. decembra 1913 še 27.000 K.
Iz jamskega zaklada v Postojni brezobrestno posoiilo 40.000 K od katerih obstoji koncem 1. 1913 še 27.000 K.
Za zgradbo mostu čez Pivko se je pri mestni hranilnici ljubljanski z odobrenjem deželnega odbora z dne 19. decembra 1908 št. 15.595 najelo 50.000 K. od katerih obstoja koncem 11913 še 46.655 K.
Za plačilo stavbinskega prostora ža meščansko solo in za prispevek k zgradbi kaplanije v Postojni se je z dovoljenjem deželnega odbora z dne 31. marca 1912 št. 5972 najelo pri de-želni banki Kranjski 12.000 K od katerih obstoja še a saldo 30. jun. 1914 11.910 K 83 v, ako prištejemo k tem dolgove tnesta Postofriskega 360.553 kron 22 v, znašajo skupni dolgovi 537.547 K 67 v in nikakor niti v tem Slučaju 000.000 K. Razvidno pa je iz vsega tega računa, da se ti dolgovi nišo napravili pod mojim županova-pjeiru vsaj v veliki izmeri ne.
Najetega je bilo posojila za me-sto 396.300 K od katerega obstoja še 360.553 K 22 v. Odplačanega je torej zc 35.776 K 78 v. Za politično občino je bilo najetega posojila 217.000 K, od katerega obstoja še 176.994 K 45 v, odplačanega je pa 40.005 K 55 v.
Kaj je revizija doznala?
In kaj je revizija dognala, ki se Je vršila skozi 3 tedne in ki je bila zaključena 16. m. m. tik pred držav-nozborsko volitvijo? O tem niroa županstvo še nlkakeg* poročila, sa] nlma županstvo ie od zadnje revizije, ki se ie vršila 1. 1912 nikakega po-ročila. Ako pa koga že obtožijo, se jnu mora pač obtožnica dostaviti, da se lahko zagovarja. Še razbojnika ne
so se trošile z zlobnim nameaom, že pred revizijskim poročilom novice, da so se konstatirale pri reviziji veli-kanske nerednosti.
In končno se je še ogiasil vče-rajšnji »Slovenec« ki omenja veli-kanske nerednosti, katere so se baje pri tej reviziji našle. Pri tem hoče nekako mestno oskrbništvo »hof-meistrati«. Jaz listu, ki pravi, da stoji na kršćansko moralni podlagi, na drugi strani pa med svet troši laži in obrekovanja, odrekam pravico po-stopati    tako proti javni korporaciji.
vSlovenec« sam prizna, da veči-na dolgov izvira iz poslovanja po-kojnega Ditricha, da grehi tedaj izvi-rajo iz prejšnjih let, za katere sedaj-no oskrbništvo ne more biti odgovorno. Potem pa očita zamudne cbresti. Obresti dolgov je treba na-prej plačevati, zgodi se pa lahko, da so dohodki manjši, kakor so bili pre-liroiniranL, Pri nas sta južna železni-ca in jama največja davkoplačeval-ca. Tema dvema se je odpisalo zadnja teta veliko davka, (Klic: po krivici!) vfied česar je odpadlo tuđi do-Hi občiuke doklade. Zastran tega je zastalo platilo in so nastale zamudne obresti Takih slučajev je gotovo v več krajih in prepričan sem, da tak slučaj lahko zadene tuđi deželno blagajno. (Pritrjevanje.)
Res pa je, da se je prekoračil proračun, kar se lahko povsod zgodi. Treba je pomisliti, da dojdejo često-krat odredbe sanitarne oblasti. Sedaj se zahteva, da naj se izvede kanalizacija v »Kotu*, naj se napravi javno siranišče, za kar ni pokritja v prora-Cunu. Take zahteve se ponavljajo in končno še zažugajo s kaznijo.
Zadnje leto je oskrbništvo napravilo nov cestni kanal od hiše g. Kraigherja do pokopališča, nadalje so se odstranili pri elektriKi leseni drogi in se je predelalo omrežje, izpelja-Ia elektrika na Kolodvorski cesti, vodovod proti 2užkovem klancu, odredilo se je sejmišče, kjer bodo še stro-ški, ako hočemo mesečne sejme vpeljati.
Kapelniku g. Mazeju se plačuje mesečno za stanovanje 20 K, plačo pa dobiva iz blagajne godbenega društva. Trditev. da se je g. Mazeju preko proračuna placevalo višjo plačo je izmišljena ali pa zlobna.
Največ šundra so pač napravili takozvani menični dolgovi mesta. Na nekem shodu je še ćelo trdil g. dr. Pegan, da so se ta posojila najela brez dovoljenja deželnega odbora in jaz sem to trditev že javno zavrnil. Dež. odbor ie namreč dovolil mestu postojnsKemu z odlokom z dne 9. iunija 1909 št. 9299, da srne najeti posolilo 66.000 K po 4 XU 7c Priznam, da je bivše mestno oskrbništvo tu grešilo, ker ni takoj realiziralo tega posojila, kajti med tem je nastala draginja denarja in plačevati bi bilo treba 77c obresti. Pri ti draginji denarja si sedaino oskrbništvo ni znalo drugače pomagati, kakor da je najelo pri naši občinski hranilnici proti menicam posojilo. Ravnateljstvo de-želne banke je to samo priporočalo. Ako so se začasno placevale večje obresti, je prišlo to kolikor toliko v korist občinske hranilnice, od k tere bode imela občina v doglednem ćasu še dokaj koristi. Te menične do srove bode pa mestno oskrbništvo pjpla-čalo z realiziranjem imenov: *iega posojila 66.000 K pri deželni anki kranjski, za kar je pred kratkim došlo dovoljenje deželnega odbora kranj-skega.
Kar se tiče zgradbe elektrarne. mi je pripomniti, da se je pri oddaji del popolnoma korektno postopalo. To poudarjamo izrečno, ker se je baje na nekem shodu pri zadnji držav-nozborski volitvi trdilo, da sem jaz dobil pri oddaji teh del 10% provizije. (Velikansko ogorčenje. Klici: Podlo obrekovanje! Pred sodnijo z nji-mi!) To je nesrarnnost prve vrste, katero na tem mestu odločno zavra-čam. Sploh pa krivci, kj so znani, ne odidejo zasluženi kazni. Pri zgradbi elektrarne je bila interesirana kolikor toliko Postojnska jama, zato smo poslali ministrstvu za javna dela po-nudbe in proračune za tehnična dela. ki na:n je napravilo tuđi tehnični parere. Po nasvetu tega ministrstva smo oddali tehnična dela, zgradbena dela pa potom zmanjševalne javne dražbe. Ni pa res, da je proračun znašal 92.815 K 68 v, ampak res je, da je znašal 101.750 K in sicer za zgradbena dela 33.000 K in za tehnična 68.750 K. skupaj 101.750 K. Ni pa nič čuda, ako se je proračun prekoračil. Ne poznam nobene zgradbe, kjer bi se proračun nekoliko ne prekoračil in prepričan sem, da se to tuđi pri slavnoznani Završnici zgodi. Med zgradbo se čestokrat pojavio nepredviđene druge potrebe, ali se izkaže, da bi bilo tako boljše itd. V proračunu elektrarne pa ni bil tlak v strojnici in v prostoru akumulatorjev potem betonska dela v strojnici pod stroji, ker je bil slab temelj, potem nišo bik v proracuau kamenite cevi.
katere |e ^^Miala stavbena komisija, treba je bilo predelati streho, ker Je bila preSibko projektirana i. dr.
(Dalje prifcodaji*.)
Initiki sabor.
Tuđi v sobotni seji tabora je dal podpredsednik prebrati najprej imenik poslancev. Potem se je nadaljevala debata o reformi občinskih doklad. Frankovce Prebeg je izjavil, da bo glasoval za predlog, dasiravno so do-ločila tega zakona ljudstvu škodljiva. Starčevićevec Persić je zahteval tuđi zakon o koloniziranju in u sta no vite v agrarnokreditnega zavoda, ker bodo veleposestniki sedaj najbrže svoja po-sestva začeli parcelirati. Pred loga je bila v prvem branju in v specijalni debati sprejeta brez izpremembe. Pri-hodnja seja jutri dopoldne. Na dnev-nem redu je poročilo verifikacijskega odseka, v katerem se bo stavil predlog, da naj se izvolitev poslanca Radića ne potrdi.
Revolucija v Albaniji.
Vstsš?.
Mednarodna kontrolna komisija je izjavila, da smatra svojo misijo, pogajati se z vstaši za končano, ker dosedanja pogajanja nišo imela uspeha in ker ni upati, da bi bila kdaj uspešna. V Draču trde, da vstaši sami ne vedo, kaj hočejo, zato se njih zahteve po-gosto križajo. Sploh stoje baje vstaši popolnoma pod vplivom tujih agita-torjev, s katerimi se pogajati bi bilo popolnoma brezuspešno. Vest, da je bil vodja vstašev Arif Hikmet usmrćen, se do sedaj ni uresničila ter najbrže ne odgovarja resnici.
V Draču.
Takoj, ko je bilo nad Dračem proglašeno obsedno stanje, je izbruh-nila med italijanskimi prebivalci Drača panika. Vsi italijanski podaniki, tuđi učitelji, so zbežali. Vlada je dala na vseh utrjenih holmih okrog Drača postaviti topove in neki avstrijski inženir podučuje Albance v streljanju. Vlada se tolaži s tem, da bo zadostovalo 1000 do 2000 mož dobro izvežbanih čet, da drže Drač. Toda kje naj albanska vlada vzame te ljudi, zlasti ker so se Malisori izkazali za tako nezanesljive? Tako so Malisori 23. maja pustili na cedilu dva navadna poljska in dva brzostrelna topa, ki so jih vstaši takoj odpeljali z municijo vred. K vsemu temu priđe še spor med holand-skimi častniki, ki si ga zaman priza-devajo prikriti. Zlasti huda pa so na-sprotstva med albansko in italijansko vlado.
Aretacija Italijanov.
Poročali smo že o aretaciji pol-kovnika Muricchija in profesorja Chi-ninga. Dasiravno so ta dva pozneje izpustili, vztrajajo albanska poročila na tem, da je krivda obeh Italijanov dokazana. Tuđi polkovnik Thomson se je protivil temu, da bi izpustili oba osumljenca, italijanska vlada pa je to vendar od kneza izsilila. O aretaciji in poznejših dogodkih prihajajo iz Drača še sledeče podrobnosti: Ko se je raznesla vest, da je holandski stot-nik Fabius aretiral polkovnika Muricchija in profesorja Chininga, je poiskal neki ugledni Italijan takoj italijanskega poslanika Aliottija, ki ga je našel ravno pri nekem diplomatičnem zajtrku ter mu to sporočil. Aliotti je takoj ustavil nekega holandskega častnika ter ga vprašal, ali je res, kar se mu je po-vcdalo. „Storili ste nekaj nezaslišanega \ Pozivljam vas, da oba takoj izpustite in jima daste zadoščenje, sicer bom dal izkrcati 300 mornarjev in vas bom vse zaprl." Res so nato oba Italijana izpustili. Tuđi holandskemu polkovniku Thomsonu je baje rekel Aliotti, da je norec. Ministrski predsednik Turkan paša pa se je pri italijanskemu poslaniku opravičil zaradi tega dogodka ter mu dal zagotovilo, da se zadeva ne preiskuje naprej. Albanska vlada je pripravljena dati italijanski vsako zado-ščenje, ki bi je ta zahtevala. Seveda je ta dogodek tuđi v Italiji izzval primerno razburjenje. Seveda je zopet vsega tega kriva Avstro-Ogrska, ki jo italijanski listi, zlasti pa „Gionarle d' Italia« vehementno napadajo. Fabius, ki je aretiral oba Italijana, je bil sele pred kratkim prestavljen iz Skadra v Drač. Bil je baje samo orodje avstrijskih in-trig. Ćelo to trde italijanski listi, da so baje avstrijski funkcijonarji podtaknili obema Italijanoma beležnico s kom-promitujočo vsebino.
ObstreUeni avsirflski parnik.
Parnik »Cesar Fran Josip« je dospel v soboto v Trst. Imel je na krovu 1000 potnikov. Poveljnik lad-je, kapitan Oerolimich je dal o dogodkih na albanski obali sledeča pojasnila: Ko smo se peljali v petek ob 9. dopoldne en kilometer od albanske obali, je zapazil telegrafjst na krovu, da nekateri Albanci iz Chimare stre-ljajo na nas. Pozneje sem to konstatiraj tuđi sam z već drngimi oseba-mi. Od krogel ni Ni nobedea   zadet
čim kolj je parnik oddaljil, tem bolj je ponehavalo streljanje. Parnik ni imel razobeŠene nobene zastave, zato je oiogoće, da so smatrali vstaši parnik kot v službi kneza Viljema Avstril« In Italija.
»Militftrische Rundschau« poro-ča: Kakor zatrjujejo v podučenih političnih krogih, se vrše sedaj pogajanja med dunajskim in rimskim kabinetom, da se odpokličeta iz Drača oba poslanika obeh zaveznic, barona Lowentaia in barona Aliottija. Sedaj gre samo še za čas, kdaj se naj to zgodi.             _________^
■inistpska kriza na Fran-coshem.
Viviani je bil že sestavil cei kabinet ter je našel formulo na kateri je zbral pristaše in protivnike triletne vojaške službe. Ker pa sta v zadnjem trenutku izjavila dva radikalna člana bođočega kabineta, da ništa zadovoljna z obljubo, da se bo kdaj v megleni prihodnjosti čas vojaške službe zopet znižal na dve leti, je Viviani odklonil sestavo kabineta. De-schanel je tuđi odklonil predsedstvo, vsled česar priđe sedaj v prvi vrsti v poštev Delcassć, ki se hoče odkri-to in brez ovinkov izreci za triletno vojaško službo. Z Delcassćjem bi se splošno evropsko politično vreme ?:opet poslabšalo, saj je znano, da je moral Deicasse* svoj čas zapustiti svoje petrograđsko poslanišivo, ker je bil Nemčiji prenevaren.
Štajersko.
Iz Celja. Med tukajsnjimi nem-škutarji so začeli zadnji čas rogoviliti klerikalci. Ženske vabi namreč duhov-ščina v cerkvena društva, moški se pa tuđi združujejo in so začeli sitna-riti po nacionalnih društvih. Med njimi je precej uradnikov in manjših trgov-cev ter obrtnikov. Nacionalcem je seveda to novo gibanje v nemškem taboru zelo neljubo in pred par dnevi so razposlali iz Gradca skoro vsem nem-škim Celjanom nekak letak, v katerem svarijo pred klerikalizmom in tarnajo, da bo šio vse Nemštvo v franže, kakor hitro bo padlo sedanje magistratno vodstvo. Zlasti pa da sta v nevarnosti društvi „Liederkranz* in „Musikverein", da ju dobe klerikalci v roke, oziroma, da ju razbijejo. Dr. Ambroschitz bo torej imel sedaj ne Ie preganjati Slovence, temveč tuđi klerikalce v nemškutarskem taboru. Naše sočutje!
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboru je v četrtek, dne 18. junija t. 1. že ob 8. uri ziutraj v okoliški Soli v Celju z važnim dnevnim redom, ki ga prinese „Učiteljski Tovariš".
Žalska meščanska šola. Namest-nik ekscelenca Clarv je povedal deputaciji žalskega trga, ki je bila zaradi skorajšnje otvoritve meščanske sole pod vodstvom dr. Kukovca zadnji četrtek pri njem, da je že zaukazoval vse potrebne korake celjskemu okraj-nemu sol. svetu. Naj bi ta prav hitro posloval, da bi bilo mogoce solo še to jesen otvoriti.
Šostarvska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima 11. t. m. 1914 ob 7a 9. uri zvečer v gostilni g. F. Rajšterja v Soštanju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi narodni Soštanjčani in pri-jBtelji društva ste srčno vabljeni! »Iz naroda za narod!"
Nemško- nac'onalni nestrpneži pri rogaškem ekrainem sodišču. Občina Sv. Florijan pod Bocem je sklenila slovensko uradovanje. Zato je tuđi vračala rogaški okrajni sodniji dosledno vse nemške dopise, zahte-vajoč, da se občuje z njo v sloven-skem jeziku. To je bila tuđi njena popolna pravica. A pri wgoraškem okraj-nem sodišču sta oba sodntka nemška nacionalca; uradni vodja z lepim germanskim imenom Oswatitsch je že od drugod vsled svoje zagrizenosti na glasu. Da bi vrlo slovensko občino flor-jansko prisilil k sprejemanju nemških dopisov, vabi Oswatitsch potem flor-janskega župana sodišču osebno, če noče sprejeti nemškega dopisa. S tem hoče nemški nadutež kujonirati kmeta, ki res nima času zapravljati delavnikov po Rogatcu. V tej zadevi se je napravila pritožba na nadsodišče.
Iz Maribora. Iz Ljutornera in Pragerskega poročajo o železničnih nezgodan. V Ljutomeru je skočil stroj s tira, na Pragerskem pa nekaj to-vornih vozov. Zelo tolažljivo za priha-jajočo potovalno sezono.
Iz Maribora. V magdalenskem predmestu je prišlo te dni do spora med konjeniškimi častniki in nekim akademikom. wMarb. Zeit.- priobčoje o tem sporu dve verziji. Akademik sam pripoveduje, da je Šel zvečer iz Radvine po Franc Joželovi cesti v mesto i) nekim spremijevalcem. Ta je pel, on pa da je zaostal in vpil: Heu Vsenemčija. Ko se je na to pri-pognii, da bi si zavezal čevelj, je dobil stid udarce (?) s sablio po glavi
in ko je skočil pokonti, je zagledal pred seboj huzarskega nadporočnika in le enega Častnika, ki je bil pasiven. Akademik je dal takoj nadporočniku svojo vizitko, nadporočnik pa je na-pisal svoje ime na listek papirja in izročil istega buršaku. Nato so šli na-ražen. Nekaj pozneje pa je priletela za akademikom patrulja dragoncev, ga prijela, mu odvzela listek z nad-poročnikovim imenom in ga viekla v vojašnico, kjer so ga vtaknili v zapor in ga strašno opsovali. Oficirji zopet pripovedujejo ves dogodek čisto dru-gače. Po njihovem je vinjeni buršak častnike začel na cesti psovati in šel psovajoč za njimi do vojašnice. Tam je potem oficirje minila potrpežljivost in dali so pijanega vsenemca pod kjuč, da se malo potolaži. O ćeli aferi se v Mariboru mnogo debatira.
Koruško.
Nemškonacijonalno       hujskanie.
Za izpremembo so sklicali Nemci na Koroškem mesto polomljenega >'Karntnertaga« v Spitalu ob Dravi sedaj za 21. t. m. v Celovcu shod alpskih Nemcev in Nemcev na jugu ter temu shodu nadeli ime »Volks-tag<'. Ker za svoje težnje nišo mogli po Koroškem dobiti dovelj moči, so poklicali na pomoč Nemce iz vseh dežel južno od Donave. Shod pripravlja znani Dobernig, ki ie še pred kratkim pri ministrskem predsedniku poudarjal miroljubnost koroških Nemcev in najboljše razmere, ki vla-dajo med Nemci in Slovenci po Koro-Skem. Komaj pa se je za to njegovo izjavo pred ministri dobro izvedelo, že v isti sapi sklicuje shod, na katerem bodo morali tuđi izvenkoroški Nemci hujskati proti Slovencem. Radovedni smo le, če bodo na terri shodu vpili tuđi kakor do sedaj: »Ko-roška Korošcem« in če bodo povabilj na ta snod tuđi Slovence, »s katerimi žive Nenici na Koroškem v najbolj-sih odnošajih!« Bojimo se, da bo Dobernig pozabil na svoje lepe bese-de, ki jih ie izustil pred ministri in bo pekazal svojo pravo naravo. So pač hunavci ti Nemci na Koroskem, ki povsod igrajo dvojno vlogo!
Drobne novice. Požar. V noći od četrtka na petek vnela se ie v Be-Ijaku lesena shramba orodjaposestni-ka Ivana Kderja ter popolnoma pogo-rela. Došli gasilci so omejili požar na to samo hišico. Kako je nastal ogenj, se ne ve, škoda znaša nad 1300 K. — Tolstovrška šola. Nečuveno je postopanje učitelja Zeichena na tej soli. Ta mož je v zadnjem času vpri-čo šolskih etrok v soli izjavil: »Kdor pozdravlja r.'emško z »Griiss Gott«, tega imam tajši.« Vprašamo še pri tej nesramnosti le. če je pozdrav izraz spoštovanja ali ga smatra šolska oblast v reklamo za samonemški značaj slovensko-nemških sol na Korcskem? Treba bi bilo, da se s ta-kimi učitelji, ki zanašajo nemško politiko v sole, temeljito pomede.
Primorsko.
Nesramni      izkoriščevalci.      V
Drežnici na Goriškem imajo precej-šnjo vodno silo, ki jo je hotela kupiti posebna družba. Občina je res prodala to vodno silo za 10.000 kron, a s pogojem. da občina preskrbi za instalacijo električnega toka za cer-kev, župnišče, cerkovnika, župniško pristavo. Zaradi ljudi se je tuđi skle-nilo, da bo gorelo par lučić tuđi po vaši. Ta pogodba je občini v škodo in zato jo je goriški dež. odbor raz-veljavil. Občina, ki bi bila za vodno silo dobila 10.000 K, bi imela z instalacijo župnišča, župniške pristave, cerkve in mežnarije tuđi 10.000 K stroškov in bi povrh še električni tok morala plačevati. Seveda je to lum-parijo napravil ondotni duhovnik, ki se kliče za Karlina.
Hrvatska šola v Trstu. Kakor se peroča iz Trsta, je kupila te dni »Hrvatska štedionica« hišo v ulici deir Oroiogio št. 6 nasproti Llovdo-ve palače za 600.000 K. Hiša je zelo velika in je bila nekdaj last Hohen-lohejev, v zadnjem Času pa grofa Aleksandra Economo. V hiši se na-mesti nova hrvatska šola in kakor se čuje, tuđi večrazredna šola naše slovenske družbe sv. Cirila in Metoda.
Italiiansko barbarstvo. Tuđi v Trstu imeli so te dni cvetličeni dan, pri katererri so sodelovale gospodične v prid C. M. družbi. Italijanom pa žilica ni dala miru, morali so pokazati svojo izobrazbo. Napadli so v Car-duecijevi ulici dve gospodični, jim iz-trgali cvetlice iz rok, jih raztrgali in pomeiali po tleh. Pri tem so pošteno opsovali gospodični. Vprašamo le, če je to ona proslavljena večtisočlet-na kultura Italijanov in če je na svetu kje še kak narod ali posameznik, ki bi storii kaj enakega. Saj ni potreba, da bi Italijani kupili cvetke od Slovenk, saj jih te nišo vsiljevale, a na Uk način kazati svojo mržnjo dp
128. star.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 8. junija 1914.
Stran 3.
slovenskega naroda, ic vcč kakor nedostojno. — Pa ne samo to. Ni to posamezen slučaj, marveč so se napadi na dame in tuđi na mošKe spremljevalce vršili po celem mestu. Tako je napadla laska tolpa kakih 300 oseb slovensko družbo na obrež-ju Cardotti. Tam je neki laški suro-vež skočil iz tolpe napadalcev, iztr-gal neki gospodični šopek iz roK, ga vrgel ob tla, nato pa junaško pobeg-nil. Tega napadalca je neki stražnik aretiral. Drulial je spremila sloven-sko družbo do Narodnega doma, a se vzpričo dejstva, da je Slovence spremljala policija, ni upaia jih napasti. Napadi so se izvršili še na Acquedottu. v ulici Coroneo in še po drugih krajih. — Res, krasna je ta 2000!etna laska kultura.
Žrtev italljanskega barbarstva. Pred meseci smo poročali. da je povodom nekega političnega sesianka podtaknila ziočinska roka na progu »Narodnega doma« v Cresu dinamit-no cigaro, ki jo je našel čuvaj Narodnega doma Kružić, ter jo prižgal. Sledila je eksplozija, vsled česar je bil Kružić težko ranjen in je izgubil tuđi vid. Sledilo je temu dvamesečno trpljenje, na kar je resila reveža mučnega življenja — smrt. 29. maja je Kružić umri. 31. maja vrsil se je veličasten pogreb, katerega se je udeležila velikanska množica ljudi. Na grobu je pretresljivo govori! vod-ja družbine sole g. Defilipis ter poudarjal zlasti kakih sredstev se poslužujejo proti Hrvatom Italijani. Za njim je govoril sorodnik pokojnika Stjepan Ivančić, ki je ilueč pove-dal, da je pokojnik pred smrtjo od-pustil vsem svojim sovražnikom. Vsa množica ob grobu je jokala. le kakih deset Italijanov. članov Socie-ta Operaia. ki so se tuđi udeležili pogreba, ostalo je trdih. mrzlih. — Tako je šla v hlađen grob žrtev italijan-sek nestrpnosti in rcaščevalnosti.
Drobne novice. Poizkusen samomor.V Trstu si je pognal 27-Ietni poštni uradnik Anton Likan iz revolverja kroglo v desno sence. Z vozom rešiine postaje so ea prepe-Ijali smrtnonevarno ranjenega v mestno bolnišnico. Vzrok samomora ni znan. — Smrtpridelu. V ulici Barriera vecchia stanujoči mizar Josip Bizjak je delal pri stavbi nove vojašnice v Rocolu. Zaposlen je bil pri cirkularni žagi. Velika ceper, ki je odletela, se mu je zasadila v gol-tanec in mu ga predrla. Poklicani zdravnik rešilne postaje ga dal pre-peljati v bolnišnico, kjer ga pa nišo mogli resiti in je v kratkem izđihnil. — Nasilen prosile c. 4£>letni Ivan Martini, rodom iz Trsta, je šel predvčerajšnjem popoldne v mestno ubožnico in tamkaj zahteval osorno denarne podpore. Ko so mu veleli, naj odide, se je uprl in ko je prišel redar, se tuđi temu ni hotel pokoriti ter se je s siio branil proti redarju. Ta ga je kenčno moral aretirati ter so ga s pomočjo pasantov spraviti na policijski komifarijat. — Iz Reke p o r o č a i o. S pobocja kalvarskega hriba padle so v soboto na streho pa-pirnice dve skali, ki ste predrli streho, padli v strojnico in pokončale štiri stroie. Ker je bil ravno odmor, je bil poskodovan samo en delavec.
Cvetiična dneva v Ljubljani.
V soboto in nedeljo vršila sta se v Ljubljani cvetlična dneva v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v prid obrambnega društva Branibora-. Kakor vsako leto, bilo je tuđi tokrat narodno ženstvo duša ćele priredit-ve. Nebroj požrtvovalnih dam proda-jalo je v korist društvoma po ljubljanskih cestah in ulicah cvetke. Ljubljansko mesto je bilo v to svrho razdeljeno v razne okraje. kjer so đelovala posamezna cvetlična okrož-ja, katerim so načelovale požrtvo-valne narodne dame in gospodične. Cvetličnih okrožij je bilo 7, in so načelovale sledeče gospe oziroma gospodične: na Mestnem trgu št. 17. ga. Minka Govekarjeva, v ka-varni Zalaznik gdč. Klešnikova jn gdč. Zalaznikova, na Poljan-ski cesti št. 25 ga. B i z i a k o v a , na Ahacljevi cesti v gostilni Zupan-Čič gdč. B a v d e k o v a in gdč. Kendova, v Kolodvorski ulici ga. ing. Š e g o v a , v kavarni Evropa ga. R u ž i č k o v a in gdč. Rohr-manova. v Šelenburgovi ulici št. 3. ga. notar Hudovernikova in ga. W i d r o v a , v Narodnem domu gdč. G r o š 1 i e v a in gdč. Hrova-tinova, v Narodni kavarni ga. Herenova in ga. Sičeva, v kavarni Prešeren ga. Podkrajš-kova in ga. P o t o č n i k o v a . na Kongresnem trgu št. 15. ga. T e -kavčičeva. na Bregu g. Županja dr. T a v č a r j e v a , na Rimski cesti št. 2 ga. P f e i f e r i e v a in ga. Begova, na Marije Terezije cesti št. 6. ga. B a j ž 1 j e v a in na Karlovski in Dolenjski cesti ga. Franclova *n gdč. Ana   Likozarjeva.   —
( Tem damam bil Je prideljen cei štab ] zavednih narodnih gospodičen, ki so v sprerrsrvu gospođov s požrtvova-njem vestno in marljivo vršile svojo prostovoijno prevzeto narodno dolž-nost. — V nedeljo popoldne pa se Je vršila v zgornjih prostorih »Narodnega dorna.« pod pokroviteljstvom Županje ge. Franje dr. Tavčarje-ve velika veselica, da so se razvedrile one sodelujoče dame in gospod-je, ki so v prid naših obrambnih dru-štev tako neumorno detovali s pro-dajanjem cvetk. Veselica se je priče-la že ob ?. popolune ter je sodeloval znani salonski orkester >/Sokola I.«, ki je poj vodstvom br. S a 1 m i č a častno -'zvrsil svojo nalogo. Tuđi je zapel pn prireditvi izborni zbor > Ljubljanskoga Zvona« štiri skladbe in sicer dva moška in dva mešana zbora. Izvaianje tega priljubljenega društva pod spretnim vodstvom g. Zorko Pre lovca, bilo je narav-nosi izborno in so vsi zbori želi veli-kansko odobravanje. — V Slavčevi dvorani pa so ob zvokih harmonike zaplesali miadi pari, katerim ni nič Skodoval rapor predajanja cvetlic. Omeniti jć treba le še, da so naše nadvae požrtvovalne dame preskr-bele tuđi za tćlesna okrepcila obisko-valcev same razno pecivo, kavo, čaj itđ.. sostilničar g Kržisnik pa je z dobro jedjo in pijaco postregel go-stem. Veselica ]c bila, zlasti v ve-Cernih mah, zeio živahna in animirana ;er se je zlast! za plesaželjne mno-<;r> prezgodaj koncala. — Upati je, da bod,) naša obrambna društva od cve ličnega dneva in od veselice imela čim ia.več dobička, da s tem okrepe ogrožene narodne postojanke na naših rne;a*u
Dnevne vesti.
-^ Shod v Postotni se je včeraj sijajno obnesel in so kierikalci dobili tak odgovor na svoja natolcevanja, da jih bodo pomnili. V strahu pred tem shođem so kierikalci v soboto pred shodom objavili v »Slovencu« dclgo klobasarijo o postojnskem ob-činskem gospodarstvu. Ta razprava sele prav kaže, kako lopovstvo so Lampe, Pegan in Zajec sioriii po-stojnskemu županu Lavrenčiču pri voiitvi v državni zbor. Ze koj, ko so kierikalci začeii vpiti na Lavrenčiča zaradi občinskega gospodarstva, smo I>ovedali, da so se pač pod prejšnjim županom godili pregreški, a da Lavrenčiča ne zadene nGbena krivda. Zdaj pa se iz »Slovenca« samega vidi, da je res tako. Za pogreške v ob-činskem gospodarstvu, ki so se zgodili prej, predno je Lavrenčič postal župan, vendar ni odgovoran Lavrenčič! Toda kierikalci so hoteli imeti orožje proti Lavrenčiču in ker Lavrenčiču nišo mogli ničesar očitati, pa že prav ničesar, ker vedo, da je ve-sten in natančen gospodar, pa so mu podtaknili pogreške njegovega, že mrtvega prednika. Lampe in Pegan sta vse to že pred volitvijo vedela,pa sta vzlic temu napadala na shodih I avrenčiča in njega dolžila, da slabo gospodari. Danes sta razkrinkana kot   podla lažnjivca in obreKovalca.
— Popoino finančno ravnotežje. Kierikalci so v kratkih letih napravili toliko doiga deželi in so zapra-vili toliko denarja, da si nišo erugače mogli pomagati, kakor da so zvišali doklade. Na tak način zna ■ »polno ravnotežje ustvariti vsak sušmar. Da bo Lampe vedel, kaj pametni Ijudje o tem mislijo, naj si izposodi pariški list >Figaro<, v katerem je Ouglielmo Ferrero meseca aprila t. I. zapisali »Politični ženij obstoji v tem, imeti vsako leto v budgetu pre-bitekf ne da bi se povećali davki na potrebne stvari; kdor tega ne zna, ni kos svoii nalogi.« Ali razume to dr. Lampe?
-+• Klerikalna nestrpno^t, obrtne organizacije in njih glasila. Kierikalci poikažejo pri vsaki priliki, da hocejo s političnim bojkotom uničiti vse svoje dozdevne nasprotnike. Razven drugih imajo zlasti neodvisne obrtnike in njih organizacije na piki. Zato so prav zadovoljni, ako jim morejo kje kaj gmotno škodovati in jih ne-opravičeno obremeniti. Zlasti naše strokovne organizacije obrtnikov so jim trn v peti. Po obrtnem redu nam-reč odločajo v teh organizacijah obrtniki sami in se v nje ne more vštuliti noben neobrtnik. Klerikalce pa, ki drugače vtikajo v vsako stvar svoj nos in ki hočejo biti povsod od-ločujoči voditelji, že to strahovito peče. Se bolj jih pa grize, da se obrtne organizacije proti njih volji razvi-jajo prav lepo in da se bodo vsled premišljenega deiovanja razvile še Jepše. Kierikalci tuđi prav dobro vc-do.kaj pomenja za razvoj vsake organizacije glasilo. Zato so se sedaj vrgli na strokovue liste slovenskih obrtal-nih oriuuiizacU. Najprvo so raztrgali Rostilničarsko glasilo »Oostilničar« in proglasili proti njemu bojkot. Za tem je prišel na vrsto »Obrtni Vest-njk«, Ker kmu listu siso mo^li dru- i
ffega očitati, je brumni »Domoljub« iztaknil, da je njegov odgovorni urednik gospod E. F r a n c h e 11 i li-beralec kot član ljubijanskega občinskega sveta in trgovske zbornice. Radi tega svari pred naročitvijo na ta list. Daleč so prišli naši kierikalci, da se morajo posluževati takih po-tov. Toda obenem nam kaiejo sami pot. kako naj postopamo mi z njimi. Klin s klinom je edino pravi odgovor. Proč s klerikalnimi listi, ki nam ne privoščijo niti razvoja in napredka na posameznih strokovnih poljih. Niti strokovna naobrazba in samostojna stanovska organizacija ni klerikal-cem všeč, zato udrihajo sedaj že po strokovnih listih. Zavedni slovenski obrtniki naj bi odgovorili na to klerikalno sovraštvo do njih s tem, da na-ročajo in razširjajo med stanovskimi tovariši svoja strokovna glasila. Naj-boljši odgovor na to klerikalno gonjo bi bila parola; Noben gostilničar brer > Gostilničaria«, noben obrtnik brez Ofcrtnega Vestnika«!
-r Iz deželn^ga odbora. Pritrdi se vladnemu nacrtu izvršilne naredbe k vodnemu zakonu. — Vodna preskrba Vipavske doline se uredi na ta način, da se predvsem že obstojeci vodovod Vrhpolje-Dup-Ije okrepi z novimi dotoki in podaljsa do Vipave. Budanje, Sevrerska vas in Dolenje dobe posebne vodovode. Za ostalo dolino pa je projektovano zajetje močnega studenca ob državni cesti pod Razdrtim, vendar se o tem projektu poizve še mnenje vseh pri-zadetih občin. — Ker nameravajo la-stniki blejskega Rradu g o z d na grajskem griču posekati. se na-prosi deželno vlado, da to prepreci, ker bi se si zar grdo kazila postranska slika. — Sklene se proučiti vpraša-uje, je-!i bi ne kazalo zgraditi v Ljubljani posebno orožniško posta-j o na deželnem svetu ob Gospodski in Salendrovi ulici. — Fasada de-želnega gledališča se popol-noma obnovi ter streho temeljito popravi. Dotični stroški, približno 20 ti-soč kron. se pokrijejo začasno iz bla-gajniških preostanko>'. — V svrho povzdige lončar.ske obrti se devoli za zgradbo moderne peči v Mlaki pri Komendi polovica stro-škov, to je najvišji znesek 4000 kron, ako ostalo polovico prispeva država. — Ponovno prošnjo meščanskih učiteljev za regulacijo plač, oziroma vštetje let. većina cdkloni. — Prošnja za ustatravitev neke nove sole v K o č e v s k e m, za ka-tero je nemški šulferajn že z?:radil ooslopje. se iz načelnih razlogov od-kloni. — Odobri se regulativ za do-volienje podpnr ponesrečenim Rasil-cem iz dotičnega 1% gasilskega sklada. — Nasvetu za razpust fr o s p o d a r s k e % a odbora v P o s t o j n i deželna vlada Še ni pri-trdila ter zahteva nadaljna pojasnila. Večina sklene, da se predloži vladi celotni revizijski operat. — Poro-čilo o reviziji mestne obči-ne ljubljanske, obsegajoče 325 strani, se pred vsem predloži vsem deželnim odbornikom v studiranje.
H- Jugoslovansko ozemlie in celjski grofje. Pred leti je imel seda-nji klerikalni poslanec dr. Verstov-šek o tej temi predavanje v »Zgodo-vinsKem društvu« v Mariboru. To svoje predavanje je izdal v posebni brošurici, ki je nam sedaj slučajno zopet prišla v roke. Koncem te brošure pravi VerstovŠek: »Skupina juRoslovanskih dežel, kakor so si jo nameravali stvoriti Celjani, bi bila posebno radi samo slovanskega plemena, ki bi sestavljal to državico, velike važnosti in najsi bi bil vladar Katerikoli Celjan Frangepan ali Tvrd-'kovič. Ves srednjeevropsKi razvoj dežel bi bil docela drug. Da bi se bila pa zares lahko vresničila ta sesta-va, nam pričuje zlasti zgodovina zadnjega Celjana. odkar so obstale njegove zveze s Tvrdkovićem in pa srb-skim despotom Jurjem Brankovi-čem ... Mi sedaj lahko poudarjamo, da nam je sijala pri tem stremljenju Celjanov svetlejša zvezda; žal je bila ta čarobna moč, ki se je pojavila kruto nad sosedi, le omamljujoč sed; nam, ki smo si tolikokrat želeli za-ščite slovanskega plemena, se zdaj dozdeva ta država le kot deveta de-žela, katero si vedno siikamo z Ju-goslovani vred le v neizrazitih podo-bah. da se tolažimo na boljšo bodoč-nost. Edini upf da se povrne sličen položaj, se je ohranil Slovencem, ki so imeli še nekoliko smisla za zedi-njenje Jugoslovanov v dobi ilirizma. Toda tuđi ta pojav v 19. stoletju so bile le ideje, za katere še gori vsako narodno čuteče srce. Vsi važni do-godki na jugu so zginili brez sledu in brez uspešnih posledic za Slovence . . .« Tako ie pisal takratni profesor dr. VerstovŠek, kdo ve, če bi danes, ko je postal klerikalen politik, bil istega mišljenja, kakor takrat, ko je sanjal o silni jugoslovanski državi, ki bi nastala na našem jugu, ako bi ne legei v grob zadnji Celjan?!
+ Klerikatea f ofrifik pr«d sodV Km. V *redo, dne 10. iuniia bo pri
deželnem sodišču v Ljubljani kazen-ska obravnava o klerikalnih goijufi-jah pri občinskih volitvh na Rakeku. Klerikalni poštenjakoviči se prav skrbno pripravljajo na to obravnavo in imajo sedaj veliko dela . . . No, stvar se bo že pojasnila.
+ Imenovanje. Za železniškega zdravnika c. kr. drž. železnice v Ljubljani je bil imenovan dr. Josip Staudacher.
+ Promocija. Demonstrator na I. vseučiliški očesni kliniki na Duna-ju gosp. Janko D e r n o v š e k je bil danes, dne 8. junija na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
—  Glede dijaškega izleta na Adri-jo nam pošilja krajevna skupina av-strijskega mornaričnega društva sledeče pojasnilo: Izlet je imel zgolj po-dučen namen, pokazati šolski mladini naše lepo Primorje in ji razložiti važno nalego vojne in trgovske mornarice. S tem se vzbudi zanimanje za niaritimna  vprašanja, od  katerih   je nemalo odvisen prospeh in dobrobit naše domovine. Postaviti izlet na narodno podlago,  je  bilo  že  radi  tega izključeno, ker bi sicer ne bila sode-lovala  najvišja  šolska  oblast,  ki  je izlet skrbno pripravila s predavanji po šolah in ga je na vse inogoče načine pospeševala. Skupni stroški so znašali 22.461 K. Od te vsote so vpla-čali udeleženci, oziroma šolska vodstva in krajevni skupini Novo mesto in Kočevje, ki so s svojimi prispevki tuđi velikemu  številu ubožnejših di-jakov omogočili udeležbo, 21.649 K. Primanjkliaj 812 K se je pokril s pri-spevkom 400 K, ki ga je za kranjski dijaški izlet dovolilo osrednje morna-rično društvo na Dunaju in z darilom ^Kranjske hranilnice«.    Ostanek 212 kron in račune, ki morda še pridejo, poravna krajevna skupina Ljubljana iz svojih sredstev. Za majhno vsoto 20 K se je izletnikom izredno veliko nudilo. Posameznik bi za to potova-nje rabil najmanj trikrat toliko, a bi pri tem ne imel prilike, ogledati  si vse to, kar se je naši mladini razka-zalo pod strokovnim vodstvom. Kaki sprejemi in nagovori sploh nišo bili na programu,    pač pa so v Opatiji, Pulju in Trstu sodelovale in pri pripravljanju izleta pomagale tamošnje podružnice    mornaričnega    društva. Glede obedov je    bilo    mornarično društvo navezano na one lokale, kj so v stanu, za primeroma nizko ceno pripraviti in v kratkem času servirati kosilo ogromnemu    Številu 500 udeležencev. Na Reki na pr. te naloge ni hotel prevzeti noben hotel, isto-tako ne v Voloski. Sploh si Ie malo-kdo predstavlja, koliko truda zahteva, prirediti izlet za tako    ogromno število izletnikov, sestaviti program, skrbeti za poseben vlak, najeti parobrod (ki ga je bilo dobiti le vsled iz-rednega truda in osebnih zvez gosp. podpredsednika    ces. svetnika    Ma-thiana,    kajti 6 drugih    paroplovnih družb je  izjavilo, da nikakor  in  za nobeno ceno ne morejo dati na raz-polago parnika, ker bi bil sicer mo-ten ves njihov promet), obravnavati s hotelirji in gostilničarji, korespondirati z raznimi uradi, tako z morna-rično sekcijo vojnega ministrstva. ki ie dovolila poset arzenala in ogledo-vanje vojnih Iadij, z domobranskim ministrstvom, ki je za prenočevanje v Ljubljani prepustilo   domobransko vojašnico. z admiralatom v Pulju, ki je izletnikom    pridelilo   častnike in uradnike, da so razkazovali in razla-gali vse zanimivosti, s poveljstvom vojne luke,   ki je dalo na razpolago prenočišča v vojašnicah, z okrajnim glavarstvom v Voloski in z magistrati na Reki, v Pulju in v Trstu itd. — Oospodje, ki so aranžirali izlet, so se na lastne    stroške vozili v Opatijo, Pulj in Trst, da so vse pripravili in le kerespondenca obeh izletov je narasla na 592 komadov. Krajevna skupina Ljubljana je ponosna, da je sedaj že v tretjič in z najlepšim uspehom priredila izlet za tako veliko število dijakov,  dočim  so  drugi  izleti, tuđi oni, ki jih prireja osrednje društvo, omejeni na 100—150 izletnikov. Naj-lepše zadoščenje pa ima   društvo v veselju in zadovoljstvu, ki je vladalo pri obeh letošnjih izletih med udeleženci in v laskavem priznanju   šol-skih vodstev. Slednjič bodi poudar-jeno,    da  ima  mornarično  društvo zgolj domoljubne namene in da strogo poudarja enakopravnost vseh av-strijskih narodov. Dokaz temu, da iz-haja društveni organ  »Prapor« tuđi že v hrvaškem jeziku in da bo v do-glednem času, ko se še nekoliko poveća Število drnštvenikov, začel iz-hajati tuđi v slovenščini. — Po tem pojasnilu drage volje priznavamo velik trud, ki ga je imelo mornarično društvo in lepi uspeh,   ki ga je doseglo. Taki izleti so za šolsko mladež zelo poučni in vtiski s potovanja ji ne izgrinejo iz spomina.
— Nogometna tekma na Tetovo. V četrtek se vrSi na dirkališču v Ti-voli prav napeta nogometna   tekma med »Gradjanskira športnim klubom iz Zagreba« in prvim moštvom Uub-Jjanske »Illrjje«. DosedaJ Je Oradiaa-
ski še vedno zmagal nad »llirjjo«, tai dan se pa hoče »lliria« revanžirati za' dosedanje poraze. Za to tekmo se dobe od jutri naprej po znižani ceni vstopnice v predprodaji, in sicer v; Cešarkovi in Dolenčevi trafiki. V predprodaji so sledeče cene: Sedezi po 2 K in 1 K, stojišča po 60 vin., di-jaške in vojaške vstopnice po 30 vin. Predprodaja je od jutri naprej do če-trtka opoldne. Na dan tekme je vstopnina sledeča: Sedeži po 2 K 50 ain. in 1 K 20 vin., stojišča po 70 vin., dijaške in vojaške vstopnice po 40 v. Opozarjamo zato zlasti na predpro-dajo vstopnic.
—  Dirka kluba slovenskih kole-sarjev  »Ilirija«  v Ljubljani.    Včeraj popoldne se je vršila kolesarska ce-stna dirka društva »Ilirija« na progi Kranj - Ljubljana t. j. od km 24 do km 2.   Dirka je vzbuala vsesplošno zanimanja. Prvi je došel na cilj R e -bolj Ivan, št. 1, ki je vozil 40 minut 9-/5 sekunde. Dosegel je s tem rekord, ker odgovarja ta hitrost 33 km na uro. Vrhutega je pihal močan ve-ter proti, s cimer je bila hitrost zelo ovirana. Drugi je prišel Fr. Ogrin, Št. 4, v 42 min. 21V5 sek.; tretji Ivan C ib e r, št. 15, v 42 min. 35 sek.; če trti Šega Ferdo, št. 3, v 42 min. 38 sek. Ti štirje dirkači so dobili darila, ostali, v maksimalnem času došli, diplome. Ti so bili: Deržaj Rudolf 44 minut 35 sek;  Wisiak Engelbert 44 minut 45 sek.; Mostar Ignacij 45 minut 26 sekund; Vrabec Ferdo 45 min. 40 sek.;   Filipan Mirko 47 minut  10 sekund; Šinkovec Albin 50 minut 25 sekund. Startalo je  15 dirkačev. Pri \0. km je vsled nenadne slabosti pa-đel Alfonz Kastelic in se laliko poško-doval. Imel je jako lepe ehance. — Zdravnik gosp. dr. Demšar, ki je vozil v avtu. ga je takoj obvezal in v avtu  odpeljal nazaj. Tu je pohvaliti cestenega mojstra pri km  19, ki ie imel  pripravljen škat vode in takoj priskočil Kastelicu na pomoč. Dirka se  je  izvršila ob  najlepšem  vremenu, občinstva je bilo tako na startu v Kranju in na cilju v Šiški ogromno. Dirkače so vso pot prijazno pozdravljali. Po dirki se je vršil sestanek dirkačev v restavraciji pri »Novem svetu-. Predsednik gosp. D. Stopar je pozdravi! navzoče, zahvalil se je g. dr. Demšarju za prijazno sodelova-nje,   gosp.   ing.   Hilleju,   zastopniku Puch - avtomobilov, ki je dal avto popolnoma na razpolago in ga tuđi sam vodil, časopisom za priobčeva-nje notic o dirki, gg. poročevalcem na cilju in vsem, ki so pripomogli, da je dirka tako lepo uspela.    Nato je razdelil darila;    prvo darilo je bila srebrna kupa,   vredna 50 K;    drugo kukalo (35 K);  tretje    športna    ura (20 K); četrto s srebrom okovana li-stnica (15 K). Govoril je nato gosp. dr. Demšar, pojasnil to nezgodo, dal dirkačem   navodila   za    bodoče    in poudarja pomen tega športa v zdrav-stvenem  oziru.  Govoril  je  še  gosp. inženir Hille, nakar se je razvila dru-žabna zabava. Prvi štirje dirkači 50 vozili Adler - kolesa domače tvrdke A. Gorec. Na enakih kolesih so zma-gali že lansko leto pri dirki Ljubljana - Logatec - Ljubljana.
—  Pevsko društvo    »Kolo«    m drugi gostie iz Zagreba so se včeraj dopoldne peliali s posebnim vlakom, skozi Ljubljano v Postojnsko   jamo. Na povratku zvečer ob 9. jih je na glavnem kolodvoru pričakoval   pev-ski zbor »Slavca« ter iih je predsednik imenom društva pozdravil, a sestre - pevke so goste obsipale s cvet-jem. Za sprejem se je zahvalil predsednik »Kola«. Med petjem »Slove-nec in Hrvat* ter »Lepa naša domovina« so se gost je živahno aklamira-ni in srčno odzdravljajoč    odpeljali proti Zagrebu.
—  Starejše gospode,    ki bi se hoteli   vaditi v footballu   ali raznih strokah lahke atletike, naproša šport-ni klub »Ilirija«,   da   mu   naznanijo svoje naslove in prijave pismeno ali ustmeno.  Ustmeno se lahko vsakdo prijavi vsak večer med 6. in 7. uro na igrišču. Poleg drugega hoče nam-reč »Ilirija« sestaviti tuđi takozvani old - bovs - team.
— Poročil se je dne 7. junija go-spod Budivoj M a s 1 e, c. kr. postni uradnik y Ljubljani, z gospico Josipi-no A h 1 i n, posestnico v Ljubljani, iz znane   narodne     rodbine.    —   Na predvečer poroke so priredili pevci nevesti pred njenim domom lepo podoknico.    Novoporočencema    iskreno česti tamo'
—  Hotelirji in trgovski   potniki. >Unija trgovskih potnikov« je za 6. junija povabila veliko množino kor-poracij in posameznih oseb tu- in inozemstva na enketo, ki se vrši v Pra-gi. Na tej enketi se bo razpravljalo o reformi hotelirstva, ter naj se ustanovi državna komisija za hotelirstvo, kateri naj poročajo nalašč za to nastavljeni hotelski inspektorji o stanju hotelov. To svojo zahtevo so trgovski potniki tako formulirali, kakor da vladajo posebno po manjših provincijalnih hotelih   neugodne   razmere. Državna zveza   hotelirjev pa se je BrepriiaJa, da je večina, hotelom   Da
Stnn 4.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 8. junijt 1914.
128. Stev.
deželi na solidni podlagi In Je ude-ležbo na tej enketi najodločnejc od-klonila in se bo najostrcie branila proti vsetn napadom, to pa posebno le. ker se s summčenjem oškodujc jtuiski promet.
— Glede shižb za ablturijentc javljamo, da je stvar zaključena in da smo na merodajnem mestu priporo-čaii vse one, ki so vložili prošnje in ki so nam to naznanili. Toliko v ved-nost tuđi tištim, ki so se v zadnjem času obrnili ira nas za informacije.
Kledkalci z Vica so čutili potrebo, povedati katoliški javnosti, da radi kaj dobrega popapcajo in da zato z veseljem uozdravljajo kuharski tečaj. Upamo, da se jim izpolnijo njihova upanja. Obenem so se pa pri-tožili, da frančiškani nič ne store, da ii viški klerikalci malo k pameti prišli. Govorniške tečaje hočejo imeti. Sakramentirati vendar dobro znajo, drugega jim pa res ni treba, vendar pa ne dvomimo, da jim bodo franci-škani radi ustregli in jih izvežbali v zabavljanju na liberalce. S podueni-mi tečaji pa ne flo nič. Še tega je treba frančiškanom, da bi viški klerikalci kaj znali in da bi se jim začelo v glavi svetiti.
Poročil se je včeraj v Litiji g. Rudolf Šegula, asistent Južne žel. na Zidanem mostu z gospodično Adelo Hribarjevo. Narodnemu paru obilo sreče!
Nujno potrebna reforma pri malo potrebni pošti v Kandiji. Poroča se nam: Kakor je znano so v Kandiji ostavili nov poštni urad. Izkušnje krat-kega obstoja tega urada so pokazale, da ima nova pošta v Kandiji v seda-njih razmerah v splošnem edino le v blagovnem prometu nekaj olajšave za občinstvo, ker ni potreba zavoje itd. namenjene za pošto prenašati do zelo oddaljenega glavnega poštnega urada v Novem mestu. Ali tuđi v tem oziru bi bila poštna direkcija občinstvu na kak drugi, za njo samo ceneji način odpomogla. Kar se pa tiče glavnega namena poštnega urada, to je točnost izročitve pisemske in čas niske pošte interesentom, pa je samostojni poštni urad v Kandiji naravnost brez pomena za vse prizadeto prebivalstvo. To se je zlasti pokazalo pri otvoritvi belokranjske železnice. Na železniški postaji v Kandiji niti povsod drugod običajnega poštnega nabiralnika ni-majo. Namesto, da bi poštni vlak iz Bele krajine za Kandijo namenjeno pošto oddal na postaji Kandija, jo prepelje na novomeški kolodvor, od tod gre s poštnim vozom glavnega poštnega urada nazaj v Novo mesto in od tu sele s kandijskim poštnim vozom v Kandijo. Če ni to več kot ironija! Pa ne toliko zaradi doslej še neznatne belokranjske pošte, ampak zato, ker morajo interesenti v Kandiji zaradi te pošte čakati tuđi na ljubljansko pošto, pred vsem na liste, ki že ležijo na glavnem poštnem uradu pripravljeni za Kandijo, med tem ko se ona iz Belo krajine še vozi kje za katerimi hribi v vlaku. Posledice teh kompliciranih poštnih razmer se kažejo zlasti pri opoldanski pošti ob nedeljah. Dočim imajo najodaljenejši NovomeŠ-čani dopoldansko pošto v rokah že predpoldne, se za Kandijo Sele pripravlja na voz in če gre vse posreči, dobiš svojo pošto komaj ob 1. uri popoldne; moral si pa zato žrtvovati kosilo. Pa tuđi ob delavnikih, ko se pošta dostavlja na dom, dobi večina interesentov svojo pošto še le po 2. uri popoldne, dočim so jo preje iz glavnega poštnega urada iz mesta dobivali kmalu po 12. Tuđi kmečkemu prebivalstvu je s to novo pošto malo vstreženo. Kmečko ljudstvo je navajeno da ob nedeljah zjutraj odpravi svoje poštne zadeve. Toda ravno poštni urad v Kandiji, ki je po pretežni ve-čini namenjen za kmečko ljudstvo, je ravno ob nedeljah dopoldne do 10. ure zaprt. Takih uradnih ur ni menda pač nikjer drugje na Kranjskem. Treba je torej v vsakem oziru nujne reforme pri tem uradu! Predvsem je potreba, da se poštni urad zveže z železniško postajo, kjer je treba, dokler se to ne izvede, vsaj nabiralnika. Pošta, ki pri-haja z Ijubljanskimi vlaki naj ne trpi zaradi pozneje belokranjske pošte, oziroma zaradi neopravičljivega var-Čevanja poštnega erarja.
Iz Krškega nam pišejo: V bin-koštnem »Narodu« se huduje dopisnik iz BreŽic radi dopisa iz Krškega, v katerem zahtevamo železniško &vezo Krško-Novo mesto. Zagovar-ja in nekako opravičuje krškega župana, da ni oficijalno nastopil za to našo zahtevo. Omenja tuđi, da nam Krcanom te zveze ni treba, ker že itak imamo svojo železnico. Pri tem pa popolnoma pozabi, da imajo Bre-žičani in Catežani ravno isto železnico. Navzlic temu vstrajamo mi pri svoji zahtevi, da se mora nova želez-nica odcepiti pri Krškem in da se mora izpeljati tako, da se bode .vstreglo Cerkljanom, Sv. Križčanom in Kostanjevčanom, da bo vstreženo tuđi mnogim drugim vašem krškega okraja, ki bi bili popolnoma prikraj-šane, ako bi se zgradila železnica na
teum tam Kikfr   Čt oku*
poudarjamo, da ne moremo odobravati postopanja našega župana, ki je šel v Kostanjevico ministra pozdrav-ljat, da pa ni za sprejem v Krškem, ražen že omenjenc okrožnice, ničc-sar primernega storil. Zato pa je bil sprejem v Krškem tuđi popolnoma ponesrečen. Občinski odbor je btl, kakor čreda brez pastirja in tuđi mestni očetje nišo bili pripravljeni, ker so vse prepozno zvedeli za ta sprejem, Krški župan bi bil moral stati na čelu občinskega odbora in krepko zastopati koristi krške ofc-čine.
Gospodarska stiska na Kočev* skem mora biti prav huda, kakor kaže porocilo v nekih nemških listih. Pred kratkim so blizu Kočevja na dražbi prodali nišo, v kateri je gostil-na% s posestvom vred. To posestvo je Mio pred par leti kupljeno za 28.000 kron, zdaj pa prodano le za 12.651 K. Sploh so cene posestev silno padle in se pri prodajah doseže samo cenilna \ ređnost. Posledica teh gospodarskih stisk je izseljevanje. Pri zadnjem vojaškem naboru je manjkalo -147 poklicanih fantov! Vsi ti vojašči-i-i še podvrženi fantje so v Ameriki. Kako ^o se neki zmazali Čez mejo?
Iz Mokronoga. Pri naboru dne 5. in 0. jun i ja je bilo v Mokronogu potr jen ih 63 mladeničev. Od skupnega števila nad 30^, kar je dobro znamenje.
Na Goiico! Turisti, turistinje in sploh vsi prijatelji slovenskih pla-nin, ki še niste imeli časa in prilike posetiti našega tako po svoji bujni planin. flori kot po daljnem razgledu slovitega slovenskega Rigija, ne za-mudite letošnje prilike! Flora, predvsem ključavnice (narcise), enejani itd. vse se ravno sedaj najlepše raz-cvita ... Xe dajte si tore] odvzcti tega izvanrednega, krasnega užitka, ki je tako poceni in ne zahteva prav ni-kakega posebnega truda! — Obadva pristopa na Goiico iz Jesenic Čez vas Planino (gostil. Kopišar) ter dalje le-vo po nemškem (4 ure) ali desno po slovenskem potu (4 V= ure; nekoliko daljši a brez primere lepši pot, nena-poren, suh in ne blaten kot prvi!) kakor tuđi koroški pot iz postaje Podrožčica čez planino Kladje (nemško »Quadia«!! —), 3 1/2 do 4 ure, sta dobro nadelana in markirana ter je pot povsod neizgrešljiva, tako da jo nastopiš lahko tuđi ponoći ob sedanji mesečini (v tem slučaju se nasvetuje predvsem slovensko pot!). — Najpripravneje je, če se odpelješ iz Ljubljane s popoldanskim gorenj-skim vlakom ter dospeš tako še pri dnevu v Kadilnikovo kočo, in drugi dan spočit občuduješ nepopisno kra-soto solnčnega vzhoda. Omenjene veličastne prikazni pa ne zamudiš, ako se odpelješ iz Ljubljane tuđi sele ob pol 7. ali 10. zvečer ter ob bajni mesečini ter prijetnem hladu napraviš to pot. Ćelo turo na Goiico in nazaj pa izvršiš lahko prav zložno tuđi v enem dnevu. če se odpelješ iz Ljubljane s prvim gorenjskim vlakom. — Naša postojanka, Kadilniko-va koča S. P. D. je prav na vrhu in je v njej za udobnost turistov kar najbolje poskrbljeno. Ker je koča . -Tn prostorna in razpolaga z mnormi posteljami in ležišči, je izključen- in nepotrebna bojazen, da ne bi i 1 o morda dobiti prenocišča od sobote na nedeljo, na kar se turisti še pr sebe] opozarjajo!                         R. ]'..
Varujrno    in   branimo   Triglav!
Prejeli smo to - le pismo: Vest, da se postavi na vrhu Triglava ^spomenik" nekemu pilotu, ki se mu je posrečilo prvemu izvršiti polet nad vrhom Triglava, je, v kolikor sodim po slovenskem časopisju, našla med nami premalo razumevania o veli-kem pomenu tega naklepa. Ali ni Triglav nekak znanik Slovenstva in ali ne stoji na njem slovenski Alja-žev stolp? Ali je mogoče, da trpimo molče, da se ta vrh sedaj nekako razlasti v spomin dejanja, ki ga bo v par letih že izvrševalo bogve koliko pilotov? Ne, s slevenskega sta-lišča zahtevamo, da se poleg Alja-ževega stolpa ne postavi nobena druga zgradba, ne glede na to, da bi to šio težko tuđi tehnično. Ce bi pa že moralo biti, naj se spomenik postavi na JVlalem Triglavu in tuđi tam le, ako Je na prvem mestu slovenščina. Slovensko planinsko društvo je po-klicano, da prevzame tu inicijativo in da ne odneha za las, oziroma da pouči o tem prizadetega lastnika, menda občino ali upravičence v Srednji vaši v Bohinju. Naš Triglav je že itak le na pol slovenski, zdaj naj izgubimo še vrh — in čar »sne-žnikov kranjskih sivega poglavarja« je izgubljen za Slovence in Slovane. Toliko v prijazno uvaževanje! — Star slovenski planine c. Diva v stiskali, velefina veselo-igra v 3 dejanjih, je povzročala tuđi včeraj v kinematografu »Ideal« mnogo smeha. Ponavlja se le 5e danes in jutri. V torek »častniški piloti«, velika senzacijska drama v 3 dejanjih. Vseskozi krasno kolorirana   »Vojna
bodnteprt as xnfcotfwib«*
S trga. Danes je prinesla na trg neka kmetska ženska prve letošnje crne Jarode (borovnice) ter jih pro-dajala li ter po 20 vin. — Prekupče-valka d;vjačine Ana norjančičeva je pa prinpsla na trg prvega srnjaka te sezije, katerega je podrl neki ugleden gospo<*;.
NjtMtoe   stvari v času od 1. do
4.  jun ja t. I. 1 crna svilena pompadu-raf 1 crna   denarnica z 20 v,   1 rjav klobuk,   1 majhna   denarnica s4v,
1  zUt prstan z belim kamnoni, 1 zaporka iz 'Kovine z obeskom (fotografija), 1 bankovec za 50 K, 1 baržuna-sta Crna   torbica z denarnico z 50 K 53 v,   1 srebrna žepna ura brez roč-ka,    1 knjiga    »Sophokles   Aios«, — Izgubljene   stvari   v času od 1. do 4. junija 1914.   1 bankovec   za 50 K, 1 zlata vratna verižica, I vratna verižica iz korald, 1 rjava denarnica z nekaj več kakor 10 K, 1 velika srebrna igla z 3 kamni,    1 tolar za 5 kron,     1    zeleno    črtasto   ogrinjalo (Plaid), 1  pelerina za orožnike.
Na djaških izletih na Jadransko morje so se našle te-le reci: denarnica z nekaj denarjem, tobačnica, daljno-gled, 2 para rokavic, težak svilnat šal, nočna srajca z monogramom S. A., žepni robec, športna čepića in 2 dež-nika. Vse te reci se dobe pri društve-nem blagajniku c. kr. poštnem oficialu Francu Levartu.
Našla se je včeraj v tivolskem drevoredu pasja ovratnica z znamko št. 377. Dobi se jo v Hilšerjevi ulici št. 5 I. nadstropje.
Napadna obpamba.
Družbi  sv. Cirila  in Metoda je
daroval g. Martin Kos, pos. v Srom-ljah pri Brežicah K 10, vsoto je vpo-slala gdč. učiteljica Cilka Erzin. Gospa Berta Medica, Mori je poslala K 15, katere je nabrala za drugi obrambni kamen „Tridentinskih Slovencev". M. C. M. podružnica v Celju je nakazala K 12, darilo slovenskega koncipijenta pri poslovilnem večeru od koncipijen-tovskega stanu. Podružnica jugoslov. železnićarjev v Mariboru je poslala med drugim 11 K 35 v, nabranih na društvenem izletu v Hočah po gospici Žabkarjevi, k temu darilo cvetk gospe Žabkar in Schwarz nabrano na sla-vnosti 10. maja t. 1. po g. Dolaru 11 K 98 v in vesela družba Eksler — zamuda 3 K 10 v. O poroki g. Jos. Sedeja z gdč. V. Hrastnikovo je prejela družba
2  K 76   v,   in   od   gosp.  Josp. Selan, nadsprevod. j. ž. v p. z gdč. Ivo Sla-novčevo 3 K 80. Hvala!
Oskrbovanje nab'rainikov družbe sv. Cirila tn Metoda v okolišu ljubljanskih šentpeterskih podružnic je prevzela gospa Ana Podkrajšekova, hišna posestnica in soproga višjega oficijala j. ž. v p. Iskrena jej hvala za toliko požrtvovalnost! Družbino vodstvo ima sploh željo, da vsepovsod po po svojih okoliših družbine podružnice oskrbujejo nabiralnike.
Cirit Metodova podružnica na Brdu pri I ukovici ima svoj občni zbor v sredo 10. juni ja t. 1. ob 7. uri zvečer v pros.orih gg. Blatnika in Punprmnika v Lukovici.
Društveno noznnnila.
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1914. Seja zveznega pred-sedstva vrši se jutri v torek točno ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem demu«. Prosi se polnoštevilne in pra-vočasne udeležbe.
HI. slovenski vsesokoiski zlet. Seja stanovanj?kega odseka je danes rb en četrt ra 9. zvečer v Zvezni sobi. Prosi se toinostevilne udeležbe. Navzocnost načtlnikov okrajnih pod-odsekov je neobhodno potrebna.
7veza slovenskih odvetnikov v Ljubljani je imela včeraj svoj občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora priobiimo porocilo jutri.
»Sokol« v Stepanji vaši opozar-ja vse sokolske Kroge in drugo narodno občinstvo na svojo III. javno telovadbo. ki jo priredi dne 21. junija t. 1., v slučaju neugodnega vremena pa potem prihodnjo nedeljo. Z javno telovadbo bo združena velika vrtna veseiicu. Nctančni spored prireditve objavimo v kratkem. Na zdar!
Javni shod narodnega delavstva v Sp. ši&ki. V soboto, dne 6. t. m. se je vršil v Spod. Šiški pri wMoharju« javen shod narodnega delavstva. — Sklicatelj, g. R. Juvan, predsednik N.
5.   Z.  otvori   shod,  pozdravi   številno navzoče   narodno   delavstvo,   tovariša Brandnerja  iz   Trsta,   zastopnika  ob-čine in političnega druStva  »Vodnik« Občinski  svetovalec g  Milan Cimerman pozdravi imenom kluba naprednih občinskih   odbornikov  zborovalce, 2e1eč    narodnemu    delavstvu    veliko uspeha v boju proti internacionalizmu. SpioSnega   narodnega   in   socijalnega pomena je, da se SiStnsko delavstvo organizira v mogočno falango in obranili delavstvu v Šilki naroden in slovenski   značaj v občinl, v kateri biva po večini delavsko prebivalstvo. Ime-nom političnoga 4nritvm »Vodnik« po-
zdravlja narodno delavstvo   g. Rud. Sega in  povdarja da je pravilna re-Sitev slovenskega delavskega vpraSan-ja mogoča samo na narodni  in  soci-cijalni podlagi. Omenja brezdomovin-sko staliSCe socialne demokracije, ki je v svojem oficijelnem glasilu nesramno nastopila proti   cvetiičnemu dnevu C. M. D. čeS, da nima povoda  delavstvo podpirati   družbo,  akoravno je  ravno C. M. D.  vzgojila  v  obmejnih   krajih največ   otrok   iz   delavskih slojev. — Živahno pozdravljen   povzame besedo g.     A.     Brandner,      strokovni      tajnik N.    D.    O. iz Trsta,     prfnašajoč    pozdrave   narodnega   delavstva Iz Trsta, ki z velikim   zanimanjem   zasledujejo socijalni in narodni boj   svojih  sever-nih bratov.  Govornik uvodoma razmo-triva v sploSnem   delavsko vprašanje. V zadnjih desetletjih se je razvila moč kapitalizma,  ki  nasilno  in brezobzirno zapostavlja   delavstvo na vse mogoče načine.   Ubogi    delavec    nima   ničesar drugega, kot bori zaslužek svojih rok in se mora boriti  proti nasilnemu kapitalizmu, kateremu gre samo zato, da zopet   in    zopet    pomnoži    kapitalije. To  stremljenje   kapitalizma   mora   roditi  odpor v delavskih   masah,   ker je uspeh prvoga v pogubo drugega.   Pod-jetništvo se organizira, da bi tem  več zamoglo izsiliti  in izžeti  iz  delavstva. Moderna doba, številni stroji so upropastili  malo obrtništvo   in  se je stem na  eni   strani   začela   razvijati   masa proletarijata,   dočim   se   je   na   drugi strani dvignil kapitalizem. Moderna tehnika je izvor še drugega zla: brezposel-nosti, ker je stroj  izpodrinil delo rok. Vklju temu bi se pa lahko odpomoglo brezposelnosti; treba bi bilo skrajšati delavni   čas   in   bi   s  tem   vsi delavci prišli   do   kruha.   Povdarjati  je  treba, da kapitalizem, ki se pri nas razširja, ni   naš   kapitalizem,   ampak tuj.   Na naši zemlji so nemška in italijan-ska podjetja.   Slovenski delavec je v službi pri naših narodnih nasprotnikih. Z ozirom na veliki   kontrast med delavci in   gospodarji so vsklile organizacije   tovarnarjev,  trgovcev   in   obrt-nikov in   ni   popolnoma   nič čudnega, če se  je   tuđi   delavstvo  organiziralo. Pozno je prišlo delavstvo do tega spo-znanja in ni dolgo od tega od kar so se osnovale organizacije.   Bili so čaši ko   se   je   delavstvo    izkoriščalo   do skrajnosti in ga   neusmiljeno  tiralo z bičem    do smrtnih naporov.    V vrste sužnjev je zasijal žarek upanja in vere v boljšo bodočnost;  delavstvo se je združilo v organizacijah, da so skupno nastopi proti zatirancem. Prva zdru-Ženja   sta    bila   internacionalne   stro-kovne organizacije.    In res delavci so stopili v krog teh  internacionalnih or-ganizacij,tako tuđi slovensko delavstvo. Slov. delavec je šel v intern. organizacije zategadelj, ker se mu je zatrjevalo je-dnakopravnost vseh mandatov, pravice kakršnih   Slovenci   nismo imeli.  Toda prišlo je razočaranje in spoznanje, da se   slovenskega  delavca   ne   upošteva in ravno slov.   delavec je bil tišti,  ki je   mora!   na lastni koži   občutiti  kri-vičnost   internacijonale.   Prišlo   je  do ustanovitve   narodne del. organizacije, ki  je vslala   v  spoznanju,   da pri nas ni treba samo bojev v gospodarskem, ampak tuđi v narodnem oziru. Postojanje   Nemcev  v   naši   monarhiji   nas sili,   da  se  moramo  bojevati   tuđi   za narodno vprašanje.   Nepobitna resnica je, da se nam Slovencem gode krivice in se za nas niti   državljanski zakoni ne upoštevajo   in se ti zakoni  naravnost  v  blato  teptajo.   Zato   je  treba narodnostnih   bojev    in    če    bi     ne bilo teh bojev, bi kmalu zazvonili  nam Slovencem pogrebni zvonovi. Že skozi leta in leta opažamo importiranje nem. delavstva v naše kraje. Vsa boljša mesta so   zasedena   po   tujstvu,   dočim   naj bode  slov. delavec  le  hlapec   in nižji uslužbenec.    Socijalni    demokrati    ne bodo nikdar protestirali proti importi-ranja  nemškega,   italijanskega  delavstva v naše kraje, ker jih veže inter-nacijonalni program. Nemci pritiskajo z ene strani in Italijani z druge strani, tako se nam je bojevati   proti dvema sovražnikoma.    Z   vso   silo   moramo nastopiti proti brezdomovinskemu in-ternflcijonalizmu,  ker je pri nas soci-jalna-demokratija   le   na   zunaj   rdeča, dočim njeno  notranjost ovija nemška in italijanska trikolora. Soc. demokrati v Trstu  se- kažejo vedno   le kot Ita-talijani, dočim voditelji soc. demokracije   javno   govore,   da   je   občevalni jezik   v   Trstu   izključno   italijanski. Okraj. bol. blagajna v Trstu je v rokah  socijalne   demokracije   in   ravno tam   se  gode   največje   nezasltšanosti proti Slovencem.  Če priđe slov. delavec  tja   pravijo,   da   se  govori   samo italijansko. Posebno markanten slučaj se   dogaja   zadnje   dni   v   Nabrežini. Slovensko   delavstvo   stoji   v   boju v katerem bode padla odločitev,  ali bode v slovenskem kraju uslužbert tujec Furlan, ali Slovenec.  Socijalna demokracija je danes  §la v boj v objemu z  italijanskimi   kapitalisti  % vso silo proti   nabrežtnskemu  domačemu   delavstvu.  — Mi narodni delavci, stojimo na staliiCu, da si   vzgojimo  razredno  in  narodno  zavedne Slovence-delavce.    Govornik   koncem  poročtla najtoplcjt prtporoca tilemkema de-
lavstvu, da se organizira v N. S. Z. oziroma ŽelezniČarji v Z. J. Ž. Ker to je edina rešitev slov. delavstva in edina pot k združenju vsega jugoslo-vanskega proletarjata v mogočno ar-mado, ki bode kos sovražnih napadov. Govornikove besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. Ko so Še govorili tov. Kozine, Mlakar in Nož je tov. predsednik N. S. Z. R Juvan zaključil lepo uspeli javni shod in želei podružnici N. S. Z. v Šiški nfcj-lepše uspehe.
Dramatično društvo v Idriji je eno najagimejših društev svoje vrste na Slovenskem. Žal je v zadnjih letih njegovo delovanje oviralo predvsem pomanjkanje primerne dvorane, ki ga je težko občutilo vse idrijsko prebivalstvo, odkar je stala nekdanja lepa ćitalniška dvorana v h. št. 509 po zaslugi prijateljev kulture in na-predka v razvalinah. Letos sele so se Dramatičnemu društvu, ki mu je duša g. Filip V i d i c odprla vrata v nekdanjo staro rudniško gledališče. Društvo si je nabavilo nov, jako ličen oder (delo umrlega gledališkega mojstra W a 1 d s t e i n a iz Ljubljane) in je stopilo dne 30. maja pred idrijsko občinstvo s prireditvijo, ki vsekakor zasluži pozornost. Dali so namreč znano Hervejo opereto »Mamzeil Nitouche«. Kdor delo pozna, se je ob naznanitvi predstave začuđeno vprašal, kako je mogoče v provincijalnem mestu peti opereto. Kje \zeti dobre soliste pevce in igralce, kje zadosten orkester, potre-ben zbor? V Idriji, ki od nekdaj slovi po ljubiteljih glasbe je bilo vsega v izobilju. Priznati moramo, da nas je uspeh predstave naravnost presene-til. Denizo je pela in igrala gdč. Leni L a p a j n e srčKano in Ijubeznivo. V igralskem in zlasti pevskem oziru je bila izborna. Na uspehu odkritosrčno čestitamo! Nič manj časten in lep uspeh so dosegli Celesten (g. T a v -z e s), predstojnica samostana (g. Tavzesova), Korina (. P e 1 i k a-n o v a), Champlatre (g. P e 1 vk a n), Major (g. V i d i c) in Loriot (g. Š i n-k o v e c). NalašČ za ta večer sestav-ljeni orkester je absolviral svojo na-logo nepričakovano dobro. Glasbeni part je raštudiral in vodil predstavo g. Mirko D e ž e 1 a z razumevanjem in temperamentom. Posebno pohvalo zasluži ženski zbor, ki se je vseskozi odlikovah Ponavljali so predstavo na binkoštni ponedeljek z istotako raz-veseljivim uspehom. Da je Dramatična društvo s prireditvijo operete občinstvu ustreglo, je jasno pričala udeležba. Pri obeh predstavah je bila obširna dvorana polna poslušalcev iz vseh slojev idrijskega prebival-stva. Želimo, da nas Dramatično društvo v kratkem iznenadi z novo predstavo. — I d r i j č a n.
Dunaiska podružnica Slovenskega planinskoga društva priredi v me-secu juniju t. 1. sledeča izleta: Dne 11. junija: Gelande - Hohe Wand. Odhod z vlakom ob 8. uri zjutraj Aspangbahnhof v Griinbach - Gelande - Schrattensteinerhiitte - Rast-kreuz - Plackles - Grosse Kanzel-Griinbachersteig - Griinbach. Hoda 4 do 5 ur. Tura je lahka. tuđi za ne-izvežbane in dame. Vodi g. Bogo Koser. Dne 13. in 14. jun.: Oetscher. Odhod v soboto 13. jun. z zabavnim vlakom državnih železnic ob 9. uri 50 minut zvečer Westbahnhof v Kienberg - Gaming - Vord. Tor-mauer - Nestelberggraben - Rauher Kamm - Oetscher - Lickenhof-Lunz-Gaming. Cene vožnje 4 K 90 v tja in nazaj. Težja tura. — Provijant! Gosti dobro došli!
Razne stvari.
*  Gospa Voldanova — sleparka?
»Bohemia« poroča, da so uvedli proti gospe Voldanovi, znani iz Švihove-ga procesa, kazensko preiskavo, ker je baje ponaredila menico, glasečo se na ime policijskega komisarja Sed-lačka.
*  Veieizdajniški proces v Lvovu. Iz Lvova poročajo:  Porotniki so v soboto po šesturnem posvetovanu od 21 vprašanj zanikali 20 soglasno, eno pa z desetimi glasovi, nakar je sodni dvor oprosti! vse cbtožence. Državni pravdnik je vložil ničnostno pri-tožbo ter predlagal, naj  se obdrže obtozenci v zaporu. Temu je sodišče ugodilo.
*  Sufrasetke. Iz Londona poročajo: Navzlic vsem varnostnim od-redbam policije se je predvčerajšnjim posrečilo neki suiragetki, da je prišla v palačo Buckingham ter demonstrirala pred kraljevsko    dvojico v prestolni dvorani v trenotku, ko so gostje defilirali pred kraljem Jurjem in kraljico Mary. Dogodek se je od-igral ob 11. zvečer. Neka mlada, zelo lepa dama v crni obleki, ki se do te-daj ni vmešavala v družbo, se je kar naenkrat prerila v prvo vrsto, padla pred kraljevskim parom na   kolena ter vzkliknila: »Ali ne bo vaše Veličanstvo vendar enkrat napravilo ko-
jwc mučenju leaskS* Xakoi so od
128. šiev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 8 junija 1914.
Stran 5.
vseh strani pridrveli sluge ter se vrgli na damo. Odnesli so jo iz dvorane. Kralj in kraljica sta se delala, kakor da bi ničesar ne videla. Med prebivalstvom vlada veliko razbur-jenje. Govori se, da namerava vlada uvesti telesno kazen za sufragetke. Kdor bo dal sufragetkam denarno podporo, bo kaznovan z visoko denarno globo. Sufragetkam se je baje posrećilo, zbrati tri milijone v svoie svrhe.
*  Grozodelstva RmeČkega fanta
Tomsiča. Iz Šopronja poročajo: V soboto popoldne je zavpil Tomšič s Stolpa: »Lačen sem. Pripeljite mi župnika, moram govoriti z njim.« — Župnika so s primernim spremstvom peljali v neko hišo blizu cerkve, kjer je nagovarjal TomšiČa v imenu svete vere, naj gre iz stolpa. Navzlic temu in navzlic prigovarjanju notarja se ni hotel podati. Nato ga je skušal preiskovalni sodnik pregovoriti, naj se prostovoljno vda. kar bi za njega bilo zelo olajševalno. KonČno je za-klical: »Ne storite mi ničesar, bocem se vdati!« in ie vrgel obe puški, ki ju je imel, iz stolpa. Nato so vdrli v cerkev ter ga zvezali. Njegov obraz e bil crn od smodnika. Neprenehoma je kričal: »Jaz sem nedolžen!« Pre-peljali so ga na sodišče, kjer so ga zaslišali. Tam ie izpovedal, da je od-dal prve strele, ker ni bila uslišana njegova ljubezen. Obleganje stolpa je fnsceniral po nekem romanu, k\ ga je čitah Sele, ko je bil Tomšie aretiran, se je prebivalstvo upalo priti iz his. Tomšič je ustrelil dve osebi, štiri je težko ranil, 13 pa lahko. Ražen tega je ustrelil dva psa in tri prašiče.
*  Zaroćni   prstan.    Leta 1S30 iz Brunšviškega pregnani vojvoda Karei je imel veliko    zbirko   demantov ter je bil splosno    znan    kot    dober poznavalec dragih kamnov.    Neke ga dne je srecal   vojvoda v Baden-Ba-den nekega gospoda,  pri katerem je vide! na roki   prstan,   ki   je vzbujal vso njegovo pozornost. Pristopil je h gospodu ter mu hvaiil njegov prstan in ga prosil.   da mu ga pokaže.   Oni gospod pa ga je z iahnim nasmevom ?avrnil,  češ da ni v takih razmerah, da bi mogel nositi prave kamne. Vojvoda pa se je pri njem   opravičeval, da ga ni hotel žaliti,   in da je prepričan,   da je kamen v prstanu briljant rajćistejše vrste. Nato je gospod snel prstan in ga izročil    vojvodi z bese-dami.   Prstan je brez posebne vred-nosti za drugega človeka.    Za mene ima v toliko pomen, ker mi ga je dala moja nevesta. Kamen je samo dobra imitacija,    sicer    pa brez velike vrednosti.   Ves prstan   je stal samo 10 frankuv in sam sem bil zraven, ko ga je rnoja nevesta kupila.   Vojvoda je prstan ogledoval in ogledoval ter je bil čedalje bolj prepričan, da ima v rokah pravi briljant. Prosil je gospoda nai mu prepusti   prstan samo za rekaj časa. da se natančno prepriča,
oda gospod tega ni hotel, ker bi s tem žalil svojo nevesto. Končno pa se je Ie udai in prepustil vojvodi prstan do drugega dne. Vojvoda je še isti dan obiskal neKega juvelirja in tuđi ta je spoznaj, da je kamen izred-no čist briljant. vreden najmanj 10.0<Ki hankov. Ko je prišel gospod, ki je bil, kakor se je predstavi!, igra-lec, drugi dan k vojvodi, mu je ta to takoj povedai ter mu ponudil to vso-to. teralec Je bil ves preseneten, ven-dar prstana ni hotel takoj prodati, če$ da mora prej vprašati svojo nevesto za dovoljenje, sicer se ji lahko zameri. Ta čas pa naj vojvoda prstan Ie shrani. Vojvoda je bil s tem zadovoljen. Čez neka] dni se je oglasil igralec zopet pri vojvodi ter mu spo-ročil, da tuđi njegova nevesta ni mogla verjeti, da bi bil kamen pravi demant, da pa mu je dovolila vojvodi prodati prstan. Vojvoda, ki je bil med tem položil pred igralca njegov zaročni prstan, mu je izplačal 10.000 frankov, igralec pa je prstan še en-krat z liuheznijo pritisnil na ustni ter ga nato položil zopet v škatljico, ki jo je izročil vojvodi. Drugi dan je vojvoda povabil več gospodov in gospa, da si ogledajo njegov najno-vejši briljant, ko pa je škatljico od-prl je takoj na prvi hip spozna!, da je bil kamen samo steklo. Zaman je bilo vse iskanje po igralcu, vojvodi je ostalo steklo za 10.000 frankov. Ko ]e igralec pravi prstan poljubil, ga je zalenjal s ponarejenim prstanom.
* Posta v srednjem veku. Ko je propadlo veliko svetovno rimsko cesarstvo, je propadla z njim tuđi ena največjih tehničnih pridobitev tega cesarstva, namreč pošta, ki je bila do najmanjših detajlov organizirana in ki so jo imenovali cursus publicus. Kljub temu poštna služba nikakor ni popolnoma prenehala. Novi vladarji, ki so zavladali dotlej rimskim pokrajinam, so prav kmalu spoznali koristi posameznih poštnih zvez in tako so se še stoletja ohranile poedine proge starega rimskega poštnega sistema. Pred vsem so prevzeli Goti zvezo s severom. Po-teg raznih   novih ureditev pa so iz-
premenili tem poštnim   zvezam tuđi ime v carsuale   ministerium   ter so imenovali    nadzornike    ten   poštnih zvez sajones. Pod Langobardi, ko Je bila Italija    razdeljena v mnogo   na« sprotnih si državic,    je trpela pošta največ, tako da je imel Karei Veliki mnogo opraviti, predno je to slulbo spravil vsaj kolikor toliko v red, NaJ-prej je moral popraviti zanemarjene in deloma razrušene rimske ceste ter je nato  vzdržaval iz Antisiodoruma, današnjega    Auxerrreja,    tri    velike poštne proge v Italijo, Nemčijo in na Spansko.   Te ceste   pa   so bile zelo nevarne, vsled česar je bil Karei Veliki primoran, da je dal visokim duhovnim in posvetnim upravnim urad-nikorru   ki so imeli skrb za te ceste, velike privilegije. Missi dominici, ki \\h je pošiljal    po   svoji    državi    na Spansko,   v Rim ali Milan,   so imeli posebne    privilegije.     Tako   določa eden njegovih dekretov sledeče:    V imenu božjem   smo vam poslali kot svojega poverjenika častitega X. ter zapovedujemo,    da dobi povsod vse možne olajšave: Dobi naj konje, kolikor jih želi, bel kruh,   korec   vina, pivo, olje, dovelj octa, popra, kumna, smokev,   soli, oliv in en funt vosKa. Ražen tega les,    baklje in železo za konje. Vse to pod kaznijo naše jeze na poti tja in nazaj.    Po smrti Karla Velikega    je    prešla poštna služba v roke velikih  dostojanstvenikov.  Pošta je bila pnvileg.  V nekem ediktu, ki je izšel po osvojitvi Milana,    imenuje Barbarosa poleg drugih regalij tuđi    angarie in panangarie.    V tem Času se je promet zlasti močno dvig-nil vsled napredovanja mest in vse-učilišč.   V velikih evropskih centrih in zlasti v Parizu je bilo popolnoma mednarodno življenje. V Bolgono je prihajalo kako leto po 13.000 dijakov iz vseh   delov   sveta   in ti dijaki so ostali v zvezi s svojo   domovino ter so prejemali pisma,   denar in druge pošiljatve.    Še danes so obešeni   na hodnikih   tega vseučilišča grbi fran-coskih,    nemških, indijskih in perzijskih dijakov. Da bi prišlo Čim več dijakov iz inozemstva   v Bologno,   so jim dajali cesarji in papeži    posebne privilegije, taKo cesar Friderik Bar-barossa,    Friderik II.,    papež Hono-rij III., Bonifacij VIII. in drugi. Magni nuncii so oskrbovali kreditna pisma neapolitanskih dijakov,   parvi nuncii ali nuncii volantes so bfli zapriseže-ni poštni   kurirji v službi   dijakov in profesorjev. Nuncii universitari pa so oskrbovali    pošto    med   evropskimi vseučilišči. Poleg teh pa so imeli tuđi samostani svoje poštne zveze. Veliki samostani so organizirali svoje pošte. BenedfKtinci   s   svojo    centralo   v Montecassinu    so   imeli svojo lastno poštno   ladjo,   ki   je vozila ob obali Sredozemskega morja,   kjer  je  bilo mnogo    benediktinskih   samostanov. Svoje lastne pošte so imele tuđi velike trgovske družbe in trgovske rodbine.  Visconti v Milanu so imeli ku-ririe po ceTi Evropi. Med benečansko republiko   in Bergamom je leta 1290 usranovila   pošto v Bergarnu živeča rodbina Tasso.   Ta pošta  se je raz-predla   do X(V. stoletja    že   v ćelo omrežje.    Rodbina se je preselila na Tirolsko in Štajersko, se ie imenovala Thurn in Taxis ter je bila u^tvari-teljica poštne službe nove dobe.
Telefonska in brzojovna poročila.
Slovenci v  Laškem trgu  zmagali  v tretjem razredu.
Laški trg, 8. junija. Pri obeinskih volltvah v Laškem trgu so zrnasta!) v tretjem razredu Slovenci. Prvi nernški trs: na Spodnjem Štajerskem deloma padel. Navdušenje nepopisno.
Državni proračun.
Duna], 8. junija. Poslanec Ku-randa je vrnil pisarni poslanske zbornice državni proračun neodprt ter obenem pisal dr. Svlvestru, da je mnenja, da vsebuje ta pošiljatev popolnoma neobvezne tiskovine. Tuđi poslanec Iro je protestiral proti vro-Čitvi proračuna ter zahteval, da posije predsednik zbornice uradnega slugo po te brezpomembne tiskovine.
Praga, 8. junija. Grof Stiirgkh ie poslal proračun tuđi predsedstvu go-sposke zbornice pa brez dopisa, vsled česar predsedstvo proračuna ni poslalo svojim članom.
Češko - nentška spravu* pogalanla.
Praga, 8. junija. Kakor poročajo
praški listi, se bodo udeležile poga-janj dne 15. t. m. vse češke stranke, ker se teh pogajanj vlada   ne   ude-
leži.
KntaogorsU naodat
Praga« 8. junija. »Samostatnost« piše, da se bo potegoval za kutno-gorsko - časlavski mandat, izpraz-njen vsled smrti dr. Pacaka, minister za javna dela dr. Trnka.
Pred raspravo pobegnll*.
Creovka, a innifa. V neka] teđ-nih bi se bila morala vršiti tu razpra* va proti bratoma dr. Oerovskemu bi Igorju Gerovskemu, ki sta bila osum* Uena veleizdajništva ter že več rne* •ecev v preiskovalnem zaporu. VCc-raj sta s pomočjo paznika Nepita v avtomobilu pobegnila čez rusko mejo.
Hrvatski sabor*
Zagreb, 8. iunija. Proračunski odsek je v svoji zadnji seji sprejel in-demniteto vlade za upravo deželne-ga fonda do konca leta. Sprejel je nadalje predlogo o ureditvi stanarinskih prispevkov za deželne uradnike ter predlogo o deželnem proračunu za leto 1914/ 15 kot podlogo za specijalno debato.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 8. junija. Sesija bosan-skega sabora se bo končala baje 24. julija.
Boli v Italiji.
Rim, 8. junija. V Anconi je prišlo do borev med anarhisti in revolucijo-narji na eni in policijo in orožniki na drugi strani. Ubita sta bila 2, več pa jih je težko ranjenih.
Kriza na Francoskem.
Pariz, 8. junija. Pelcassć je iz zdravstvenih ozirov odklonil sestavo kabineta senatorju Ribotu, ki je prin-Predsednik Poincarć je poklical k sebi Pevtrala.
Parls, 8. junija. Predsednik je po vrsti ponudil sestavo kabineta Del-cassćju, Dupniju in Prevlatu. Vsi so odKlonili. Včeraj je ponudil sestavo kabineta senatorju Rihotu, ki je prin-cipielno pripravljen sestaviti ministr-stvo. ?edaj se pogaja z radikalnimi politiki.
Nesreća na morju.
London, 8. junija. Pri Oreenwi-ehu sta trčili ladji »Korinthan,« in >Oriolo«. »Oriolo« se je potopi!. Pot-nike so resili.
Mchika.
London, 8. junija. »Daily Ex-press<. poroča, da je sir Qrey sporo-čil predsedniku Wjisonu, da angleška vlatla nr noben način ne bo priznala bandita Villc kot predsednika Me-hike.
London, 8. junija. Angleška vlada se je cdločila protestirati proti vsakemu riadal.inemu zasedanju me-hikansKih prlstanišc s strani Zedinje-nih držav.
\Va.^hincton. 8. junija. Huerta je portal pred Tamrico dve bojni ladji z namenom, da preprečita izkrcanje orožja. Za njima sta odpluli dve ameriški bojni ladji, da preprečita proklamacijo blokade. Položaj se je pooštri!.
♦     ♦      •
Dogodki na Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Velesile.
Amsterdam, 8. junija. Major SIuvs je mnenja, da je mednarodna vojaska okupacija Albanije neizogib-na. Če vlade ne bodo takoj posegle vmes. bo zapadla Albanija popolni anarhiji.
Dunaj, 8. iunija, Nemčija in Fran-coska se sedaj baje ne protivita več poslati po eno vojno ladjo pred Drač.
Epirsko vprašanje.
Atene, 8. junija. Grška vlada bo zahtevala v slučaju, da se pretvori Albanija v mohamedansko kneževino, revizijo svojih koncesij. V tem slučaju bo Grška zahtevala oficijalni protektorat nad severnim Epirom.
Ne hod! v Skader!
Turin, 8. junija. »Štampa« poro-ča, da sta nemški cesar in kralj Karei svetovala knezu Wiedu, da naj ne zapusti Drača in zlasti da naj se ne preseli v Skader.
Nov pretendent.
Đerolin. 8. junija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Pariza, da podpira Rusija pretendentstvo na albanski prestol princa Louisa Bonaparteja, ki je ruski general.
Duna], 8. junija. Iz Albanije se poroča, da je albansko orožništvo pri vaši Bradašeš premagalo vstaše ter prodira proti Tirani. V vstaškem taboru je prišlo do večjih diferenc, pojavilo se je pomanjkanje živil in municije. Albanska vlada hoče pričeti z ofenzivo.
V Draču.
Drač, 8. iunija. Včeraj Je odšel od tu zadnji avstrijski instrukcijski častnik, stotnik Klingspor, Avstrija je bila, kakor znano, poslala v Albanijo s topovi tuđi artilerijske častnike, ki j so se kot instrukcijski častniki ude-ležili tuđi prvih bojev in bombardiranja Esadove hiše. Zdi se, da je w-htevala Italija odpoklicanje teh čast-nikov.
Kriza ▼ Srbili.
Belgrad, 8. jun »ja. OpnzićijonaU ne ttnMke ao pr^OoiOe   kralja pi-
smeni odgovor na njegova vprašanja glede rešitve krize.
Belgrad, 8. junija. Kriza včeraj Se ni bila rešena. Sedaj je gotovo, da je opozicijski blok razpadel. — V ospredju kombinacije stoji zopet nov kabinet Pasić. Mladoradikalci pa za-htevajo slej ko prej, da naj vodi nove volitve mladoradikalen kabinet.
Đelgrad, 8. junija. Ministrska kriza še ni rešena. Opozicija je bila včeraj pri kralju v avdijenci. Opozi-cijonalen kaiflnet velja za nemogoč.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 8. junija. Zedinjeni socijalisti in kmečka zveza sta predložili v sobranju interpelaciji, v katerih za-htevata pojasnil, zakaj se vlada ni obrnila za posojilo na Francosko in ali bo imelo najetje posojila v Nemčiji za posledico izpremembo smeri bol-garske politike.
Sofija, 8. junija. V petkovi seji bolgarskega sobranja je govoril vod-ja narodne stranke poslanec Todo-rov o volitvah v okraju Ruščuk ter je povedai, da so turski konzuli na povelje iz Carigrada agitirali za vlado, kar je izzvalo pri večini silno ogorčenje. Neki poslanec mu je zakli-cal: »Vi ste sin izdajice, Vi nimate pravice govoriti. 2e zdavnaj bi bili morali izvršiti samomor!« Todorov mu je zalučal v obraz psovko. Prišlo je skoro do pretepa. Predsednik je moral sejo suspendirati. Po zopetni otvoritvi seje se je izrekla Todorovu graja.
Grška.
Atene, 8. junija. V najkrajšem ačsu bodo pogajanja med grško vlado in Zedinjenimi državami glede nakupa obeh ameriških dread-noughtov »Idaho« in »Mississippi« Končana.
Italija kupuje otoke.
Atene, 8. junija. Z Rodosa poročajo, da hoće kupiti Italija neob-ljudeni otok Aikonvsos ob azijski obali od sedanjega posestnika, nekega Grka za 20.000 turskih funtov.
Gospodarstvo.
—  Tečaji zavoda za pospeseva-nfe obrti    za   krojače in čevljarje v Krajiju in Žirih. Tečaj za krojače v Kranju  se bo \TŠil od 30. iunija ter bo trajal približno 4 tedne. Vodil ga bo strokovni učitelj zavoda za pospe-ševanie obrti, krojaški mojster Jer-nej Ložar, ki je vodil z uspehom že tuđi več sličnih tečajev v Ljubljani. Podučevalo se bo poldnevno    tako, da se bodo mogli udeleževati pouka tuđi obrtniki iz okolice. Prijave naj se vlože v čim najkrajšem času pri zadrugi rokodelskih in sorodnih obr-tov v Kranju.           %
—  Tečaj za   čevljarje v Kranju
se bo vrši! od 10. avgusta do \2. septembra. Nastavil se ie namenoma v Kranju, da se omogoči udeležba obrtnikov iz ?kofje Loke ;n Tržiča, ker je Čevljarska obrt povsodi dobro zastopana. Vodil ga bo strokovni učitelj dunajskega obrtno - pospeše-valnega urada gosp. delovodja Fr. Kumeršek. ki poučuje tuđi v vzoniih obratih tega urada. Udeleženci lahko pričakujejo od tega izvežbanegt moj-stra, da bodo v tečaju, v katerem se bo tuđi praktično delalo, dobro izpo-polnili svoje znanje, za katerim moralo stremiti, če se hočejo obdržati kljub tovarniški konkurenci. Prijave sprejerna istotako omenjena zadruga v Kranju in je samo še nekaj mest prostih.
—  Tečai za čevljarje v Zirih se
bo vršil od 6. julija do 2. avgusta ter ga bo vodil istotako strokovni učitelj gosp. Franc Kumeršek. Ta tečaj ima za obstoi in napredek v Zirih in okolici danes še zelo cvetoče čevljarske obrti dokaj pomena. Priglase spreje-ma tako Čevljarska gospodarska zadruga v Zirih, kakor tuđi zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Žirih, ki vodita skupne priprave za tečaj. Za vse navedene tečaje se lahko priglasi ustmeno ali pismeno tuđi v pisarni zavoda za pospeševanje obrti. Obisk v vseh tečajih je brezpla-čen, plaćati je ie 10 K položnine, iz katerih se pokrijejo stroški za po-trebščine v tečajih in učila. Po mo-žnosti se bo v vseh tečajih pridelil tuđi knjigovodski pouk, katerega se bodo lahko udeleževali tuđi tak i, ki se nišo priglasili za obisk strokovnih tečajev. Po en tečaj za krojače ta krolačlce bo priredit zavod za pospeševanje obrti tuđi v letošnji poletni seziji v Ljubljani in naj se prijave do-pošljejo v najkrajšem času» ker se pozneje ne bo mogoče več nanje ozi-rati. Vsem udeležencem zavodovih tečajev, ki ne stanujejo na mestu tečaja in se žele voziti po državni zelenici, lahko oskrbi zavod polovično vožnjo, če ne znaša razdalja več kakor 50 km in da se vozijo v tečai vsaj štirikrat na teden. Zahtevo za polovično vožnjo }e sporočiti zavodu najmanj 10 dni pred začetkom tečaja, da Je mogoče Se pravočasno oskrbi tiizfcu&ice.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca maja 1914 sledeče prispevke i. s.:
I.   Prispevki Iz nabiralnlkov.
Podružnica Opatje selo 13 K 44 vin.; podružnica Mokronog i. s. I. Majcen 1 K 79 vin., M. Stepic 4 K 38 vin., P. Strel 1 K 35 vin., A. 2lajpah
5  K 51 vin., Mevželj 16 K 20 vin., I. Deu 5 K 10 vin., skupaj 34 K 33 viri.; podružnica Št. Peter pri Gorici i. s. Hmeljak 11 K 10 vin., Cernic 3 K 04 vin., Furlan 4 K, Mervič 2 K 35 vin.t skupaj 20 K 49 vin.; podružnica Lo-njer i. s. Kljudin 4 K 30 vin., Ferljuga 52 vin., konsumno društvo 8 K 43 v, 2upan 4 K 20 vin., skupaj 17 K 45 vin.; L. Cvetnič, Spodnja Siska 1 K 30 vin.; Remic - Zagradišnik, Nova Štifta, 3 K; moška podružnica Kranj i. s. Geiger 29 K 76 vin., Jager 6 K 20 vin., Joštar 5 K, Jereb 8 K 68 v, Jeretič 6 K, Pogačnik 13 K 40 vin.t Bedenek 1 K 30 vin., Triglav 1 K 42 vin., Rebolj 1 K 74 vin., Stara pošta
6  K 60 vin.. Kova pošta 4 K 20 vin., skupaj 84 K 30 vin.; podružnica Borovnica 14 K 32 vin.; podružnica Dol pri Hrastniku i. s. Dolinšek 6 K 30 vin., Peklar 8 K 47 vin., Gnus 2 K 85 vin., skupaj 17 K 62 vin.; Fr. Pun-gartnik, Lukovica, 6 K 87 vin.;  Fr. Keršič, Trst, 20 K + 23 K = 43 K; D. Lesjak, Ruše, 12 K + 4 K 40 vin. -f- 11 K 17 vin. = 27 K 57 vin.; podružnica Divača i. s. M. Sušova 18 kron, I. Obersnel 1 K, Rebec 1 K, A. Obersnel 1 K 70 vin., Ivanka Ditrih
I  K 80 vin., T. Perhavčeva 16 K, Baraka 1 K 60 vin., F. Lasnik 3 K 68 v. skupaj 44 K 78 vin.; B. Rus. Grosup-lje, 9 K 80 vin.; V. Ogorelec, Skoflji-ca, 10 K 76 vin.; Al. Šuc, Pliskovi-ca, 6 K; trnovsko župnišče, tu, 11 K: gostilna   Narodni dom, Maribor, 22 kron; J. Stritar, Sv. Križ, 9 K; Ivanka Lenassi, Logatec,  11  K 41  vin.; gostilna Cunder (pri Perlesu), tu, 50 kron;  gostilna Cunder na Ježići  17 kron; podružnica Podgora 6 K 20 v; podružnica    Vransko i.  s. Košenina 10 K 80 vin., Konig 2 K 32 vin., skupaj 13 K 12 vin.; E. Oman, Begunje i. s. Stroj 67 vin., Avsenek 2 K, skupaj 2 K 67 vin.;  gostilna Roš, Hra-stnik, 13 K 87 vin.; M. Lončar, Tržič, 8 K 66 vin.; Vida Picek, Ribnica i. s. Picek 4 K 20 vin., J. Klun 80 vin., A. Podboj 4 K, Goderer - Mikl 1 K, Lov-šin 60 vin., A. Arko 2 K 90 vin., M. Klun 10 K, Pakiž 80 vin., skupaj 24 K 30 vin.;  gostilna Frelih, St. Rupert,
II  K; kavama Central, Gorica, 28 K 30 vin.;  okrajna posojilnica Ormož, * 12 K; A. Amf, Sežana, 8 K 40 vin.; gostilna Muha, Lokev, 8 K 50 vin.; Ant. Plesničar, Ravnica i. s. Rijavec 3 K, Plesničar 8 K 48 vin., skupaj 11 kron 48 vin.; J. Osterman, Deskova vas, 47 vin.; gostilna Mantua, Vrhni-ka, 10 K 39 vin.; G. Janežič, Slov. Bistrica i. s. hotel Avstrija 14 K, gostilna Novak 11 K, skupaj 25 K; go-stiina Seršen, Ljutomer, 18 K; gostilna Konšek.    Trojane, 16 K 80 vin.; i^ralno omizje pri  Čcnžku, Snodnja Šiška,  13 K;   Zorka  Ostan,  Bovec, 42 K; hotel Juvančič, Zidani  most, 50 K; Koširjeva restavracija, Tacen, 6 K 15 vin.: podružnica Rajhenburg-Videm 56 K 84 vin; F. Oset, Trbov-lje i. s. Trbovc 71 vin., Prelogar 52 vin., Moli ml. 2 K, Kramer 2 K, Poček 41 vin., Miiller 66 vin., Mahko-vec 80 vin., Pust 1 K 73 vin., Ocepek -2K 10 vin.. Grebene 4 K 35 v, Vol-ker 3 K 71 vin., Forte 25 K, Goropev-šek 4 K 17 vin., Počivavšek 9 K, Sušnik 54 vin.,    Pinterič 4 K 70 vin., Malgaj 13 K, Letnik 9 K 50 vin., dr. Jamar 5 K. skupaj 77 K 03 vin.; A. Urbančič, Ćatež, 21 K; Jos. Komlja-nec, Ptuj !. s. Brenčič 7 K 24 vin., Lenart 4 K 10 vin., Zupančič 1 K 94 vin., Maliorič 1 K 52 vin., narodna . čitalnica 68 vin., Muršec 47 vin., skupaj 15 K 95 vin.; Malcka Golob, Vur-berg, 1 K 08 vin.; igralno omizje pri Conžku, Spodnja Šiška, 8 K; Jeba-čin, tu, 15 K.
II.   Prispevki podružnic.
Kranjska: Borovnica 29 K; Ljubljana, šentjakobsko - trnovska, moška, 501 K 62 vin.: Ribnica, ženska, 2 K 70 vin.: Mokronog 118 K; Kranj, moška, 170 K + 100 K = 270 kron; Stari trg 20 K; skupa} 941 K 32 vin.
Štajerska: Sv. Ana, M. Snežna in okolica 14 K; Maribor, ženska, 10 K 40 vin. + 150 K = 160 kron 40 vin.; Maribor, moška, 15 K 65 vin. + 100 K = 115 K 65 vin.; Ponikva 11 K 76 vin.; Vransko 120 kron + 24 K = 144 K; St Pavel, ženska, 55 K; St. Janž in Meža 25 K; Rajhenburg - Videm 40 K 76 vin.; Gradec, ženska, 75 K 44 vin.; skupa] 642 K 01 vin.
Primorska: Opatjeselo 112 kron; St. Peter pri Gorici 88 K 47 v; Kobarid 90 K; Lonjer 70 K 40 vin.; BriSka 6 K; Skedenj 100 K; Plisko-vica, GaJbrovica in Veliki Dol, 15 K; AjđovšCina, moška, 3 K + 30 K 19 vin. = 33 K 19 viiu; Podgora 149 K 50 vis.; Selo, Vrtovta in OcrfaCe š Jfe
Strau 6.
.SLOVENSKI NAROD* dne 8. junija 1914.
128. štev.
Koloma 66 K; Št. Andrež 50 K; Ba-zovica 100 K; Sv. Luci ja 20 K; Gorica, ženska, 230 K; skupaj 1164 K
75  vin.
III.  Zbirke časnikov.
»Slovenski   Narod«    tu, 230 K
76  vin.
IV.   Zbirke Slovencev v Amerikl.
T. JuvančiČ in E. Humer, New York, 23 K 20 vin.
V.  Prispevki od družbinega blaga.
Kolinska tovarna, tu od družbine kave (cikorije) 1000 K.
YI. Prispevki za obratnbni sklad.
Neimenovan 200 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; neimenovan Sv. Križ 10 K; igralno ornizje pri iMraku, tu 12 K; dr. Cerkov obrambni kamen v Ljubljani 4 K 28 v; kamen ju-goslovanskega dijaštva 15 K -f- 11 K 54 v = 26 K 54 v; omizje samce v pri Zlati kaplji, tu 6 K 96 v; m. podr. Kranj 7 K 20 v; Anton Gnus, Dol 40 kron; gubernija Zaplotnikov pri Mo-harju v Sp. Šiški 200 K; podružnica Rajhenburg - Videm 100 K; dr. Jen-ko iz L. 200 K — skupa} 814 K 9S v.
VII. Razni prispevki.              |
Notr. posojilnica v Postojni 50 ; kron; Ferdo Strubelj, Sv. Log, na- t bral v veseli družbi 10 K; Fr. £kof, Divaca, pri novačenju enega »fejste-ga« fanta 5 K; V. Z. bivši član slov. * beljaškega omizja 1 K; županija Ve- j likirepen 20 K; voiilo Fran Repica, Ptuj 35 K 47 v: okr. posojilnica v Li-tiji 30 K; t Marjera Prijatelj, delav-ka v tobačni tovarni, tu 10 K; J. Vel-kavrh, tu 3 K; Anton Godec. Lim-buš, v spomin ustol. zadnjega slov. koroskega vojvode 10 K; Prva češka zavar. v Trstu, zavarovalnino po pok. Alojzij Žiher 4S7 K 44 v; društvo za zavarovanje kapitalov in do-hodkov »Praha«, darilo 50 K: M. Marincek. Tržič 5 K 07 v; Iv. Vrhovnik, tu, mesto venca pok. V. riolzu 10 K: glavna hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu 20 K: prot. dr. J. Magiera. Krakov. nainesto venca pok. dr. Dermoti 10 K; Rajko Dolin-šek, Gradec 4 K; J. Filipič, Ločnik 5 K; D. Kotnik. Idrija 4 K; AI. Hudo-vernik. tu nabrai nar. davka 20 K; J. Kenda, Mokronog — Mokronoški kvintet v spomin t gospe Amalije pl. Pevec iz Mirne 25 K: Drago Ocepek in Marica Pintar, Dol. nabrala ob priliki izleta 5 K 08 v: ob priliki poroke Jakoba Korenjaka z Elizabeto Delejevo nabrano 9 K: dr. V. Kuko-vec, Celje, kaz. poravnava J. R. — Lj. S. 5 K: neimenovan 4 K: Drag. Rudeš, Koper 2 K: rodbina Pestov-šek, Slivnica, mesto venca pok. Matildi Lan S K: J. Pečnik, Kapele, vesela družba Hrvatov in Slovencev v gostilni Sorčič 6 K 20 v; mestno žu-panstvo v Metliki 20 K -f 10 K = 30 kron.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. junija: Neža Frondoni, Tnestna uboga, 87 let, Japlieva ulica 2. — Pavla Lapajne, krojačeva hči, 5 mesecev. Streliška ulica 15. — Frančiska Rupnik, žena računskega podčastnika, 33 let, Sv. Florijana ulica 34. — Artur Muhleisen, zasebnik, 74 let, Dunaiska cesta 36. — Ivan Bramor, delavec, 56 let, Tržaška cesta 15.
Dne 6. junija: Fran Kovče. čev-Ijarski pomoćnik - hiralec. 22 let, Ra-deckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 3. junija: Juri Peternel, tr-govec, 63 let. — Vera Vojska, hči pleskarskega mojstra, 3 leta.
Današnji list obsega 8 stran?.
Izdajatelj In odgovorni urednik: iir. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
V znamenju loterije živimo in fvse drvi za glavnim dobitkom! Ne-kateri dobe, drugi zgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostai pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita sobotni oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih yrednostnih srečk zamore obogateti, jia vsak način pa mu je zajamčen za jvsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izclanega denarja. Ker so za narocnike srečk določenc tuđi nagrade in premije, je marsiko-tnu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tuđi še velik ali pa ves del žanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplač-no posije: Srečkovno za&top§tvo, Ljubljana U    ■•-■----                i
Na zdravje! braicev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblast veno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellcrjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K.
iJiijskomieRii) milo s KiDjiiku
Bergmanna & Ko.. Dečin na Labi
je vedno bo!j priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti regam in njega dokazane neprekos-5 .vosti za racionalno gojenje polti in . note. Na tiso*e priznalnih pišem. >'nocf> odlikovani. Pozor pri nakupu. Pr.z'te I-recno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumeri-?,h itd. Istotako je Bergmannova liiijska krema »Manera« (70 h lonček) Čudovita za ohranitev nežnih dam-sk-h rok.                  954
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljaniu.
Uradni   kurzi    dun.   borze   8. junija   1914
_   .    _-        -             ...                  Deaaral   j  Blagovai
Nalsžbeni  papirji.                     j
4°o majeva renta.....      8110      8130
4-2°o srebrna renta    ....      8435      8455
4° o avstr. kronska renta .   .      81 4'      PI 65
40 o ocrr  kronska renta    .  .      79-95      80 15
4° o kranjsko dež. cosojilo .      —'—      fi9*—
4° o k. o. češke dež. banke  .      85 75      86'75
Srećke.
Srečke iz 1. 1860 »s ....    475-—    435 -
„ ., 1864.   ..... i 675—    695 —
n      tiske........28550    29550
zemaljske   I. izdaje .    281-50    291 50
I!.     „     .238 50    248 50
M      ogrske hipotečne .  . I 22=>*75    235-75
„       dun. komuna ne    .   .    469 50    479 50
„       avstr. kreditne .   .   .    483—    493 —
ljubljanske.....     5721)      6125
avstr. rdeč. križa . .     49*50      53 50
„      ogr.        „       „      .  .      2h-70      32 70
„       bazilika......jl    24-25 1    28 25
„      turžke.......(! 212—    215'—
Delnica*                 i
Ljubljanske kreditne banke. !| 399*— i 400 — Avstr. kreditnega zavoda . j 602'50 60350 Dunaiske bančne družbe    . i 505 —   506- —
Južne železnice......i   8850     8950
Državne železnice . *   .  .  . jj 685 25   686*25
Alpine-Montan.......! 77525    776'22
Češke sladkorne družbe . . ! 280 — : 2^4 — Živnostenske banke . . • .    26450 i 26550
Valute.
Cekini....... V .  .      11*41      1145
Marke..........117*801   118-—
Franki..........i   9605      96 25
Lire...........!!    ^570      95*90
Rublji     ..........i! 25175    25275
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 8. junija 1914. Termin.
Pšenica za oktober 1914    .    za 50 kg   t vil
Rž za   okt. 1914   ....    za 50 kg        68
Oves za oktober 1914    .    .    za 50 kg    ~ 91
Koruza za  julij   1914       .    .    za F>0 kpj    7-fi9
Koruza za avgust 1914 .   .   za 50 kg    ^83
Meteorolojično poročllo.
Visina nad inorjen 3M*2                 Srednji zraćai tlak 730 nm
!    Ca8   'Stanje     ±z~]               |
¥   °^"-   m&     H     Vetioiri l    Nebo vaa^    t mm    £2___________________
6.   2. pop. 726-7       9 3 p. m. jvzhi     dež
„   9. zv. 728 3       8 4   sr. jvzh.    oblaCno
7.    7. z\.    7296     104    sr. jjvzh. !
„   2. pop. 729 6 |    18-3   sr. jvzh.   del. iasno „     9. zv.    729 5 ;    124         w         sk. oblač
8.    7. zj.   727 5     112   brezvetr., oblačno
Srednja temperatura sobote 8 3°, norm. le^ nedelje 137°, norm. 1680. Padavina v 24 urah 7'7 mm in 0*0   mm.
Zahvala.
K nenadomestni izgubi naSe iskreno ljubljene soproge, matere, gospe
Frančiške Rupnik
se za vse blage dokaze iskrenega sočutja tem potom kar najtopleje zahvaljujemo.                           2248
Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blago pokojnico v tako obilnem Stevilu spiemilt do preranega groba.
LJUBLJANA, a junija 1914.
tatal#fta r#4kteeV
Brcz vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjajo pod-pisani v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njih ljubljena mati, ozir. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa              I
I Josipina Rotter
i          vitova c kr. davkarja
danes dne 8. junija ob 1. uri popol-noči po kratki a mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umiiajoče v 73- letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala                             2252 Telesni ostanki drage rajnke se bodo dne 10. junija ob 4 uri po-poldne v niši žalosti Čopova ulica št. 19 blagoslovili ter na pokopališču Sv. Križa položili k večnemu počitku. Masa zadušnica se bode brala dne 12. junija ob pol 8. uri dopoldne v I cerkvi sv. Petra.
LJabljana, dne 8   junija 1914.
Adalbert in Bran on Rotler sinova. I Ivoenl)a ftiMc, Ena Ach<schin, I m KerneUJa WHlKan roj. Eotter, I
hčere.                        j
Boleaarfil    1845   Kolesarjl !
Klobučevinaste prevleke
na sedlih etlina zabranijo trganje in svetiikanje obleke. Udobno in hladno sedenje! Prospekt po-šh'e A. Obreza, tapetalk, L ubijana, Stlenburgova nlica 1.
Stalni                 2200
lirolevni osenti
zmožni nemščine M iprejmeio ali pa nastavno s stalno plačo za prodajanje dovo-volenih srečk v Avstro-O^rski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
UldlSKI PlIllHlllllK
samostojeo delavec, se Sprejnie takoj proti dobremu plaČilu pri Fr« P. Z&J€CV
Llubljmaa, Stari it% 9.               2251
Kop! me v ljubljanski okolici
Posredovalci izključeni.                    2250
Dopisi    na    uoravništvo    »Siov. Naroda« pod f|A. Z.  26I:.
KazEnskG-pravdni [sfi
z dne 23. maja 1873 ^tev.
119  državne^a zakonika z
dodanim
zvrsitvenim propisom
In drugimi zakoni in iikazi kazenski postopek zadcva-jočimi.      ______
Trdo vexan 5 E 60 t^ po pošti 5 K 80 v.
Ifarođna knjigama v Ljubljani.
Zbirka
iHffljsi zakone?
v slovenskem  jeziku. 1. zvezek:
KazeasU sako«
o hudodelstvih,  pregreških
in    prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž.zak.
z dodanim
tiskovnim xakoooui
z dne   17. dec 1862 št. d.
z. ex 1863 in  drugimi no-
vejšimi    zakoni   kazensko-
pravnega obsega.
W platao voaaa • K; po poMl I I li vla.
JCarotaa tajffaraa
Marifa Faaor in Fraafa Perhavc naznanjati vsem sorodnikom znancem in prijateljem z neutolažnim srcem, da je po dolgi in mučni1 bolezni, previđena s svetotajstvi, preminiJa ljubljena mati, ozir. stara mati, sestra, teta, gospa
Marija (Sic
v soboto 6. iunija ob 8. uri zvečer v 76. letu svoje starosti.
Pogreb   nepozabne bo v  ponedeljek  ob 5. uri iz   hiše Žalosti Sv. Petra cesta 48  na pokopališče k Sv. Križu v rodbmsko grobnico.
Sv. masa se bode služila v župni cerkvi sv. Petra.
Priporočamo jo v blag spomin.                                             2241
LJUBLJANA, dne 8. junija 1914.
Žalujoči ostali.
Posebne parte se ne izdajo.
Prava in nepravn ljuta
Povest  —   Spisal   Bla/   Pohiin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vm., s pošto 20 vinnrjev   več
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Reraec.
Cena broš. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti   najnovejši   zabavm   jn   veseh   knjigi   priporoča   najtopleje
Jtarodna knjigama v Ljubljani.
■P^ Cena: •/, ste- ^\1 W Menica K 120, Vi etekle- vl nica  (zadošča mesece)  K 2r—.
w     *dor
f Odol dosledno rabi \
vsak  dan, po  naših
današnjih  vednostih       r           ^M\\\v
kar najbolje neguje           ^ /A^BSft
3obe in usia.       /At%V j38
tfudivoj )tfflsie
c. £r. post ni uradnifc
Josipina Jy(aste «>/. j\hlin
pofeftnica
»»■ porcčcna. »3k<«»-
/Ljubljana, 7. junija {9t4.
2246
Dirka K.S.K. Ilirija Kranj-Ljuliliana /.juaija191i Gorčeva kolesa
PRVA
dospela na cilj.
A. Oorec, Linbllana,
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
128. Stev.____________________________*__________________            „SLOVENSKI NAROD % dne 8. junija 1914,_____________________________________________________Stran 7.
Snkno, volneno  blago,  vse   vrste  perilno  Uago,     ■     llAUmillll                                       Oglejto si
sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo      I       mm ■■ ■■ T^f ■■ u
možko perilo se dobi po najniijili ceMk         •   |     ■ 111   I P UI           I UAAl^^^^                   aalogo ali
v manufakturni             f *    I    IIII.1 II  II        L)UDl|ana9         zahtevajte
In modni trgovini  ••  IIUH I li I U  Sv. Petra Cesta4.   loSo         vzorce.
Sprejmeta m Ukoj       2223
2 kleparska pomoćnika
galanterijske in stavbne stroke t trajno delo. Plača po dogovoru.
Frano  Rozln-Tomfte,   klepar  ia krovec, telezniki, Gorecjsko.
Prodolulka
stara 22   let, izučena   v  trgovini   mešanega blaga, želi  premeniti službo. Najraje pa na-stopi rresto   na Kranjskem   ali  Štajerskem. Gre tud. na deželo v boijšo trgovino. Nasltv pove upravn. »Slov. Naroda«.
"trUovec"
35 let star, v vseh strokah trgovinstva iz-urfen, želi preuzeti zastopstvo piva, vina, pohištva itd. tuđi kot vodja filsjalke trgovine ali potnik, kompanjon itd. Vstop 1. sent ali pozneje. Kavcija na ra^polago. Ponudba resna. Ozira se ie na prima hiše.          2204
Dopisi naj se pošljejo pod „Zastop-nik 35" na upravništvo »Slov. Narod3«.
ttamwj|aa
prođajalka
za tratiko s karcijo M sprofao«
Ofcrti s fotografijo, Icatera se takoj vme, podnaslovom „Takoj 50*1 na upravn. »Slo¥.  Naroda«.             2235
Zemtna ponudba.
}t[lad, soiiden trgovec j dobro idočo trgovino v iepem Juraju na Šiarcrs^ern, yeii v s'^ho jciitvs incrra 3 gospodično ^/ 6/ imela iscg/ze do trgovine m ne ka; tisoč kron zremojenja.                          2244
JLe re$ne ponudbe, cs mogoce s SŽi%of na upravn. ^$lov. Aaroda'' do 20. t   m. pod šifro „Sreča t9!4".
7aino$i zajamčena.
DRUŽBA  „P.  WERNIG"   BORDVLJE,   KOROSKO.
LOVSKE PUŠKE* STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJL ITD. ITD. hCENIK 1914.    :: !
Rudolf Segnla Adela Segula toj, Hribar
*^X' poročena. »^*>-                             ^227
Zidani mojt            *     7. junija t9l%.                          Lit ja
Najboljše švicarske vezenine.
\       lasi. Jadvlga Sare
I Ljilana, Hiipa \ta i
Perilo za dame in gospode po merl.
Najboljše platno v vseh iirjavahi
Največja izbira namiznih garritur.
Pr#te •# peMat Impm   2176
posestvo
na krasntm kraju, lep razgled, z dobro pitno vodo iz studenca, ki izvira le malo proč od hiše, pripravno za letovišče ali za človeka, ki je v pokoju in rad živi v lepem, mirnera kraju. Odlaljeno od Ljubljane kakiti 13 km ob dol. železnici. Hiša z 2 sobama po 25 2m, kuhinja, klet, hlev za 3 živine, 1600nsežnjev sadnega vrta Resni kupci se tuđi lahko ogledajo, ševe da je tuđi hiša od znotraj v najlepšem stanu. Naslov gospodi nje pove uprav. .Slov. Naroda".
TOVARNA ZAMAŠKOV
■ JELAĆIN&Ko UUB LJAMA
^^BUliHfltllBaHli83HB
LJUBLJANSKI
ZVON
/đesecnik za književnost in prosveto. Letsik XXX2V. (1914).
„LJUBLJANSKI ZVOM« IshaJ« v svemklb   po enkrat u
mesec ter stan« na Uto 9 K 20 h, pol   l«ta (EMh
6«trt liti 2 I 30 h, u tu ne«Titrl]«ke detel« po
IlltObu l«t».
Foum&zBl iTezkl m doMvajo po 80 h.
„Narodna tiskana« v LfablJasL
Postrežba točna!        lm solidne!
Prva   največja
đomiča la eksportna trrdka!
ZalapleH c. kr. annade, vojno raeroarics. domobrancev IM
fi. p. m
Ljubljana
v Stari trg *t 9  J
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svid PrlposaiJUiO najbolji«
Ifitirske are, SiliffhBn ire, Oma in Kl
Rafbof atef ia taloga bHlaatalli ia dragih mtmMv, maaa«vt Taritlc, ua«atiilc ttC IfaaBttao orodfa. — Sraaat nastaTkl li
_ _ _ .----   a4^    "j
Irfifl WmMm  luk
Dečka
iz boljše rodbine, ki ima veselje do trgovine, z nekaj razredi ljudskih šol in dohriiTii izpričevali, sprejme Josip V6rbi6v   trgovina   z meŠanim   blagom
▼ Uinkl BistricL                     2229
Ma tiplite
s pri Tetića (Monialcona). s:
Seilfa od 1. ]aal)a do konca septembra.
Na novo pr^rejene in povećane vroče bromske in klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane cd dvorne,£ja svetnika prof. dr. E. Ludw'ga ter od njega in najslavnejših zdra* nikov Da-naja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kcžaim in ženskim^oleznim4 —  Pojasnila daje radovoljno upra?a    j
JUaJii                  ^15
stavbHi titiik
se takoj sprejme. — C Pentello, L]ubl]ana, Slomškova nlioa 12.
Sprejme se takoj
IM! PBUOtDik
pri Fraocu h angerholz, kleparskl molster Logatec, Notranisko.
Najccoejšl naknp
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
f jubljana, parije Terezije cesta 13—18.
[ Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
Modni salon
_ Stuchly-Jiiaschke
*_^   ŽIDOVSKA.      ULICA   «»3>
^^^^^    PriporoČa   cenj.   damam    tu   in    na   deželi   VS€h VTSt    ^   ^^
sa]tlne]še in najmodernejše
damske in otroške slamnike kakor tud! športne čepiće
po znano nizkih cenah.
Zalni klobufci vedno v zalogi-
Popravila se točno Izvršujejo.        20S       Cene brez konkurence !
C. hr. avstrijske   ^ državne železnlce. Izvleček   iz   voznega   reda.
-----       -----     Veljaven od 1- maja 1914.               ----         ==
Postat«: L|nbMana glavni kolodvor. Odhod.
6-00 zjutraj.   Osebni vlak  na Kranj,  Tr-
žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak,
Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini,
Dunaj.
6*51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbi2. Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob   nedeljah  in  praznikih  od   1.  julija
Ljubijana gl.  kolodvor. — Jesenice vsak
dan; od 15.  julija do inkl.   15. septembra
Rad?če-3e!a peČ Trbiž v?ak dan. S-05 dopoldne Osebni vtak na Grosupije,
Kočevje,   Trebnje    Št.   .Jan2.    Rudolfovo,
Stra2o-Torl;ce,   črnomeli,  Metlika,   Bub-
njarce (od Novega mesta naprej od dne ot-
voritve) 9*09 dopoldne.   Osebni   vlak   na  Kranj,
Jesenice. (z zvezo na brzovlak na Beljak,
Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne.  Osebni  vlak  na  Kranj,
Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzenfeste,  Solnograd,  Celovec,  Dunaj. 12-52 popoldne. Osebni vlak  na  Grosu-
plje, Kočevje, Trebnje St. Janž". Rudolfovo,
Stražo - Toplice,  Crnomelj, Metliko,  Bub-
njarce. (Od Novega mesta   naprej od dne
otvoritve.^ 1-55   popoldne.   Osebni  vlak na  Skofjo
Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). S-4O popoldne.   Osebni   vlak   na   Kranj,
TržiČ, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
Franzensfeste, Celovec, 6"30 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič,
jesenice,  Trbiž.   Na Jesenicah   zveza  na
brzovlak   na   Beljak,  Inomost, Solnograd,
Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec,
Linč   Dunaj. 6-36 zvečer. Osebni  vlak, na Grosuplje,
Trebnje,   St.   Janž,    Rudolfovo, Crnomelj,
Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) **£ »večor. Osebni  vlak  na Grosuplje,
Kočevje  Novo   mesto   Crnomelj,  Metliko,
Bubnjarce,   (Od  Novega  mesta naprej od
dne otvoritve.)
10-01. po nočl. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino-most, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, DraŽdane, Berlin.
Prihod.
7-35 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka). Tržiča, Kranja.
8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
I      St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupijega,
) 9-52 dopoldne.   Osebnf vlak  iz Trbiža,
Jesenic, z  zvezo  na  brzovlak iz  Dunaja,
Linča, Celovca, Monakovega,  Solnograda.
lnomosta. Beljaka.
10-55 dopoldne. Osebni vlak iz Straže-To lic, Noveca mesta, Grosupljega in (od otvoritve) Bubnjarcev,   Metlike, Črnomlja
11*16 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
2-35 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko-Čevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naprej.) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja.
4*33 popoldne« Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja.
7-53 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
8-2O zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dfinaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*23 po nočl. Osebni vlak iz Straže-To-pne, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprei) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja.
H'JHL po nocI- 9sebni vlak iz 1 rsta» ^9" nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana dri. kolodror. Odhod   na Kamnik:   7-40,   11-50. 3-12,
^'15» (11'2S °b nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6-42,   11-OOy   2-419
S-15, (10*30 ob nedeljah in praznikih).
uttc uiTuiiivc.;                                                     m S£9   l'*S uu ucucijau   iu  prdZnlKin/.
C.kr. drtavno-ieleznlftko ravnatel|stvo vTrstn.
Hng.uhUr]
IUUBUANA
;; TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
1358                                      Centrala: Ljubljana, Polfanafea cesta U. 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb.
Beton * železobeton         Strokovna izvršitev         Vodovodi   *   elek-        moderne  apnenice.
* mostovi * strop*           vseh vrst načrtov *        tričtte centrale ♦ tur-                    * * *
dvorane *   zazidki        prevzetje  zgradb *        bine * mlini * žage *         Obisk   strokovnih
.'.7.7      turbin.     :::::        : tehmčna mnenja.         .7.7 opekame in ;:::        inžentrjev na željo.
stran o._____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 8. junija 1914.                                                                                                     128. štev.
; Hizhe ccae!_________________Bapu]tc liTiirečaJti vAn, —<ii bto§o,™pepilo i. dp. pri_________________Zahtevajte yzorce!
n^BMB^B^^RaB   ^B^HHbVbH   ^B^bV*   ^B^P        ■-""^BZB^ ^IB^B^L    ^m^r    "^"                 Vsoree    mv&tovail,                 ^^^^^^^^J        JH^U^H   ^^^I^^BBbbV*    J^I^LJIb^B^    ^B^B^BhB^BVtfaML     ^B^LbwJbbVbw   ^^^^Lm    ^H     I
5OO    k**oxi
Vam plaCam, ako   moj   uničevalec   korenin MRla balsam"    Vaših   kurjih    oče ft,    braalavlc,
otlsčancov v 3 dneh ne  odstrani brez  bolećin
Cena   lonČKu   z garancijskim   pismom   K 1—,   3
lončki K 2 SO. Na stotine zahvalnih tn prizn. pišem.
Kener?, Kaschau (Katia)        2185
C.   r-stfach    12 736    (Ogrsko).
PETROVE  KAPLJICE
j Preizku§en in izvrsten lek p*>n akutnim ln kroničnim bolez-1 nlm telodca, črev, Jeier, leđic in vraniće, Petrove kapljice
so sestavl;cne iz zeliščnih sokuv, kl blagotvorno delujeio na pre-bavila. Vsakemu pomagajo rroti slabi prebavi, bolečinam, kronič-remu kataru želodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem, PetrCVC   kapljice   so  zakonito  zavarovane  in  se   razno^iljajo  na
j vse straai sveta. Steklenica stane 50 vin- 12 stekl. 5 K, 24 stekl. 10 K. Dobiva se v  lekarni  pri  3¥,  Petru
FR. SULLER, Zagreb, Vlaška nlica št. 91
I                       kakor tuđi v vseh drugih lekarnah.                1659
IW"    Modni salon
SvatlC SchHler, Sa. S>etra cesfa ŠS
priporoča  veliko   izbero  izgotovljenih  dvnajskih
damskih in dekliških stamniko v
praznih oblik in nakita.
Vsled najviSjega odobrenja Njegovega   £j^£   ces. in kr. apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterlja
za   skupne   vojaške   dobrodelne   namene.
Ta   ffonaraSI    intAPli^   opsega 21.146  dobitkov v gotovini v 1 d   UUUcti lia   lUlUl IJCt        skupnem mesku 625.000 kros.
Glavni dobiiek znaša
200.000 kron.
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 2. julija 1914.         Srećka stane 4 K.
Srećke  se  dobivalo pri  oddelkn  za  dobrodelne  loterije  na  Dnna u  m.t
Vordere lollamtsstrasse  5,  po loteri ah,  traflkah,  pri  da¥ćnllif  ^oitnlh,
brzotavnib   !a   teleznižkih  nradih,  po   menja nlcah itd.;   Igralnl  nacrti za
knpovalce »rečk zastonj. — Srećke se aopošlfelo poitnlge prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Oddcick za dobrodelne loter je).
Rabljene stroje vedno po ceni v zalog i.
Tibapisoči stroj (najnov. mode!)
' IIMUM'
g. je najpopolnejši in najboljši. -    10 letno   funkcijsko jamstvo.
Ugodno plačevanje v obrokih. Stari stroji dtugih sistemov se vzamejo v plačilo    Brezobvezoo razkazovanje.  Prospekt ZastNJ  11 fnikl,
THE REX CO., LJUBLJANA,
Selenburgova   ulica   št. 7.      —     Telefon  št.   38.
Zastopstvo pisalnili strojev „UNDERW00D- in „CORONA-.
I Zaloga vseh potrebščin za pisalne stroje
\ S ANAT0R1JM • EMONA /j
y ZA NOTRANJE IN -KIRURG ICNE BOLEZNa. [!
I                              • FORCONflSKaCA
ti LtJUBLUANA ■ KOMENSKEGA ULICA ^ tj
f/ sef-zdr^jk primaru DR-FR.DERGANC ;1
Za veselite
| Liabl]anskl orkester se ri-poroča vsem cenf. gostilnićarjer^ ln   drufttvom  za obila naročita, i
Pojasnila   daje   J.   Verstovftek,
Krakovska ulica št 9, Llubljana.
via bog     ^00^^^^^^ ^^^rlopijanska nlica it 6.
KCVĆLES   '"'^'-
sosplošno priljubljeni ker so nedose$ni v teku in trpešncfti.
filagovcliie si Uh ogledati ali^ahte* vajte cenifa
Karei Čamernik & Ko.
Specijalna trgovina 5 foiesi, eru-tomobiii, motorji in posam. deli ^[ehanična detavnica in garava
JLjubljana
Đunajska c«sta št. 9—'12.
pozor klobučarji!                  pozor klobucarji!
jOdda ;e u nalem lokni
\ v katerem se nahaja že 30 let stara trgovina s kSošnki, kakor tndi delavnica z vsem orodjem za k£obnčarsko obrt in ena soba s kuhinjo. 2102
Makso Roic. Kamnik it. 12.
Novo!                                  Novo!
Zaloga pohištva ,Javor'
Ljubljana, Rimska cesta 16
|    priporoča   slav.   obČinstvu   svoje   izdelke   ter   lzvršliev
vseh mlzarskib đel kakor opravo Lotelov, prođajalen,
|                       iiložli, vsa stavbna dela 1. i. d.              1550
I   Domaće podjetfe z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cene!                   Točna posirežba!
V skladišču blaga
Malvina VV'elsz
Ljubl;ana9 Selenbnrgova ul. 1, nasproti „Kazine"
1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva........   K  1*96
1 komad namizni prt s 6 servijeti..........   „  1*96
1  komad mizni prt iz damasta (bel).........   „   1"96
3 komadi brisače, izvrstne.............   »1*96
6 komadov platnenih prtov za steklenino.......   „   1*96
1  komad klotasto spodnje krilo  s svilenim Ješkom.   .   .   „   1*96
6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic   .    n   1'96
12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev   „  1*96
1 komad moška srajca (bela ali barvasta)......   „  1*96
1   komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona    .   „  1'96
2  komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja   .   .   .   „1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena.    „   1'96
1 komad ženska srajca iz sifona...........    „   1*96
1 komad ženske hlače iz sifona z volanom .....'.    „   1*96
1   komad ženski reformni predpasnik iz kretona .   .  .   .    » 1*96
2  komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih.....    «1*96
1   komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah   „ 1 96
1  komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami .  .    n 1*96
1   komad svilena šerpa ali ruta............   1*96
2  komada platnene blazine s franžami za divan.   .   •  .    „   1*96
1   komad svilen robec (ruta) prima......*   ...    »  1*96
1   komad moška nočna srajca, prav velika   ..*.•.    9 1'96
1   komad predpasnik iz listra, prav velik.......   „ 2*90
1   komad šal...............V .   .   .   „ 2*50
1   komad bluza za izhod..............    „  1*96
12 komadov brisalk za prah.............„  1'96
Jfaroćila iz dežele se pod 10 kron ne pošilja.
Po&ilja se tuđi po postnem povzetju, ako blaao ne uaaja. se denar vrne.
Prosim, ozlrajte se na mojo trgovino!
Stalne cene. Proti gotovini.
Jadranska banka filifalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
| k  Zlvahaa xToxa x Amerlko.  s                        DelniŠka glavnica K 8,000.000.                        Makaifla w Amerlko ln akreditivi.
Hapuje ln prodaja vrednostae paplrja (rente, zastavna pisma, delnlee, »ećke Itd.) — Vatate ln devUe. — Prenese k vMBi irebaalenu
Sprefema vloge na braniine kllllca tar ma Um ta tokott racnn.   203
Obresiovaaje od dne vložitve do dne dviga.
■§■<■! davek plate kamka li svojega.
Eskoaiptira; menlce, devize ln fakture. — lavarovanle vredn. papirjOT proti kvznl ligabL — Revlzl]a ireban|a ireck srezplačno. — Rembonrs-kredltL j Borzna naroeila. — Inkaso.